POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI ERNIK 1 Leto XIV. I Štev. 180 TELEFON UREDNIŠTVA: 25-67 U ° R A V E: 25-67 in 23-67 POSLOVALNICA CELJE. Prešernova 3. tel. 280 TELEFON LJUBLJANA: 4S-9I Maribor 10. in 11. avgusta 1940 NAROČNINA NA MESEC Preleman v upravi ali PO pošti 14 din. Dostavljen na dom 16 din. tujina 30 din. POSTNI ČEKOVNI R A C U N: IM09 Cena din 1.— Nov termin napada: 15. avgust? Po ameriških informacijah naj bi se napad na Anglijo pričel sredi tega meseca — Iz Amerike prevaža v Anglijo 1000 ladij vojni material — Doslej znašajo na-ročlia že 132 milijard dinarjev LONDON, 10. avg. Reuter. Po poročilih ameriških dopisnikov iz Berlina narašča tam v vojaških krogih zaradi neprestanih angleških napadov na industrijska središča odločnost, da se dolgo napovedani generalni napad na Anglijo takoj prične. Po vesteh teh ameriških dopisnikov v Berlinu izjavljajo baje tamkajšnji poučeni krogi, da bo pričetek splošnega napada 15. avgusta. K tej vesti dodajajo v Londonu, da je Anglija na napad pripravljena. WASHINGTON, 10. avg. Reuter. Predsednik britanske komisije za nabavo vojnega materiala v USA Je izjavil, da prevaža nad 1000 ladij vojni material iz USA v Anglijo, ki je prevzela tudi ves od Francije naročeni material. Vrednost doslej naročenega materiala znaša 600,000.000 funtov (132 milijard din), od LONDON, 10. avg. Reuter. Znani vojaški izvedenec 01 Id ver Steward komentira včerajšnjo veliko zračno bitko nad Rokavskim prelivom. Rezultat te bitke, pravi Steward, kaže, kako mi na take napade reagiramo in kako znamo udariti nazaj. Namen sovražnika je bil, z uničenjem naše plovbe v Kanalu Izvesti tu totalno zaporo In zadobitl nad našim morjem absolutno kontrolo. Da to doseže, je sovražno letalstvo pričelo z zračnimi napadi na Kanal že pozimi. Vendar so bili to le posamezni majhni poskusi. Intenzivnejši zračni na* padi na naše ladjevje so se pričeli od 18. junija dalje in so v predvčerajšnji zračni bitki velikega stila dosegli doslej svoj višek. V bitko je sovražnik vrgel 400 letal. Efekt je bil: izguba. 5 angleških manjših ladij s tonažo 5000 ton, poškodovanje 7 nadaljnjih ladij, ki pa so jih uspeli odvleči v pristanišča na popravilo, nemško letalstvo je pa izgubilo nad 60 aparatov ali eno sedmino. Naša pristanišča funkcionirajo dalje. Anglija še dalje diha skozi morsk^ pljuča. Nasprotnik je upal, da bo v boju med morjem in zračnim prostorom dosegel odločilno zmago, zahvaljujoč jo svoji številčni premoči v zraku. Tipično za nemški način vojevanja je polaganje vseh nad v množestvenost. Masa naj bi'odločila nad individualnimi akcijami. Pri napadu je imel nasprotnik vse mogoče prednosti: 1. številčno nadmoč, 2. bližino oporišč. 3. oblake, za katere se je mogel pri približevanju skrivati. Napad se je pričel že ponoči, ko so se številni majhni torpedni čolni z veliko br-zlno približali našemu ladjevju in ga začeli obstreljevati. Čim je nastala zora, so se pričeli zračni napadi. Val za valom je prihajal, In sicer na mesta, kjer je bilo najbolj potrebno. Resnično, slepa po. žrtvovalnost nemških pilotov je brezmejna. Vse gre pri njih mašinelno, po določenem načrtu, brez ozira na žrtve. Kakor brezdušno orodje pada po nasprotniku. Bil je to edinstveni primer mehanizirane discipline. Toda temu nasproti smo mogli postaviti mi tehnično dovršenejše aparate z veliko večjo brzino. kakor so jo Imela nasprotniška letala. Razen tega so naše aparate vodili piloti, ki se odlikujejo v drznih individualnih podvigih. Dasl so česar odpade na naročila letal polovica te vsote. LONDON, 10. avg. Reuter. Včeraj je minister za delo Bevin objavil nov velik korak k organiziranju dela za pospešitev in razširitev vojnega napora. Odločeno je bilo, da bo registriranih en milijon strokovno izvežbanih delavcev ter* 300 Nemci s svojih opazovališč na francoski strani Kanala mogli s prostimi očmi zasledovati potek bitk in nemudoma dirigirati nove formacije na najbolj izpostavljena mesta, so vendar naši piloti, čeprav manj številni, bili nasprotniški premoči kos ter se je našim posameznim eskadriljam celo posrečilo potisniti nasprotnika globoko noter na francosko ozemlje ter ga tam dedmirati. Drugo važno dejstvo pri včerajšnji bitki je, da so Nemci uporabili svoja najno- ŠANGHAJ, 10. avg. ZPV. Iz zanesljivega vira prejete vesti zatrjujejo, da se pripravlja japonska vojska na vpad v francosko Indokino. V mednarodnih krogih spremljajo z zaskrbljenostjo dogodke in zatrjuje se, da so se Japonci odtočili vpasti v Indokino 48 ur po nemškem napadu na Anglijo. Ako se Nemcem posreči nagel uspeh, potem bodo tudi Japonci uporabili v Indokini isto taktiko, ako pa bodo Nemci uporabili počasnejšo taktiko, bodo tudi Japonci temu primerno prilagodili svojo strategijo. V japonskih vojaških krogih zatrjujejo, da Japonci morajo zasesti francosko Indokino, ako hočejo popolnoma preprečiti nadaljnje dovažanje orožja in municije Kitajcem in vojno proti Kitajcem uspešno zaključiti. V teh krogih tudi pričakujejo, da v Indokini ne bodo naleteii na resnejši odpor, ali pa sploh ha nobenega. V nasprotnem primeru bodo< Japonci brezobzirno uporabili vse vrste svojega orožja. Japonci so se za ta napad pripravljali že dolgo in so zbrali močno vojsko, posebno na Formozi in na Hajnanu. Na otoku Hajnanu so zbrane tudi elitne japonske divizije. Tam se zbira dalje japonska vojna mornarica. Doslej je zbranih tam okoli 30 vojnih ladij. V celoti je na Hajnanu okoli 100.000 mož. ŠANGHAJ, 10. avg. Reuter Položaj se v Indokini poostruje od ure do ure ■Sodeč po aktivnosti japonske mornarice in po transportih v južnem kitajskem morju, je mogoče sklepati, da so japon- tisoč inženirjev, ki bodo vsi zaposleni v vojni industriji. Poskrbljeno bo tudi za čim smotrnejšo razporeditev in zaposlitev teh delavcev. MILAN, 10. avg. DNB. »Relazioni Ita-liani« piše, da ima Anglija v Egiptu, Sudanu in Keniji blizu 10 divizij. Te čete ne morejo poslati v Anglijo za obrambo materne dežele imperija. Dve armadi po 10 divizij, ki jih je angleško ministrstvo opremilo, prav za prav zdaj ne obstajata. Ena od njih je bila uničena v Franciji, .druga mora biti stacionirana na Bližnjem vzhodu. Ves vojni material, ki je bil poslan v Francijo, je uničen. Angleške nade v USA se ne morejo uresničiti, med obema so prevelike prostor- vejša in najboljša bombna in bojna letala tipa Junkers 87, Heinkel 32 in Mes-serschmidt 110. Na naši strani so sodelovala letala Hurricane in Spitfire. Br-zina nasprotnikih bombnikov je bila 300 milj na uro, njihovih bojnih letal pa celo 400 milj. In vendar so bila naša letala hitrejša. Nasprotniška letala so nastopala v formacijah celo po 150 do 200 letal, dočim so se mogla naša letala ponašati bolj z brzino in drznostjo. Pri tem se je izkazalo, da tudi velikost formacij ninske razdalje. Velika Britanija je v težkem, ako ne obupnem položaju. NEW YORK, 10. avg. »Ne\v York Times« javljajo, da potuje v London kon-treadmiral Robert Garmley, pomočnik šefa pomorskih operacij, ki bo vršil v Londonu posebne naloge opazovalca pri poslaništvu USA. V njegovem spremstvu sta še dva častnika. Kontreadmiral potuje v London po direktnem nalogu Roosevelta, ki misli, da bodo Nemci v napadu na Veliko Britanijo uporabili posebno vojno tehniko, zato hoče imeti strokovno poročilo od visoko kvalificiranega častnika, ki bo neodvisen od pomorskega atašeja USA v Londonu. To je prvič, da pošiljajo USA visokega častnika za opazovalca. dosega svoje meje, ki jih prereči ne sme, ker je zaradi neokretnosti preje v pogubo, ker jo zamorejo manjše, a hitrejše in drznejše formacije razklati in dez-organizirati. Pri tem pa nikakor ne želim podajati preoptimistične prognoze. Nemška premoč v zraku in požrtvovalnost sta ogromni. Ako ju bodo uporabili še v večjem obsegu, bosta naravnost strašni Želim le poudariti, da kaže včerajšnji rezultat bitke na to, da bo imel nasprotnik pri napadih na naša središča znatno težje stališče kakor včeraj, tako zaradi večje oddaljenosti od svojih oporišč kakor zaradi obsežnejše obrambe, ki mu jo bomo tod lahko postavili nasproti. Ne dvomim, da bodo bombardiranja strašna, pa tudi ne, da bomo mi nasprotno letalstvo ohromili. Pred napadom na francosko Indokino Napasti jo hočejo Japonci, da bi prerezali na tej strani Kitajcem dovoz orožja in municije — Na drugi strani se pripravljajo pa tudi Kitajci, da bi Japonce prehiteli ske bojne sile pripravljene na neko akcijo na jugu. Znano je tudi, da se }e močno povečalo Število japonskih vojnih ladij na Formozi in Hajnanu. Potniki pripovedujejo o velikih koncentracijah bro-dovja na obeh otokih, zlasti pa na Hajnanu. Med tamkaj zbranimi ladjami je tudi nekaj križark in nosilcev letal, kakor tudi protitorpedovk in transportnih ladij. Zdi se dalje, da je bilo iz južne Kitajske veliko japonskih čet prepeljanih na Hajnan. Po vesteh iz Čungkinga se v francoski Indokini z mrzlično naglico pripravljajo na obrambo. Izgleda, da se gibljejo zlasti anamitske čete. Medtem se pričakuje francoski odgovor na sugestijo, ki jo je sprožil pri guvernerju In-rtokine japonski generalni inšpektor. Zatrjuje se, da želi Japonska ustanoviti v Indokini vojaške, pomorske in letalsko baze za japonski napad na Kitajsko v smeri Huninga. Na drugi strani se pa zbirajo na kopneni meji Indokine kitaj- Francija se ne more oprati MILAN, 10. avgusta. Stefani. »Popolo ditalia« prinaša pod naslovom »To ne vžge« članek, v katerem piše, kako je francoska vlada podvzela akcijo čiščenja v državni upravi, Vse to je v redu, toda dejstvo, da hoče francoska vlada vreči odgovornost s sebe, ne more zabrisati še večje pranje umazanega perila. V usod- ske čete, katerih namen je v primeru potrebe prehiteti Japonce in pred njimi vdreti v Indokino ter jo v celoti ali vsaj deloma zasesti, da bi s« tako bodoči boji na tem odseku prenesli s kitajskih na indoklnska tla. NEW YORK, 10. avgusta. TASS. »United Press« javlja, da je pri Kaodangu na meji francoske Indokine koncentriranih 200.000 kitajskih vojakov. Ti imajo nalogo zasesti železniško progo Hanoi — Ku-onming, če bi hoteli Japonci vdreti v Indokino. Kitajska vojaška misija je ostala, kljub japonskim protestom še dalje v Hanoiju. Ta bo skušala rešiti velik del vojnega materiala, ki je bil konfisciran v Haifongu. Oblastva Indokine so odredila vse možne obrambne ukrepe. Tako so bili na niejah izkopani jarki ter zgrajene utrdbe, mostovi pa porušeni. Uradno poročilo iz čungkinga javlja, da je Kitajska obljubila francoski Indokini vso pomoč za primer poskusa japonske invazije. nih dneh so gnali Francijo v prepad. Francija Versaillesa je nastopala vedno proti Italiji in zbirala proti njej sovražnike. Zato ne more pričakovati s strani Italije^ nobenih olajševalnih okolnosti. Francija ostaja premagana, svoje račune bo morala likvidirati z zmagovito Italijo. Angleški komentar bitke nad Kanalom Vojaški strokovnjak Olliver Stevvard priznava Nemcem brezmejno požrtvovalnost in edinstvenost mehanizirane discipline — Razlike v brzinl angleških in nemških letal Napoved italijanske žive v Afriki Iz vojnih poročil je mogoče spoznati, da prehajalo Italijani na vseh afriških bojiščih v ofenzivo proti Angležem — Letalske akcije v Evrogi so bile včeraj !e neznatne ITALIJANSKA VOJNA POROČILA RIM, 10. avg. Stefani. Italijansko 'vrhovno poveljstvo je izdalo včeraj sledeče uradno poročilo: V severni Afriki je na meji Kirenajke 15 italijanskih letal vzdržalo spopad s 27 angleškimi letali. Kljub sovražni premoči so naša letala zbila 5 sovražnih, dočim smo mi izgubili samo dve. V Britski Somaliji so zasedle naše čete Hargeiso. RIM, 10. avg. ZPV. Napredovanje italijanskih čet v Britski Somaliji se nadaljuje v treh smereh. Italijanske čete, ki so zavzele Zeilo, napredujejo dalje proti Berberi^ Ta aikcija se vodi v zvezi z drugimi vojaškimi akcijami v Afriki, ki so že dosegle lepe uspehe za Italijo v Keniji in Sudanu. Dejansko predstavljajo te operacije pričetek velike italijanske Ofenzive, za katero je italijansko vrhovno poveljstvo izbralo kot izhodišča osvojena oporišča: Galabat in Kasavo v gorenjem Sudanu, Mojalo v Keniji in Zeilo v Somaliji. Italijanski listi objavljajo mnenja tujih vojaških strokovnjakov, ki pravijo, da bo od treh strani obkoljena Britska Somalija morala kmalu kapitulirati. Zlasti še, ker je tudi njena zveza z Adenom po morju zelo ogrožena. Osvojitvi Hargeise prisojajo strokovnjaki posebno velik pomen, ker ograža tu italijanska vojska tudi pristanišče Ber-bero. Neka druga italijanska kolona napreduje od Tugdera proti Gurau. Po ameriških informacijah šteje italijanska vojska, ki je vpadla v Somalijo, 250.000 mož in je v ogromni premoči nad angleško obrambo. RIM, 10. avg. Central Nevvs. Italijanske čete, ki predirajo proti Berberi, glavnemu mestu Brit. Somalije, so zavzele včeraj strateško važno oazo Bohotleh. ANGLEŠKA POROČILA IZ AFRIKE KAHIRA, 10. avgusta. Reuter. Poveljstvo Srednjega vzhoda javlja, da je prišlo predvčerajšnjim do doslej največje letalske bitke na afriškem nebu. Zahodno od Sidi Omarja ob libijski meji je trčila eskadrilja angleškh Glomcesterjev na dvakrat večjo formacijo italijanskih letal. Pri tem je *)ilo sestreljenih 15 italijanskih letal, na angleški strani sta pa bili zbiti 2. ADF.N, 10. avgusta. Reuter. Letala z avstralske križarke »Hoba« so izvršila včeraj uspešen strmoglavi bombni napad na Zeilo v Britski Somaliji, ki so jo Italijani pravkar zasedli. Angleški bombniki so bombardirali italijanski glavni stan, avtomobile generalštabnih oficirjev ter povzročili tudi med četami veliko razdejanje in pokolj. Italijanski letalski protinapad na Aden je bil odbit. Prav taa, .kajii to j' zlati priMca, ki č? ponuja. FRANCOSKI NAROD TERJA POJASNILA MADRID, 10. avg. Francoski listi piše za ob priliki sodb v Rimu, da zahteva francoski narod pojasnila, zakaj so ve-dilne osebnosti v državni upravi odklenile priliko za sporazum, tako ponudbe Mussolinija za mir in konec vojne. Narod tudi hoče vedeti, zakaj je bila napovedana vojna, brez vprašanja parlamenta. Odmev Gigurtovega govora SOFIJA, 10. avgusta. DNB. Včerajšnji govor Gigurta so sprejeli v Bolgariji s splošnim zadovoljstvom. Tisk piše, da so besede Gigurtua uvod v bližnje priprave za novo ureditev na osnovi političnega realizma. Bolgarski narod je besede romunskega ministrskega predsednika sprejel z radostjo, ker želi, da žive Romuni s svojimi sosedi v prijateljstvu. »Večer« za-ključuje komentar govora: Zdaj je treba pristopiti k delu. Poudarja posebno ona mesta, kjer se naglaša prilagojevanje Romunije k politiki osi. DAR 100.000 FUNTOV LONDON, 10. avg. Reuter. Včeraj je bilo v parlamentu objavljeno, da je član parlamenta, Kanadčan Webton, v priznanje včerajšnje zmage RAF nad Kanalom v nadomestilo izgube 16 angleških aparatov letalskemu ministrstvu po čeku nakazal 100.000 funtov. UTRDITEV KUBE WASHINGTON, 10. avgusta. Ministrstvo včjne mornarice USA javlja, da bodo postojanke v zalivu Guantamano na Kubi močno pojačene. Tja bo prišlo 2900 častnikov in vojakov iz Virginije. POMOČ ŽRTVAM V PIACENZI RIM, 10 avgusta. DNB. Namestnik tajnika fašistične stranke, Copoferri, je po Mussolinijevem nalogu obiskal v Piacenzi ranjence, ki so postali žrtev velike eksplozije v tovarni streliva. Izrazil je vsem svojcem žrtev sožalje, za pomoč prizadetim družinam je izročil mestni organizaciji 100.000 lir. MANDEL PREPELJAN V RION TANGER, 10. avgusta. DNB. Bivšega ministra notranjih del Mandela bodo pod policijskim nadzorstvom prepeljali iz francoskega Maroka v Rion. LETONSKI TISK RIGA, i0. avg. Letonska vlada je ukinila dosedanji odsek za tisk in ga nadomestila z glavno direkcijo za književnost pri notranjem ministrstvu. Glavni dnevnik v Rigi »Jaunakas Zinas«, se bo poslej imenoval »Padomjalatoja«. Izhajala bosta še »Sina« in »Proletarskaja Pravda«. BOLGARI O ITALIJANSKIH USPEHIH SOFIJA, 10. avg. Stefani. Ves bolgarski tisk prinaša na prvi strani poročita o zma goviti italijanski ofenzivi v Afriki, V na-sj^vih se poudarja, da prodirajo vojaki Mussolinija na vseh frontah, uršeč pred set oj odpor sovražnika. Mariborska napoved: Malo oblačno in toplo vreme. Krajevne nevihte niso izključene.. Včeraj je bila najvišja temperatura 27.0, danes najnižja 14.6, opoldne 27.0. CURIH, 10. avguista. — D e v i se : Pariš 9.30, London 17.70. Newyork 4.40, Mailand 22.20, Berlin 175%, Buenos Aires 99. Pogledi Italije na zunanjo politiko Zedinjenih držav V Rimu si prizadevajo da ostanejo odnošaji do USA dobri in prijateljski taslrofalnega razvoja odnošajev med silami osi in VVashingtonom. Ta razvoj lahko postane nekega dne še bolj usoden, ker kažeta doslej nevtralni velesili, Sovjetska zveza in Japonska znake nemira in premikanj. Sodelovanje Japonske in velesil osi zavzema z vsakim dnem konkretnejšo obliko. Zedinjene države Ameriške se mrzlično oborožujejo, njih pomorsko vojno ladjevje lahko uspešno poseže vmes tako v Tihem oceanu kakor na Atlantiku. Fronta na dveh straneh bi pa njim bila prav tako neljuba kakor vsaki drugi sili. Vstop USA in Japonske v ognjeni ples bi dovedel do nove svetovne vojne, ki bi lahko povsod!, posebno pa še na Daljnem vzhodu, prizadejala interesom USA veliko škodo. V Rimu se sprašujejo, ali imajo USA o tem dovolj jasno sliko. Ali bi ne bilo bolje, da vidijo USA Evropo združeno v gospodarski in politični evoluciji, ki bi prinesla tudi njim koristi?" 10.000 din „Večernikove" zavarovalnine izplačanih ,Zedinjena zavarovalnica" v Ljubljani je izplačala vdovi po ponesrečenem železniškem kurjaču Francu Nedohu 10.000 din ^Raster Nachrichten" prinašajo članek svojega rimskega dopisnika ,ki se _ bavi s položajem Italije po vstopu v vojno s posebnim ozirom na Američane, ki jim je postala pot iz italijanskih luk v domovino nemogoča. Na kraju piše: ^Italijanski narod ne čuti sovraštva do Amerike. V širokih slojih naroda, kakor tudi v rimskih vladnih krogih goje močne simpatije do USA. O _ načinu ameriškega življenja, ki je z gledišča fašizma svojevrstno, se izražajo skrajno tolerantno. V Rimu si prizadevajo, da ostanejo odnošaji med Italijo in. USA dobri in prijateljski. Prav zato spremljajo rimski odločujoči krogi z zaskrbljenostjo zadnje izpremembe v Ameriki. Amerika, menijo v Rimu se rada naziva Novi svet, zato bi morala imeli več simpatij tudi za novo in ne staro Evropo. Ne bi smela enostransko podpirati destruktivnega gospodarskega vodstva Anglije, imeti bi morala več smisla za avtoritarni gospodarski red. V nasprotnem primeru sili zahodna hemisfera v gospodarsko vojno z novo Evropo." List dalje naglaša, da se v marsičem zasledi poostritev razmer med silami osi in USA. „Odnošaji bodo končno odvisni od tega, kako bo izpadel generalni napad osnih sil na Veliko Britanijo, kako bodo potekle predsedniške volitve v USA. 2e zdaj so pa sledovi kali, ki lahko dovedejo do ka- Za zboljšanje odnošajev USA s sovjetsko Rusijo. Sttmner Welfes se je sestal v Washingtanu s sovjetskim poslanikom Umanskim ter je novinarjem dejal, da sta se razgovarjala o vprašanjih, ki naj dovedejo do prijateljskih in konstruktivnih odnošajev med obema velesilama. Dve sto milijard lejev romunskega zlata je zaplenila angleška vlada v Londonu. Velike eksplozije v tovarnah granat v Piacenzi in Leccu v severni Italiji so terjale mnogo žrtev. Skladišča streliva so v razvalinah. Kilometre daleč so eksplozije pobile šipe. Preiskavo vodi tajnik vojnega ministrstva Ubaldo Soddu v Se o načrtnem gospodarstvu Dr. Dirrko Puc piše o gornjem problemu v »Slovenski besedi« med drugim: »Glavno načelo načrtnega gos>podarstva je, skušati preskrbeti narodu prehrano m zaslužek. Če bi bil ves svet eno samo gospodarstvo, v katerem bi en gospodar razdeljeval dobrine zemlje, bi ne bilo treba nobenemu gladovati Zemlja pridela še vedno vsega več kakor potrebuje celokupno človeštvo. Zato bo moralo prej ali slej priti do načrtnega enotnega svetovnega gospodarstva, kar bo z napredujočo tehniko vedno laže izvedljivo. Dokler ne pride ta obljubljena doba, moramo računati s posameznimi gospodarskimi področji, kakršno je tudi Jugoslavija. Prva naša dolžnost je urediti produkcijo. Zvišati je treba proizvodnjo živil, žitaric, živine, drobnice, sadja itd. Neplodna zemlja mora postati plodna, goličave se morajo pogozditi, reke regulirati in zavarovati z napisi, zemlja intenzivno obdelati. Kruh doma mora biti poceni, izvoz pa zagotoviti lastniku zemlje večji dohodek. V načrtno gospodarstvo spada predvsem tudi regulacija proizvajalčevih cen, načrt prometnih zvez, elektrifikacije in osamosvojitve domačih gospodarstev od tujega kapitala. Prav nič bi ne bilo Skoda, če bi v gospodarskem pogledu ne posnemali, pač pa proučili ruske petletke.« Zahod ali Vzhod Pod gornjim naslovom zaključuje član-kar »Slovenije« svoja razmišljanja takole: »Vsa slovanska gesla nas utegnejo le ovirati pri zbližanju z neslovanskimi malimi narodi na jugovzhodu in vzhodu, ki z nami živijo v istem življenjskem prostoru in delijo z nami isto politično usodo. Če že govorimo o neki skupni slovanski politični nalogi, potem mora biti samo ta, da s skupnim naporom pripravimo pogoje za politični in družbeni red, v katerem se bodo vsi slovanski in neslovanski narodi čutili svobodni in zavarovani v svojem avtonomnem življenju. Premagati moramo torej najprej tisti tesni, nestrpni nacionalizem, ki narode razdvaja.« »Zedinjena zavarovalnica« v Ljubija--ni je izplačala vdovi po ponesrečenem železniškem kurjaču Francu N e d o h u 10.000 din naše zavarovalnine. »•Večemik« je lani, 'komaj po polletnem izhajanju pod sedanjim vodstvom, uvedel zavarovanje Svojih naročnikov za primer nezgode. S tem je pokazal iskreno voljo, da hoče sporedno s stalnim kvalitativnim in kvalitativnim dvigom lista nuditi naročnikom tudi eno najosnovnejših dobrin, kadar pride nesreča v hišo: pomagati v stiski preostalim Svojcem ponesrečenega naročnika. V kratki dobi zavarovanja je posegla v vrste naših naročnikov že večkrat nesrečna roka usode in ugrabila svoje žrtve. To pot se je ponesrečil 54-letni »Slovenska politika«, slovaški dnevnik v Bratislavi, piše, da »zastopa slovaška Hlin-kina ljudska stranka slovaški narodni socializem. Če gradimo slovaški narodni socializem, gradimo to, kar je že obstajalo, moramo pa odstraniti vse nedostatke. Po sedanjih dejstvih so osnovna načela narodnega socializma najboljša za uspešen razvoj slovaške zgodovine. Živimo v gospodarskem prostoru Velike Nemčije in če je Nemčija narodno-so-cialistična, je praktično potrebno, da se približamo temu nemškemu duhu, da pa pri tem ne izgubimo svoja nacionalna iiidividu- Prvak SDS, bivši minister dr. H. Križman, piše v »Varaždinskih Novostih« med drugim: »Kmečka država je nada in želja kmečkega naroda po boljšem življenju in pravicah dežele. Kmečka država pa ne sme ostati samo velika obljuba. V zmoti je, kdor misli, da bo svobodna kmečka država prišla sama od^ sebe ter sama delila milost in pravico kmečkemu narodu. Kmečka država je lahko le izraz življenja kmečkega naroda, njegovo lastno delo, odtenek vseh njegovih vrednot in slabosti. Obstajati mora najprej v zavesti in sposobnosti kmečkega naroda. Kadar kmečki narod terja kmečko državo, naš naročnik, železniški kurjač Franc Ne do h, stanujoč v Ložnici pri Celju. Ko se je vračal iz službe, ga je komaj 10 minut od doma, na železniškem prelazu pri »Milem dvoru« na Lavi, zgrabila lokomotiva potniškega vlaka dn ga v silovitem loku vrgla na desno stran proge. Ob sunku je lokomotiva Nedohu popolnoma zdrobila lobanjo ter je obležal na mestu mrtev. Komisija je ugotovila dejanski stan in po uvedbi predpisanih formalnosti s strani naše uprave in »Zedinjene zavarovalnice« v Ljubljani je bila svojcem priznana zavarovalnina 10.000 din. Pokojni Nedoh je 'bil naš zvesti naročnik in kar je v tem .primera poglavitno, točen in vesten plačnik itak malenkostne naročnine. Zapustil je ženo In 10 otrok, od katerih so le trije preskrbljeni. Tragičen primer je to pot znova dokazal, kako nujno veleva vsakemu naročniku prvenstvena dolžnost, da plačuje v redu naročnino in ko človek ne ve ne ure ne dneva, kaj pride, zagotovi pravico svojcem do 10.000 din zavarovalnine. Kajti le tisti naročnik, ki izpolnjuje vestno in točno naročnino ter ima najmanj 10 dni pred nezgodo poravnano naročnino, je lahko po predpisih zavarovalnice deležen ugodnosti zavarovanja. »Zedinjena zavarovalnica« v Ljubljani je vdovi ponesrečenega železničarja Ne-doha kulantno in točno izplačala 10.000 din »Večernikove« zavarovalnine, ki bo težko prizadeti mnogoštevilni družini lajšala prebridko izgubo očeta-rednika. alna in politična načela. Program slovaške Hlinkove ljudske stranke ni v ničemer v nasprotju z narodno-socialisticnim programom, oba se harmonično dopolnjujeta. V vodstvu javnih stvari in organizacij se bomo v mnogem držali nemških vzorov. Nemci so že pred uvedbo narodnega socializma spadali med najuspešnejše narode sveta, toda narodni socializem je dvignil državo na visoko stopnjo. Mi bi bili slepi in nerazumni, če bi se tudi organsko ne približali Nemčiji. To ni greh in tudi ne v nasprotju z oporoko patra Hlinke«. mora biti v zavesti, da prevzema nase najtežjo nalogo. Kmečka država pomeni, da prevzema kmečki narod nase vodstvo in kontro- lo države, kar nosi odgovornost. Za odgovornost je pa treba sposobnosti in volje do državnih poslov. Samo v takšni zavesti in sposobnosti se lahko izgradi kmečka država, v kateri bo politični, gospodarski in socialni red tak, da bo enkrat tudi kmečki narod prišel do svobodnega življenja, kmečko gospodarstvo do enakopravnosti in zaščite. Kolikor bo kmečki narod zavestnejši v interesih svojega življenja in gospodarstva, kolikor bo sposoben za vodstvo državnih poslov, toliko Politična živahnost na Btodu je v vi? soki kuhmnaciji. Ministri prihajajo in odhajajo, imajo važne sestanke in posvetovanja V letovišču je tudfi mnogo diplomatov m poslanikov, s katerimi se večkrat sestane zunanji minister dr. Cincar Markovič. Vodja angleških fašistov, Osvald Mos-ley, je prosili vlado, da ga spuste na svobodo. Prošnji je dodal izjavo lojalnosti do države in sedanjega režima.___________ Sedanji spopad posebne vrste Italijanske operacije v Afriki im Sredo? zemlju, nemške priprave za napad na Veliko Britanijo in dejanja, ki dajejo slutiti, da se bodo tudi site izvem Evrope udeležile vojne, spravljajo sedanji spopad v vojno nenavadne vrste. Ce bi napad na Anglijo ne uspel, ostaneta stjj osi še vedno gospodarici nad velikim delom Evrope, Anglija nasprotno bi dominirala s svojimi zračnimi im pomorskimi silami nad morjem. Vojna Evrope proti Angliji ima tedaj dve alternativ®: ali izsiliti krepko zmago nad Veliko Britanijo im tako tudi končni mir, ali pa zavleči sedanjo vojno v negotovost, kateri se lahko .pridružijo še arbiterji si % dragih celin. Tako vstajajo za obzorjem nove možnosti, nova bojišča, o 'katerih človek zdaj niti ne sluti. V vsakem pogledu je tedaj ofenziva na Velikobritamsike otoke, ki se že dolgo časa pripravlja, dale-kosežmega pomena za nadaljnjo usodo Evrope. Pri leni vos tt črevesa, kalaru v črevih obolenju skrajnega črevesa, odstranjuje naravna „Franz - Joscfova“ grenka voda zaprtje spodnjih organov dobro m naglo, Mnogoletne izkušnje uče, da redna poraba „Franz - Joscfove" vode izborno urejuje funkcije črev. Reg. po min. soc. pol. in n. zdr. S. br. 15.485. 25. V. 35. »Slovenski Jug" o podvigu slovanstva Mladinski organ JRZ „Slovenski Jug?, ki izhaja v Beogradu, piše pod naslovom ,.Rehabilitacija" med drugim: „Nikjer v zgodovini ni bilo toliko brezupnih brator. momih vojn kakor med Slovani., NikojK niso drugi narodi napravili Slovanotn toliko > ko de, kot so jo prizadejali sami med seboj. V vsakem razkosavanju slovanske zemlje je sodeloval vedno tudi kak .Slovan, Tudi mi Balkanci zavidamo in grdimo drug drugega. Tuje blago cenimo mnogo bolj od svojega, tujce bolj kot svojce* V ten dogodkih je odzačetka vojne pa vse doslej realna politika sovjetske misije in nova balkanska slovanska solif darnost napovedala brez dvoma nova pola. Gotovi znaki kažejo, da je slovansko mišljenje na razpotju in da ga sprotni j fcjb konkretne ambicije." Jugoslavija kot pravična zajednica ,„Srbijanski Glasnik", ki zastopa ideje KDK, piše pod gornjim naslovom med drugim: ,,Ko se je dvajset let pod takšni* mi pogoji dela ni življenja vzdrževala zajednica in se je v njej pojavila organizacija poljedelstva .prosvete in politike direktno od zgoraj, pomeni to za sam narod, da so proizvajalne sile prešle stopnjuj) naslanjajoč na druge, da jim organizira i delo i proizvodnjo. Zdaj je treba pri stopiti k organiziranemu in načrtnemu delu v gospodarstvu, prosveti in politiki, da se ne bo več primerilo, da vsi delajo, le malo od njih jih pa gospodari in s tem tira državo v popolno propast. Organizirati je treba vso državo na osnovnih načelih' demokracije, federacije in socialne pravičnosti, najprej gospodarsko, prosvetno ki politično po pokrajinah ter njih lokalnih! potrebah in možnostih. Za razliko od vseh dosedanjih organizacij morajo biti nova gibanja narodna, zasnovana na potrebah mest, okrajev, okrožij in pokrajin". bo v demokratskem redu tudi njegova država bolj kmečka. Vsakdo ve, kolikšne so naloge in skrbi že v vodstvu malih zadrug ali občin. ,To so majhne skrbi v primeri z vodstvom najvišje zajednice države. Veličino, težkoče in pomen vseh teh nalog v državnem življenju pa mora kmečki narod sam dobro poznati, če hoče imeti v svoji državi uspehe. To so oči, ki dajejo narodni moči smer, brez teh se tudi največja sila zlomi. Takšne politične oči niso biie hrvatskemu narodu nikoli potrebnej-še kot so vprav danes, ko sta sloga in moč največji pa tudi naloge najtežje«. Zalivala Podpisana Marija Nedoh, vdova po tragično preminulem železniškem kurjaču Francu Nedohu, se najiskreneje zahvaljujem upravi »Večernika« v Mariboru in Zedinjeni zavarovalnici, podruž-• nici v Ljubljani, za točno izplačilo zavarovalnine 10.000 (deset tisoč) dinarjev, ki sem jo prejela po svojem tragično preminulem soprogu. V C e 1 j u 10. avgusta 1940. MARIJA NEDOH »Slovenska politika11 o narodnem socializmu Kmečka država ne sme ostati samo velika obljuba • • $unijsTul lisi ,>Tcucs \VTčVi- ;¥aff)<“ od 18. julija 1. 1. prinaša članek A. Heiri-richsbauerja, glavnega poslovodje Južno-vzhodnoevropske družbe na Dunaju, pod naslovom ,,\VeslkapitaI im Siidoslen" (Zahodni kapital na Jugovzhodu). V članku se pisec sprašuje, kaj ix> sgdai z zahod-Hira, lo 'je. franc« j&kfnv tolgij- skim itd.,^ kapitalom, vloženim v južna-vzhodni Evropi, ko je uničen njihov go-" spodarski in politični ‘vpliv na lem področju. Sinatru, da je lo vprašanje postalo1 akutno in"'da’g& je potrebno'rešitT K«r v samih teh državah, po-. njegovem mnenju, ni dovolj kapitala, da bi se ga lahko izrinilo, je v nemškem interesu, da se pozanima za to stvar. 1 - .< Pri nas sc doslej z izjemo redkih člankov v revijah, in dnevnikih, niso zbirali in objavljali podatki o gibanju tujega kapitala v Jugoslaviji. Sele pred kratkim je izšla uredba o teni vprašanju. Če se bo izvedla, bčrno pb dva in' dvajsetih letih vendar prišli do uradne' statistike o tujem . kapitalu-, vedeli bomo, .kakor pravi srbski preggvpr ,,i ko pije i.ko , plača". Namen in vloga iujega kapitala Ko bo ,jci .konec prejšnjega in začetek našega stoletja .začel iz najbolj razvitih wjlesil poleg blaga izvažati" v vedno večji mori tilditkapifal, dail»- se opledil v tujih deželah, ki radi, svoje nefazviloslLpred--stavljaju ugoden lereiKza eksploatacijo, se je pojavil tudi problem tujega, kapitala. Ze prej so kapitalistično razvite države, Anglija, Francija, pozneje tudi Nemčija in Amerika izvažale kapital, toda izvažale so ga predvsem v obliki posojil raznim nerazvitim in malim 'državam, Iti so na ta način poslale politično in ekonomsko odvisne od svojega upnika. V tekli 191 stoletja so na la način prišle v zavlsnost velesil vse male balkanske državice. Turčija in - Ttolgnrljn 50’ tu imeli predvsem nemški, Srbija, ^Grčija in Homiinija pa angleški, francoski, deloma tildi inski kapital. Finančni mogotci so našli ceneno delovno »moč, vfsoke obrcslite mete,- cenene koncesije rudnih polj, razne privilegije s strani državic itd., kar jim je omogočalo ogromne dobičke. Namen tujega kapitala je politično in ekonomsko zasužnjevanje nerazvitih -dežel, eksploatacija rudnih in drugih prirodnih bogastev, izvlačenjc dobička na račun cenene delovne moči, izkoriščanje visoke obrestne mere v bančništva leh dežel, izkoriščanje privilegijev, ki jih dobiva v teh deželah, osvajanje domačega trga. Praksa je popolnoma ovrgla teorijo o plemenitih namenih in eivilizalorski vlogi tujega kapitala. Tudi pri nas vedno bolj uvidevajo raziskovalci tega vprašanja, da je temu res tako. Seveda tu ne mislimo na razne plačance, ;ki jim jCt poklic .reklamiranje tuje-* ga kapitala. ’ * Vdiranje tujega kapi la la k natn Že iz predvojnih časov je bil v deželah današnji Jugoslaviji? tuji kapital globoko vsidran. Po vojni je prišlo do „na-eionalizacije" kapitala centralnih sil. Nekoliko »nacionaliziranih" manjših podjetij je prišlo sifcer v roke domačinov, nekaj tujih podjetij (sladkorno tovarno v Beograda in dve gozdni podjetji) je, prevzela država, a Vsa druga so ostala v rokah tujih finančnikov. Nacionalizatofji so zaslužili težke milijone. Po ,.nacionalizaciji'’, ki je .pustila vsa glavna podjetja v rokah predvsem francoskih iji angleških kapitalistov, se je seveda nadaljevalo prodiranje tujega kapitala v Jugoslavijo; Vlade so dajale nove koncesije, pa tudi domači finančni mogot- v gospodarstvu Jugoslavije ci so sc trtiftilif tfe pohabijo čim-^rOč ift-jega kapitala k nam. ,2c od samega začetka je imel Itiji kapi 1^1, y ry.kah naša najvažnejša rudarska-TiodicljcTPD, T%id-~ nike bakra v Boru,^iWžiski, rpdtiik sviii--ca, antimona, MajdaS^škS^rtramke prri^-ta, Podritiskc rudnike, Aleksinac, Vrska Cirfca iId. ;Pp; vojni jc-posebno angleški 'kapital' ža&l ck^ilpatirati iio.va rtidna -! jogašlvsf • Trdpča • - (koncesija j irh • j e-; prodal• Rado Pašič, sin Nikole Pašiča), Kopaonik, Novo bmdsL‘ vsega vloženega kapitala), iadjedels+vUj -‘ržele2ho;=slrojni, kemični, tekstilni, čefljiarjski, -cementni, električni in stekleni industriji (92 odst. vsega kapitala).. Močan položaj zavzemaj tuji kapital tudi v gozdni in- prehranbem industriji, nadalje v prometu- tfgSvine -iru denarslvu. Vpliv tujega kapitala pri nas neprestano -rasle. Vlekel je iz svojih podjetij _ bajne dobičke na račun delavcev in raznih pri-: vilegijev. Eksploatiral je naše najvažnejše, rude kot baker, svinec, cink, krom, antimon, da celo zlato je izvažal v tujino,-dočim smo morali ml drugod kupovati baker, svinec, cink, zlato itd. S svojimi kartelnimi cenami je pridobil milijarde pri gradnji železniških prog in pri oddaji električne struje itd. O položaju delavcev v rudnikih in tovarnah tujega kapitala Tropče Bor, Beočin itd., je pisal tudi-že tuji tisk. Kako rešili vprašanje tujega kapitala? Na prste bi lahko našteli vse one, ki danes ne priznavajo, da je vloga tujega-kapitala pri nas škodljiva. Vendar pa večina, ekonomskih pisateljev nasprotuje nacionalizacij F in'smatra, da je tuji kapital potreben, smo-dežela, ki je revna kapitala. To ugotavlja II. kongres ekonomistov v svoji resoluciji o tujem kapitalu „Kot deželi revni na kapitalu je pri nas tuji kapi- tal načelno dobrodošel in mi v glavnem odobravamo dosedanjo liberalno politiko (riasi elconorifi ''šb“ siCČT ž& dirigirano gospodarstvo, le tu naj vlada liberalizem!) odprtih, vrat tla prani .tujemu kapitalu.'' Tako misli tudi pisec v „Neues \Viener Tagblatt-u“. Ce pa pogledamo francoske in angleške ekonomske iisle, bomo tudi tam našli ta argument kot opravičilo za uvoz kapitala na Balkan. Tuji kapitali, ki Sfe plasirajo v deželo, ki je revna lastnega -kapitala,..imajo za posledico, da poslane ta dežela samo še revnejša, kar se tiče lastnega kapitala, ki vedno bolj propada v konkurenci s tujimi podjetji: Zemlja pada v vedno večjo zavisnost, hlapčevanje._ To je nepobitno dejslvo in lep primer bi lahko našli ti ekonomisti pri nas. — Toda argument, ki-opravičuje-liberalno -politiko do tujega kapitala, ni točen. Navedli bomo le nekaj suhih dejstev. Od srede septembra do danes je samo Narodna banka - zmogla skoro 5 milijard izrednih kreditov. To- pa je več kot znaša .približno Fuji kapital v našem gospodarstvu. V Beogradu'je bilo po vojni vzidanih 8 milijard v liiše. Od ioga lahko računamo, da Rje- bila polovica potrošena le v luksuzne g vrhe. To pa je toliko, kol..znaša tuji kapital v našem gospodarstvu. To sta le dva podatka o tem, da pri nas nimamo premalo kapitala, saj se ogromne vsote nalagajo v čislo neproduktivne s.vrhe. .. Edina rešitev je nacionalizacija . tujih podjetij, ki pa mora biti totalna. Seveda je zalo prvi pogoj, da jo bodo izvajale , vlade in' ljudje, kr imajo pred očmi interese ljudstva,, ne. pa.interese. maloštevilnih mogotcev .in svoj lasten žep. T. Na Lepo goro na Kozjaku Ce bi biH še lani povpraševali po Lepi gori nd Kozjaku, bi je najbrže ne našli in niti noben -štirih -njenih spposestnikov bi je vam ne mogel pokazati, tudi-če bi že stali na. njej. Lepa gora, komaj deset minut od. Sv. .Križa, je namreč znana, le spod oeividno spačenim imenom »tiara« (gora). Izletnikom iz Maribora na Sv. Križ. se nudi prva prilika za obisk te »gare«, za katero se je se lani našlo pravilno zemljepisno ime: »Lepa gora«. Čim dospejo vrh klanca že pred Sv. Krijem, se odcedi pot desno in levo: jeva vodi do Sv. Križa, a desna mimo dr.. Pi-puŠove domačije tila Lepo goro. Za prve obiske se priporoča, da se vzame koga domačinov s seboj; najbolje g. Pi-puša ali soseda -Korena, ki je soposest-nik vzhodne polovice te. gore, ki se ob poti. pričenja s soposestio g. Kalundra, na zapadni strani pa se nadaljuje s Ter-čelovim gozdom, a pod njim se nahaja sosed g. Zivic. Za razgled, posebno na mejo, je ta zadnje omenjeni del najlepši in najhvaležnejši. Tu se zadnja leta kurijo tudi znameniti Ciril-Metodovi kresovi. Druga prilika za obisk te gore' pa je Novaček od Sv. Križa na Maribor ali apa preko Sv. Jurija ]z avtom po dolini Pesnice. ' Kako bi se dalo to res-lepo goro preurediti za tujski promet, o tem Se spregovorimo. čij na tržiščih. Kajti sicer je pričakovati, da' pridejo posledice te uredbe event. prav neugodno do izraza, saj so že danes nesoglasja med proizvajalci in kupci, mlinarji in peki. Letošnja slaba žetev in situacija na mednarodnih tržiščih daje jasno slutiti, da se bo cena pšenici dvignila preko maksimirane cene v uredbi. To čuti tudi proizvajalec sam ter sc nni , radi tega zaenkrat še ne mudi nn trg s pridelkom letošnje žetve. Obeta se občutna podražitev pšenice Pred kratkim je-izdala vlada uredbo o maksimiranju cen pšenici, da bi se na ta način olajšala prehrana prebivalstva in da bi se preprečile že vnaprej razne špekulacije ter z njimi zvezan dvig cen. Proizvajalci pšenice so se že od začetka protivili določeni ceni, Češ da jim ne nudi pravične odmere za stroške pri pridelovanju. Praktično so se pa pokazale posledice nove uredbe, ko je prišla na trg letošnja pšenica. Žitna tržišča so prav slabo založena s pšenico letošnje letine. Kmetovalci nočejo pripeljati pšenice na trg ter jo prodati po predvideni ceni, češ da je to edini proizvod, za katerega se v tem letnem času lahko dobi denar, polpg tega pa pričakujejo, da se bo cena izdatno dvignila preko maksimirane cene 250 din za 100 kg. Saj bi do tega tudi sedaj gotovo prišlo, ako bi se dovolilo svobodno trgovanje s pšenico za ceno, za katero se sporazumeta proizvajalec in kupec. Pri vsem tem pa tudi ne smemo pozabiti okoliščine, da je letošnja pšenična žetev ne- navadno' slaba ter da je to drugi razlog za proizvajalca, da odlaša s prodajo. Istočasno pa se čujejo tudi pritožbe^ iz vrst trgovcev z moko, da naj se odredijo stvarnim potrebam odgovarjajoče cene, dočim napovedujejo peki povišanje cen kruhu. V6e to je pretresala v Beogradu žitna sekcija Glavnega zadružnega saveza ter ugotovila neurejene razmere na pšeničnem trgu. Poudarili smo, da se ona mala količina pšenice, ki pride na trg, prodaja po višji ceni, kakor jo predvideva uredba, ker se pač cena od slučaja do slučaja svobodno določa od strani proizvajalca in kupca, občutno pa zmanjša količino pšenice na trgu tudi dejstvo, da jo uporabljajo za rejo živine, ker je trenutno cenejša od koruze. Proizvajalci pšenice zahtevajo radi tega, da naj se uredba izpremeni tako, da bo določena cena samo zagotovljena minimalna cena, izpod katere se ne bo moglo iti, ‘medtem ko naj cena navzgor ostane neomejena in prepuščena svobodnemu sklepanju kup- ROPARSKI UMOR PRI BELEM DNEVU V Planini blizu Zreč pri Slov. Konjicah je razburila prebivalstvo vest o groznem roparskem umoru, katerega- žrtev je 52-letna preužitkarica Julijana Gosak. Gosakovi so bili vsi na delu v gozdu. Ko so se vrnili, so našli vse razmetano, starko pa so pogrešali. Po daljšem iskanju so jo našli v mlaki krvi v kleti na tleh. Neznan razbojnik ji je s sekiro, ki je ležala poleg trupla, trikrat presekal lobanjo. V stanovanju je nato ukradel 1580 din gotovine. Žrtev razbojnika so po (.obdukciji pokopali pri Sv. Kunigundi, orožniki pa z vso vnemo vodijo preiskavo, da bi morilec prišel čimprej v roke pravice. TEŽKA RUDNIŠKA NESREČA se je odigrala v rudnikih lignita v Ladžev-cili pri Kraljevem. Industrijalec Miloš Rafaj-lovig je pričel s kopanjem na novem terenu, med njegovimi delavci je bil samo eden, ki je že nekoč delal v rudniku. Tako je moralo priti do nesreče. Te dni se je odtrgala velika plast zemle ter stisnila pet delavcev, izmed katerih so tri izkopali že mrtve, dočim sta dva v jako resnem stanju v bolnišnici. n Za uspešno pobijanje malarije je finančni minister odobril naknadni kredit milijon fllnarjev, ki se bodo uporabili, za nabavo zdravil. Dr. Igor Rosina: Na vežbi To dis-to posebno veselje nad kolektivom, nad vojaško skupnostjo, sem imel tako neposredno zopet drugi dan zjutraj, ko» sem šel na skupno umivanje. Tam sta v ‘posebnem oddelku dve dolgi globoki cementni koriti, nad njima pa dvoje vrtt neštetih vodovodnih pip. Timi se nas po dvajset in več naenkrat tiTOrva. Meni je to skupno umivanje, kolikor sem tudi zakrknjen individualist, bilo-vedno v veselje. Približno tako je, kakor na planinskih turah, če se gremo mtr-aj skupno umivat k studencu pred kočo. Phurirtstvo mi je sploh mnogo pomagalo, da sem z-‘lahkoto, prav za iprav z veseljem prestal ta uvod v soldate. Kolikokrat smo na zavetišču ribniškega sedla prpaii,nu' sknpnth' ležiščih, se čutili v partijiikbrtven niož in vse to kolektivno živtjeitje ae preskusili v malem. Vse take organizacije, planinske, skavti, Sokol itd., 'me to je vefeva®na, twdi duhovna priprava na vojaštvo. Plamin- no vztrajaš, ne popustiš in ekonomsko razdeliš svoje sile, da zmoreš napore. S takim čustvom sem tudi jaz šel na vežbo. Prav za prav sem se itak rešil skrbi s to vojaško vežbp. Že po Masaryku je vojak po bistvu neskeptičen, tu ni borbe za kruh, tudi ne tistih formalitetnih razlik, ki ločijo stanove v civilnem življenju. Prevzela me je ,neka brezskrbnost; po tisti Prešernovi: »Saj cesar da pol hleba in kar je treba.« Jaz sem bil od nesrečnih radijskih poročil in dnevnih kavarniških debat, kaj bo, kako bo in ke-daj bo, že čisto zbegan. Zdaj sem dal /-eni splošno legalizirano pooblastiilo, s katerim me laihko obremeni in tako re-koč proda in ji izročil blagajniški ključ. Skrbi so kakor na mah odpadle od mene. Zdaj se-naj oni brigajo, jaz sem svoje storil. Skoraj bi rekel (in to storim ‘pod nevarnostjo velike zamere doma), •nekako čustvo po oni Heinejevi: »Was stvo še posebej. Se sc vzpenjaš-na goro^sohert mioh Weiib, was sehert mioh se moraš že vnaprej notranje pripraviti! SKjrnd •..« me je prevzemallo. na težave, ki jih vzamešvnaae, veš, da se* Je pač tako. V kasarni živiš med to- Sm. ne.- i'zos3}&š^ituJtrtfhnilo. Čas šolskih polčttoic je primeren za razpravljanja o delovanju podeželskih odrov. Nikakor se ne bomo spuščati v podrobna razglabljanja. Omejili se bomo le na nekatere nodostatke pri igrah na ljudskih odrih, ki jih pa ni težko odpraviti. Na deželi imamo večinoma odre, ki merijo malokje več ko 20 m2. Za kulisami je še kak meter prostora. Torej vse je zelo utesnjeno. Razen iger z manjšim številom igralcev se na takem prostoru uprizarjajo često tudi večje ljudske igre. Režiser kot igralci se kljub vsem težavam posvečajo z vso dušo dejanjem. — Mnogokje je delo zelo stvarno. Režija (vodstvo, uprava), scenerija (oprema odrov) in šminkanje zahtevajo resnega proučevanja. Zveza kulturnih društev je priredila letos šminkarski in režiserski tečaj. Hvala ji! Škoda, da odziv ni bil večji. — Opozarjamo predvsem na nekatere. navidezno majhne pomanjkljivosti, ki pa v resnici vodijo vsa prizadevanja samo k brezplodnemu životarjenju na odrih. Važno poglavje tvori pravilna izbira iger. Te naj bodo prvenstveno domače ljudske igre. Zanemarjati pa ni tujih del z bogato vsebino, namreč iger drugih narodov, ki imajo zares prave kulturne jin druge izobraževalne dobrine. ZRD ima lepo zalogo iger. Ona daje tudi vsa potrebna navodila. Priporočamo, da se uprizarjajo že preizkušene igre. Ni pa igrati vse vprek in prevečkrat. Plehkost naj izgine! Nekatera podeželska društva izkazujejo naravnost rekordno število prireditev. — Ali pa je ljudstvo tudi kaj pridobilo z njimi? Diletantje pri prepogostem nastopanju prav za prav nazadujejo! Diletant je kmečki fant ali kmečko dekle, ki ima malo časa za uik. Zato kmečki mladini ne jemljimo preveč itak pičlo odmerjenega prostega časa! Izkušnje nam jasno kažejo, da na podeželju prepogosti nastopi ne nudijo več tistega, kar bi sicer morali nuditi. V podajanju nastaja neka šablona (uprizarjanje vedno po istem kopitu), ki je mnogokje občutni nedostatek. In tako delo ni več vzgojno. Kajti ob prepogostih igrah pešajo igralci in otopijo gledalci, le blagajna morda nekoliko pridobi. To pa ni smoter diletantskih odrov. Igrati je torej bolj poredkoma in vselej tudi krajevnim razmeram in potrebam primemo. Ko se pa odločimo za uprizoritev kakega dela, ga je treba pripraviti ter obdelati vsestransko in kar najgloblje. Saj prvo mora biti vselej moralni (nravni) uspeh. Glavni namen iger bodi plemenita prosvetitev naroda! Kmečko ljudstvo ljubi odrske igre in jih rado poseča. Zato je treba po vsem podeželju kulturno delo usmeriti k pravemu napredku duhovnega življenja naroda. Igračkanje odklanjamo, zahtevamo pa več stvarnega dela. Vsaka prireditev naj rodi ugodno notranjo razgibanost po-setnikov! V gledalcu moramo videti vedno strogega ocenjevalca. Ako ga zadovoljimo, kar bodi naša skrb, bo ostal stalni obiskovalec naše Talije na podeželju. Pridobil nam bo še drugih prijateljev dobre skupne stvari, a-že. Ceffe Ob dvajsetletnici Celjskega šahovskega kluba V času, ko se je zidal celjski Narodni dom, se je ob prihodu dr. Antona Sclnva-ba v Celju ustanovilo šahovsko omizje z najboljšim šahislom Ivanom Prckarškoni. Za časa svetovne vojne se je pridružil omizju univ. prof. dr. Pelneš iz Prage in drugi Čehi ,ki so bili odlikovani z diplomo ,ki še danes visi v Narodnem domu. V lej takozv. predklubski dobi je bil v Celju tudi znani italijanski šahovski mojster Romih. Ob rojstvu naše države, 28. oktobra 1918, pa so obhajali celjski šahisti svoj zmagoviti pohod v kavarno „CentraT‘. tam jim je bil odkazan temen kotiček ka-varne ,šele ob 11. dopoldne .so se preselili na boljše sončne prostore. Prvo leto so se igrali trije turnirji. Postali so zmagovalci dr. Anton Schwab, policijski komisar Logar in trgovec Karol Florjančič. Na ustanovnem občnem zboru dne 10. februarja 1920 je bil izvoljen predsednil-kom pol. komisar Logar. Po predklubski dobi prične 25. oktobra 1920 s prihodom tajniku prof. Ludvika Va-gaja v Celje poslovniška doba CŠK, ki traja do 25. junija 1924 in ima dve struji, znanstveno in družabno — opozicionalno. Po preselitvi v .sedanje klubske prostore hotela „Evrope“, na dan otvoritve kavarne 29. januarja 1921, so se določili trije igralni večeri ter se vršijo poleg rednih mesečnih sej tudi izredni občni^ zbori v dr. Sclnvabovem stanovanju. Prične se izdelava poslovnikov za članstvo, turnirje, ma-tche, prvake, in sprejem novih članov. Celjski poslovniki so postali podlaga vsakemu nadaljnjemu razvoju mnogih šhhov-skih društev, ne samo podeželskih, ampak tudi mariborskega, ljubljanskega in zagrebškega kluba. Meseca avgusta 1921 prične I. jugoslov. nacionalni turnir s 13 udeleženci iz cele države, pri katerem je dr. Krdey Aladar iz Sombora z 9 in pol točkami’ odnesel prvo nagrado in naslov mojstra. Pred za^ četkom turnirja pa se je vršil 14. avgusta tudi I. jugoslov. šahovski kongres v Narodnem domu. Dne 15. julija 1023 pa je že CŠK izbral delegate vseh slovenskih šahovskih klubov v Narodni dom, da ustanovijo Slovensko šahovsko zvezo. Po odhodu tajnika ravnatelja Ludvika Vagajc 25. junija 1921 sp prične družabna problemska doba z edinimi slovenskimi komponisti na čelu, dr. Antonom Selnva-bom in skromnim Emilom Csilrgiijem, predsednikom Šah. kluba Gaberje in dolgoletnim tajnikom CŠK. Uslanovil se je problemski odsek „Alfil“, ki je skrbel za problemske turnirje. Po odstopu (radi bolezni) ustanovitelja in častnega člana ter dolgoletnega predsednika CŠK dr. Aniona Schmaba prevzame Mg. ph. Andro Posavec prcdsednišfvo za eno leto, na 16. občnem zboru pa dr. ,Ias. Čerin. Prične se četrta doba, doba medmestnih prvenstvenih in internacionalnih klubskih tekem. Igralo se jo devetkrat Maribor—Celje 30’/= : 32'/2, šestkrat Ljubljana—Celje 21:16, štirikrat Trbovlje-Celje 10:22, po trikrat Zagreb—Celje 91/., proti 1472, Šoštanj—Celje 47»: lll/2, po dvakrat pa Gaberje—Celje 2‘/2:1372, Ptuj —Celje 8 :10 in Varaždin—Celje 7 :13, po enkrat pa Sisak—Celje 17* : 4'/a, Karlovac —Celje 7 :1, Virovitica—Celje 372 : 21/2 in Čakovec—-Celje -17* : 572. Poleg domačih tekem se je gostovalo petkrat v Inozemstvu in sicer dvakrat v Celovcu 77a: 1272 za Celje, dvakrat v Gorici 8 :12 za Celje in enkrat Trst—Celje 1:11 za Celje. Skupno se je Celje borilo štirideselkrat z 128 :182 za Celje in je 59T3% zmagovalec. V gosteh je imel CŠK svetovnega prvaka dr. Aljehina, mojstra Borisa Kosilca, mojstra Spielmanna in Pirca dvakrat ter nacionalnega mojstra Lešnika enkrat. Vsi so igrali simultanke. Klubski prvaki so bili leta 1919 in 1920 dir Anton Schwab, 1921 pol. komisarj Logar, 1922 in 1923 prof. Ludvik Vagajaj, 1924 dr. Cvetko Šribar, 1925 Jakob Bla-žon, 1926 Anton Markovič, 1927 ing. Sajovic, 1928 sodnik dr. Krulc, 1939 Harold Sehvvab, 1930 Vehovc, mg. ph. Mirko Hočevar, 1931 zopet ing. Sajovic, 1932 ing. Branko DiehI, 1933 ing. Pipuš, 1934 Vol-kar, 1935 Grašer Josip, 1936 zopet ing. Sajovic, 1937 zopet ing. DiehI, 1938 sodnik Modrič Kazimir v Rogatcu, 1939 in 1940 Slavko Cijan. Vršijo se redno mesečni brzoturnirj?, tehnični odsek pa skrbi za tečaje in pouk. Poleg 120 rednih članov ima klub še dva častna šlana ravn. Ludvika Vagajo in juve-lirja Antona Lečnika ter častno damo prvakinjo CŠK madam Berto VVeinberger-jevo. Tudi mladinski odsek ima svojega zastopnika v klubu. Na jubilejnem občnem zboru 20. februarja 1940 je prevzel namesto odstopivšega predsednika dr, Čerina vodstvo predsednik Josip Grašer, podpredsedniško mesto ing. Sajovic, tajniško pa Mirko Fajs M.| Čj. Trne tragični dogodki Posestnikovega sina Jerneja Krivca iz Stojnega sela pri Rogatcu so zvečer v Stojnem sedlu napadli neznanci. Z nožem so ga zabodli v prsi, poškodovali pa so ga z nožem tudi po rokah in glavi. — 47-letni posestnikov sin Ivan Rogelj iz Griž je padel s kozolca. Pri padcu s! je zlomil hrbtenico. — 2-letna hčerka progovnega delavca Ivanka Kladnik od Št. Vida pri Grobelnem je zašla na žel. progo. V tem trenutku je privozil vlak. Lokomotiva je dekleta odbila in ga težko poškodovala po glavi. — Vse tri ponesrečence so smrtno nevarno poškodovane oddali v celjsko bolnišnico. POŽAR PRI LAŠKEM V noči na sredo je pričelo goreti gospodarsko poslopje železničarja Kairla Urankarja v Podgorici pri Laškem. Poslopje je pogorelo do tal. Zgorelo je tudi nekaj strojev, gospodarskega orodja, lesa in sena. Škoda znaša okrog 35.000 din. Vzrok požara je bila posoda z žarečim pepelom, ki je bila shranjena pod stopnicami. c Umrl jo v bolnišnici 34 letni krojaški mojster Dragar Aleksander iz Celja. c Iz sodne službe. Ostavko je podala na državno službo gdč. Marija KrepfIova„ kanclislka 10. skup. na okrajnem sodišču v Celju. c šoferski izpiti za kandidate iz celjskega, gornjegrajskega, konjiškega in šmarskega sreza se bodo pričeli v četrtek, 22. t. m., ob 8. zjutraj na sreskem načelstvu v Celju. c Dve nesreči. 10 letna hči uradnika Marija Peternel iz Dečkove ceste v Celju je pri igri padla in si zlomila levo roko nad. zapestjem. — 63 letna preužitkarica Ana Planko in Javorja pri Slivnici pri Celju je padla in sc hudo poškodovala po glavi.-Obe se zdravila v celjski bolnišnici. Neguite zdravie ! Posečajte mestno parno in kadno kopališče na Vrazovem trgu! Pršna kopel: II. razred 3 din — brez perila 2 din I. razred 5 din — brez perila 4 din Kadna kopel: II. razred 8 din — brez perila 6 din I. razred 12 din — brez perila 10 din Parna kopel: II. razred 12 din — brez perila 10 din 1. razred 18 din — brez perila 16 din Masaža 5 din. Abonenti, ki kupijo 10 listkov za poljubno kopel, imajo 10% popusta, vendar jih morajo izrabiti v teku 6 mesecev, sicer izgube veljavo. c Tožbo je vložilo te dni pri sodišču v Celju 20 delavcev tekstilne tovarne »Polzela" na Polzeli proti tovarni. Delavstvo zahLcva izplačilo diference med svojimi in minimalnimi mezdami. c Združenje gostilniških obrti v Celju obvešča svoje članstvo, da J»o 17., 18. in 19. t. m. prepovedano točenje alkoholnih pijač nabornikom in njihovim spremljevalcem. Prekrški se bodo strogo kaznovali; na kpr združenje posebej opozarja svoje članstvo. c Zdravniško -dežurstvo za Člane OUZD ima jutri zdravnik dr. Drago Hočevar, Kolenčeva ul. 4. c "Nočno lekarniško službo ima od 10. do 16. t. m. lekarna „Pri križu" na Kralja Petra cesti. t c Tujska statistika RadBotherme v Laškem izkazuje za mesec julij tale promet: 277 članov, 323 privatnikov, 2 Nemca, 2 Ceha in 1 Švicar. Vseh nočnin je bilo 6245. * Žrebanje loterije LKB v Celju bo 8, septembra. Oglejte si avto kot glavni dobitek pred pisarno LKB v Celju, Dečkov trg 6. Pohitite z nakupom srečk, ki stanejo po 5 dinarjev. Ptuj p Opozorilo Ptujčankam! Ptujčanke so se vse preveč oprijele nelepe navade, da stresajo prah skozi okna na ulico in da na teh oknih zračijo posteljnino. Padajoči prali spravlja mimoidoče v slabo razpoloženje. Iz higienskih ozirov je Ptujčankam priporočati, da opustijo stresanja prahu na ulico. Da se bodo prikupile občinstvu ,naj raje pridno gojijo rože na Uličnih oknih. p Tudi v ptujskem okraju so potrebni delovni tabori! Povsod se vrše delovni tabori študirajoče mladine, iz ptujskega okraja z 80.000 prebivalci pa se srednješolska in akademska mladina izgublja drugod. Ptujski okraj z Dravskim in Ptujskim poljem, Halozami in Slov. goricami, ki ima pasivno-agraren značaj, je predvsem potreben proučevanja. Tu zasadite svoje lopate! Ce se vam stavijo ovire z gotovih strani, jih skušajte premagali. p Zvočni kino Ptuj predvaja danes in jutri „Mcd štirimi stenami". p S slive jo padel 15 letni pos. sin iz Žetal in zadobil hude poškodbe, da je moral v bolnišnico. p Ogenj. Komaj so v zadnjih tednih' prenehali požari v ptujskem okraju, že se pojavljajo znova. Iz neznanega vzroka je izbruhnil ogenj v Stražgojncih v Cirkovcih pri pos. Trčko Francu. Upepeljeno je stanovanjsko in gospodarsko poslopje. Škodo cenijo na 70.000 din. p Krompir prehitro zori. Radi vsakodnevnih nalivov v juliju, ko je bilo zdaj vroče zdaj mrzlo, je pričel letos krompir zgodaj in hitro veneti. Vendar ni čutiti, da bi kaj škodovalo ranemu krompirju, ki je letos dobro obrodil, utegne pa, škodovati prenaglo zorenje poznemu krompirju- n Dva otroka sla zgorela posestniku Iva nu Cehu v Gomilici pri Čakovcu. Z vži galicami sta se igrala na seniku, ki je bi hipoma v plamenih. 3 letni Franjo je zo glenel na seniku, 6 letna Nada pa je ko živa bakla stekla k sosedom ter je kmah nato tudi podlegla opeklinam. Od Ojstrice do Sv. Duha nad Dravogradom Zapustimo gostoljubno Morijevo domačijo mimo studenca za farovžom, kjer se na rebri pasejo ovce. Še en pogled na Ojstrico. Valovito ozadje Strojne, Raduhe in Kamniških planin spajajo geometrijske oblike strmih streh in osamelih smrek v celoto šušmetjeve slike. Peš pot se spušča v dolino, vije se med grabni do Hribernika mimo Fajdla k veliki Žeisnikovi kmetiji, kjer imajo dober mošt in že smo pri Ižlniku , nad cerkvijo sv. Duha. Kratke pol ure, da spoznaš enega najboljših umetnostnih spomenikov levega pogorja Dravske doline. Cerkev sv. Duha je v svojem osnutku monumentalno zasnovana ladijska dvorana z ABS sS ie priigavSI esvaga norega narošmka . . . gotskim obokanim prezbiterijem, ki skriva pod beležem dekorativno slikarijo iz začetka XVII. stoletja. Zanimiva je notranjost ladje, ki s svojimi masivnimi štirioglatimi stebri de- li prostor v dve- stranski in glavno ladjo. Strop ladje je posebnost zase. Je to zaklad srednjeveških poslikanih stropov, katerih je največ ohranjenih na Kranjskem. Na Koban-skem je podoben samo še pri sv. Magdaleni pri Dravogradu. Vidni so napisi na stropu, ki dokazujejo avtoktonost in vrednost signi-1 ranega poslikanega stropa. So to imena, ki so identična z imeni kmetov v tamkajšnji okolici. Na severni ladji: Tomaž Ditmar, Krištof Jamnik in Jurij škurlej z letnico 1626. V srednji ladji: Tomaž Ditmar, Mojstr 1626 Ruprat Slang in še na koru spodaj imena z letnico 1627. Leseni kor, ki . je postavljen v celi širini treh ladij, je stropu enako po gotskih vzorih poslikan. Notranjščino kraši stekln lestenec, ki je še lepši od Ojstriškega. Na levem stebru visi slika, predstavljajoč binkošti, signirana Michael Supanz M.: 1633. Poseben čar in pristnost pa daje pogledu serija primitivnih cerkvenih klopi, ki so več kakor skromne, sestavljene iz grofio otes: stebrov, masivne in arhajske, brez najmai mehkobe in okrasa. — To je bila kme roka, ki je iz potrebe izklesala iz debel kaj,_ kar je komaj podobno sedežu. Kot bi človek čutil vso to srednjeveško temo, čat feydalstva, tiste mistične gotske dobe Na južni zunanji steni je obledela slika Krištofa, ki spominja na ljudsko misel: dan, ko pogledaš sliko sv. Krištofa, ne umrl. — Zato so bile te slike monumente in na vidnem mestu/da jo je lahko vsak ran že od daleč videl. Cerkev je važen kulturno-historičen spoi nik na Kobanskem iz dobe reformacije. Slikar šušmelj nam je na Kobanski razi vi v Mariboru pokazal sv. Duh s posrečei psihološkim ozračjem; stisnjen čokat si ki se drži kamenite gmote v hribu. Sivina sene strehe je komaj opazna iz njene okol Zdi se, da sonce tu nima moči, rahla s ca palebcojske preteklosti se razliva po ži tega življenja. — In vendar! To je sv. E pod Ojstrico. Pridite, vsi pridite, ki ste željni svežine zdravja — še je sonca. -g Maribor 40 letni jubilej prve Slovenske župnije v Mariboru To nedeljo, 11. t. ra. praznujejo naši oo. frančiškani veliko cerkveno slavje: 40 letnico posvečenja nove cerkve in samostana. Prepuščajoč verski značaj tega slavja slovenskim vernikom te župnije, se nastopno omejimo le na bežne podatke iz zanimive zgodovine te cerkve. Približno na mestu današnje ponosne stavbe je prvotno stala skromna kapucinska cerkev, ki jo je 1. 1613 ustanovil Jakob K hi s l, grof Kočevja in Slovenske marke. V dobi Usarja Jožefa II. je to cer kev zadela milejša usoda kakor večino drugih. Razpuščen je bil le kapucinski red, a cerkev so prevzeli minoriti, ki so morali svojo cerkev izročiti za vojaške namene. Slično usodo je zadela tudi tej blizu se nahajajočo cerkev sv. Urha (Ul-ricka), ki je bila prvotno namenjena kot predmestna slovenska župnija, za kar pa se je 1. 1786. določila bivša kapucinska cerkev, ki pa je tudi še kot župnija doživljala ponovne spremembe med po-svelnim in meniškim duhovništvom vse-dotlej, ko so jo 1. 1864 prevzeli oo. frančiškani, ki so se odločili za monumentalno zgradnjo cerkve in samostana. Oče te velike zamisli je bil gvardijan P. K u 1 i s t Heric, ki je v ta namen ustanovil posebno društvo, katerega število je naraslo preko 60.000 plačujočih ali sicer sodelujočih članov. 26. julija 1892 se je za-sadSa prva lopata, 20. avgusta istega leta so blagoslovili temeljni kamen za cerkev, 16. julija 1895 je bilo blagoslovljen je križev na stolpih, 13. oktobra istega leta posvečenje novih zvonov. Nato so sledila notranja dela. Vse delo je bilo tako daleč dovršeno, da se je moglo vršiti slavnostno posvečenje po škofu N a- potniku 11. in 12. avgusta 1900. Cerkev »Slovenska cerkev« nazvana, je posvečena Mariji, ki jo predstavlja poseben kip, ozir. podoba med velikim oltarjem in ki je svojčas slovela kot čudodelna Mati božja. era Stari Maribor: V ozadju stoipa frančiškanske cerkve Pravda „Jugotekstir : Rosner PZARADI NELOJALNE KONKURENCEJE PRAVDNI ZAHTEVEK 12,543.600 din Nedavno je vložila tekstilna tovarna »Jugotekstil« tožbo proti industrijalcu Marku Rosnerju. Tožitelj zahteva prepoved fabrikacije in razpečavanja konkurenčnega blaga ter odškodnino 12,543.600 din. Industrijca Vilko Larič in Marko Rosner sia sklenila leta 1932 družabno pogodbo in tvrdko »Jiigotekstil« d. z o. z. Ker se je posrečilo tekstilnemu specialistu Lariču izdelovati blago z nižjimi režijskimi stroški, so lahko maajufakturno blago prodajali po mnogo nižjih cenah kakor pa konkurenčna podjetja. G. Marko Rosner je bil poslovodja in delničar tovarne »Jugotekstil«, imel pa je veliko trgovino za razpečavanje blaga na debelo. Tožba navaja, da je g. Marko Rosner, ko je uvidel dobičkanosen način dela v omenjeni tvrdki, opustil trgovino in ustanovil poleg »Jugotekstil« svojo to- varno. Vse nove načine izdelovanja blaga je g. Rosner upoirabil tudi v svojem obratu in prodajal blago po konkurenčnih cenah. On kakor njegovo tehnično ose-je je bilo poučeno v vse tajne Laričeve-ga izdelovanja, ker je pač izrabljal gosp. Rosner položaj družabnika in poslovodje. Na sled so mu pri »Jugotekstil« prišli šele takrat, ko je bila škoda nenadomestljiva in ko je imel toženec že konkurenčno blago na trgu. Zato je tožbeni zahtevek utemeljen z določbami zakona o družbah z o. z. in z zakonom o pobijanju nelojalne konkurence. Tvrdka »Jugotekstil« zahteva zato odškodnino oziroma izgubljeni dobiček v znesku 12,543.600 din ter predlaga, da se tožencu naloži opustitev izdelovanja različnega blaga, ki ga izdeluje »Jugotekstil«. Za izid te pravde vlada v javnosti veliko zanimanje. Delniška družba »Roteks at V Beogradu je bila ustanovljena delniška družba »Roteks«, tekstilna industrija Beograd. Glavnica znaša 10 milijonov din. Svrha, družbe je nakup m nadaljevanje dela industrijske tvrdke za proizvodnjo tkanin tvrdke Tekstilne industrije Marko Rosner, Maribor. Prvi člani upravnega odbora so predsednik II* general v p. Danilo Nenadovlč iz Beograda, Marko Rosner, industrijalec iz Maribora, ter dr. Ivan Jančič, odvetnik in posestnik iz Maribora. Za poslovnega ravnaitelja družbe je postavljen Marko Rosner, za prokurista pa Peter Armani-ni iz Maribora in Izidor Obradovič, trgovec iz Beograda. SOKOLSKA PRIREDITEV NA TEZNEM Sokolska igralska družina na Teznem je znana po svoji izredni marljivosti ne samo doma, temveč je žela obilo priznanja na raznih sokolskih odrih, kjer je gostovala. Poleg važnega prosvetnega dela v našem delavskem predmestju pripomore na ta način največ za zgradbo potrebne lastne strehe. Vsako leto pa ladi priredi kako igro na prostem na letnem telovadišču. To nedeljo popoldne bo uprizorjena Vombergarjeva burka »Voda« v režiji br. Vojka Cotiča in .sodeluje pri isti okrog 150 oseb. Med odmori in -po predstavi sodeluje domača godba na pihala, šotori bodo nudili vse dobrote, da bo lahko vsak zadovoljen. Naj bi to prireditev posetili bratje in sestre sosednih društev in zlasti iz Maribora. — Zdravo! SUSTERSItKVI HARMONIKARJI POJDEJO V ROGAŠKO SLATINO V sredo ob 20. bodo nastopili mali Šušteršičev! harmonikarji v zdraviliški dvorani v Rogaški Slatini. Za njihov koncert je med številnimi letoviščarji izredno zanimanje. * Sokol Maribor I. priredi v nedeljo,, dne 1. septembra veliko narodno veselico tta letnem telovadišču ,na kar žc sedaj opozarjamo vsa ostala društva. Smrtno zastrupljenje z gobami Na Pobrežju sita se najedli 33-letna posestnica Hedvika G e r 1 i č e v a in 60-letna posestnica Neža Cvetkova strupenih gob. Kmalu so se pojavile posledice. V strahovitih krčih sta se ženski zvijali in klicali na pomoč. Poklicali so zdravnika, ki je odredil takojšjen prevoz v bolnišnico, kjer sta ponoči izdihnili. m Danes koncert v parku. Nocoj, v soboto od 20.30 do 22. ure igra godba poštarjev (kapelnik Hartmann) v mestnem parku, ako bo vreme ugodno. m Nočna lekarniška služba od 10. do vključno 16. t. m.: dvorna lekarna pri Sv;. Arehu, Glavni trg 20, tel. 20-05; Magdalen-ska lekarna, Kralja Petra trg 3, tel. 22-70. m Notna predstava „Malija Gubca“ v nedeljo, 18. avg., ob 20. v Rušah. Vozi poseben „Putnikov“ vlak. Informacije in vstopnice pri „Putniku“ v Mariboru. m Zdravniško dežurno službo OlIZD za nujno pomoč članom in njihovim upravičenim svojcem ima v nedeljo, 11. t. m. g. dr. Wankmulier Alfonz, Maribor, Frančiškanska utica 8/III. m Namesto venca na grob svojega dolgoletnega člana g. dvornega svetnika dr. Kronvogla je naklonilo Olepševalno društvo Protituberkulozni ligi v Mariboru 200 dinarjev. Srčna hvala! _______ m Priprave za Derby-meeting in „con-cours hippKiue*', ki bo na praznik, dne 15. in v nedeljo, dne 18. t. m. na Teznem pri Mariboru ,so v polnem teku. Izredno veliko: število prijav kasačev za razne kasaške dirke in za Jugoslovanski kasaški derby (državna nagrada 20.000 din) dvigajo pričakovanje ,da bomo na Teznem doživeli zelo lep. konjski šport, zlasti še zaradi tega, ker se bodo jahalnih pre-ponskih dirk udeležili tudi konji in jahači državne jahalne šole iz Zemuna. m Revizija obtinske blagajne je bila te dni v občinskem uradu v Studencih. Banski revizor se je o blagajniku g. Pušniku pohvalno izrazil ,ker je našel vse v anj lepšem redu. m Posetnikom dirk na Pohorju. Razen žc objavljenih prometnih zvez k Sv. Are-hu bodo avtobusi MP vozili potnike tudi še jutri ob 13. popoldne z Glavnega Irga* ako se bo prijavilo dovolj interesentov. m Kolonija Jadranske straže bo odšla v Bakar v soboto, 10. t. m. zvečer. Vsi otro' m. dopoldne. Ako bodo dobili v Zagrebu zvezo, se pripeljejo ob 9.14, sicer pa opoldne. Odbor Jadranske straže prosi starše, da pridejo čakat svoje otroke na po stajo. m Nogometno tekmo bodo odigrali jutri ob 9. dopoldne na Železničarjevem stadionu nameščenci tekstilnih tovarn Rosner ter Doctor in dr. Državna razr. loterija 1. dan glavnega žrebanja 40. kola (9. t. m.) Din 80.000.—: 35603 Din 60.000.—: 66761 Din 50.000.—: 63058 Din 40.000.—: 57580 Din 30.000.—: 93103 Din 24.000.—: 87821 Din 20.000.—: 65897 73005 Din 16.000.—: 29679 97923 Din 12.000.—: 1598 7065 Din 10.000.—: 1761 12424 15444 20632 24070 30501 36183 36693 34853 56792 64670 82905 88371 97943 Din 8000.—: 8727 9808 12425 13851 17616 29746 36088 41017 41727 53571 55699 57096 68399 71125 81201 84331 84418 84643 88915 99812 99930 Din 6000.—: 22899 28194 36115 40735 44238 51891 57120 64383 82035 84410 85323 97145 99728 Din 5000.—: 152 3355 5005 5956 7192 8934 9004 11134 15750 16189 18814 20575 22064 22208 24168 29978 32812 35088 38269 49988 57561 61999 63800 65731 67305 73780 77288 80680 81466 83583 84333 85353 85800 89066 94901 97226 DIN 4000.—: 3278 11210 13485 14283 14630 14855 17757 21265 23751 26024 32060 32925 33838 33860 35530 35888 36367 38534 38612 40339 42161 43837 44207 47376 50239 50455 56372 57206 59594 60043 62406 71090 71522 73117 79029 84476 87844 88251 88510 89346 92112 94075 94755 (Brez jamstva). Prihodnje žrebanje bo 10. t. m. Bančna poslovalnica BEZJAK, Maribor, Gosposka ulica 25 (tel. 20-97). Žegnanje na Ojstrici nad Dravogradom Mariborske planince in izletnike pozivamo, da se v največjem številu udeleže žegnanja na Ojstrici nad Dravogradom, ki bo jutri v nedeljo. Odhod z vlakom iz Maribora ob 5.30 do Dravograda. Nato poldrugo uro peš na Ojstrico. Na žegnanju bodo sodelovali tudi Šuštcrši-čevi maii harmonikarji. NAREDBA O PREPOVEDI TOČENJ \ ALKOHOLNIH PIJAČ VOJAŠKIM OB^ VEZNIKOM ZA ČASA VPOKLICEV NA OROŽNE VAJE Radi ohranitve miru in reda povodom vpoklicev vojaških obveznikov na orožne vaje izdajam na osnovi čl. 66 in 67 zakona o notranji upravi za področje dravske banovine sledečo naredbo: Dne 11. avgusta, ko se vršijo vpoklici vojaških obveznikov na orožne vaje, ter en dan prej in en dan potem, prepovedujem vsakršno oddajanje ali točenje alko-nolnih pijač vsem vpoklicanim vojaškim obveznikom in njih spremljevalcem bodisi v javnih lokalih bodisi po zasebnikih. Alkoholne pijače, ki bi jih nosili vojaški obvezniki ali njih spremljevalci s seboj, se jim bodo odvzele. Prekrški te nared-be se kaznujejo po čl. 69 t. 2 zak. o notranji upravi v zvezi s § 12 zak. o spremembah in dopolnitvah tega zakona z globo od 10.— do 1000.— din, če se pa globa ne plača v določenem roku, z zaporom od 1 do 20 dni. Ta naredba stopi v veljavo takoj po razglasitvi na krajevno običajni način v vsaki občini. m 9Glelnico življenja slavi danes posestnica Marija Celoliga iz Spodnje gorice pri Pragerskem. Slavljenka je rodila 12 otrok, jesen svojega življenja pa preživlja pri svoji hčerki Urški Ledvinkovi, gostilničarki v Studencih. m Bukev ga je sn?r!no poškodovala. Pr podiranju drevja je bukev padla na 32 let nega delavca Franca Rateju iz Peker ler mu zdrobila lobanjo in hrbtenico. Prepeljali so ga v. bolnišnico, kjer se bori ^ smrtjo. m Kostnnjarjf, ki želijo letos peči kostan,' v območju mestne občine, se vabijo, da st javijo prr mestnem tržnem nadzorstvu od 14. do 20. avgusta med uradnimi urami. Zglasijo se naj samo oni kostanjarji, ki imajo oblino pravico in ki so že lansko leto pekli koslan j. Osebam, ki nimajo obline pravice, se dovoljenje za pečenje kostanja ne bo izdalo. Na kasnejše prijave se, ne bo oziralo. m Sokol Maribor I. se lem potom zahvaljuje vsem, ki so nam darovali za tombolo ter prosimo nadaljnje naklonjenosti. Uprava Sokola I. m Cene živine in kmetijskih pridelkov Voli I. vrste 7.38, II. vrste 7,13, III. vrste 6.38, telice I. vrste 7,75, II. vrste 7, III. vrste 6,50, krave I. vrste 6,50, II. vrste 0.25, III. vrste 4,50, teleta I. vrste 7,50, II. vrste 6, prašiči Špeharji 9,25, prašiči pršu-tarji 13.50 za kg žive leže. — Goveje meso I vrste prednji del 14, zadnji del 16, II. vrsle prednji del 12, zadnji del 14, III. vrste prednji del 10, zadnji del 12, svinjina 16, svinjska mast 22, čisli med 21, goveje surove kože 12.50, telečje surove kože 21,50, svinjske surove kože 28,50 za kilogram. — Pšenica 300, ječmen 288, rž 288, oves 288, koruza 288, fižol 0,50, krompir 188, lucerna 90, seno 70, slama 50, jabolka I. vrste 10, II. vrste 8, III. vrste 5, hruške 1. vrste 11, II. vrste 11, III. vrste 8, pšenična moka 400, koruzna moka 250, ajdova moka 475 za 100 kg. — Trda drva 160 din za kub. meter, jajca 0,88 za komad, mleko 2.25 za liter, surovo maslo 30 za kilogram. m Vandalizem v Studcncih. Neznani zli-kavci so ukradli, trgovcu Vinku Osebku ■i Aleksandrove ulice ročni voziček, ki so ga poškodovali in ga nato vrgli na sosedov vrt ter lam poškodovali vrtne nasade. Ker se od raznih strani čujejo pritožbe o drznili vandalih, naj se orožniki pobrigajo za te tiče. * Pavešie, Kamnica, V nedeljo odojki ua ražnju in ocvrte' piške. * Grič letovišče, avtocesta, sortirana vina. * Kopalke — nogavice, pletenine, perilo, Oset - Koroška 26. * ..Nostradamusova prerokovanja" napovedujejo izid sedanje vojne. Dobite jih v knjigarnih in trafikah. Pri nas kupljena srečka štev. 73.005 Je zadela dobitek din 20.000. * Grajski kino. Do vključno nedelje prekrasni francoski velefilm „Zašla sem...* Jean Gabin. * Union kino. Do vključno torka senzacionalni covbojski film „Krvava arena". Krvave borbe covbojev in rudarjev na divjem zapadli. * Esplanade kino. Od danes „Skrivuos! gospe Beate“ sijajen ljubezenski in pu* stolovni velefilm z Lil Dagover. — Sledi „13 stolov" z II. Ruhmannora. * Zvočni kino Pobrežje 10. in 11. avgusta prekrasen film stK>eli eskadron". illill Prlrodooisna kramljanja Skrb matere Prirode za rast,razplod življenjskih celic Dr. Stanko Bevk / Gobe, ki jedo črve - Največje rastline - Kako rastemo rla nnknferc cvetne rastlini', in V:i I n i 7 i Inmnevalnra 11' 1(1 n ni mm. \Tn ih i i rr- N1 m c Ij I la« Znano je, da nekatere cvetno rastline love s posebnimi pripravami žuželke in druge drobne živalce, jih v posebnih sokovih prebavijo in potem posrkajo. V novejšem času so enak način uživanja mesne hrane ugotovili tudi pri nekih gobah iz rodu arthrobotrys in dactibellax. Te glive love s posebnimi, nitastimi izrastki ličinke črvov oblotočnikov, ki so njihovi zajedalci ali pa pridejo nanje slučajno. Kar navadno imenujemo gobo, je le del cele rastline, namreč njeno plodišče, ki se po svojem namenu ujema s cveti in listi razvitejših rastlin. Glavni del gobe ali glive je v zemlji, lesu ali drugem substratu, je nitasto mrežast in se imenuje micel ali podgobje. ,V tem ko traja življenjska doba plodišča le nekaj dni ali tednov, je podgobje vztrajnejše in vzdrži tudi nekaj let^ vendar življenjske dobe mnogih vztrajnih cvetnic daleko ne doseza. Saj rastejo mnoge taki rastline sto in več let. Za najstarejše doslej znano drevo velja močvirska cipresa, ki raste v ssphikanski državi Oaksa-ka pri selišču Ali tla, 1650 m nad morjem. Starost te ciprese cenijo na G000 let. Drevo je visoko sicer le 40 m, toda deblo je jako močno in ima v premeru skoraj 15 m, v obsegu torej 45 m! Ne mnogo mlajše so nekatere sekvoje (mamutova drevesa) v Kaliforniji, ki so jim precenili letnice na 4000. Ti sloržnjaki so do 100 m visoki in imajo do 12 m premera v deblu. Najvišja drevesa so avstralski evkaliptd, ki zrastejo do 115 m v višino. Deblo pa je razmeroma vitko, kajti debelo ni niti 10 m. Vendar ta drevesa niso največje rastline in drevesa sploh ne. Kakor med živalmi, tako prevladujejo tudi med rastlinami po velikosti morske •vrste nad kopninskimi. Največja rastlina, vsaj po dolžini, je morska rjava alga hruškasta lialuga, ki zraste preko 200 m dolga. Evkalipti, ki jih poznamo okoli 150 vrst, rastejo precej hitro in posrkajo zato mnogo vode iz tal. Zaradi tega jih sade v močvirskem svetu v svrho izsuševanja in obenem posrednega •uničevanja zalege mrzličnih komarjev. Rastline rastejo, dokler »e odmro in. ne kakor živali, ki dorastejo in potem z rastjo prenehajo, izvzemši one dele ,ki se obnavljajo. Mlada žival raste bolj naglo kakor starejša, vendar ne enakomerno; v neki dobi hitreje kakor v drugi. Človekov novorojenček n. pr. je ob rojstvu dolg povprečno 50 cm; v prvin petih mescih zraste za 15 cm, pozneje pa raste počasneje, tako da z letom doseže 71 cm. Potem je rast še počasnejša; med 5. in 6. letom pa se otrok spet bolj potegne. Take rastne periode so potem še: za deklice od 9.—10. leta, za dečke od 10,—12., potem od 14,—15., odnosno 16. do 18. in pa od 18.—20., oziroma od 20.—25. leta. Tudi raste človek od aprila do julija hitreje kakor v ostalih mesecih. Vsi deli telesa ne rastejo v enakem razmerju. Najbolj hitro rastejo bedra; pri doraslem človeku so skoraj 4 krat daljša kakor pri novorojenčku. Lakti zrastejo nekoliko več, kakor trikrat večje, roke trikrat, prsni obseg nekoliko več kakor dvakrat, glava pa niti dvakrat ne. Tudi rastline ne rastejo enakomerno in ne vsi deli enako. Zanje je ugotovljeno, da toplota rast podpira, svetloba pa jo ovira; zato rastejo rastline ponoči hitreje kakor podnevi, seveda pa le, če ponoči ni izdatno hladneje. Glede temperature razločujemo za rast rastlin minimum, optimum E u I a n, novo sredstvo proti moljem Našim gospodinjam ne dela nobena stvar toliko skrbi, kakor molji. Če še tako skrbno pazijo, se vtihotapi v omare in predale škodljivec, ki uniči mnogo dragocenega krzna in volnenega blaga. Zdaj so v Nemčiji rešili zadevo s tem, da so iznašli novo sredstvo proti moljem, e u 1 a n. Razlikuje se od dosedanjih sredstev v tem, da se eulaniiiranje blaga vrši že v tovarni, to se pravi, tkanine vsrkajo eulan vase ter ohranijo njega odpornost proti škodljivcem za vse čase. Molj se takšnega blaga izogiblje, sam eulan se ne porazgubi, kakor običajno druga sredstva. Ličinke molja se ne morejo vgnezditi v eulani-ziranem blagu, ki kljub temu ohrani vsa svojstva. tako barvo in prožnost v prvotni izdelavi. Eulan je brezbarvno sredstvo in nima nikakega zoprnega duha in maksimum. Najnižja tempevatura, pod kaLero rast preneha, je n. pr. za pšenico 5° C, najboljša 30° C, najvišja 45° C. Večja toplota (nad 46° C) rast zopet ustavi. Najbujnejšo rast so doslej opazovali pri travah, in sicer pri bambusu, ki zraste ob najbolj ugodnih okoliščinah v 24 urah celo za 1 m! Fižolov kalček, ki se dnevno podaljšuje povprečno za 15 mm, je pravi polž v primeri z bambusom. Tudi za človeške lase so bili mnenja, da rastejo ponoči hitreje kakor podnevi. Pa to ni ta-tako. Natančna merjenja so dognala baš nasprotno. Podnevi zrastejo lasje vsako uro povprečno za 0.08 mm, ponoči pa le 0.01 mm. Najhitreje rastejo lasje dopoldne med JO. in 11. uro ter popoldne med 16. in 18. Toplota pospešuje rast las, mraz jih zadržuje. To velja vobče za rast živali. V navideznem nasprotju s to ugotovitvijo je dejstvo, da so istovrstne živali (sesalci in ptiči) mrzlih pokrajin večje kakor živali toplejšega podnebja. Ta pojav moremo razložiti s tako zvanim Bergmanno-vim pravilom, ki pravi, da se veča površje živali v kvadratnem razmerju z dolžino, prostornina pa v kubičnem. Torej, čim večja je žival, tem manjše je razmeroma njeno površje. Ce pa je površina manj- Na krovu angleške ladjo: top pripravljajo na strdi Tihi ocean dobi novo, veliko otočje Znani ameriški geolog Edwin F. Naulty raziskuje že več let področje v okolici Havajskih otokov. Na osnovi raziskovanj je prišel učenjak do zaključka, da se na tem delu Tihega oceana že več desetletij počasi dviga iz morja veliik kompleks morskega dna, ki se bo kmalu pojavil nad gladino. Svet se bo obgatil z zelo plodnim novim delom suhe zemlje, ki bo prav tako velik, kakor je Kalifornija. Na novem otoku sredi Tihega morja bo lahko živelo 25 milijonov ljudi. Zemlja je namreč po učenjakovih preiskavah hi zelo plodna, posebno povoljno bo novo kopno za nasade sladkorne repe, kave pšenice, koruze in tobaka. Nova celina se bo dvigala po Naultyjevem mnenju brez posebnih pretresljajev iz morja. Se prva merjenja so na tem mestu ugotovila ve' like globine, dandanes je do morskega dna komaj še nekaj desetin metrov. Vlada Zedinjenih držav, pravi znanstvenik, naj že zdaj stori vse potrebno, da si zagotovi posest novega otoka v prostranstvu Tihega oceana. ša, je tudi oddaja Loplote manjša in tako so večje živali z enakim kožuhom bolje zavarovane proti mrazu kakor manjše. Zato vidimo, da je rjavi medved tem večji, čim bolj proti severu živi. V severnih krajih je pravi velikan in največja zver sploh. Tudi severni risi in divje mačke so izdatno večje od srednjeevropskih. Srna odocoileus je v Kaliforniji dolga 1,4 m, v Aljaski pa je za 15 cm daljša; kuna vison je v Aljaski za 17 cm daljša od svojih sester v Karolini, aljaška rovka sorex personatus prekaša v dolžim isto vrsto v Zedinjenih državah za dobrega pol cm itd. Dasi Bergmannovo pravilo ni brez izjeme, saj vplivajo na velikost živali rajen temperature & drugi či-nitelji, drži vendar za večino topk>krvnih’ živali, celo v primerih', kjer se nam ha oko to ne vidi. Žirafa, ki je jako členovit^ bi mislili, da ima jako Veliko površino., Toda celo v primeri s tjulnjem, la je sfaot-raj jajčastega telesa, ima vendarle razmeči no manjše površje, pač, ker ja večja. so v strahu začeli vpiti na pomoč. Prihiteli so sosedje, toda niso mogli pomagati nesrečnežem, ki so od prehudih pikov aa vožnji v bolnišnico umrli. Policijska preiskava je ugotovila, da so čebele usmr-jtile tri zelo nevarne zločince, ki so jih že dolgo časa iskali. V Atenah so izvršili celo vrsto tatvin in zločinov. j j Indijanke kot uradnice so v OSA dokazale, da so zelo sposobna moč. Posebno spretae so pot stenotipistke, ker pišejo pazljivo in hitro ter se tako naglo ne utrudijo kot bele koleginje. Vrhu tega-so Indijanke v službi zelo molčeče. Kralja jegulj so izvolili tudi letos v Ryju pri Silkeborgu na Danskem. K rotei je sedlo 14 oseb, pred nje so postavili K jegulj. Sodniki so resno merili dolžino in debetno jegulj. Ribič Emborg Mose ie potolkel svoj lanski rekord, 'ko je snedel jegulj v dolžini 218 cm, letos pa za 236 cm. Njegov nasprotnik je spravil m 290 cm. ’ V pragozdu izgubljenih 80 družin beJSi naseljencev so odkrili peruanski na fevMniškem poletu v Madre de Dins. Belci so kot delavci neke družbe za pridobivanje kavčuka zašli že 1915 v gozd, ;kjer so ostali z ženami brez vsakega sti-(ka z zunanjim svetom, ker so nanje 4>> zalbBi. Gozdni požar je zajel ogromne komplekse površja med Bo*m$skitn za#*om in Laponsko. Finske oblasti so ugotovite, da gori gozd na 50 krajih. Mimo- več tt-soč ha gozda je uničenih tudi rrmogo vasti. Tkalni stroj je nam dalo - vasovanje Neverjetno se sliši in vendar je tako. Izum stroja za pletenje je bil zasluga ljubezenske idile. Angleški, pastor Lee v Calvertonu se je bil zaljubil v neko dekle, ki mu pa ni preveč vračala ljubezni. Med vasovanjem se je izvoljenka zanimala le bolj za svoje pletenje in pletilno šolo, ki jo je vodila. Pasitor se je zaradi tega jezil ter se je odločil, da izumi poseben pletilni stroj, ki bo odpravil pletenje na roko. Čeprav ni imel tehničnih sposobnosti, se mu je končno le posrečilo, da je po treh letih preizkušenj skonstruiral poseben stroj za pletenje nogavic, Tedaj se je pa mož tudi odpovedal duhovniškemu poklicu in postal tovarnar. Seveda je izgubilo zaradi tega mnogo žensk zaslužek, toda Amor, ki je posegel vmes, je s pomočjo izuma združil dvoje mladih src v zakon. Nasprotno temu je pa terjal izum indigo barve mnogo materialnih žrtev. Ravnatelj tvornice anilina in sode Henrik von Brunck, pionir nemške kemične industrije, se je sedem let ubijal s poizkusi pridelovanja sintetičnega indiga. Investiral je v eksperimente 18 milijonov mark, preden je dobil zaželeno barvo. Spomenik zadnji ameriški kameli V puščavi Markahale v Arizoni, USA je postavljena piramida, okrašena z velikimi kaktusi. Na vrhu piramide je bronasti kip kamele. Ta svojevrsten spomenik je nagrobnik Hija Jollya in njegove zadnje kamele. V drugi polovici minilega stoletja je bila na zahodu Teksasa in Arizone cela karavana kamel. Leta 1856 je namreč skušala ameriška vojska organizirati oddelek čet za puščavske predele. V ta namen so prepeljali iz Afrike kamele. Z gr-bačami je prišel tudi neki Sirijec, Hadži Ali, ki so ga prekrstili v Hija Jollya. — Poizkus, udomačiti kamele v USA, pa ni uspel. Podnebje jim ni prijalo, vse so kmalu poginile, umrl je z njimi tudi gospodar. Vojaki so mu postavili zgoraj opisani veličastni spomenik. — Očka, aH je res, da nam da Hobi Bog dvakrat zobe, tretjič jih moramo p« plačati? -mr Čebele usmrtile tri nevarne lopove V neki vili v Atenah so se pojavili ponoči trije lopovi. Vdrli so na dvorišče samotnega poslopja ter skušali priti v stanovanje. Postavili so več zabojev, ki so jih dobili na vrtu eden nad drugega k steni, da bi laže prišli skozi okna v sobe. Ko je prvi vlomilec prilezel na vrh zad- njega zaboja, se je ta spodmaknil ta vsi trije lopovi so z zaboji vred padli na tla. Šele zdaj so tatovi opazili, da so zaboji, ki so jih pobrali za vilo, prav za prav moderni čebelni panji, čebele so se vsule iz razbitega panja in napadle uzmo viče. Opikale so vlomilce tako zelo, da Cvet - žuželka Nedavno se je vrnil z znanstvenega potovanja po Indiji angleški botanik Eriot. Prinesel je s seboj cvet, ki je mec botaniki povzročil pravo senzacijo. Rastlina, že večkrat opisana, da raste v Indiji, ima cvet, ki je prav za prav žuželka. V živalskem svetu je mnogo bitij, med njimi so zelo majhna, ki lahko menjajo poljubno barvo, da se prilagode okolici. To lastnost imenujejo botaniki mimikrijo. Eriot je v nekem samotnem kraju Indije našel žuželko, ki je neverjetno podobna rastlina, vendar ne spada med nje. V primeru nevarnosti izloča ličinka beS prah in kadar obstane na svojem mestu nepremična, z razširjenimi krili, je podobna lepemu poljskemu cvetu. Doslej so učenjaki smatrali to žuželko za cvet. Žuželke se branijo na opisani način največkrat pred pticami, ki pobirajo bube. Pomikajoč se po polju se izpremanjajo V cvetu podoben predmet in kadar obstanejo, ima človek vtis, da vidi pred sebotj lepo sliko prirodnega cvetja. Kadar nevarnost mine, se žužki spet otresejo pra* >hu in odlete dalje. Zenski kotiček *■ Zena in turizem Ti dve .besedi nista imeli nekoč popol- ključno ženske družbe. Mlade gozdovnice, notna nič akupntga. ‘Žena se. v tem'sportu-skavtinje ali privatne- žensks^-skupine ta- sploh ni udejstvovala. '-Temu- se ni čuditi, kajti v prvi vrsti jo je ovirala obleka, kakršno je za nekdanjo dobo predpisovala moda za ženski spol. Prilegajoče-«® in «do L tal segajoče obleke so dovoljevale le dro-b&n- ŽefrsiM'- korakpki1 pič v planinah ni- 1 kakor ne pride do veljave. Druga za tu-j ris tika nemogoča stran je bilo tedanje! žensko obuvalo. 0 gojžerjih se takrat ženskam š .mo pozabiti. Baš ženski spol je tisti, ki mnogokrat rad pretirava. Planinske ture so le za zdravo srce. Zdravnik naj tl pove svoje mnenje, če imaš slabotno srce, ti bo letovanje v planinah vseeno dobro delo, opustiti pa moraš vsakodnevne naporne izlete. Izberi si nižje ležečo,, lažje dosegljivo točko. Tudi za popolnoma zdravega človeka pa je priporočljivo, 4da pri daljšem bivanju v planinah najprej;vsaj dva dni v glavnem miruje, da se grivadi višinskemu ozračju. Telovadba, sončenje in zrak naj ga najprej utrdijo. Posebno priporočljivo je za vse smučarke, da si v poletju utrde telo v višinskem zraku in pod višinskim soncem, ker si bodo s tem nabrale zalogo trioČi in odpornosti za zimske smučarske ture. čer in to brez plačanih nadur. Saj gospodinji udana pomočnica rada priskoči ob vsakem času h kakemu izrednemu katere lahko po svojem preudarku porabi — tudi zanjo fnora imeti ;.živlienie neko' razvedrilo — ne samo delo. Kuhinja 'c.*?*1* »e gospodinjskih pomočnic Čeprav je v zadnji* dobi morala marsikatera gospodinja, odpustiti svojo pomočnico in sama poprijeti ^a^ delo, kter ji njene denarne razmere ne-dovoljujejo tega udoftja, je' nas/- £ospodinjsikiIr- porrtočnie še vedno' Šfhto mnogo. Ne najdemo pa nekoga, ki bi se tudi nekoliko zavzel za naše pravice. Marsikaj je namreč, s čemer tudi me nismo zadovoljne V prvi vrsti se počutimo nekoliko preveč zapostavjjEne. Nikakor tfam-fte ugaja, če se nam neprestano povd^rja, da smo služkinje ali dekle. Res je, da kimamo nikake določene in predpisane -'Izobrazbe za vršenje svoje službe, imeti pa moramo le neke sposobnosti in spretnosti, če se hočemo v shtžbi dalje časa obdržati, zato se moramo potruditi, da čimprej dovršimo svojo »vajeniško« dobo, da nam potem gospodinja lahko zaupa svoje gospodinjstvo. Torej tudi me smo morale iti skozi neko trdo šolo, če smo se hotele povzpeti -do boljšega mesta do pohvale s strani gospodinje in do boljše plače. Marsikatera izmed nas ima tudi gospodinjsko -Solo ali tečaj — bodisi po svoji lastni zaslugi ali zaslugi staršev ali razumne in dobre gospodinje. Tudi me moramo svoje delo razumeti in znati. In vendar, v vsaki drugi delovni stroki zasluži tisti oziroma tista, ki dela za gospodarja ali gospodinjo to, kar se j'e preko neke vajeniške dobe naučil ali naučila, naziv pomočnik, pomočnica, ker pač gospodarju pomaga, le. ne moremo ostati ‘.siužk+rrje »Ir-dekls^ Ali bi ne imele tudi me pravico na naziv: gospodinjca pomocnic§? Ali bi bil morda s tem kdo tkug oškodovan ali me preveč nagrajene? Potem" bi morali biti sploh vsi, ki-komur koli služi jo,-■-služitelji, služkinje, dekle in-^Japci. In vendar ni tako. Vsak drug ima nek točno nazvan poklic, zakaj bi-potem še me ne mogle biti gospodinjske pomočnice. Saj s tem ne terjamo nič previsokega, nič takeg-a, kar bi nam ne pripadalo, ampak le nekaj takega, kar nekoliko lepše zveni in jasneje označuje naše delo in stan. Drugo, kar nam ne ugaja je to, da ima-. Gorenjski krapi s sjrnatim nadevom. Popari Va i ajdove moke s Va.i vrele slane vode in s kuhalnico dobro zmešaj. Ko se 'testo nekoliko shladi, ga stresi na desko, na ka-tro si potresla žlico pšenične moke, ga nekoliko ugneti in takoj razvaljaj za pol mezinca na debelo. Nato zmešaj 1 jajce, 2 pesti sira iz kislega mleka, 2 žlici kisle smetane, 1—2 pesti krušnih drobtin in nekoliko soli, zreži razvaljano testo v štirioglate krpe in položi na vsako krpo pol žlice nadeva; krpe Stisni skupaj in jih kuhaj v osoljeni vreli oo-di 8—9 minut. Kuhane krape potresi z drobtinami in zabeli z ocvirki ali ntaslom, v katerem si- zarumenila žlico krušnih drobtin. Krape serviraj po juhi s solato. Prašičja pljuča z riženi. Skuhaj polovico svinjskih pljuč, jim prideni med kuhanjem korenino peteršilja, košček korenja, čebule in žlico kisa; kuhana pljuča vzemi iz juhe (ki jo postavi na stran), jih dobro zreži in sesekljaj, potem ko si jim odbrala vse, kar je trdega. V kozi razgrej žlico masti, prideni vroči nekoliko drobno zrezane čebule, in ko se ta nekoliko zarumeni, prideni pljuča, ki jih med vednim mešanjem duši dve minuti. Nato prideni četrt litra opranega riža in praži še dve minuti, prilij pol litra juhe, v kateri si kuhala pljuča (pa ne vse naenkrat), velik ščep popra, osoli po potrebi in pokrito kuhaj 25—30 minut, da se riž skuha. Naloži jed v skledo in jo postavi s solato na mizo. Riževe palačinke. Napravi jajčne krpe iz 1 jajca, Yn 1 mleka in 15 dkg moke. V mleku skuhaj 2 pesti riža in ko se shladi, mu prideni za oreh sirovega masla, 1 jajce, žlico sladkorja in vanilije ali drobno zrezane limonove lupine. S tem namaži, jajčne krpe. in. deni ‘ na. vsako nekoliko rozin; zvij jih skupaj kako.r . štrukelj in. zloži na pomazano pekačo; nato razmotaj v, lončku 1 jajce in osminko litra mleka ter jih s tem polij. Palačinke postavi v pečico in jih speči, pečene pa postavi .s sladko solato na mizo. Kuhane hruške. Še. zelene in trde hruške olupi in zreži na krhlje, jim odstrani peške ter jih stresi v zavrelo vodo. Ko so hruške skoraj kuhane, jim prideni košček limonove lupine.in sladkorja.po okusu. it: .v.-: Špinačne palačinke. Ubij -v lonec 1 jajce, ga osoli, prilij- četrt litra nezavretega mleka,, 2 žlici kunane, ožete ia dobro sesekljane špinače in 2 polni žlici moke. Zajemalko' tega mešanja vlij v mastno vročo-'ponev • (za palačinke), razravnaj testo in daj, da-se najprej po eni in-potem še. po drugi .strani zarumeni. Vsako palačinko potresi z,nastrganim bohinjskim ali navadnim, sirom, jo zvij kakor štruklje in postavi kot samostojno jed s solato na mizo. -- —- ’■ - - ' - Borovničev štrukelj. Napravi testo kakor za druge štruklje. Ko se spočije, ga razvaljaj*, polij in namaži z 1—2 žlicama olja, nakaf raztegni in ’ razvleči testo ter ga potresi z 2 pestima- preevrtih krušnih- drobtin, s pol litra izbranih, opranih ter odtečenih bor&vnie, s pestjo sladkorja in žličico cimeta.. Polovico testa jjotresi, polovico pa samo pomaži s smetano ter zvij štrukelj od potresene strani. Položi štrukelj na dobro pomazano pekačo iti ga ped v srednje vroči pečici tri četrt ure Stanovanja v novih in starih hišah Kolikokrat se-s4i&iy-ds-gospodinja, stanujoča v stari hiši, zavida svojo znanko, ki stanuje v novi, h®, češ, lahko je imeti red in spago, ko je pa vse ta^o povo in čisto. Zato so stare hiše nekako zapostavljene, ker želi vsakdo stanovati v novi hiši. Resnici na ljubo pa bodi povedano, da-se najde tudi v starih hišah prav toliko blestečih stanovanj kakof v novih. Lepota, snaga in blesk stanovanja je namreč v prvi vrsti odvisna od gospodinje, potem šele od starosti hiše, v kateri se stanovanje nahaja. Snažna in redoljubna gospodinja bo znala celo iz zapuščenega stanovanja v stari hiši napraviti bolj privlačno človeško bivališče, nego gospodinja, brez smisla, za take stvari, iz stanovanja v novi hiši. Razumna gospodinja, ki je prišla v staro stanova- nje in -si- morda -sama -dala prepleskata vsa vrata in okna, preslikati sobe in dru-* gpj bo znala to ceniti-in. primerno, .vzdrževati. Zopet druga gospodinja -lahko pride: v popolnoma novo stanovanje, kjer je vse to že urejeno, a če nima smisla za lepoto stanovanja, ga bo kmalu v :to-iiki meri zapustila, da se zdaleka ne bo dalo primerjati s skrbno ^-vzdrževanim stanovanjem v stari hiši. Torej kakršna je s’tranka, takšno je stanovanje, kakršna so stanovanja, takšna je hiša — in starost hiše se ne kaže toliko v letih, nego v stanju, v katerem se nahajajo stanovanja. Kolikokrat torej lahko dobimo v hiši, ki je stara 15—20 let, boljše stanovanje, nego v hiši, kr je stara 3—4 leta. Iz vsega torej zvenj, da je in ostane stanovanje zrcalo gospodinje. Sergiusz Piasecki * LJUBLJENEC ZVEZD ■4,- '' * •><&. •>?*-. g.rv»> 70 Roman iz tihotapskega življenja na blvii poljsko-ruski meji »»Stopim na dvorišče in zrem v nebo. Mesec visi tako nizko, da bi ga mogel prijeti, m se. navihano smeji Po pticah stopam v smeri proti Felinemu domu. Okna so temna. Močno potrkam na okno kot takrat... Slišim nagle konak*. — Kdo... je? ^ . Vladislav. - • < •' ■; , —. Kakšen Vladislav? - . - — No, Vlado, vendar! .. — Aha! Koj nato sem že v sobi. Na mizi gori svetilka. Fela me začudeno gleda. Dolgo molčim, in nato rečem-: —* Dober večer!' ... . ■>! — Dober večer!. . .. In spet molčiva. Iz žepa izvlečem usnjeno vrečico ter jo pomolim Feli, rekoč: . .. — Od Saše. Vzame jo v roko. Potem ji podam še denarnico....................... ...... — Twdi ta je Sašina... Iz denarnice sem vzel-pet sto dolarjev zase in pet sto za Zivica. Saša mi je tako ukazal. Vse ostalo pa naj izročim vam. — Kaj je vendar na stvari? — mi 'z migljajem pokaže na vrečico. — Ne vem. Nisem pogiedal. Čez Fe lino čelo se je zarezala globoka brazda, taka kotnem jo bil opazil pri Sa,SL so1 temnele,, olirvf sb ;$e ožile! * t Kje pa je on? — Ni ga. '—'Ni?........... — Da. Na meji so ga ustrelili. * Kratko" toda jedrnato "ji pripovedujem', kako je Saša'končal.' Pozorno me posluša. Ničesar me ne vpraša. Vidim njen bledi ofofaz. Stopi k stolu in sede. Dolgo molči. Gledam jo in pusto in prazno mi je v duši. Ko dvigne glavo, jo vprašam: — Ali vam morem s čim pomoči? Vas vendar zasledujejo? — Da. — Ni treba. Vse bom sama storila. Ali imate skrivališče? % — Pray .Takoj pridem. Ali je tam 'fu<$i Živic? — Da. Fela stopi v sosednjo sobo ter se pri-čme oblačiti. Ko se vrne, mi reče: — Lahko greste. Nočem vas zadrževat! ... — Na svidenje. Stopim iz hiše. Polagoma se vlečem po ulicah. Zavihal sem ovratnik. Nihče me ne pozna. ...Zreru kvišku, M-esec. se. smeje. Številne ljudi srečavam. Stopam naglo, kar le morem. Mraz je. Mrzel vzhodnik pritiska. Da, ta mi bo posušil solze... ' Krenem h Ointl. Nekam vendar moram, nekaj moram vendar početi. Toda kaj? Mar bi se napil? V salonu so sami neznani obrazi. Srednja miza je prazna. V kotu opazim pri mizi štirj tihotapce - novince. . Pokličem Ginto. — Dolgo vas že nisem videla, gospod Vladislav, — pravi Židinja. — In kaj torej? — Nič; kaj želite? : — Steklenico vodke, 'kumarice in klobaso. Pijem sam. Novinci se ne zmenijo zame. Ne vem, zakaj neki tako hitim, saj vendar nisem nikamor namenjen... . Izpii sem še pol steklenice. Topleje mi je postalo, v srcu pa še bolj žalostno. Plačam in stopim na ulico. In znova blodim po. mestu. Sneg pada, Drobni beli kosmiči razposajeno plešejo po zraku. Zaspan sem.-Saj ne pomnim, kdaj sem se poslednjič pošteno naspal. Silno utrujen sem... Pozno v noči potrkam pri Kališanko-vih. Suzana mi je odprla vrata. Veselo tleska z rokami: — Ah, gospod Vladislav. Končno! Pozdravljeni I Prosim, vstopite! Smeje se in me začudeno gleda. — Ali bi kaj pili, kaj jedli? — Dajte mi vodke! — Takoj! Takoj. Vse, kar si poželite. Sedite vendar! . In spet pijem vodko. Suzana se mi smehlja. Neprestano leta po sobi. Prise-* de, pa spet vstane, — Nekam žalosten se mi zdite. Nenehoma vam govorim in spet govorim, vi pa kar molčite. — Jezik mi je zamrznil. Treba ga je ogreti. Suzana se glasno smeji in se tolče z dlanmi po stegnili. Pijem. In kadim cigareto za cigareto. Ženska pa neprestano bulji vame. — Ali bi ne legli? S Toniko? Hočete? — se trese v smehu. Vidim, da ima dva nosa, dve glavi in mnogo oči in trese se kot gumi. Stopim v sosednjo sobo. Za menoj gre Suzana iti mi sveti. — Tonika, pozdravi gospoda Vladisla-> va! — Mama, ti si neumna, — pravi v spa-< nju dekle. Slečem se. Ah, tako dolgo že nisem spal. Suzana mi sezuva škornje. Koj nato sem se potopil v mehko in toplo posteljo; * •— Dvigni se vendar! — slišim v spanju oster glas. Nekdo me trese za ramo. Široko odprem oči. Oster žarek svetlobe me slepi. Ko se malo razgledam, opazim v sobi nekoliko stražnikov. V rokah’ imajo naperjene samokrese. V hipu sem razumel položaj... V žepu suknjiča imam orožje. Toda kje je vendar suknjič? — Ime in priimek? — me službeno' vprašajo. — Antonin Piotrovski. , Suzana-se. hihita. Šah Dvoboja dr. Aljehin-Capablatnca ne bo PO DOLGOTRAJNIH POGAJANJIH JE BIL PRIČAKOVANI „AD CALENDAS GRAECAS" MATCH ODLOŽEN Po lanskoletni svetovni šah. olimpiadi v Buenos Airesu se je svetovni prvak dr. Aleksej Aljehin mudil do letošnjega januarja v Južni Ameriki, kjer je na turneji igral simultanke in posvetovalne partije z južnoameriškimi mojstri. Ves čas pa je s posredovanjem argentinske šahovske zveze vodil pogajanja z nekdanjim svetovnim prvakom J. R. Capablanco za revanžni match za svetovno prvenstvo. Pogajanja so bila mučna ter so se vlekla mesece in mesece. Argentinci so storili vse, kar je bilo mogoče. Zbrali so ^ celo precejšnjo vsoto na račun honorarja, ki ga je postavil dr. Aljehin kot pogoj. Podoba pa je, da je Capablanca pogajanja zavlačeval zgolj radi tega, ker je bržčas spoznal, da Je dvoboj zanj že vnaprej izgubljen-Po zadnjih vesteh iz Argentine posnemamo, da so se pogajanja slednjič razbila ter je bil napovedani match odložen „na nikoli". Z vso verjetnostjo pa je mogoče Irditi, da tega dvoboja svet ne bo dočakal. Capablanca se je umaknil; njegova zvezda bo polagoma zatonila. Nekdanji svet. prvak J. R. Capablanca Kako bo z revanžnim matchem z dr. Emvejem se pričo današnjega položaja v Evropi ne da ničesar predvidevati. Prav-tako pa ni mogoče načesar reči glede dvo-. boja proti Keresu. Po priključitvi Estonske k Sovjetski Rusiji, jc postal Keres sovjetski velemojster. S tem pa jc njegov položaj za eventualni match proti dr. Aljehinu postal še težji, ker bo treba pred- hodno rešiti vprašanje Keres—inž. Bolvin-nik. Dr. Aljehin se je letos v januarju vrnil iz Južne Amerike ter se izkrcal v Lisboni na Portugalskem. Tu je odigral nekaj simultank .potem pa se je čez Španijo vrnil v Francijo, kjer je vstopil v armado kot oficir in tolmač. Po polomu francoske armade in okupaciji je odšel dr. Aljehin v Anglijo, kjer sc še sedaj mudi. S simultanke, ki jo je dr. Aljehin odigral januarja v Lisboni, je naslednja mična partija, polna značilnega Aljchino-vega temperamenta in kombinatoričnega stiia. 10«. Dunajska partija Beli. dr. Aljehin Crni: dr. Caldcira I. e4, e5 2. Sc3, ScS 3. Lc4, Sf6 4. d3, Lc7 5. 14, d« G. Sf3, Lg4 7. «-0, Sd4 8. fve5, Lxf3 9. gvf.3, dxe5 10. 14, Ld« 11. Khl, De7 12. 15, O-fl-O 13. Lg5, liti 14. Lli4,i, cS 15. a4, Dl'8 IB. Se2, c5 17. $c3, Le7 18. Lxf6, LxfG 19. Sd5, Tdli 20. c3, Sc6 21. b4, c\b4 22. Tbl, bxe3 23. Db3, Sa5 24. Dxc3, Sxc4 25. Dxc4, Te6 26. Db3, I)fi 27. a5, Lg5 28. axb«, axbG 29. Sxb6+ in črni preda. Šahovski drobiž iz SSSR V sovjetski Rusiji je šahovsko življenje nenavadno razgibano.. V glavnih mestih ter v provinci se vršijo turnirji za turnirji. V glavnem pa so sedaj v teku priprave za turnir za prvenstvo SSSR, ki prične oktobra v Moskvi. V Leningradu je bil pravkar zaključen veliki turnir srednješolcev. V finalu sta na tem turnirju sodelovala tudi dva znana mojstra, Ra-binovič in lljin Ženevski Prvo mesto je osvojil Rabinovič z 9 točkami, drugo lljin Ženevski s 7, tretji pa nadarjeni Stojar s 6Vs. Stojar, ki je postal srednješolski prvak Leningrada, je v lepi partiji porazil Ženevskega, dočim je z zmagovalcem Rabinovičem remiziral. Prvenstvo Vladivostoka je osvojil s 7Va točkami (iz 11) Krivošejn, dočitn sta žensko prvenstvo osvojili z lOVz Emeljanova in Bo-bina. V Gorkem je bil manjši turnir, na katerem sta si prvo in drugo nagrado razdelila Dubi-nin in Smislov z 10 točkami (iz 11), tretje mesto pa je zasedel znani problemski komponist Kofmann, ki je svojčas živel v Pragi. Brzopotezni turnir mojstrov je bil odigran v Moskvi. Zmagal je z 9 točkami Flohr (ki se je kot emigrant zatekel v Rusijo), sledijo Kan 8V2, Kotov in Smislov 8, Bjelavjenec 71/s, Panov in Judovič 6, Veresov 3 točke. Dve partiji iz Kijeva Z letošnjega kvalifikacijskega turnirja v Kijevu sta tudi naslednji partiji: 104. Indijska obramba Beli: Rudakovski črni: Čehover 1. d4, Sf6 2. c4, e6 3. Sc3, d5 4. Lg5, Le7 5. e3, h6 6. Lh4, b6 7. cxd5, Sxd5 8. Lxe7, Dxe7 9. Lb5+, c6 10. Ld3, 0-0 11. Sf3, Lb7 12. Taci, Sbd7 13. Sxd5, exd5 14. 0-0, c5 15. dxc5, bxc5 16. Da4, d4 (bolje 16................ Sb6 17. Da3, TfcS 18. La6, Tab8 s prednostjo za črnega) 17. exd4, Lxf3 18. gxf3, Sb6 19. Da3, Dg5+ 20. Khl. cxd4 21. Le4, Tac8 22. Txc8, Txc8 23. Dxa7, Db5 24. Tgl, d3 (24.. . Dxb2 sledi 25. Tbl, Tcl+ 26. Kg2 in beli dobi) 25. a4, Dxb2 26. Lxd3, Dxf2 27. Le4, Db2 28. a5, Sc4 29. a6, Sb6 30. Db7, g5 91. a7, Te8 32. Tbl, Da3 33. Dxb6, Txe4 34. Db3 in črni preda. 105. Indijska obramba Beli: Dubinin Črni: Grečkin 1. d4, Sf6 2. c4, g6 3. g3, Lg7 4. Lg2, 0-0 5. Sc3, d6 6. e4, e5 7. d5, Ld7 8. Se2, Dc8 9. h3, a5 10. Le3, Sa6 11. Dd2, Sc5 12. Sel, Sh5 13. Sd3, Sxd3+ 14. Dx43, f5 15. exf5, Lxf5 16. Dd2, Shf6 17. g4, Ld7 18. 0-0-0, c6 19. Kbl, exd5 20. Sxd5, Sxd5 21. Dxd5+, Le6 22. Dxd8, Dxc4 23. Ld5, Lxd5 24. Dxd5+, Dxd5 25. Txd5, Tfd8 26. Thdl, Lf6 27. g5, Le7 28. Tld2, Kf7 29. Txe5, Txd2 30. Lxd2, Td8 31. Le3, a4 32. a3, Td3 33. Ta5, Tb3 34. Txa4, Tb5 35. h4, Ld6 36. Kc2, Ke6 37. Ta8, Kfl-5 38. b4, Le5 39. Lc5 in črni pre da. Jugoslovanska šahovska elita Ob pričetku nacionalnega turnirja v Celju je zanimivo pregledati jugoslovansko vrsto šahovskih mojstrov, ki tvorijo našo šahovsko elito. Na turnirjih v tujini so si priborili mojstrske naslove dr. Milan Vidmar, Bora Kostič, dr. Astaloš, Konig, Vladimir Vukovič in dr. Drozga. Na jugoslovanskih mojstrskih turnirjih so postali mojstri Broder, Sava Vukovič, Lj. Furlani, M. Filipčič in Avirovič. Nacionalni amaterski turnirji pa so dali naslednje mojstre: dr. Erdely (Celje 1921), S. Čirič (Novi Sad 1923), dr. Gvorgy (Subotica 1925), dr. Kalabar (Ljubljana 1926), Vasja Pirc (Karlo-vac 1927), dr. Vogelnik (Zagreb 1929), Ozren Nedeljkovič (Petrovgrad 1930), dr. Trifunovič (Banja Luka 1931), Tomovič (Velika Kikinda 1932), Tot (Sombor 1933), Schreiber (Beograd 1934), Milan Vidmar ml. (Ljubljana 1935). Matvejev (Zemun 1936), Preinfalk Tone (Skoplje 1937), Lešnik (Osijek 1938), Gligorič (Zagreb 1939), Rabar (hrvatski mojster, Borovo 1940). V celoti- iorej 28 mojstrov, med njimi na prvem mestu naš državni prvak velemojster dr. Milan Vidmar, poleg njega ;'pa velemoj- stra Vasja Pirc in Bora Kostič, ki so že neštetokrat z uspehom zastopali jugoslovanski žali v tujini. Celje pa bo letos dalo 29. mojstra. Katerega? mm"' m ijj ■ M . Piti. Wa mm m m : .. 6.S^EiOVSRI OREH Tokrat pa lepa študija iz Poljske. Sestavil jo je E. Wo!anski iz Milo\vkc na Poljskem'. Težka končnica z zamotana’! mehanizmom. Beli: Kc2, Dh5 in Sd.'i. Crni: Kal, Db8 in kmetje na c6, c7 in i.'). Beli na pole:.*, zmaga. Takole končnice so navadno v praktični igri re-mis. Preveč so komplicirane, pregloboke, da bi mogel praktični šahist ob njih vzdržal'. Dolgotrajne in napete. Toda ko Beli na potezi dobi boste našli in1. 1 kaj začetnih 1 -- tez, vam bo poslal ves mehanizem km - i jasen in z lahkoto boste pripeljali bc' 1 vojsko do zmage. V glavni varianti Iv na presenetljiv način „stempira" črno < mo, nakar sledi neizbežen mat. Reši' s kuponom pošljite najkasneje do čelr' 15. 1. m. Rešilcv G. šahovskega oreha Beli mora žrtvovati svojega sicer mr obetajočega kmeta. Zakaj, boste videli koncu! Torej 1. c7!, Txc7 2. Kg3, h2! ( 3. Kxh2 sledi seveda Th7 in lovec je zaj: . 3. Ld2+, Kb5 (na 4. Kxh2 spet pade lov : radi Tc2!) Toda beli vendarle ni izgublj: \ ker se reši s 4. Kg2!!. črni sicer lahko zajame lovca 4. ... Tc2, toda po 5. KhH, Txd2 je beli pat. Vseh rešitev je uredništvo sprejelo 39, od tega 20 pravilnih. Pravilno so rešili: Zor,"n Razboršek, Hinko špendl, Zdravko Štefančič, Gregor čremošnik, Stanislav Kores, Eri h Kratzert, Marjan Kores, Dolfe Ketiš, Boris Golež, Ante čertalič, Rudolf Gobec in Marjo Jež, vsi v Mariboru; Jože šacer, Sv. Marjeta pri Ptuju; Slavko Cijan, Ivan Marek in Emi! Csorgo, vsi iz Celja; Stanko Tomšič, Ormož; Franjo Škarabot, Murska Sobota; Lojze Zajc in Bruno šmajdek, oba iz Ljubljane. Nagrado — roman češkega pisatelj^ 01-brachta »Hajduk Nikola Šuhaj« — je žreb naklonil Slavku Cijanu iz Celja, Zavodna 7. Kupon za šahovsko nagrado „Večernik“, 10. avgusta 1940 /«SAAAA£AAA/ J - ZvVWvWvVvWv\AAAAAAAA/VWsA-VvVWvVvVv\V v\*A^/\^v\^*/VVv\\VVV^^ A'v^^^AA'\A/W^AAA'^^'VVVWVV\or,4 Im riSjsM me^in-za.vse moje sosede — kajti moj pri mer/je,tipičen tudi,za vse druge in ga samo *$« \tega ' tudi napajam •— bolje, da pustim?, travo rasti po vinogradu, odpustim vinlBarje: in‘ živinrpotem resibrezkrbno življenje gospo-na' dčžeU^^oda^vItiiitb svoji' črni malomo li lažje in boljše — sem mislil in mislim, da sem prevzel hrabro nase koristno socialno funkcijo in bil zanjo pripravljen žrtvovati marsikaj od svojega osebnega ugodja. S to zavestjo sem doslej ravno hodil po ulici. Sedaj izvem, da sem zrel za lišenca. Da, možna je tudi solucija, kakor je predlagana v že omenjenem članku »Večernika« od 3. avgusta. Toda potem bi morala prevzeti država ali banovina ali kooperativa nase prav vse izdatke za novonasaditev vinogradov, ves riziko teče in slabih letin in vse novoinvestici-je, ki bi pri predlaganem razparceliranju vinogradniške zemlje na posamezne rodbine, ki to zemljo »res same obdelujejo«, nastale. Praktično bi pomenilo to v enem desetletju konec našega vinogradništva. Kajti kakor je zmota misliti, da bi kmetski fant brez kapitala, samo z mlado ženo in hrabrim srcem zmogel to, kar terja naš vinogradniški problem, rav-notako je zmota, če se misli, da morda kmetje »sami obdelujejo« svoje vinograde. Kedaj in kako dolgo pa je, četudi z otroki oblago-darjena kmetska rodbina,. delovno močna za štiri, pet delovnih moči. Kolikor jih jaz poznam, delajo skoraj vsi z viničarji ali služinčadjo ali malimi zakupniki, ki dajejo za protivrednost v najem nrevzete njive del svoj" Ljubljanski ekspresni pogovor v pasjih dneh S prijateljem pri ekspresu. On se je pravkar vrnil z vaj, rezervni poročniki, zdrav, zagorel in vesel, da je spet doma na ljubljanskem tlaku. Samo tu se počuti srečnega, zaljubljen v vse, kar je ljubljansko, v Ljubljančanke pa še posebej. Ko srebava črno kavo, pohajajo njegove oči z dopadenjem na živahno mladenko, ki streže v bifeju na sektorju: hrenovke in pripadki „Pa reci ,če ni interesantna", mi razvneto dopoveduje, „njen pogled; njen smehljaj, vsak njen gib ima neko svojstveno dražest Tip Ljubljančanke, ki vsa kar vibriva življenja, dela, tempa..." „Ekspresno dekle," pripomnim. „To zahteva že njena služba. Sicer pa je Štajerka, kolikor vem. Celo stoodstotna, po očetu kot po materi." Prijatelja to ne moti, on fantazira dalje o Ljubljančankah: „Veš, Ljubljančanke so takole srečna mešanica gorenjske kmečke dečve, angleške lady in.., in...." ft)„.. in dunajske sladke punčike," mu pomagam. „To se jim bo poznalo še nekaj generacij. Saj smo skozi poldrugo tisočletje zalagali Dunaj z našo krvjo. To tudi tam ne bo še tako kmalu izhlapelo. Mariborčanke imajo še nekaj več tega nadiha. Prisrčne, mile, tople stvarce, Ljubljančanke se mi zdijo bolj hladne,.." „Torej, po tvojem bi se odražal v tipu dunajske ,sladke punčike* tudi tip našega slovenskega dekleta?" „Jasno, ko se pretaka po žilah Dunaj-čanke toliko in toliko slovenske krvi. Sploh je Dunajčanka čisto simpatična kompozicija... V mojih spominih na študentovska leta..." Prijatelj me ne posluša več, našel je medtem očesni kontakt s svojo „tipično Jubljančanko", jaz pa se zazrem v ble-čeči ekspress Bezerra Milano, mali vulkan, ki Venomer bruha vročo prijetno duhtečo in živce ščegetajočo črno tekočino... štejem in računam: 10 skodelic na minuto ,povprečno 2500 črnih kav na dan, to je na leto okrogel milijonček, po 2 din skodelica vrže to 2 milijona din brutto... to bi bilo v normalnih časih časih 50 odst netto, danes pri podraženij kavi morda samo 25 odst.... je pol milijona netto, bogme, izplača se takle ex-presso... „Kaj pa mrmraš?" me dregne prijatelj, ko je medtem izgubil tisti očesni kontakt na s.ektorju hrenovk. „Angleže premišljujem. Naj kdo reče o njih, kar noče, so le kolosalni dečki, kaclar jim gre za kožo. Si bral, kako so nahrulili svojega finančnega ministra, češ da jih je še premalo obdavčil? Prostovoljna oddaja premoženja, zaslužka, dobička — kaj praviš k temu?" Tako se zasuče najin pogovor ekspresno na položaj in na vreme. Kaj se takole kaj sliši? Kaj pravijo kaj naši ljudje?" bi rad zvedel od mene prijatelj, ko ga tri mesece ni bilo doma. „Sem bil zadnjič po deželi," mu pripovedujem. „Vsi ljudje so se zdaj vrgli na astrologijo, zvezdoslovje... samo ta in ona zvezda jih še zanima. Pa tista velika zadevščina, ki bo 15. avgusta na svodu nebesnem; konjunkcija, zvezava Jupitra in Saturna. Jupiter je pa naša zvezda in sploh Balkana. To je važno vedeti. Sploh je zvezdoslovje jako pomirjevalna veda..." Nekdo se 'je primaknil k nama, hudo radoveden na najine pogovore. Zato začnem ekspresno pripovedovati prijatelju tisto zgodbo o Nasr Eddinu. Nasr Eddin — turški Pavliha — je splezal nekega dne na džamijo in naredil obraz, kot da ga je razsvetlil Alah: tako da so se zbrali verniki in napeto zrli vanj. - >.li veste, kaj vam hočem povedati? je vprašal hodža. — Ne, je klicala množica. — Potem sle za pomilovati, je dejal hodža, —■ kajti jaz vam tega ne bom povedal. In je šel. Drugi dan pa se je spet prikazal na minaretu in vprašal: Ali veste kaj vam hočem povedati? — Da, je zaklicala množica, ker mu ljudje niso privoščili, da bi jih vdrugič potegnil. — Potem _ ste za blagrovati, je dejal hodža, in ni treba, da vam povem. In je šel. Ko pa je šestega dne spet vrgel z minareta vprašanje: „A!li veste, kaj vam hočem povedati?" — so verniki le postali rado-i vedni in so beteli slišati njegovo sporočilo. — Eni vedo, drugi ne vecto, je vzklikala množica. Po dobro! je dejal hodža, — tedaj naj pa Jjsti, ki vedo, povejo to tistim, ki ne vedol In je šel in1 ni več priSeL — ejo. Ljubljanske gostilne v luči davkarije Kakor za vse, kar je podvrženo dav-f-pojen- neiti gostilniški-in kavarniški komiku, tako veka s fiskalnega stališča tudat porcij, ki ga davčna uprava ceni na 172 za gostilne načelo: čim več jih je, tem. tisoč din čistega dobička. To podjetje bolje. S stališča varovanja ljudskega* istoji na maiviŠjem klinu davčne lestvice, zdravja pa mora veljati seveda ravno* »drugim so pripasami manjši zaslužki Po-nasprotno načelo. vprečno se da iz davčnih seznamov To potrjujejo tudi davčni seznami, raz-; sklepati, da se ljubljanskim gostihnčar-gmjeni tu(, ljubljanskem magistratu, Ki' jem ne godi ravno slabo. So pač časi. izkazujejo, da ima Ljubl jana 349 gostin- taki, da si .-morajo tudi Ljubljančani več ,skth obratov, restavracij, gostiln, krčem ali manj.-pri vincu preganjati skrbi- obia-in točilnic. To se pravi, da pride na. ?ke... okroglo 300 Ljubljančanov (vse všteto:; Kavarno, je v:Ijufolfjaiaskenr mestu.M -bi -moški, ženske in otroci) po ena gostil-iijih davčna uprava taksira na okroglo na, kar je vsekakor preveč gostoljubno- ;Pol matijema din skupnega letnega dosti. Kaj pomeni 349 gostofljufornh streh hodka. Na prvem,mestu sta dve ka-var-pa fiskalno, to pove vsota 4,660:000 din, hi, ocenjeni na 120:000 in 100:000 din. za kbiičbr je ocenila davkarija njih skup-; ‘Vsi gostinski; obrati1 v-Ljubljani bi potemni čisti dohodek na leto. Seveda so tu Takem po strogi cenitvi davkarije imeli med posamezniki zelo velike razlike, -na leto nad 5 milijonov din čistega za->eq*m nese, drugim ne nese. Kako morei tslužka in bo odmera neposrednih dav-jna primer izhajati. krčmar, čigar doho- ISčin na tej podlagi državnih, banovm-’dek je ocenjen na letnih samo 700 din, js-kih in občinskih, že pripeljala lepe de-ifco je ugasdsa. Rod srečnejšo z-vezdo je*«a*oe v delovne moči kmetovalcu. In marsikdo od naših kmetov se bo lepo zahvalil za predla- | gano brezodškodninsko razlastitev, kar svoje- j ga vinograda sam, s svojo in svoje družine delovno silo ne more obdelovati. V čem sem J torej jaz slabši od njega — razen, da sem se | nacionalno neprimerno bolj eksponiral. Ne bodimo torej bolj papeški, kakor papež sam. Še v Estonski in Litvi se zaenkrat vsaj 4 posestev preko 30 ha niso dotaknili. Tam na vzhodu imajo namreč izkušnje in vedo, da pri gospodarskem iztirjenju pade donos zemlje tako, da milijoni umirajo lakote in da postane, kakor so »Izvestja« še v 1. 1936. pisala, nakup dobrega gumba problem. Potem se mi zdi že pravičnejši in gospodarsko pametnejši način, kakor ga zamišljajo drugi. Dovoljeno ti je (recimo) triodstotno obrestova-nje kapitala. Kar je več, ali investiraš, ali se ti odvzame. Zemljo pa imaš obdržati v^ isti kulturi in jo obnavljati, in če jo zapuščaš, se ti odvzame. To da velja za agrar ravno tako kot za industrijo. Delavcu pa vsa zaščita v okviru dohodka, ki je najstrože kontroliran. Danes dobiva na pr. viničarska rodbina z štirimi delovnimi močmi, če preračunamo prejemke v naturi — pijačo seveda ne računamo — mesečno dohodkov okoli 1600 do 1700 din. To je gotovo malo. Toda v relaciji do plač na pr. naših malih uradnikov in poduradnikov, za katere se živ krst ne zmeni, še vedno znosno. Predvsem pa so tu gospodar cene pridelka in donos zemlje. Ta predvsem odloča in s predlagano solucijo se ne bo povečal, pač pa katastrofalno padel itak nizek standard. Ljubljanska škofijska sinoda je končala svoje zborovanje, na katerem so se poglavitno obravnavala navodila za dušno pastirstvo. Posebna navodila so bila sestavljena za tako zvane dušnopastlrske obiske, ki naj zlasti v večjih župnijah omogočijo živahnejši stik duhovništva s farani. Ta navodila se nanašajo tudi na sodelovanje duhovništva v raznih organizacijah. Posebno važnega pomena bo, kakor poroča »Slovenec«, zlasti razvrstitev verskih društev in njih točna opredelitev, tako da bo poslej popolnoma jasno, kaj je Katoliška akcija, kaj so cerkvena društva in kaj katoliška društva ter kakšna je vloga duhovnika pri teh društvih. Sinoda je sprejela tudi nov zakonik ljubljanske škofije, ki ga je sestavil profesor kanonskega prava na ljubljanski teološki fakulteti dr. Odar. Ta zakonilk, ki obsega 641 členov, prinaša več novosti, med drugim ustanavlja pri škofijski kuriji 12 svetov, ki so škofovi posvetovalni organi pri upravi škofije. Nadalje je sestavljen disciplinski pravilnik za svetne osebe, ki so v cerkveni službi. V zakoniku je enotno urejena tudi štoinina in je važen zlasti člen 534, ki predvideva, da se za preprosto liturgično opravilo ne sme zahtevati tisti del štolnhie, ki pripada župnik«. Kot preprosta opravila po tem štohrinskem redu veljajo: 1. poroka takoj po župnikovi sv. maši v župnijski cerkvi brez .poročne maše ali kakšne slovesnosti; 2. pri pogreba sprevod od cerkvenih vrat v cerkev in vse, kar predpisuje obrednik, ali z enim duhovnikom io le s tistim zvonjenjem, ki .ga določa obrednik. a Kneginja Olga je včeraj obiskala Ljubljano, kjer je inspadrala Rdeči križ in si ogledata tudi ljubljanske bolnišnice. Popoldne se_ je kneginja spet vrnila na Brdo. a Vojni minister general Nedič se je včeraj iz Beograda pripeljal v Ljubljano. Na kolodvoru sta ga sprejela poveljnik dravske divizije general Stefanovič in v zastopstvu odsotnega bana načelnik banske ljprave g. Hubad. Iz Ljubljane se je g. minister odpeljal z avtomobilom na Brdo in od tam na Bled, kjer ostane več dni na oddihu. vnddeljo v ime javen telovadni a Sokol na proslavo svoje 201------------- -------------------- nastop. Proslave se bo iidelezilo veliko sokolstva iz Ljubljane in kamniškega okrožja. o V državnem rudnika v Velenju je postavljen za direktorja, juz. Franc Kenda, za pristava pa inž. Ciril Podkrajšek, oba od prometne uprave v Zabukovcih, dosedanji direktor velenjskega rudnika višji svetnik inž. Leopold Zorič je premeščen k direkciji drž. rudnikov v Sarajevu, svetnik inž. Vladimir Burnik pa od direkcije drž. rudnika v Vtetenjn k prometni upravi v Zabukovcih, o Iz železniške službe. Za inšpektorja 5. skupine na postaji Ljubljana je postavljen Ivan Bregant ,do zdaj v Postojni, za kontrolorja 7. skup. prom. kom. odd. gen. ravnateljstva Josip Delkin, doslej v Ljubljani, za kontrolorja 7 .skup. na postaji SL Vid—Vižmarje Janez Mraz, doslej v Brežicah, za kontrolorja 7 .skup. na postaji .Ljubljana Vladimir Medvešček, doslej v »Ljubljani. n Olje po 3(1 din lil er. V Beogradu jo veliko pomanjkanje olja. Nekateri frgov-Stružnica.«i 6351-1.1 ENO- IN DVOVPREŽNE VOZOVE travniško brano, plug, po-* hištvo, verige, konjsko vprego, težko nakovalo, električ-» lie motorje in Števce jvrodam Naslov v ogl. odd- »Vcčerni-6 3&5j: 14 l«-«- 6339-13 STROJI gradivo GLASBILA POHISTVO-OPREMA POUK ŽENITBE - DOPISI ŽENSKI KOTIČEK PRIDELKI RAZNO VOZILA ki traja samo še kratek čas, zato ne zamudite prilike, dokler zaloga še traja. 20-30% ceneje od znano nizke cene dobite samo v . . • Maribor (pri glavni policiji) B- M. W. MOTORNO KOLO s prikolico, 750 ccm. v odličnem stanju, prodam. Vprašati pri poslovalnici »Večer* nika« v Celju.________6238-22 Zelo dobro ohranjen globok OTROŠKI VOZIČEK se proda. Vprašati Maribor, Aškerčeva ul. 23. 6345-22 UGODNO NAPRODAJ Dobro ohranjen Chevrolet-av to, Sedan, 6 cilinderska, 5 sedežna limuzina, 60 k. s., moderna linija, 2 rezervr.: kolesi in potovalni kovčeg. Taksa za leto 1940 plačana- Vpraš. F. Čepel Rajčeva ulica 5, Maribor._____________ 6334-22 Lep globok OTROŠKI VOZIČEK prodam. Jalen, mizarstvo, Zg. Radvanjska 111. 6368-22 MOTORNO KOLO popolnoma novo, 200 ccm, se proda za polovično ceno. Vprašati v trgovini s klobuki čančala, Glavni trg 17. Kupim dobro ohranjeno ZLOŽLJIVO POSTELJO Naslov v ogl. odd. »Večerni-ka.« 6341-17 JEDILNICA (črna) se proda. Naslov v ogl. odd. >Večernika.« 6312-17 r* KREMA ZA BRITJE SCETKE ,N Dobiva se v vseh strokovnih trgovinah! 1*1 odama izdelava fotografij, lotoamatmrska dela v fotoafef/e/u PISALNI STROJ rabljen kupim. Naslov v ogl-otffl. »Večernika«. 6032-14 »SINGER« ŠIVALNI STROJ 'dobro ohranjen, i/roceni proda Ussar, Trubarjeva 9. UPOKOJEN INTELEKTUALEC petdesetleten soliden, mladosten samec, Slovenec višje rasti, vitek, pravijo, da dober in simpatičen, bi se oženil ali priženil. Večje premoženje pogoj. Adolf Segest, Split, Gojsaličeva ul. 6320-19 DAME, ALI ŽE VESTE, da dobite najboljše trajne kodre kakor tudi barvane lase v vseh niansah po znižanih cenah v salonu DRLJEVIČ, Valvazorjeva 30. 6363-18 ZELO VAŽNO! Zanemarjeno stanovanje vodi do ločitve zakona, zato naročajte pohištvo le pTi »Efka« mizarstvu za stanovanjsko opremo, Maribor, Frančiškan ska 12, ker res ni vseeno, kie kupujete pohištvo- 6401-17 KUPIM TRGOVSKO OPREMO kompletno, rabljeno, za. šp'ece rijo. Ponudbe s ceno na Toplak Joško, Murska Sobota. 6409-17 8000 do 10.000 STARIH OPEK ,ia prodaj. Hostejeva ul. 72. Zg. Radvanje. 6413-15 KLAVIRSKO HARMONIKO in šivalni stroj kupim. Naslov v ogl. odd. »Večeraika.« SPALNICE, JEDILNICE. KUHINJE vseh vrst v najmodernejših lastnoročnih izdelavah dobite v zalogi pohištva. Aleksandro va c. 48. 4311—1 ENOLETNI TRG, XECAJ KOVAČ s pravico javnosti, Maribor, Tyrševa 14. Vpisovanje dnev no. Najboljša in najcenejša izobrazba za pisarniško službo. Preskrba službe zastonj. ______________________4954-21 PONIKLANJE. pokromanje predmetov vseh vrst dobro ln poceni pri »Ruda«, Maribor, Trstenjakova ulica 5. 6177—1 ENOLETNI TRGOVSKI TEČAJ »HERMES«. MARIBOR, ZRINJSKEGA TRG 1 sprejema ustne in pismene prijave dnevno. Prospekti zastonj. Soliden strokovni pouk! Pravica javnosti! 6012-21 GOSPODINJE! Nabavite si najnovejši, praktični patentirani brisalec za umivanje in sušenje oken. Cena z navodilom 40 din pri Jugopatent, Ljubljana, Dvorakova 8. Telefon 42-40. Pri predplačilu na čekovni račun št. 14.627 Vam pošljemo poštnine prosto. Sprejmemo preprodajalce. 13544-18 VELIK ŠTEDILNIK primeren za gostinsko obrt, je ceneno na prodaj. Kopališka ulica 11. 6295-17 KAJENJE ŠKODUJE VAŠEMU ZDRAVJU »NIKOT1NOL« neškodlivo zanesljivo sredstvo odvadi v 2—3 tednih kajenja tudi nal-strastnejše kadilce. Cena velika steklenica din 70, • mala din 60.—. Po povzetju razpošilja Jugopatent Ljubljana, Dvorakova & Sprejmemo preprodajalce. 13542-1 Kupim MOŠKO KOLO Pekarna Beltna, Studenci. Prodamo SPALNICO iz trdega lesa radi selitve. Meljska c. 43., Maribor. 6383-17 pohištvo" matrace, odeje, zavese in likalne mize dobite pri Makoterju, Krekova 6. 6378-17 Naprodaj dobro ohranjeni DVE OMARI (altdeutsch), kompletna kuhinjska oprema, dva vložka za posteljo in miza. Vprašati Tvrševa ul. 24. v trgovini. ________________________6321-17 Proda se skoraj NOVA SPALNICA kuhinjska kredenca in razno. Vprašati Wildenrainerjeva 8, vrata 3.________________6324-17 Prodam dobro ohranjeno KUHINJSKO KREDENCO *n tehtnico. Naslov v ogl. odd. »Večernika.« 6342-17 Belo KUHINJSKO POHIŠTVO in razno pohištvo radi selitve ugodno naprodaj. Koroška C. 48/1. 6349-17 ~OMARO ~ labljeno kupim. Ponudbe pod »Takoj.« 6377-17 Kupujem dnevno vsako množino lepih obranih JABOLK hrušk, breskev in sliv po najvišji dnevni ceni. Jos. Bole, sadje in zelenjava na veliko, Maribor, Koroška 20, na dvorišču. 5452-23 ZA 10 DIN Vam pošljem seznam 25 praktičnih predmetov, katere boste izdelovali doma. Stalen zaslužek v teh kritičnih časih! Lindič, Ljubljana, predal 045 _ V. 6298-28 ŠOLSKE KNJIGE za Kovačev tečaj ugodno na prodaj. Gosposvetska ul. 23, Pobrežje. 6414-21 STROJEPISNA DELA razmnoževanja, kopije načrtov, prevode najcenejše pri Kovač-u, Maribor, Tyrševa ul. 14- 4974-28 obleke CVETOČE OLEANDRE radi pomanjkanja prostora takoj prodam. Cvetlična ul. 31 6381-28 GLOBOK VOZIČEK se proda. Sp. Radvanjska 16, Nova vas. 6336-22 SIRITE »VEČERNIK«! konfekciji tUuuuuiioM cenj. damam in gospodom, da sem prevzela frizerski salon od g. Kralja na Meljski cesti 3 in se toplo priporočam Ok&AtHtrtiia, Meljska cesta 3 STAREJŠI OBRTNIK z lastnim stanovanjem išče za skupno gospodarstvo žensko, staro nad 40 let. Prednost imajo šivilje ali vdove z malo pokojnino. Naslov v ogl. odd. »Večernika«- 6411-19 VDOVA 42 let stara, dota v gotovini 200.000 din, išče moža. Navodila daje »Nada«, Zagreb, Jelačičev trg 10. Za informacije pošljite 10 din. 6373-19 OROŽNIK 2' :t star, imam 85.000 din gotovine, ’ iščem dobro vzgojeno kmetico radi ženitve. Navodila daje »Nada«, Zagreb, Jelačičev trg 10. Za informacije pošljite 10 din. REZERVE BLIZU DIN 12,000.000 Moški i Pri spolni slabosti (spolni impotenci) poizkusite hormonske pilule HORMO-SIKS Dobivajo se v vseh lekarnah, 30 pilul din 84, 100 pilul dia 217, 300 pilul din 560, - Zahte, vaj le samo prave in originalne Ilormo-Seks pilule. Po pošti diskretno razpošilja : KR. DV. LEKARNA PRI SV. AREHU; Maribor. - Glav. Ho skladiSče: Farm. kem, laboratorij „VIS-' VIT', Zagreb, Langov trg 3. tfji. rw. x 584M9. Najnižje 'cene Ceniki frenko Najnovejši modeli pri potenSu varuieio noge, čevlje in nogavice otroških vozičkov, dvokoles, in delov, šivalnih strojev, prevoznih trieikljev, pnevmatike pri .•sTfttftUNA" F. B. L., MARIBOR AluktgndfOlf« cesta 26 ♦LJUBLJANA, Karlovška c. . oriljante, zastavljalne listke išče nnjno za nakup Sporočam cenj. damam, da sem svojo trgovino prestavila iz Aleksandrove ceste 13 na Aleksandrovo cesto 42, zraven Kemlndustrije, Za polnoštevilni obisk se priporočam. Maribor. Gosposka ulica 15 damski MoMU, Z. PMetu preglednosti t o Č n ,o s t enostavnosti zanesljivosti in cenenosti V zalogi vedno najnovejše novosti. Sprejmem popravila, ceneno iz> vršena po tačasnih modnih fazonah. Continental MARIBOR Gregorčičeva 24 a a (o d 25. d o 29» avgusta) /AVa\ Za 60 % znižana vožnja na nemških državnih železnicah //\/\\ 33% popusta v tranzitnih državah * Vsa P°iasnila daie »i-elpsiger Messeamt, Leipzig ali mtm v Mariboru: Bančna poslovalnica Bezjak, G o s p o s ka ulica 25, telefon štev. 20-97 v Ljubljani: Inž. O. Tonnies, Tyrseva cesta 33 Obisk velesejma se izplačaš na ugodne mesečne obroke 3VAN LEGAT Maribor, Vetrinjska ul. 30 Ljubljana, Prešernova ul. 4 STAVBENI MATERIAL APNO, CEMENT, POLJČANSKI PESEK TER VES STAVBENI, MIZARSKI LES Vam nudi najceneje trgovina jt- Akjria } ni vil Steznik ‘Studenci, Kralja Petra c. 45 ki Vam bo dobro pristajal, samo iz specialne prvovrstne delavnice Kocmut, Meljska c. 1 W°/o popust Delavstvo tvrdke Pinler in Lenard se gosp, šefom naflepše zahvaljuje izdatno mesečno dra-girrjsko dojdadb. . • ‘ ^ rraa... tr-vr*---* rmi na letne modele čevljev I« smndalet MARIBOR, GOSPOSKA ULICA 30 (Hotel Zamorec) Staro železo, baker, medenino, svinec, cink, star oapir. cu-nie. krojaške odrezke, tekstilne odpadke, zlaževlno, ovčjo volno, eovejo dlako kuouje vedno no najvišjih cenah Arbeltec, Dravska ul. 15. Te' 26-23. Kdor hoče imeti odgovor, na male oglase naj pošlje din 3.— v .znamkah na oglasni oddelek »VeČernjkat. najnovejši modeli v stalnih barvah po meri najhitreje. Modrčki, prvovrstni in prilegajoči v velikiki izbiri po ceni pri KNJIGARNA TISKOVNE ZADRUGE Maribor, Aleksandrova cesta 13 — Telefon št 25-45 Maribor, S a 10 Glavni trg 24 Veeernikovi prepriiaite se Izdaja in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborsko tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. — Oglasi pc ceniku. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravo: Maribor, Kopališka ulica 6. — Telefon uredništva štev. 25-67 in uprave štev. 2S-6Z. — Poštni čekovni račun štev. 11. 409.