LETO IV
Posamezna številka Din 1.
Po{tnhia plačana v gotovini.
ŠTEV. 221.
V LJUBLJANI, petek, 30. scptemžmt 192
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifa.
Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.833.
Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelje in praznike.
Mesečna naročnina: V Ljubijani in po posti: Din 20'—, inozemstvo Din 30'—.
UREDNIŠTVO:
SIJI ON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. UvRAVNISTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. TELEFON ŠTEV. 2852.
Dolžnost prestolice.
Vse kulturne in gospodarske sile slovenskega naroda so osredotočene v njegovi prestolici, zato pa ima slovenska prestolica čisto posebne dolžnosti do naroda. Prva in najvišja dolžnost slovenske prestolice pa je, da kaže narodu ■ pot, po kateri mora iti, da pride do j potrebnega blagostanja in kulturnega j napredka. Zato je dolžnost Ljubljane, j da je trdnjava slovenske misli in naj- j močnejša postojanka svobodoljubja ter j prave demokracije.
Priznati je treba, da je bila Ljubljana j dolgo vrsto let tej svoji vzvišeni nalogi tudi zvesta. In priznati je tudi treba, da si je v svojem srcu zvesta še danes, čeprav so jo trenutno premotile fraze, Rajone na zlorabi napredne misli.
Kakor nekdaj, tako pa mora biti Ljub- j Ijana tudi danes trdnjava samo čiste in nekompi-omitirano napredne misli, ker mišljenje Ljubljane vpliva na vso deželo. Samo greh in krivda Ljubljane je, če bi tudi na deželi postala močna kompromitirana napredna misel, ker dolžnost prestolice je, da narod vodi na pravo pot, ne pa, da ga zavaja v zmoto.
Tej svoji prvi nalogi pa more Ljubljana tem lažje zadostiti, ker je ona sama najbolj občutila vse zle posledice kompromitiranja napredne misli. Kaj bi mogla biti Ljubljana že danes, če ne bi gotova gospoda zapravila Sloveniji in Ljubljani Jadransko banko. Kako lažje bi bila že danes premagana gospodarska kriza, če ne bi morali slovenski vlagatelji pogrešati nad 80 milijonov svojih vlog, zakopanih v Zagrebu, ki rešuje mesto Ljubljane konkurz Slavenške banke. Koliko stotin uradništva bi imelo danes kruh v Ljubljani, če ne bi ti in drugi polomi uničili njih eksistence!
In kako vse drugačno stališče bi imela Ljubljana, če bi imela še vse one pralce, kakor jih je imela ob preobratu. Čim bolj se je upeljaval centralizem, tem bolj so se reducirali Ljubljani uradi. čim bolj pa so rastli davki, tem manj je dobila Ljubljana iz državne blagajne. Vsega tega pa je bila kriva klika, ki je lepo izpolnjevala vsa naročila beograjskih centralistov, ker so ji ti dali moč, da je tlačila svoje rojake.
Deficit na vseh poljih, to je kratka bilanca esdeesarskega političnega in gospodarskega dela in ta deficit je imel vrhu tega samo en namen, da so mogli slovenski krivci deficita priganjati Slovence. Nikdar ni Slovenija preživljala tako žalostne čase, ko tedaj, ko je vihtela svoj bič na Slovenijo SDS in ko je ta uničila slovensko gospodarstvo, da je imela sredstva za preganjanje Slovencev. .
^ * žalostni časi so se k sreči končali in pričela se je nova doba, ko so Slovenci zavarovani pred intrigami v Beogradu. in ko moie pričeti Slovenija z mirnim delom.
Ni pa rečeno, da so ti časi minuli za večno. Samo dajte moč SDS, pa boste videli, da se gospoda od SDS, ni v pregnanstvu od vladne moči nič naučila in nič pozabila. Samo dajte gospodi od SDS politično moč, pa boste spoznali, kako zna preganjati SDS, kako zna upravljati denarne zavode in kako zna omejevati svobodno voljo!
Dne li. septembra je slovenski narod na deželi odločno izjavil, da se ti časi esdeesarskega teroi’ja ne smejo ponoviti več. Dne 2. oktobra pa mora Ljubljana izjaviti, da so ti časi tudi za Ljubljano nemogoči, ker je tudi prestolica Slovenije za novo državno politiko.
To pa mora izjaviti slovenska prestolica tudi /ato, če hoče sebi dobro. Slovenska in državna politika je določena,
Dr. Gosar o stanovanjskem vprašanju.
Zagreb, 30. septembra. Dr. Andrej Gosar Je na povratku iz Klenovnika po 7. Zvečer sprejel v dvorani hotela »Es-planade« predstavnike stanovskih organizacij v Zagrebu. Ko so predstavniki organizacij predočili ministru sedanje stanje v Zagrebu in navedli, da je do danes pri sodišču 1850 odpovedi stanovanj in pri- stanovanjskem sodišču 750 in da je v Zagrebu potrebnih najmanj 3000 stanovanj, se je spustil dr. Gosar v razgovor s predstavniki teh organizacij in zahteval od njih še druge detajlne informacije glede stanovanjskega vprašanja v Zagrebu ker taki točni podatki niso bili pri roki, bodo ti podatki poslani danes ministru v Beograd.
Zagreb, 30. septembra. Minister socialne politike dr. Gosar je o priliki včerajšnje otvoritve novega zdravilišča v Klenovniku sprejel novinarje in jim dal nekatere izjave o stanovanjskem vprašanju. Naglasil je, da ne želi že sedaj stopiti pred javnost s svojimi namerami, a se resno bavi s tem vprašanjem in bo do 1. novembra, ko preneha veljati sedanji stanovanjski zakon, izdal odredbe, ki bodo ustrezale današnjim potrebam in razmeram. Omenil je, da ima mnogo materiala in da so podali svoje stališče tako najemniki kakor tudi hišni lastniki, tako da sta obe stališči popolnoma znani.
Stanovanjsko vprašanje je zelo komplicirana stvar in dr. Gosar ne ve, ali
bo imel časa, da to hitro in detajlno izdela. Minister je omenil, da je imel prej kot minister ravno v stanovanjskem vprašanju namero, da nekatere stvari izvede, a od takrat je preteklo 5 mesecev in se sedaj nadeja, da bo to lahko storil. Napravilo se bo nekaj v tem prav-cu, da se podaljša sedanji stanovanjski zakon.
Kar se tiče maksimiranja cen, misli dr. Gosar, da je treba v tej smeri nekaj napraviti, a cene ne bodo fiksirane, temveč se bo to izvedlo nekako na indirekten način. Tendenca je, da vse nagiba k čim večji svobodi razpolaganja s stanovanji in ni govora o tem, da bi se zakon podaljšal do leta 1930. Vem, kaj hočem, je dejal dr. Gosar, a to še ni za javnost. Najprej moram vedeti, kaj bom mogel izvesti. Nisem vlada temveč samo član vlade. Tudi v Beogradu so me vprašali, ali bom podaljšal stanovanjski zakon do leta 1930. Rekel sem jim, da to nima smisla, ker bi to pomenilo, da smo i nesposobni za rešitev tega problema. U ver jen sem, da je treba ta zakon čim prej ukiniti, samo je neugodno, da se Jo-sedaj še ni nič storilo, da bi se sondiral teren za likvidacijo tega vprašanja. V 1 tem oziru imam svoj idejo in mislim, da bom z njo uspel. Druga ovira pa je tudi to, da naj se vprašanje reši ravno po zimi. Tu bo treba najti primeren izhod.
Radikalni klub enoten.
Beograd, 80. septembra. Med radikali vlada posebno zanimanje za sestanek kluba, ker je to prvi stik med klubom in Veljo Vukičevičem. Posebno pomemben je ta sestanek zato, ker se misli, da bo podal Vukičevic na tej seji svoje poglede na politični položaj in na daljnje delo današnje vlade.
Kar se tiče odnošajev med radikali, se smatra, da Velja Vukičevič ne bo mogel najti načina, da onemogoči vstop ! v klub nekaterih članom neradikalnega ) kluba, ker more po obstoječem statutu izvršiti izključitev iz kluba samo večina | kluba. Zato se veruje, da Vukičevič ne
bo niti skušal delati težkoče vsem tistim, ki bi hoteli vstopiti v radikalni klub. Splošno prepričanje je, da se bodo na klubovi seji pojavili tudi pašičevci in sam Nastas Petrovič, na čegar vstop v radikalni klub gleda Vukičevič z veliko nevoljo.
Kar se tiče samih političnih namer Vel je Vukičeviča, smatrajo radikali, da bo podal Vukičevič svoje poglede samo sumarno in je vprašanje, ali bo dovolil, da bi se o tem vršila debata. Vsekakor se misli, da si bo Vukičevič po stari na-! vadi Nikole Pašiča prizadeval, da de-! bato zavleče za nekoliko dni.
NEPOTREBNE OVIRE DELU OBLASTNIH SKUPŠČIN.
Beograd, 30. septembra. Na konferenci delegatov oblastnih skupščin se je opazilo, da mnogo ministrstev vobče ni smatralo za potrebno, odgovoriti na poziv ministra financ, katere posle bi bilo treba dodeliti oblastnim samoupravam, tako, da je Tii 1 minister financ primoran, da se sam bavi z ureditvijo te stvari. Ta pojav preseneča tem bolj, ker je bila že v aprilu naložena vladi dolžnost, da izvede pripravljalna dela, in je tako imela vlada na razpolago 6 mesecev.
Na konferenci delegatov se je opazilo, da si o mnogih vprašanjih delegati niso na čistem, katere posle je treba prenesti. na kak način in v kaki meri. Predstavniki oblasti niso imeli predhodne medsebojne konference in niso določili svojega stališča, da bi tako mogli staviti kolektivne predloge. Tako delajo popolnoma ločeno, vsak govori za svojo oblast nezavisno od druge. V tem znamenju se
obe sta zvezani in slovenska prestolica se ne sme in ne more postaviti z njima v nasprotje.
Jasna je v nedeljo dolžnost Ljubljane in mi verujemo, da bo Ljubljana na višini položaja in s svojo obsodbo esde-esarskih metod dokazala, da je danes bolj ko kdaj vodnica slovenskega naroda.
je gibala dosedaj vsa diskusija in je ostala konferenca dosedaj še brez vsakršnih konkretnih>zaključkov. Zato bo vlada tudi svoje odločbe izdala nezavisno od oblaki in ni izključeno, da često tudi proti njim.
PREI) REKONSTRUKCIJO RUMl KE VLADE
Bukarešta, 30. septembra. Rumunska vlada se bo v oktobru rekonstruirala. V vlado bo vstopila tudi nacionalna stranka.
Sedanji minister zunanjih poslov bo dobil drugi portfelj, sedanji minister financ Bratianu postane vojni minister. Za novega ministra zunanjih poslov se imenuje kot najresnejši kandidat Aleksander Vajda Vojevod.
Glede na to uredbo je poselil dr. Spa-ho Vukičeviča in se z njim o tem dolgo razgovarjal. Ob 11. ponoči je odpotoval dr. Spaiio v Sarajevo, kjer bo ostal najbrž do pondeljka.
Ljspčev proti Jugoslaviji.
Beograd, 30. sept. V vseh naših političnih krogih je zavladala velika vznemirjenost in nervoznost zaradi postopanja predsednika bolgarske vlade Ljap-čeva napram naši državi. To postopanje se zrcali v službenem komunikeju, ki je bil izdan po posetu našega poslanika Nesiča v Sofiji pri Ljapcevu.
Politični krogi podčrtavajo paralelo med tem dogodkom in dogodki, ki so sledili pred svetovno vojno po atentatu v Sarajevu, ko je Avstrija zahtevala, da preišče sodna komisija na teritoriju Srbije vse dogodke .in dožene krivca. Srbska vlada je odbila ta predlog, ker je smatrala, da bi to pomenilo kršitev njene suverenosti in vmešavanje tuje države v notranje razmere Srbije. Zahteva Ljapčeva, da naj se obvesti o stanju, v katerem se nahaja postopanje pri naših sodiščih proti nekaterim študentom makedonstvujočih, ki so bili aretirani zaradi izgredov v Južni Srbiji, pomeni vmešavanje v naše notranje razmere in je zato potrebno, da se naša vlada kategorično zavaruje proti takemu službenemu poročilu.
Nekateri poslanci so sklenili, da spravijo to vprašanje pred narodno skupščino in se pričakuje, da bo ob tej priliki navedel Voja Marinkovič značilne podatke o intrigah, ki jih dela neka tuja sila v naši državi.
RAZMEJITEV OBČIN7 V BOSNI IZVRŠENA.
Beograd, 30. sept. Včeraj je bila .podpisana uredba o razmejitvi in organizaciji občin v Bosni in Hercegovini. Sedaj je potekel rok, ki ga določa finančni zakon in v katerem je moral minister notranjih del izdati to uredbo.
Organizacija in razmejitev občin je izvršena zelo površno, ker je bil rok prekratek, a razen tega so se vršile tudi volitve v narodno skupščino. Zato bo potrebno, da se izvrši več korektur in se bo v najkrajšem času zahtevalo pooblastilo za to od narodne skupščine. V uredbi je v glavnem pridržana dosedanja organizacija mestnih občin in se njih meje niso mnogo izpremenile. Je pač nekaj mestnih občin, katerih področje se je razširilo s priključitvijo sel.
V poučenih krogih se smatra, da se je ta priključitev izvedla samo zaradi tega, da se izpremeni število mestnega prebivalstva v korist Srbov, a na škodo muslimanov. Svoje dosedanje področje so obdržala mesta Sarajevo, Mcstar, Banjaluka, Tuzla in Eihač, medtem ko je Travnik razširjen. Skupno je v uredbi predvidenih 479 občin in je to število zelo nizko glede na obširni teritorij Bosne in Hercegovine. Ministrstvo notranjih del so vodili pri tem splošni razlogi, da se olajša vzdrževanje občin, zlasti prvi čas, ko bodo nova občinska bremena za narod v Bosni in Hercegovini jako občutna.
TUDI PETA PARTIJA MED CAPABLANCO IN ALJEHINOM - REMIS.
Buenos Aires, 30. septembra. V nadaljevanju 5. partije med Capablanco in Aljehinom je prišlo do remisa. Vsak izmed obeh igralcev ima po eno dobljeno partijo, a ostale so bile remis.
SEJA OBRTNE BANKE.
Beograd, 30. septembra. Danes se vrši seja upravnega odbora Obrtne banke, na kateri se bodo razpravljala poročila o bančnem delu prejšnje seje t. j. od 30. avgusta, nato dosedanje delo glavne podružnice in vprašanje otvoritve podružnic v Sarajevu in Ljubljani, nadalje vprašanje obrtnih zadrug, prenos in razveljavljenje akcij in slučajnosti. Ta seja se vrši v bančnem lokalu in se bo na njej obravnavalo vprašuje obrtnih zadrug, t. j. na kak način naj bi prišlo do edinstvenih obrtnih zadrug za celo državo. Predlaga se, da naj se zakon o zadrugah kraljevine Srbije razširi na celo ozemlje, v kolikor se tiče obrtnih zadrug.
Štev. 221.
^t-EErn33S?fifna«Ba«<*»
Ljubljanska mediciiska fakulteta in SDS
Včerajšnji esdeesarski popoldnevnik je zopet enkrat imeniten. Če je predvčerajšnjim pokopal vlado g. Vukičeviča, je včeraj pokopal tudi že ljubljansko medicinsko fakulteto in niti nnjmanje ne dvomimo, da bo do 2. oktobra pc-kopal še celo vrsto slovenskih kulturnih in gospodarskih institucij, da bodo mogli dne 2. oktobra v Kazini tem bolj slovesno jesti lintverna.
Po vesti »Pravde« pereča namreč esdeesarski popoldnevnik, da je bila v ministrstvu za narodno zdravje izdelana uredba, po kateri naj bi se že spomladi ukinila ne samo ljubljanska fakulteta, temveč tudi zagrebška ter bi ostala v vsej državi samo beograjska medecinska fakulteta.
Tako se glasi tatarska vest esdeesarskega popoldnevnika. Ne dvomimo, da je v Beogradu dosti ljudi, ki bi najraje odpravili kar vse fakultete izven Beograda, ker vemo, da je tudi v Sloveniji dosti ljudi, ki so vse prej ko prijateljsko razpoloženi do ljubljanske univerze. Tozadevna izjava samega g. Žerjava dvema slovenskima kulturnima delavcema še davno ni pozabljena. Enako pa tudi ni pozabljeno vse drugo rovanje proti ljubljanski medicinski fakulteti, vsaj so se našli celo slovenski doktorji, ki so javno pisali, da je ljubljanska medicinska univerza rdveč. \ javni polemiki pa so morali ti čudni Slovenci, ki so našli zaslombo seveda tudi v esdeesarskem tisku, utihniti, ker jim je zmanjkalo argumentov. Pač pa so imeli še vedno priliko, da so ob vsakem proračunu intrigirali proti ljubljanski medicinski fakulteti in tako intrigirajo tudi danes, ko se pričenja sestavljati' novi proračun.
Pa kakor vsako leto, tako bodo tudi letos propadli ti tihi nasprotniki ljubljanske uni-
verze, kajti že tedaj, ko niso bili Slovenci v I vladi so bili vendar vselej tako močni, da j so mogli odbiti vsak napad na ljubljansko univerzo. Zato ga bodo odbili lažje sedaj, ko niso Slovenci samo v vladi, temveč tudi v najtesnejšem sodelovanju z radikali.
Zato pa se tudi ne bojimo za usodo ljubljanske medicinske fakultete ker brani to fakulteto ves slovenski narod in sicer s tako odločnostjo, da bo letošnja intriga proti ljubljanski medicinski fakulteti zadnja in da se bodo vendar enkrat mogli naši znanstveniki posvetiti samo znanosti, ne pa tudi skrbeti za obstoj fakultete.
K tatarski vesti esdeesarskega popoldnevnika pa je treba še nekaj pripomniti. Esdeesarski popoldnevnik se namreč ni zadovoljil samo s pokopom ljubljanske medicinske fakultete, temveč je mislil, da je treba temu pokopu pridružiti še pokop vlade in — klerikalcev. Vprašanje ljubljanske medicinske fakultete je torej gospodom e-deesarjem samo volilen šlager, ki naj bi pripomogel hesedolomni SDS v nedeljo v Ljubljani do zmage!
Tu pa moramo gospodom esdeesarjem povedati že z vso odločnostjo, da nima vprašanje ljubljanske medicinske fakultete prav nič opraviti s slovensko strankarsko politiko, ker je to vsenarodno vprašanje, za katerega pravilno rešitev morajo vse stranke brez ozira na lov za mandati delovati z vso intenzivnostjo.
Zato si naj gospodje esdeesarji za svojo pojedino lintverna izberejo druge stvari, ljubljansko univerzo pa naj puste pri miru. To si naj gospodje zapomnijo enkrat za vselej!
MESTNA HRANILNICA ŠLAGER.
VOLILEN
Narodnim socialistom!
stranko na razpolago SDS? Zakaj ni o tem sklepal okrožni odbor? Zakaj s tem niste
Vsled izpada načelstva NSS, v dnevniku »Jutro« in »Slovenski Narod«, z dne 27. septembra proti meni izjavljam, da sem dne 27. avgusta 1927 odložil vse funkcije v izvršilnem in okrožnem odboru ter tajniško mesto krajevne organizacije v Sp. šiški, obenem pa prosil, da me črtajo kot člana oficijelne NSS. Izjavil pa sem, da ostanem v srcu le Narodni socialist. To sem storil vsled ponovnega napada nekega člana načelstva na mojo osebo, ker se nisem mogel strinjati s ! niki NSS, ne pa samo dva gospoda. Vsled programom, ki ga danes vrši NSS z SDS. j tega samolastnega postopanja od strani go-Izjavljam nadalje, da sem še narodni soci- j tove gospode v NSS, smo bili ostali pijonir-jalist, da nisem prestopil v NRS in da kot j ji v stranki prisiljeni, da kandidiramo na tak le kandidiram na skupni »Napredni go- J napredni gospodarski listi, katere nosilec je spodarski listi« za občinske volitve v Ljub- * gosp. dr. Ravnihar. Za sedanji čas je zato ijani. In takih narodnih socijalistov je danes j ta lista edino primerna za narodne socijali-nad 80 odstotkov, kar se bo imelo načelstvo • st«. Zato v nedeljo vsi zavedni Narodni ko-NSS še priložnost prepričati. V imenu teh j cijalisti kroglico v četrto skrinjico, da bo
Nekdo, ki ga pa ni težko uganiti je napisal v »Jutru« silen hvalospev na delo esde-esarjev v Mestni hranilnici. Mislimo, da bi si ta prenavdušeni esdeesar, ki pa je znal včasih prav krepko udrihati po esdeesarski gospodi in tudi nam to svoje ogorčenje izrazil v raznih člankih, mnogo bolje storil, če bi Mestne hrapilnice ne vlekel v voliven boj. Efekt njegovega. slavospeva je bil namreč samo ta, da mu je »Slovenec« naštet, koliko milijonov je Mestna hranilnica vsled esdeesarske uprave izgubila in da vsled tega ne more znižati obrestne mere za posojila.
Lekcija »Slovenca« je torej bila temeljita, toda za esdeesarsko gospodo menda še vseeno premajhna in tako se je oglasil v včerajšnjem esdeesarskem popoldnevniku nov gospod, ki misli, da mora še on potegniti Mestno hranilnico v volilno borbo in je začel pisati o kreditih, ki jih ima g. Pollak. Ne pade nam v glavo, da bi branili g. Pollaka, ki je siccr dober inserent v esdeesarskih listih, vendar pa mislimo, da bomo prišli v zelo čudne razmere, če bodo začeli listi objavljati, koliko ima kdo kredita v kakem zavodu. Mislimo, da bo tudi marsikateremu esdeesarju zelo neprijetno, če bi se take razmere udomačile.
Tudi volilen boj mora namreč imeti svoje meje in nad vse žalostno je, če tega gospoda od SDS ne ve.
Ali pa jim morda tako zelo leze voda v grlo?
Ali se morda boje, da ne bo v nedeljo nič s pojedino lintverna?
ŠPEKULACIJA Z ZGRADBO PALAČE POŠTNE HRANILNICE.
•Ni stvari, ki je ne bi esdeesarski tisk porabil za volitve. V svoji vnemi gre celo tako daleč, da se oprijemlje tudi stvari, ki mu morejo biti le na škodo. Tako je tudi le skrajna nerodnost mogla zmotiti popoldnevnik, da se je lotil vprašanja, kdo je kriv,
se ne pustimo umetnim potom pripeljati v SDS. Ako se nam bo zdelo potrebno stopiti v stike in napraviti zvezo s kako drugo stranko, bomo o tem odločili vsi somišlje-
narodnih socijalistov sem govoril na shodih
in te pravice mi ne morete kratiti. Če pade izraz, da se zaradi mene ne bo svet podiral, Vam lahko rečem, da se je Vaš politični svet ravno v šiški že podrl. To ravno vsled izpadanj proti našim načelom. Od oblastnih in skupščinskih volitev se je veliko spremenilo. Zakaj ste dali gospodje za tri mandate
Kdo mora predvsam voliti dr. Ravniharja!
prišli pred zbor.zaupnikov? Zakaj ste kan- j da ’ge danes" ni z£rrajena palača poštne hra-didate postavili pod roko? Če ste kandidi- j nilnice. Stvar je namreč sledeča: rali nekaj takih gospodov, ki so že ves cas , palača poštne hranilnice v Ljubljani bi se necficiielai SDsarji, je to Vaša stvar. Mi pa , moraia pričeti graditi že leta 1925. Vlada
j Pašic - Pribičevič, v kateri je bil tudi g. Žcr-| jav pa je to preprečila. Šele pozneje, ko so j prišli mdičevci v vlado, je bilo zopet skle-; njeno, da se z zgradbo prične. Od gotove skupine kapitalistov — ne ljubljanskih — pa so se vedno znova delale ov.ire, ker so ti kapitalisti hoteli na vsak način obesiti poštni hranilnici svojo hišo v Ljubljani. In ti kapitalisti so bili sami prijatelji esdeesarjev in so še danes njih protektorji.
Sedaj pa se naj vsede esdeesarski popcl-dnevnik na dile, kakor je padel v vodo uje-gov šlager z zgradbo palače poštne hranilnice.
BBBBBBBBSflBBBBBflBBBBBflBB^3IBB&
Občinske volitve v Ljubljani od 8. zjutraj do 5. popoldne. Skrinjica dr. Ravniharja
pri teh volitvah tudi zmaga narodnih socijalistov na Napredni gospodarski listi častna.
Kdor je res Narodni socijalist, ta mora biti sedaj agitator za četrto skrinjico. Za j zmago nam jamčijo dosedanji shodi in na- j vdušenja.
S tovariškim pozdravom: Tone Malgaj, j
Razven njegovih somišljenikov vsi eni nravi naprednjaki, ki so mu ob skupščinskih volitvah 1. 1923 dali svoj glas v pričakovanju, da bo prof. Reisner najkasneje do 1. januarja 1924 odstopil svoje mesto dr. Ravniharju. Tako se je s častno besedi bil zavezal dr. Reisner v posebni pismeni pogodbi. To pogodbo so kot žiranti sopodpisali dr. Žerjav, dr. Puc in Josip Turk.
To pogodbo je SDS, ko bi se imela pogodba izpolniti, prelomila ter snedla dano Častno besedo. Referat v dotični seji načelstva SDS je imel — dr. Puc, kar morajo Ljubljančani posebno dobro imeti pred očmi sedaj, ko isti dr. Puc kandidira za občinske volitve in to celo kot nosilec liste SDS. SDS-se je od tedaj oprijel priimek »besedolomna stranka« ki bo na njej visel toliko časa, dokler se ne spokori svojega greha in dokler ne da popolnega zadoščenja. SDS je takrat opeharila ne samo dr. Ravniharja za njemu pripadli skupščinski mandat, opeharila je predvsem vse napredne volilce, ki so se v zaupanju, da jih veže poštena in častna beseda, udeležili volitev ter glasovali v smislu sklenjene pogodbe. Nihče ni mogel
pričakovati, da bi katera prizadetih strank mogla postati besedolomna. Tembolj je bila ogorčena vsa javnost, ko je beseda postala meso ter je bilo besedolomstvo izvršeno. Ogorčena je bila vsa poštena slovenska javnost, ker je bil to v vsej slovenski politični zgodovini edinstveni slučaj, ki je omadeževal naš slovenski značaj. Ogorčeni so
četrta.
4.
četrta
Politične vesti.
____________________________________ _	_	Militarizacija	radikalne	stranke«. Do
bili tudi Narodni socialisti, pa čeprav so bi- kakšnih absurnih kombinacij pride beograj-
li ob volitvah nastopili s svojim kandidatom in niso bili pogodbena stranka. .NSS je celo sklenila političen bojkot nad SDS. Zakaj |o omenjamo? Ker se nekateri teh »narodnih socijalistov« danes bratijo s predstavniki one iste SDS, ki so jo bili svojčas zaradi izdajstva bojkotirali. Dober tek obema.
Pravi naprednjaki pa, ki se jim besedo-lomstvo mora studiti, besedolomstvo, ki je negacija napredne misli, so dolžni ob teh volitvah, na eni strani izreči svojo obsodbo nad stranko, ki je bila zagrešila besedolomstvo, na drugi strani pa po besedolomstvu žaljenemu in oškodovanemu delu dati zadoščenje. Zato so dolžni svoji časti in svojemu ponosu, da volijo dr. Ravniharja, —o—
Oddaja del na ljubljanskem magistratu.
SDS očita v svojem časopisju vladnemu
komisarju in njegovemu sosvetu, češ da oddaja dela za mestne zgradbe na nepravilen način in da teh del ne dobijo vedno najnižji ponudniki. Poizvedovali smo in dobili glede tega sledeče informacije.
V razpisu za dela, ki jih je oddati, je vedno rečeno, da občina ni vezana na najnižjega ponudnika, ampak da so za oddajo del obrtnikom merodajni tudi drugi stvarni vidiki. Predvsem solidnost tvrdke, ki se poteguje za dela.
Vladni komisar in sosvet pa sta gledala na to, da se eno in isto delo porazdeli med kolikor mogoče več obrtnikov. Na ta način pride zaslužek v korist širšemu krogu obrtništva in delavstva. To je pravično, kajti kapitalno močan obrtnik bo vedno lažje ole-riral za nižjo ceno, kakor pa obrtnik začetnik ali slabejše situiran obrtnik, ki mora delati s kreditom. Če pa se je delo razdelilo med več obrtnikov, se je vedno stavil pogoj, da morajo prevzeti delo po ceni, katera je bila ponudena od najmzjega ponudnika.	_	.	■	.
S tem mestna občina ne samo, da ni bit< oškodovana, ampak je imela posre.dno korist že s tem, da je podprla davčno moc
°bprTkcSdaii del se ni gledalo na politično j tati pred lastnim pragom, zato pa pripadnost obrtnikovo. Marveč so bili na j kriči, da prevpije as no s a o \e.
oddanih delih udeleženi pripadniki vseh političnih strank. Mogel bi se javnosti predložiti točen seznam vseh obrtnikov, pa bi se javnost mogla prepričati, da je ta trditev resnična. Dela so dobili celo obrtniki, ki so znani kot zagrizeni pristaši SDS in kot strastni njeni agitatorji pri vseh volitvah.
Tako objektivno in korektno SDS sploh ni zmožna postopati.
Pač pa	se je gledalo	na to,	da so bili
oni obrtniki bolj upoštevani, ki so bili pod esdeesarskim režimom stalno prezrti in ki
pod tem režimom niso dobili razpisanega	„ . .
dola, pa čaprav so bili s svojimi oferti iz- 1 mogel postati minister, temveč samo
.	.	.	«	.	• t T	—	—	!	»	■	a	r.	r.1	nn n	lrl	Ki	iVvl	tl	V	1	1^
ski tisk, jasno dokazujejo zadnje »Novosti; ki pišejo, da bo radikalna stranka militari-zirana. Merodajni krogi v naši državi so se odločili za radikalno stranko in hočejo, da ta stranka vlada. Viden izraz te volje je, da je general Milosavljevič kandidiral na radikalni listi. Ker pa ni v radikalnem klubu nobene osebnosti, ki bi mogla združiti ves klub, mislijo ti merodajni krogi stranko kratlcomalo militarizirati in vsiliti stranki za šefa moža,ki ima sicer že danes velik vpliv na potek politike, a ni iz vrst njenih aktivnih članov. — Vest »Novosti« je sicer silno senzacionalna, a to je tudi vsa njena prednost, kajti z resnico ima zelo malo zveze.
— O združitvi demokratov piše zopet silno mnogo naš esdeesarski tisk. Drugi oktober ima vedno bolj magično silo. Seveda pa piše esdeesarski tisk čisto drugače, kakor pa je resnica. Stvar je namreč v tem, da se je Davidovič jasno in odločno izjavil za sedanjo vlado, ki je po njegovem mnenju delovna, ne pa samo volilna vlada kakor so trdili esdeesarji. Ker pa je Davidovič obenem govoril, da bo imela demokratska zajednica 150 članov, je to razumeti tako, da bi moral Radič vstopiti v Vukičevičevo vlado in sodelovali z radikali. Tega pa Radič ne more storiti, ker bi bil v vladi le peto kolo, ker bi mogli radikali in demokrati vladati brez njega, ker bi imeli že brez njega večino. Radič bi tako nosil vso odgovornost za delo vlade, sam pa ne bi imel v vladi posebne besede. Vrhu tega pa on sam niti ne bi
njih se bodo demokratski ministri sporazumeli z gosp. Vukičevičem, in bodo tudi akceptirali one osebnosti, ki jih bodo kandidirali radikali.
= Go-pod Radič in »demokratsko-selja-ški blok«. Radičevo glasilo »Dom« objavlja izpod peresa Stjepana Radiča: »Demokratsko -seljaški blok v narodni skupščini je faktično in stvarno že gotov, v pričetku prihodnjega tedna pa bo formalno tudi že proglašen. Hrvatski seljaški klub s svojimi 63 zastopniki daje temu bloku vso svojo podporo in se je na svoji seji dne 22. septembra izjavil za to da temu bloku predseduje g. Ljuba Davidovič. — Klub samostojnih demokratov je istotako navdušen za ta demokratski savez. V Davidovičevem klubu je morda kdo, ki je temu savezu nasproten ali to se bo videlo 3. oktobra, ko bo ta klub imel svojo sejo. K temu demokratsko? seljaškemu klubu bi pristopiji tudi zemljo-redniki in 6 nemških narodnih poslancev. Tako bi demokratsko-seljaška parlamentarna večina imela 181 zastopnikov.« — Vse te fantazije g. Radiča imajo to posebnost, da iz njih nič ne bo, in da bo moral g. Radič še dolgo kombinirati, da si bo pridobil nazaj le polovico onega kredita, ki ga je zaigral s svojo preveliko zgovornostjo.
= Senzacionalno odkritje niadjarskega tiska. »Magyarsag« je objavil te dni senzacio- . nelno vest, da je bil dne 15. aprila 1920. podpisan med madjarsko vlado in zaveznik* protokol, po katerem bo dobila Madjarska velike teritorialne pridobitve, če bi oddala svoje železnice v najem neki francoski družbi in če bi vstopila s 100.000 možmi v vojno proti sovjetski Rusiji. Protokol je za Fran- ff cijo podpisal generalni tajnik zunanjega ministra Paleologue, za Anglijo pa Sir Francis ; Barker. Položaj je bil tedaj tak, da Trianon; ski mirovni dogovor še ni bil podpisan, Rusi pa so prodirali na Poljsko in konjenica Bu-denija je bila že pred Varšavo. Sila je bila velika in zato je zmagalo stališče zavezni* ških intervencionistov v Rusiji in zavezflf kom naj bi pomagala Madjarska in Rumuoi' ja, ker niso zaveznici Čehoslovaški in Ju' goslaviji dovolj zaupali. Zato pa naj bi bi'e Čehoslcvaška in Jugoslavija kaznovane s težkimi teritorialnimi izgubami. Tako izgubila Čehoslovaška Požun, Kožice, Karpatsko Rusijo; Jugoslavija pa Subotico lil Sombor. Zavezniki so se dalje obvezali, da bi oborožili iz dunajskega arzenala 100.000 mož madjarske vojske, če bi Madjari poslali teh 100.000 mož na pomoč Poljski in če bi Madjarska vlada dovolila prevoz francoskih in drugih čet na Poljsko. V Godolo se je vršila nato pod Ilorthyjevim predsedstvom seja niadjarskega državnega sveta, ni pa prišlo do sklenitve pogodbe. Med tem pa je francoski general Weygand odganiziral poljski odpor in nastopil je oni znameniti po-dvig poljskih kmetov in Poljska je bila reši um in njena zmaga zasigunma. Pomoč
Madjarske je postal nepotrebna in posledica tega je bila, da je postal generalni tnjnik francoskega zunanjega ministrstva Filip Berthelot, iskren prijatelj Jugoslavije in če-hoslovaške. Nadaljna posledica je bila sklenitev Trianonske pogodbe. — Odkritja »Magyarsaga« so napravile na Madjarskem največji vstis in nekateri listi že zahtevajo, da se sedanji ministrski predsednik Simin}'1 — Sanadam obsodi kot narodni izdajalec, ker ni pravočasno sprejel francoske ponudbe.
— Koalicijska kriza v Nemčiji? Levičarski tisk vztraja na svojem naziranju, da je koalicija bivše vlade ogrožena vsled dvorezne politike nemških nacijonalistov. Zdaj je celo znana izjava, ki jo je baje podal vodja nemške nacionalne ljudske stranke grof Westarp na neki zaupni seji voditeljev deželne zveze nemških nacijonalistov v Potsdamu. Grof Westarp pravi, da sta odobrila besedilo Hin-denburgovega govora ob priliki lannenber-škili svečnosti tako državni kancelar dr. Mara, kakor tudi zunanji minister dr. Strese-niann. Grof \Vestarp pa noče ničesar povedati o vlogi, ki jo je igral 011 sam pri tem govoru. Iz te izjave vodje nemških nacijonalistov izvaja demokratski tisk, da je označil grof Westarp sebe kot edinega pravega povzročitelja Hindenburgovega govora.
= Pariz ne želi diskusiji o vojnih dolgovih. Zunanji minister Briand je dospel v torek zvečer zopet v Pariz in se takoj podal v Quai d’Orsay kjer je konferiral še pozno v noč s svojimi resornimi načelniki. Kakor ve povedati francoski tisk, se je Francija trdno odločila, da spravi vprašanje diskusije o vojnih dolgovih končnoveljavno s sveta. »Eclio de Pariš« poroča, da je tudi Poincare pozval ministre, naj se do sestanka parlamenta vzdrže vsakih političnih izjav v javnosti.	•
— »Ljudsko glasovanje« v Litvi. V Litvi pripravlja vlada ljudsko glasovanje, ki naj izreče novi fašistovski vladi zaupanje naroda s tem, da izvoli za predsednika 'republike Smetcno. Da bo zaupnica bolj sigurno izrečena, je vlada odvzela volilno pravico vsem državljanom, ki še niso 24 let s>aii. Glasovanje bo javno, in ker vlada v državi silovit teror, so vse stranke sklenile, da bodo volitve bojkotirale. Ta bojkot pa se bo najbrže ponesrečil, ker je vlada trdno odločena, da bo ljudi s silo pagnala na volišče in da tu glasujejo za predsednika Sme-tono.
datno nižji nego protežirani obrtniki. Vemo za slučaj, ko je bila razlika v oferti lOO.OCO dinarjev in vendar je dobil delo protežirani obrtnik, ne. pa najnižji ponudnik. Čisto navadna pravičnost je zahtevala, da se ta krivica popravi in da se pri oddaji del pazi na to, kako in komu so se bila dela oddajala tudi v preteklosti, da se na ta način izrav
člani njegove stranke, ki bi bili radikalom po volji. — Esdeesarski demokratski blok je torej neustvarljiv in v kratkem bodo to spoznali celo — bralci »Jutra«.
=1 Davidovič ne bo nasprotoval pri volitvi novega predsednika narodne skupščine. Demokratski krogi izjavljajo na.vesti,.Vjaturi "aj^n^ur°noUvoiZvoljene na-
na iz mestne občine izvirajoči zaslužek vsem 4 dr. Perica z.a predsedj	okratska zajednic:
enakomerno.	redne skupščine, _ da	;n tn nc
Iz povedanega sledi, da sta vladni komisar
in sosvet postopala povsem korektno in pravično, tako da bi esdeesarski režim lah-
ne bo stavUa "nobenih protizahtev in to ne vnašanju predsednika skupščine in ne v
P. .	 !lrn	irlo/la	Doinnl/rfitc-ba
vprašanju predsednika vlade. Demokratska
.	1	•___ v,,-,	nncnrntaMald	v	nV»f*A	nnV»oni
Kratke vesti.
General Zagorski je bil po vesteh opozi-cionalnega časopisja ubit od oficirjev takoj po izpustiti iz Vilnske ječe.
Sovjetska vlada je bila povabljena k proslavi tisočletnice mesta Bostona. Proslava bo leta 1930.
Chamberlain se je v Bamboni sestal s Plimo de Rivero zaradi tangarskega vpra-
ko hodil v šolo, kako je oddajati javna de- zajednica ne oo n^p.u^™ , la. Pa je že tako da zna malokateri pome- \ osebnosti, katere bi kandidirali in nonnni-J	tem	bolj	rali radikali in katere jun pripadajo po
est	j	sklenjenem sporazumu. V vseh teh vpraša-
sanja.	.	...
Francoska vlada je ponudila Argentiniji  __________  ^	I	kredit v znesku 50 milijonov	dolarjev	za naslednica___ne	bo	nasprotovala v obče	nobeni	j	kup orožja v Franciji.
I—j:js—15	 .	Poij^ vlada je dobila v	Ameriki	kredit
v znesku 70 milijonov dolarjev. Posojilo se sme uporabiti samo v gospodarske namene.
vesti-
STRANKA GOSPODE.
Samo kratko konstatacijo.
Esdeesarski gerenti so zvišali trošarino na pivo, meso, ribe, sadje, oves, moko, riž, sir, mast, clje, milo in čokolado.
Znižali pa so trošarino na šampanjec.
Komentar pa si naj narede oni esdeesarski volilci, ki pijejo šampanjec!
— Cenjenim naročnikom sporočamo, (la Mno v svrko poravnave tekoče naročnine današnji številki priložili položnice. One cenjene naročnike, ki so za vnaprej plačali, prosimo, da bj oddali položnice svojim znancem in prijateljem, da se na naš list naroče.
Odlikovanje. Z redom Sv. Save III. slo,p-£Je je odlikovan šef kirugične klinike v Pragi, profesor dr. Arnold Jiraska.
— Darilo Jugoslavije mednarodnemu uradu dela. 27. tega meseca opoldne je bila izvršena v Ženevi službena predaja pohištva, ki ga ie i>oklonila naša država mednarodnemu uradu dela. Ker je osmo zasedanje Zveze narodov ze zaključeno, je odšla celokupna naša delegacija, z dr. Kumanudijem na oelu, v mednarodni urad dela, kjer jo je pričakal ravnatelj urada Albert Thomas s svojim tajnikom in osobjem urada. Pri tej priliki je bil formalno izročen dar naše kraljevine. Četudi je bila izročitev intimna, je vendar Thomas izrekel kratek govor in se s prisrčnimi besedami zahvalil naši državi in narodu. »Vaši državi se bom zahvalil pismeno,« je dejal g. Thomas, »v imenu urada, vendar pa smatram za svojo dolžnost, da izkoristim današnjo priliko in se zahvalim za te darove.« Na te Thomasove besede je odgovoril g. Kumanudi, izrazivši občudovanje instituciji, ki s svojo vztrajnostjo sili ves civilizirani svet k hvaležnosti ln pozdravlja v imenu naše države medil a roda i urad dela, »Vas osebno pa, g. rav-riatelj, zahvaljujoč se vam na celokupnem
Iu, ki veže v dolg človečanstvo in našo državo posebej.« Po tej prisrčni besedni izmenjavi je nastala iz intimnega sestanka skromna svečanost. Po izročitvi je priredil g. Thomas naši delegaciji kosilo. Pohištvo, ki ga je poklonila naša državo, se bo uporabilo v enem izmed najreprezentativnejših oddelkov urada dela in bo služilo kot delovni kabinet šefu diplomatskega odseka.
— Hipcrprodukcija inteligence. *Zagreb-ški Večer« poroča, da je prišla k ministrskemu predsedniku deputacija iz Koprivnice ter ga prosila, da bi razveljavil odredbo
o	redukciji koprivniške gimnazije. Ministrski predsednik je pri tej priliki baje izjavil, da bo.zadevo rešil, ko se vrne iz Ženeve prosvetni minister dr. Kosta Kumanudi, da pa alavoL.rnzlog za reduciranje srednjih sol ni sledenje, temveč namera, da bi se preprečila hiperprodukeija inteligence. Nad to izjavo se »Večer« hudo spodtika in pravi: »če bi bil izjavil kaj takega danski ministrski j redsedmk, bi se ne čudili, zakaj na Danskem ima takorekoč vsak kmet maturo. Pre.vtako bi se ne čudili, če bi izjavil kaj takega ministrski predsednik kake druge dr-.žave. Kljub vsemu pa inteligence ni nikdar in nikjer preveč, najmanj pa pri nas, kjer imamo še vedno srezke načelnike, ki nimajo n>ti štirih gimnazijskih razredov, kjer imamo kraje, v katerih so šole brez učiteljev, va*i, v katerih okrožju najdeš na deset kilometrov naokrog redko zdravnika, kjer imamo urade, polne ljudi brez kvalifikacije, da ne omenjamo analfabetov in polizobražencev. od katerih ni nikdair pričakovati, da bi nicgli biti dobri in koristni državljani.« — K tem ekspektoracijam »Večera« bi bilo pripomniti kratko samo sledeče: Stopnja izobrazbe naroda je odvisna od gospodarskih razmer. \ prečanskih krajih imamo hiper-produkcijo inteligence, to je notorično. Da najdejo se v državi^ tudi kraji z razmerami, ki jih omenja »Večer«, je res, pravtako je pa "res, da bi se branili absolventi gimnazije v Koprivnici z vsemi štirimi, če bi šlo zato, da bi jih nastavili v dotičnih krajih. Končno pa niso »Večerova', izvajanja nič drugega kot navadna demagogija.
— E^deesarska ovadba proti dr. Ravniharjev! listi. Poročali smo, da so hoteli esde-esarji razveljaviti Ravniharjevo listo. Seveda so s svojo namero blesteče pogoreli. Kajti preiskava je ugotovila, da ni le nobenega povoda za nastopanje proti Ravniharjevi listi, temveč da so nasprotno vsi podatki es-deosarske ovadbe gladko izmišljeni. Ta es-deesarska blamaži, je prav čeden uved k nedeljskim volitvam. f
Dobro jih je potegnil. »Jutro« je včeraj z veliko slastjo poročalo, da je na dr. Pucovem shodu neki Stanislav štrukelj od-k eno zatrjeval, da ni bil podpisal Napredne gospodarske liste (dr. Ravniharjev^. včeraj, ko je Stanislav Štrukelj, ključavničarski pomočnik v »Jutru« bral to novico, je takoj pohitel v tajništvo NRS ter izjavil, da mu še na inari ni, da bi tajil svoj podpis na listi in da je hotel le potegniti esdeesarie, kar se mu je tudi imenitno posrečilo, l a rujno vince je teklo z dr. Pucove mize kar v potokih...
— Prote>t učiteljev zoper izpremembo uradniškega zakona. Kot doznavamo, je poslalo predvčerajšnjim 25 sreskih učiteljskih društev, včlanjenih v UJIT, poverjeništvo Ljubljana, ministru prosvete in predsedniku UJU protestno brzojavko zoper izpremembo uradniškega zakona.
— Prevedba kronskih orožniških upokojencev na dinarske. Predsednik ministrskega sveta je pooblastil velike župane, da prevedejo kronske upokojence orožniške službe v dinarske. V kolikor prihajajo v poštev žandarme.rijški oficirji, je naproše-no vojno ministrstvo, da naj stvar uredi. Seveda pa naj se v poštev prihajajoče osebe ne nadjajo, da bo stvar kar čez noč urejena. Vsled redukcije, primanjkuje
namreč pri kompetetnih uradih _ osobja, vsled česar se posluje še bolj počasi kot preje.
— Objava kr. generalnega konzulata Italije v Ljubljani. Nekateri časopisi so po nekem albanskem listu, katerega izdajajo albanski uacijonalisti, ki so zapustili domovino, ponatisnili neko notico glede tajnega sporazuma med Italijo in Albanijo. Kr. gen. Konzula! je dobil tozadevna navodila, da kategorično demantira notice, ki se nanašajo na te publikacije. Vest je smatrati za čisto in navadno absurdnost.
— število stanovanjskih odpovedi v Zagrebu. V Zagrebu šb odpovedali hišni lastniki stanovanjskim najemnikom doslej 1527 stanovanj. Ce bo šlo v tem tempu dalje, bo naraslo število odpovedi do konca tega meseca na preko 2000.
— Nov delavski sanatorij. Te dni se otvo-ri na Klekovniku pri Ivancu v Hrvaiskem Zagorju nov sanatorij za tuberkulozne. Sanatorij je uredil in prevzel v oskrbo osrednji zavairovaini urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu.
— Ustanovitev novega znanstvenega društva. Te dni je bilo ustanovljeno v Novem Sadu »Historiško društvo za /Vojvodino«.’ Društvo bo proučavalo predvsem zgodovino Srbov na ozemlju nekdanje karlovške metropolije. Za predsednika je bil izvoljen beograjski univerzitetni profesor Stanoje Stanojevič.
— Prebitek osiješke mestne občine. Proračun osiješke mestne občine izkazuje 2 milijona 3362 Din prebitka. Prebiiek se prenese v proračun za novo proračunsko leto 1927-28.
— »Hrvatski list« konfisciran. Iz Osijeka poročajo: »Hrvatski list« od srede je drž. pravdništvo radi nekega članka o razmerah v Macedoniji konfisciralo. Popoldne je bila konfiskacija zopet razveljavljena.
— Nov odbor Jugoslovenskega zdravniškega društva. Na kongresu Jugosloven-skega zdravniškega društva v Rogaški Slatini, ki se je vršil, kot smo poročali v dneh od 24. do 26. septembra je bil izvoljen sledeči novi odbor: predsednik dr. Momčilo Ivkovič (Beograd), podpredsednik primarij dr. Mirko Čerin (Maribor) in dr. Leo Tacah (Zemun), tajnik dr. Lopašič (Beograd), blagajnik dr. Miodragovie (Beograd). V upravni odbor za Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani so bili izvoljeni: dr. Živko Lapajne, dr. Ivan Pin-ter in dr. Ivan Zajec st., kot namestnik za zdravniško društvo v Mariboru pa dr. Ivan Jurečko in dr. Fran Koltezer iz Rogaške Slatine kot namestnik.
— Iz veterinarske službe. Premeščena sta veterinarja Filip Pahor iz Škofje Loke v Kranj Ln Ivan Kobentar s Cetinja v Podgorico.
— Iz železniške službe. Iz Maribora so premeščeni h gradbenemu oddelku ljubljanske direkcije ing. Adolf Paliga, od prometnega oddelka na glavni kolodvo.r Ljubljana Anton Dorer, iz Velikega Bečkereka-Bečeja v Pragersko pa postajenačelnik Franc Seničar. — Vpokojenci so: pri direkciji v Ljubljani uradniki Franc Dobrajc, Andrej Šavrič, Ivan-Tasoti in Ivan Eilec, pri direkciji v Zagrebu Josip Gobec, Ivan Korče, v železniški delavnici v Mariboru ing. Leon Dolkovski.
— Kongres veterinarjev v Carigradu. Iz Beograda poročajo: Delegacija za kongres veterinarjev balkanskih držav, ki se prične dne 1. oktobra v Carigradu, je odpotovala. Delegacija obstoja iz 5 uradnikov kmetijskega ministrstva.
— Kongres dušeslovcev v Parizu. V četrtek je razpravljal na mednarodnem kongresu za dušeslovje dr. Bochur o'Tereziji Neuman iz Konnersreuth-a. Glavni referat še ni bil*čitan. Dr. Kraner iz Berlina pa je poročal o stigmatizirani rumunski ženski Eleonori Cugun.
— Kongres naravoslovcev, zdravnikov in ] inžinjerjev. O binkoštLh leta 1928 bo v Pragi j kongres čeških naravoslovcev, zdravnikov in i inženjerjev. Po dosedanjih prijavah je računati, da se udeleži kongresa 5000 do GOOO oseb. Kongresa se bodo udeležili tudi znanstveniki iz raznih drugih držav. Domneva se, da bo to eden največjih kongresov, kar jih je bilo kedaj na čeških tleh. Ob tej priliki se bodo sestali tudi vsi slovenski botaniki. Slavnostna otvoritev bo v gledališču. Otvoritveni govor bo imel dr. Formaucks. Pred-, sednik kongresa bo prof. ing. Votoček, generalni sekretar ing. Kaderabek, blagajnik dr. Vesely. V odboru so tudi bivši minister prof. dr. Brd lik, ing. Tolman, prof. dr. Pelji ar. Zaključeno zborovanje bo v panteonu, kjer bo predaval dr. ing. Basta.
— Smrt udeleženca sarajevskega atentata.
V	Skoplju je umrl te dni -Milan Ciganovič, čigar ime je znano izza sarajevskega atentata. Trdilo se je, da je preskrbel atentatorjem bombe ter jih izvežbal v manipuliranju z orožjem. Milan Ciganovič je bil rojen v Srbih v Liki. Leta 1908, po aneksiji Bosne, je jKibegnil v Srbijo, kjer se je hrahro boril kot četaš v balkanskih vojnah. Bil je zapleten tudi v solunski proces. Pozneje se. je izselil v Ameriko. Svoja zadnja leta je preživel v miru v neki naselbini v južni Srbiji.
— V službi ponesrečil. V Domžalah je prišel predvčerajšnjim 29 letni železniški delavec Josip Rrajner med izvrševanjem svoje službe pod kolesa vlaka. Kolesa so mu zdrobila obe nogi. Na postaji so ga za silo obvezali, da so preprečili izkrvavljenje, nakar so ga odpravili s prihodnjim vlakom v ljubljansko bolnico.
— Politiziranje šolske mladine. V Gradcu so pred dnevi socialistično orientirani srednješolci pred nekaterimi šolami razdajali oklice z napisom: »Srednješolci na plan!« V oklicih se r>oziva srednješolska mladina, da naj vstopi v socialistično organizacijo. De-
želni šolski svet je pozval policijo, da prepreči širjenje omenjenih oklicev.
— Katastrofalni ciklon, ki je divjal v pon-deljek v Bački, je povzročil ogromno škodo. Oceniti škode še ni bilo mogoče. Ugotovljeno je, da je prihrul ekran iz smeri proti Rumunski, da je drvel s silno brzino preko Bačke in Srema ter povzročil največje opustošenje v južni Bački. Telefonske in brzojavne zveze so pretrgane, mnogo cest je neuporabnih, železniška proga Som bor—Novi Sad je tako poškodovana, da se vzdržuje promet le z največjo težavo. Padala je toča, debela ko kurja jajca. Razbitih je nebroj Sip. Vihar je porušil neštevilne dimnike. V okolici Temerina so porušena vsa gospodarska poslopja. V nekem hlevu je obležalo pod ruševinami 25 volov. Samo ta veleposestnik ima nad pol milijona dinarjev škode. V Novem Sadu je uvedena rešilna akcija.
— Poneverbe pri mariborskem magistratu. Predvčerajšnjim se je zagovarjal pred mariborsko poroto bivši magistralni uslužbenec Drago Biščak, rojen v Jelšanah pri Voloski (Zasedeno ozemlje). Dečko je prišel po prevratu v našo državo. Dobil je službo pri železnici, in sicer v Savskem Marofu. Izkazal se je nehvaležnega. Uradoval je tako, da je bil leta 1923 iz službe odpuščen, obdolžen poneverjenja. Kljub vsemu se mu je posrečilo dobiti kmalu nato službo pri mestnem knjigovodstvu v Mariboru. Kmalu nato se je zvedelo, zakaj je bil odpuščen iz železniške službe. Na njegove prošnje so ga obdržali kljub temu v služba. Zločinskemu tipu žilica kljub bridkim izkušnjam m dala miru. Zlorabljal je zaupanje m dobroto svojih predpostavljenih ter poneveril v času o?l meseca marca 1927 do konca junija vsega skupaj 10.117.27 Din. Pri obravnavi je priznal, da je to vsoto poneveril. Izgovarjal pa se je, da je del poneverjenega denarja, 5000 Din, izgubil, ker je bil večkrat tako pijan, da je kjersibodi obležal. Trdil je, da je nekoč, ko je .izgubil 3000 Din izgubo prijavil policiji, da .pa ostalih dveh izgub ni prijavil. Izkazalo se je, da je lagal ter da ni prijavil nikdar nobene izgube policiji. Na to ugotovitev je odgovoril defrav-dant naivno, da je mogoče, da je bil vselej tako pijan, da je šel svojo izguba prijavit v kako drugo hišo, mesto na policijo. Porotniki so vprašanje glede hudodelstva uradne poneverbe soglasno potrdili, vendar je pa našel fant milostne sodnike, ki so ga zašili samo za leto dni.
  Lecian bo usmrčen. Iz Olomuca poročajo: Lecian bo v nekoliko urah usmrčen. Zločinec, ki se je držal do zadnjega časa i>o-gumno, se je popolnoma izpremenil: Dečko neprestano joka, tarna in prosi milosti. Priprave za eksekucijo se vrše popolnoma skrivaj. K eksekuciji ne bodo povabljeni niti novinarji.
Ljubljana.
1— Znameniti češki vijolinski virtuoz Jan Kuhelik koncertrira v Unionski dvorani v Ljubljani v petek, dne 14. oktobra t. 1. — Vstopnice so od petka, 30. t. m. dalje v predprodaji v Matični knjigarni.
1— Za dr. Peričev spomenik so darovali sledeči. Mestno uradništvo Din 1200, po Din 200: Jadransko - podunavska banka, Kobi Joške, osobje pogrebnega zavoda Din 100, po Din 156: Strass Marija, po Din 100: Mencinger Anton, Pi-va hrvatska štedionica, Malt vrh Jakob, po Din 60: Rom Marija, po Din 50: Kocijan Ivan, dr. Breskvar Viktor, Ciuha Jože, Stresen Adolf, Marinko T., Remec Bcgumil, Dolinar Franc, dr. Alojzij Vrtačnik po Din 30: Bulovec Anton, Sivec Josip, neimenovani po ing. Mušiču, dr. Josip Jeric, Polach M., Rusjan Rudolf, Tičar M., Babnik Viiktor, Strmoli Stefan, Zupan Ivan, arh. dr. Skuniovič Anton, Stele Anton, po Din 25: Gclia Dragotin, Dular Lojze, dr. Josip Demšar, Kajne Franc, Valand Alfonz, Sbrizaj Ivan, Musar Josip, po Din 20: Vokal Anton, Kočevar Kuno., Matičič Ivan, Jamnik Anton, Tavčar Marija, Kordelj Edvard, Kabaj Vladimir, Vurnik Ivan, Martinec Franc, Bizilj Tomaž, po Din 15: Rižnar Simon, po Din 10: Ziernfeld Zmago, Schiffrer Vel., Gabrovšek Franc, Sušnik Ivan, Peterca Franc, Slapar Oroslav, Hribar Josipina, Stegel Jože, Ba-lovc	Franc,	Bežek Božidar,	Žerjav Ivan, Cokan	Jakob,	Pretnar	Franc	Din 36.90, Pour
Karl 1 Din.
1— Mali Prater na sejmišču s toboganom, vrtiljakom z aeroplančki, vrtiljakom na verigah	in z	dvema	streliščema ostane do
vključno 3.	oktobra	t. 1. v	zabavanje občin-
stva na splošno željo odprt. Vstopnine ni.
1— Gledališka razstava je na splošno željo interesentov podaljšana do vključno 3. oktobra. S tem se nudi posebno našim gledališkim diletantom najboljša prilika, da v miru prouče vse zanimivosti (te Razstave in se tako vsestransko okoristijo. Vstopnina Din 2.— za osebo.
1— Higijenska razstava, ki je bila povodom baš minule Pokrajinske razstave popolnoma preurejena, ostane' do nadaljnjega odprta. Posebno podeželskemu občinstvu priporočamo, da si jo ogleda, ker je topot prirejena s posebnim ozirom na deželo. Vstopnina Din 2.— za osebo.
1— Šentjakobski gledališki oder vprizori
v	lastni gledališki dvorani v Florjanski ulici 27. I. v soboto 1. in nedeljo 2. oktobra t. 1. dr. A. Kraigherjevo dramo »Školjka« Sodelujejo gdč. Arta Jana, Gorjupova, VVrischerjeva ter gg. Blaž, Gnidovec, Karus, Košak M. Predprodaja vstopnic v trgovini Peter šterk nasl. Miloš Karničnik, Stari Irg 18.
1— Radi čiščenja prostorov okrajne katastrske uprave Ljubljana I. se v dneh 30. septembra do 4. oktobra ne bo uradovalo.
1— Moško sukno in angleški kamgarn liajfiucjše kvalitete dobite po nizki ceni pri Franc Pavlin, Gradišče št. 3.
Maribor.
m— Družabni sestanek mariborskih radikalov. Po sklepu akcijskega odbora se bo
vršil vsako prvo soboto v mesecu družabni sestanek pristašev NRS za mesto Maribor in okolico. Prvi tak družabni večer se bo vršil v soboto, dne 1. oktobra ob 20. uri v renoviranem salonu hotela »Zamorec« v Gosposki ulici. Na sestanek se vabijo vsi radikali in njihove družine .
m— Ljudska univerza v Mariboru, Slomškov trg 17. Danes 30. t. m. ob 8. uri se otvori letošnja sezija s predavanjem znanega zgodovinarja tuk. prof. Baša o predzgodovini Maribora in okolice. Prihodnjo nedeljo 2. oktobra je izlet h Pohorju, kjer se obiščejo prazgodovinski spomeniki. Odhod je ob 2. uri pop. od Velike kavarne pod vodstvom prof. Baša. Izleta se lahko sleherni udeleži. V nedeljo 9. oktobra se pripravlja izlet v Rogaško Slatino z mestnimi avtobusi. Odhod ob 7. in pol zjutraj od Velike kavarne — vrnitev ob 8. uri zvečer. Stroški bodo znašali za osebo (vožnjo in kosilo) okrog 50 Din. Vsi interesenti naj se nemudoma javijo ter priložijo obenem 50 Din. V Rogaški Slatini se vrši pregled vseh naprav pod vodstvom strokovnjakov. V pondeljek 3. oktobra naj pridejo vsi interesenti za strokovne tečaie iz slovenščine, srbohrvaščine, ruščine, kakor tudi taki, ki bi se interesirali za srednješolski pouk ob 8. na državno realko v svrho določitve učnih ur. Kakor lansko leto hoče »Ljudska univerza« tudi letos omogočiti brezplačni poset njenih prireditev in se naj pošljejo tozadevne prijave nemudoma.
Celje.
c— Na včerajšnji seji, ki jo je sklical, kakor smo poročali, sreski poglavar o zadevi regulacije Hudinje, se je sklenilo, da navzoči strokovnjaki, ing. Piletič, hidrotehnični referent pri sreskem poglavarstvu, gradbeni svetnik Marek .in ing. Dedek, prouče načrt in sestavijo proračun. Na prihodnji seji, ki se vrši dne 6. oktobra 1927, se bo o predloženem načrtu sklepalo; stroške bodo v slučaju odobritve krili deloma javne korporacije, deloma pa prizadeti zasebniki.
c— Društvo stanovanjskih najemnikov v Celju sklicuje za nedeijo, dne 2. oktobra 1927, ob 9. uri predpoldne javen shod, ki se bode vršil v Celjskem domu, (Hotel Union). Ker. se bliža usodni 1. november in se vlada pripravlja, da ukine še one malenkostne ugodnosti, ki jih nudi sicer že itak okrnjeni in poslabšani stanovanjski zakon socijalno slabim slojem, je potrebno, da povzdignejo najemniki še v zadnji uri ponovno svoj glas tako, da nas bodo slišali merodajni gospodje v Beogradu. Društvo vabi torej ves svoje člane ter tudi vse strokovne organizacije, da se zanesljivo udeležijo tega javnega zborovanja polnoštevilno ter da pošljejo k istemu svoje oficijelne zastopnike. Govoril bode znani marljivi strokovnjak gospod Josip Mohorko iz Maribora. Naj torej ne izostane nobeden najemnik.
c— Na hudourniku Hudinja je postal položaj vsled lanskoletnih in letošnjih poplav tako opasen, da ogrožava neposredno predmestje Gaberje in tudi severni del mesta Celja in sicer vse prebivalstvo. Nujna je odpomoč, ki jo je iskati začasno v samopomoči prizadetih. Da se najdejo viri in sredstva za odpomoč, je sklical srezki poglavar komisijo za sredo ob 11. uri. Na komisijo so bili vabljeni župan mesta Celje, okoliški župan, strokovnjaki in nekateri zasebniki, ki imajo v območju obrate.
Šport.
LJUBLJANSKI >DKRBY«.
V	nedeljo popoldne se srečata na igrišču Ilirije v boju za prvenstvo stara rivala Ilirija in Primorje. Boji, ki so se dosedaj vršili med tema dvema kluboma, so značili za ljubljansko športno občinstvo vedno nekak višek nogometne sezone. Dejstvo je, da nobena tekma ne privabi toliko gledalcev, kot ta, pa naj pride katerokoli inozemsko prvorazredno moštvo v Ljubljano.
Vnaprej zmago prerokovati je nemogoče, ker sta oba kluba svoje moči zadnje čase prav malo kazala, skoro bi lahko rekli, da sla jih skrivala. Vendar bi dali nekoliko več upanja Iliriji, ker njeno moštvo poseda vsled odigranih tekem več rutine. Kajti včasih se izkaže, da vsa tehnika ne pomaga nič (vzgled Hermes:Slovan), če se naleti na nasprotnika, ki ima trdno voljo priboriti si zmago. Imeli smo prilko videti Ilirijo v nekaterih tekmah, ko je naravnost sijajno izrabljala vsako pozicijo, da je oteževala nasprotniku položaj, njena borbenost je od časa do časa občudovanja vredna. Izkušnje, ki so si jih njeni igralci pridobili v težkih tekmah z dobrimi nasprotniki, so neprecenljive. V lem oziru je Primorje zaostajalo. Moštvo Primorja je bilo pač zadnje čase, to se pra-
vi	čez poletje, podvrženo najstrožjemu kondicijskemu treningu. Koliko je ta koristil, to se bo pokazalo v nedeljo. Dejstvo, da nastopi Primorje handicapirano vsled tega, da je nekaj njegovih igralcev kaznovanih ne drži. V zadnjem času nastopivše rezerve Primorja so pokazale, da popolnoma nadomeščajo svoje prednike, če že niso boljše. Sicer pa nosi na tem krivdo tudi odbor Primorja. Igralec S. od Primorja je bil vslel neprimernega obnašanja na igrišču že opo-lovano kaznovan — od LNP-ja namreč. Primorje bi pač moralo uvideti, da mu tak igralec več škoduje, kot pa koristi in bi moralo iz tega izvajati konsekvence. Ne postaviti ga v moštvo — toliko časa ne, da se n: poboljša.
Upamo, da bo tudi publika smatrala igro
—	za igro, ter se temu primerno obnašala. Izkušnje nas ii£e, da pride namreč ravno pri srečanjih med Primorjem in Ilirijo skoro vedno do incidentov, ki absolutno škoflujejo slovenskemu športu. Saj je lepo, če je eden ali drugi navdušen pristaš prizadetih klu-j bov, trda to se da dokazati na drug način.
N. pr., da točno plačuje Članarino itd. To ■ naj pomislijo »drukarjk, pa smo prepričani,
da bo nedeljski ::derby« potekel dostojno in častno.
Tudi srečanje med Jadranom in Hermesom bo zanimivo. Oba kluba sta si prilično enaka. Je sicer Hermes tehnično boljši, toda Jadran bo postavil zopet svoje stare moči, ki so za Jadranove barve izvojevali že marsikako zmago proti dobrini nasprotnikom.
Tekma Slovan :Slavija predvidoma ne bo nudila posebnega, ker se pričakuje sigurna zmaga Slovana, vendar je pa Slovan tako nezanesljivo mošlvo, da tudi tukaj lahko doživi presenečenje od najmlajšega prvorazrednega kluba.
V	II. razredu se srečata Reka : Natakar. S. K. Natakar zaenkrat igra vlogo kluba, na katerem si ostali klubi napravljajo oz. poplavljajo gcldiierenco. Upamo, da se v tem oziru poboljša in podvrže resnemu treningu.
Dopoldne se vršijo med rezervami prvorazrednih klubov prvenstvene tekme, med katerimi obeta srečanje med rez. Ilirije in rez. Primorja dober šport.
IX. OI.IMPIADA.
Olimpijski dan v Ljubljani.
Medjusavežni odbor za IX. Olimpiado v Zagrebu, katerega člani so vsi športni save-zi v naši državi, je sklenil prirediti dne IG. oktobra v vseh športnih centrih naše države olimpijski dan, ki naj bo impozantna manifestacija celokupnega našega sporia in
j močna propaganda za olimpijsko idejo ter udeležbo naših izbranih na zimsko športni olimpiadi v St. Moritzu v Švici in vsesport-ni olimpijadi v Amsterdamu. Odbor za propagando IX. olimpiade v Sloveniji s sedežem v Ljubljani namerava na ta dan s celodnevnimi sporinimi prireditvami zainteresirati našo javnost za športno - olimpijsko idejo ;in položiti račune o dosedanjem delu naših športnih organizacij vseh športnih panog. Odbor je celodnevne prireditve razdelil v dva dela: propagandni in športni. V želji, da javnosti pokaže moč športnih organizacij, prirejuje dopoldne veliko manifesta-cijsko povorko, katere se morajo obvezno udeležiti vse športne organizacije korporativno. Sprevod bo krenil po vseh važnejših ■ljubljanskih ulicah do Kongresnega trga, kjer se vrši zbor povorke. Mogočna falanga kolone Auto-kluba priredi na tem mestu lepotno konkurenco automobilov-, ki bo v veliki meri povzdignila propagandni značaj povorke. Lahkoatletski podsavez priredi, tik pred pričetkom povorke, propagandni štafetni tek po glavnih ljubljanskih ulicah, ki naj kakor vsako leto, tudi ob tej priliki privabi na ulico vso ljubljansko publiko, ki simpatizira s sporTnim pokretom pri nas.
Popoldan je rezerviran za .razne športne prireditve, pri katerih bodo nastopili naj-1 odličnejši zastopniki raznih športnih panog
i	Slovenije. Oba kolesarska pododbora: Ljub-: ljana in Ljubljana-mesto priredita kolesar-
sko dirko s startom in ciljem v bližini igrišča SK Ilirije. Sodelovanje naših najboljših zastopnikov kolesarskega športa v .Sloveniji je porok, da bo ta dirka najzanimivejša v letošnji sezoni. Ljubljanski Hazena Podsavez priredi hazena-tekmo dveh najmočnejših kombiniranih hazenskih teamov Ljubljane. Lahkoatletski Podsavez namerava v disciplinah: meti kopja in diska ter s štafeto 4X100 m pokazati javnosti napredek naših najboljših atletov: dr. Perperja, Stepišnika, Petkovška, Oreheka, Slamiča, Rovana itd. Tudi siafeta 4X100 m, v kateri se srečata stara rivala ASK Primorje in SK Ilirija, bo nudila mnogo zanimivih faz športne borbe. Višek popoldanskih športnih prireditev b:> vsekakor tvorilo srečanje v nogometu med SK Ilirijo in ASK Primorjem.
Ker je Olimpijski dan namenjen propagandi za olimpijsko idejo in manifestaciji napredka celokupnega našega športa, denarni izkupiček pa olimpijskemu fondu, poživljamo vse športne organizacije in društva, da z agitacijo med svojim članstvom in z polnoštevilno udeležbo pri olimpijskem dnevu manifestirajo za udeležbo naših najboljših pri športni tekmi vseh svetovnih narodov; javnost pa naprošamo, da nam po svojih močeh nudi moralno in gmotno podporo.
Odbor za propagando IV. olimpiade v Sloveniji.
Borze
2;>. septembra.
Ljubljana. Amsterdam 0 — 22.81, Berlin
18.519 — 13.249 (18.33. 13.585), Budimpešta
—	O 9.95, Curiii 1094 — 1C97 (1095.5), Dunaj 0 — 0.815, London 276.05 — 270.85 (276.45), Newycrk 56.63—56.73), (50.73), Pariz 0—223,5 Praga 108X25 — 168.825.	(168.425), Trst
309.5 —.311,5.(310.5).
Zagreb. Dunaj 7.995 — 8.025, Berlin 13.515 do 13.545, Milan 309.5 — 311.5, London
276.05 — 276.85, Ne\vyork 56.6123—£6.8423i Pariz 222.25 — 224.25, Praga 168 ■
Curih 1094 — 1097.
Efekti.
Ljubljana. Celjska 164 — O, Lju' ^ kreditna 138 — 0, Praštediona 850 r Kreditni zavod 100 — 0, Strojne 0 — 70,',f,‘ če 135 — 0, Kuse 260 — 270, Stavbna BH ŠeSir 1C4 — 0.
Ljubljanska blagovna borza (29. t. n>) Les: Tendenca živahnejša. Zaključeni'!0 bili 4 vagoni, in to 2 vagona bukovega ogr suhega, vilanega, fco ivag. nakl. post. po ® in 2 vagcna bukovih drv suhih, fco vag. n®*1 postaja po 19. Povpraševanje je za bukov« testene 40 odst. od 12—24 cm šir., 60 odšteti 25—29 cm šir. fco vag. Sušak po 500. Deželni pridelki: Tendenca za mirna.
lija Erenburg:	46
Ljubezen Jeanne-e Ney.
(Iz ruščine prevedel š. L.)
V kinematograf je vedno hodila sama, ker so jo kavalirji, ki so vedno izkoristili temo, metili, da se ni mogla osredotočiti na dejanje. Če je na platnu pijani mož žalil nesrečno ženo, ki je pokorno prala plenice, ali je pa oče za kite vlačil hčerko, ki je bila zaljubljena v plemenitega, pa ubožnega mladeniča, se je Margot vedno spustila v jok, v odkrit jok na ves glas, kakor majhna deklica, in se je še med pavzo slišalo njeno poihtevanje in smrkanje.
Kokain ji je pa bil namesto vina in poljubov. Bilo je dovolj, da je le malo ponosljala čarobni beli prašek, pa se ji je zdelo, da je žena amerikanskega milijonarja Forda, o katerem je čitala v časopisih. »Koko«, kakor so v baru »Gavernk imenovali kokain, je bil predmet edine in globoke ljubezni te deklice, ki je vsako neč prečula v baru .Gaverni .
Tisti večer, ko je pa Sulo posebno divje žvižgal, misleč na svoj džinn, je bilo mali Margot dolgčas. Vsi visoki stolčki so -bili prazni. Dolgo po polnoči je prišel šele prvi klijent. Margot si ni rada ogledovala živih ljudi, ker so jo zanimali samo ljudje na platnu. Zato tudi ni pogledala na visokega pol-
nega gosta. Ko je la zahteval steklenico Moe-tte, je pomislila: to je gotovo inozemec; samo inozemcu pade v glavo, da pri pultu, kjer lahko pije tudi cenene likerje, naroča šampanjca. Ta ima torej gotovo denar! Margot se je začela zanimati. Njen glas je postal nežen. Ko je z gostom pila, se je smejala. Šampanjcu je nekoliko nepričakovano sledil konjak. Margot ni pokazala presenečenja. Za konja-«kom so prišli kozarčki z gostim jajčnim flip-pom. Gost je postajal opojen. Margot je sedla bližje k njemu in prekrižala noge. Ko je gost zagledal tenko, pa krepko meče v prozorni nogavici, je postal nemiren in živahen. Margot je to opazila in sklenila, da je prišel čas za nadaljni manever. Prosila ga je za one-step.
Zamorec Sulo je sikal in žvižgal. Pari so se . valujoče premikali naprej in nazaj. Margot je plesala s tenko gracijo, vendar pa zdaj ni imela prvovrstnega partnerja. Ta jo je zdaj surovo pritiskal k sebi, zdaj jo odmaknil, zadeval	se	ob druge pare in plešočim	stopal
na noge.	Margot se je pa najbolj jezila	zaradi
njegovih rok, ki so ji spretno obtipavale hrbet, se zajedale v njeno telo in ga tako stiskale, da se je skoraj duSila. Zopern,e roke! Sulo je že zdavnaj utihnil in so se tudi ple-|	salci	že	razšli po svojih kotih, samo	visoki
j	gost,	ki	je prej pri pultu pil šampanjca, še
vedno ni izpustil iz rok male Margot, težko dihal in prestopal z noge na nogo.
Margot ni imela rada ekscentričnih scen; saj jo vendar vsi opazujejo! Poslalo ji je neprijetno in je zato razdraženo rekla svojemu kavalirju:
— Pustite! Če želite lahko odideva od tukaj.
— Pojdiva, in sicer takoj!
Bil je popolnoma pijan.
— Danes sem izgubila na ulici dvesto frankov.
Tako se je Margot običajno dogovarjala glede cene.
— Dobro, samo hitro!
V sobi na videz popolnoma dostojnega hotela, kamor sta proti jutru prišla ta dva soproga, ki sta zamudila vlak,'je bilo vroče. Gost ni dosti več čutil in ni mogel oceniti petletne ljubezenske šole Margot. S svojimi ogabnimi rokami a je kar raztrgal svileno perilo, da se je zjezila in čas od časa vdihnila v nos precejšne ščepce kokaina, da bi ne izgubila vse volje. Nekoč je videla v kinematografu, kako je deklica vadušila _nosatega lopova. Pa se ji je zazdelo, da zdaj tudi ona prav lahko zaduSi tega Sloveka. še nikdar ni toliko njuhala. Pijani gost se je razmehčal in postal čudovito zgovoren.
— Ti — čipka! Vse imaš v redu. Še sto
ti dam povrhu. Sam rad živim, pa tudi drugim pustim. Je pa še ena v Parizu! To ti je riba! Takoj bi ji dal tisoč! Če bi imel iniM' jon, bi ji dal tudi milijon! Pa se še ne zinefl' zlomek! Še zaušnico mi je prisolila, ko s& se jo dotaknil. Pa jo bom že še dobil'. ^ bom že še polomil ročice! Tako se boni njo zavalil, da se bo zadušila!
— Ali je iz »Gaverni , ali iz drugega b»* ra? — je ravnodušno vprašala Margot, sam0 da bi vzdržala pogovor.
— Ta je pa, ljuba moja, iz popolnoma dr#" ge opere. Brunetka je, blondink sploh niii® rad. Pa da ne boš zato razžaljena! Tebe obO" žujem. Če hočeš, bova jutri spet tukaj. Drugf blondinke pa so take, da je strah!
— Motiš se, mucek. Glej. pri nas je Louis« čisto svetla, pa jo imajo moški jako rad'-Neki amerikanski častnik jo ie hotel celo poročiti.
— Tvoj Amerikanec je osel! Ženiti se! Vidiš, jaz se moram oženiti, pa če se samo spomnim, se mi že obrača želodec. Kako
j sem nesrečen! Nimam sreče! Oni Amerika" nec je že moral imeti celo brezdno dolarjev. Boljše je pa ubiti koga, kakor se -pa t^kO ženiti. Če pomislim, da bom moral biti z * njo sam, mi gredo kar mravljinci kct»W-
(Dalje prihodnjič.)
Bolni živci!
Časopisne kronike prinašajo vsak dan cele ruhrike o samomorih, in čitatelj, ki jim sledi, prihaja do zaključka, da je vzrok vseh teh dejanj večinoma razkro-jenost živeev. Zdravniki vsega sveta streme tza tem, da odstranijo to bolno stanje, ker'je bolne živce mogoče ozdraviti.
Kolikor dni je v letu, toliko noči brez spanja prežive ti bolniki v misli, kako bi se mogli rešiti te bolezni. Raznovrstne bolečine v glavi, šumenje v^ ušesih, nepoznane vizije pred očmi, želodčni krči in podobno jim onemogoča delo. Ti pojavi so jasno obilježje bolnih, napetih živcev. Povojni ljudje so žal zelo dober ma-•terijal za' živčne bolezni in posledica tega so množice pacijentov in kandidatov za samomorilce. V borbi za zdrave živce in da se preskrbi zdrava generacija, vidimo na prvem mestu originalno sredstvo za zdravljenje »KOLA-LBCITHIN«.
Mnogi podatki dokazujejo, da Kola-Le-cithin presenetljivo deluje, oživlja rdeča krvna telesca, vzdržuje ljudi v njihovi mladosti in svežosti. O delovanju tega sredstva se more vsakdo prepričati, samo poguma ne sme izgubiti.
Zdolaj navedena ’!t. pošlje vsakomur, kdor pošlje svoj uaslov
popolnoma brezplačno
malo poskusno škatljico Kola-Lecithina in tozadevno vrlo poučno brošuro. To je napisal specijalist, ki se je moral sam s svojimi živci boriti in je vsakemu bolniku na živcih dober kažipot.
■Zahtevajte takoj malo brezplačno po-skušnjo.
Ernst Pasternack, Berlin, S. O.
Michaelkireliplatz Nr. 13. Abt.: 762.
ZAHVALA.
Za izkazano nam sožalje ob priliki smrti naše nepozabne mame, stare mame, sestre i. t. d., gospe
Franje Stare
za poklonjeno cvetje ter za nadvse čaščeče spremstvo na njeni zadnji poti se vsem prav prisrčno zahvaljujejo
ŽALUJOČI OSTALI.
Carinsko posredniški In ipedicijikl bureau
» GROM«
LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 41
Naslov brsojavkami „GRCM“.	Talafon 2454.
Podrufničet Maribor, Jesenice, Rakek.
Obavila v»a v to stroko spadajoie posle najhitreje In pod kulantnlmi pogoji.
Zastopniki druibe spalnih vos S. O. s. >■ ekspresne pollljke.
k
7 1 S K A R A A
MERKUR
LJUBLJANA
SIMON OREOORČIČEVA Ul
V
se priporoča
za naročila o tiskarske stroko spadajočih del.
MALI OGLASI.
Za vsako besedo se plftfa 50 par. Za debelo tiskano pa Din 1.—.
Gospodinje,
šivilje, krojači, ki nimate časa v skupne tečaje in se želite izobraziti v izdelovanju oblek, za Vas je pouk v popoldanskih ali večernih urah. Pričetek 19. t. m. Izdelovanje krojevI Zasebno krojno učilišče, Ljubljana, Stari trg 19.
Proda se
mlad pes, prava rasa Doberman, čistokrven, z rodovnikom. Poizve se na I Rimski cesti št. 5 pri hiš
VINOCET
tavsrns vistsksga kisa, d. s o. xM Ljubljana
nudi
najfinejši in najokusnejši nemimi kis is vinskega kisa.
lakSsvaiia pontMŽbo. «•*« Teiste« Itev. 2588. Tehnično In hlgllen^no najmodarnal® Krojena klsarna v Jugoslaviji. PtoarMt LJaMJana, Dunajska cesta 81. la, N. na****
Pouk ali konverzacija
v nemščini, francoščini, angleščini in italijanščini daje izobražena nemška dama. Naslove prosi na upravo »Nar. dnevnika« pod »Individualni pouk«.
Inserati v ..Narodnem
dnevniku
t*
Imajo velik uspeh!
Širite »Narodni Dnevnik"!
,	_ ,	..	TT « • tn J- • O	—	7a	tiskarno	»Merkur« odgovoren: Andrej SeTer. Vsi v Ljubljani
Izdajatelj: A.leksamd*r Železnikar.	— Urejuje: Vladimir Svetek.	-	/-a	uslialuu