Leto V-, štev. 4€. V CelfK* forefc due 24. aprila 1923* Poftnina platana v gatttrini. Stane letno 60 Din, meseCno 5 Din, za inozemstvo 240 Din. Oglasi ?a /?m«' višinc stoipca 50 p. Reklame med tekstom 70 p. Posamezna S1e^vijllcc% stane 1 Din. Iztiafa vsaK ferefc, čeirteK in soboto. Uredništvo: Ktrossmajerjeva ul. St. 1, 1. nadst., Teles. 53. Upravnlštvo: Strossmajerjeva u.št. 1, pritličje. TeJef. 65. Račun kr. poštnega čekovrega urada št. 10.066. C e I j e, 2.1. aprüa. ISivši niinistrski predscduik Nikola Pašič je dobil inaiuiar. da sestavj po- .slovno koalicifsko vhido. ki bo omogo- čala zopet red;:o parlameutamo delo. V to koaüciio bo do ppzvani radikajci, de- mokraii in /.emljoriidniki. Ako bi raz~ govori z zailnjimi nc uspeii, bi slopii" v koalicijo sai'io radikalci in demokrai;. Kntlj je pozval 2\. tin. Pašiča v av- dijeuoo. ki je trajala uad eno uro. ler iiiu je stavil nekatcra važna vprašan.ia: Ali stoii raciikalna stranka ua staliseu izvedbe vidovdanske nstave in a.ko bo lucli šc nadal.ic vsirajala na tem stalisou; all .se nanicrava radikalna stranka sc nadalje pogajati s srrankami. ki za\ze- iTiajo nasprotno stališoe, ali je dalu radi- kalna stranka \- zagrebškem protoko'n. ki sta ga podpisala dr. O.iuričič in dr. Jaiijic, kake ustavnc' koncesije? zahfe- va se objava tcga protokola. Vladar je stuvi] Pa.šien vprasanja. ki so naj\ ee>e važuosti. da so olirani red v državi in tako osiabi one politiene skupščine. ki v svoji zaslepljenosti samo begajo l.in-cf- stvo in netijo njegove strasti k nporn in hoce.io s svojo deinagogiio razrušiti c- diiiüst države. Pašie je odgovarjal kroni na posn- wezna vprašanja tcr povdarial. da ic rudikalua stranka prej ko slej vedno sta- h na stLiliščn vidovdanske nstave. ako in; sc .ie razgovarjal ¦/. drugače inisleehni skupinaini, je hotel iz\edetj samo mislje- nje in želje Rudicevega bloka. Dal je janistva, da se bo odslej rnzgo-varjal |e s skupinami, ki prizuuvajo vidovdansko ustavn. Zagrebški protokol so bile le be- !ežke delesatov. ki nimajo drn.^aee no- benc vrediiosti. Kral.i je vzel Pasieovc izjave na zuaiije in izrekel zcljo, naj sc j sestavi \ lada, ki bi skušala izvesti v pav- ' lamentu najvažnej.še zakone nradniškc- .tca. invalidskega in a.^rarneffa. Do^odki zadnjili dni.i nani kažejo, da se je pnütiena sitnaeija precej pre- dnisfctOila in da so avtonomisti in icde- ralisti utilmili. Ne bi bilo mogocc nobeno nravo parlamentarno delo. če bi Radieev blök šc nadalje zavlaceval s svojiml rmiosoštevilnimi razijovori in koiifercir cami sestavitev vlade, ki bi bila sposob- 5v\ HICHKNS: Puščavni zrak. i. Miniile.^a leta sum nekoe veeerjal v Isindonskciri hoteln CarJton v drnžbi liveh rnož. FMcn izined njijn je bil kra- sen tip mißde Anjflüc: močcn in zdrav, odkrit in iskrene^a znaOaja. Drugi je bl[ slovec zdravnik. ki si je pridobil veliko iirakso v West - Kndu, kjer žive najbo- ^atejši LondouOani. Fri posladku je na- ijovor nanescl na neko iiedaviio odigrav- šo se zaloigro, v kateri je neki odličen ^ov.ek padel, in mladi Anglcž je jjovorit o tej žrtvi' uekako zanieljivo, dejal bi, z -, '" fu^^riornim zaeiidenjem. kot ga .10 ni njegov xruh >>T^nikaJvor"ncllU)rcmra/umeii ,e zavrsil. »V resnici. stvar mi je po- polnoma zaKonetna«. »Podnebje«, se* je ÜKlasi| mjrno zdravink. »KaJe- üifikraii, kakor srno že ponovno jiovdaj- lali, so'zopet'oii!. ki poinaga.io reSovati vladni vo/. Se\ eda prinašajo s tem veli- ko strankarsko žrtev, da bo pa sknpno delo v koalieiji res roclilo pravi sad, sc morajo na vsak naüin fiksirati glavne toeke bodočc politike. Demokrat.ska stranka smatra tudi za potrebno, da sc dclovni program skrajša kolikor mogoce in da se rešijo najnnjnejši zakoni. nakar nuj se narodna skupščina razpusti in vazpisejo nove volitve. Ako bi se poia- \iie le^Noče pri iiogajanjih. bo kralj yam interveniral pri voditeljih strank, ki pri- c^jo pri tem v poštev ter iih pozval na s'utpno !X)svetovani,e, da se na ta načln izenaeijo nesutflasja. Upajmo, da se na Ui na ein izgladijo pota. i)o kateTih se bo nspesno vodila politiky. ki bo koristna narodu in celoknpnosti. Poliücnc vesti. Nase prvo gospodarsko delo. Poü ta naslov zakriva »Slovenski (iospodar« (id 19. aprila I. I. svoj uvodui cjaiiek, ki poziva na gospodarski bojkot in beraei za denarne vlo^e pri svojih prisiaših. V rusnici innojjo je požrla klerikalna vo- lilna agitaeija, kakor enjenio iz dobro iniormiranili krogov je bo.i za slovensko auronomijo po/.rl IJerikalnim zaurugam in poso.iünieam te/ke miljone! Odtod ta nenadna bojna napoved vsem dcnarniiin zavödom, ki ne delajo klerikalne poli- tike, pae pa vršijo zdravo narodno - go- sj:odarsko delo v prospeh vseh slojev naroda. Kakor cujenio nc bodo vsi ob- iipni klici klerikalccv nie pomagali. au- tonomija ic posušila blagajne klerikal- cem. dnigega blagoslova še ni prinesla. Krali za državno in narodno edin- stvo. Ob priliki krstne slave II. zelezne- nieljito nc morda na potovanjih, pač pa v svoji ordinaeijski sobi. Ne spadam med Ijndi, ki potujejo v zabavo, toda imam ninogo bolnikov, ki jih neka posebna strast žene po svetu. Zato sem preprl- ean. da mod'erna prometna sredstva, ki olajsiijejo potovanje iz kraja v kraj, po- vzroeajo razen neizerpnih radosti tuüi nesteto tragedij.« Obrnil sc je k meni. »Cul sem, da ste rnnogo bivali za morjem. Kaj pravite k temu?« »Da ste izrekli golo resnico. Kau vampotrdim, da ljudem bujne domislji- je aü takim, ki so si z näpornim dušev- nim delom prenapeli živce, izpreinemba podnebja včasih zares ali pa vsaj na vl- dez izpremeni naravo.« Mladi Anglez. ki seveda ni irnel pre- lUipctih ziveev ali bujne fantazije, ni ve- del, kaj bi dejal.in je vliudno molčal; zdravnik se je Pa oeividno razvesclil In vzkliknil: »Torei imam zaveznika!« Pogledal je za hip name ter dodai: »Mprebiti poznate prigodek, ki dokazujc najino .trditcv, in se ga dobro sponrnja- te?« »Uganili cte.« »Ali bi ga ne hoteli povedati?« »Za vraga, dajte, povejte vendar!« je vzkliknil mladi Anglež. »Prav rad ngodim vaši želji. Ali vani je ka.i znana Marnierovn afern?« Mladi Angle/ ie od-kimal. zdravnlk na je odvmil: »Tega Je približno tri leta. kaj ne?« »Štiri«. »In dogodilo se je v nekem kraju ga ;>olka je ii'n^i 'vl'a'.i Aleksander n.: Kiosivo polka sle-dcCi nagovor: ->Ji!iiaki! l'Vjtrebno je, da se v'eduo spomin.jamo «n iinamo pred oemi zgodovino pretekJosti \ a.šega polka in Vaših bojeviiikov - prednikov v teni polku. ki so vrlo mno- go pripomogU k iemn, da imamo danes eJiustveno državo Srbo\. llrvatov In Slovencev. Vaš:: dolžnost je sedaj, da branite to edinstvo države, za katero so Vaši predniki toliko irpeli. (jioboko sern ii\erjeu, da bosto na moj zadevnr pozlv krepko brauili domovino in njeiio edin- s.tvo. ako bo ireba, in da ne boste /iio- siajali z:\ svoj'mi predniki v domoi.iiib.ni in hrabrosti. Ziveli!« V parlamentarnili krogih smatnno ia velepomembni'in je- dernavi govor za politieno zelo znael- ien. Reš^a po^ajania. (ilede obnovitve pugajanja z Itali.io so se pokazale novc •ežkoče. kvr Italijani vstrajajo na stali- vuJ. da pade Kekjj v njihovo sfero, ker bi bil sicer ogrožen Tust- Zahteva Po konzorciju je bolj ekoiiornskega znacaja. ;>Trg!jvinski (ilasnii<« povdaria, da ic T- taliji! dobila od Jngoslavije dovolj kon- cesij že povotlom izpraznitve Sušalca in tret je cone v Dalmaciji, nuli eesar se nc sine vec popnsčati. Dr. Korošec v avdijenci pri kraljju. Kralj je hotel, da sliši mišljenje združc- iilh federalistov. zato ic pozval dr. Ko- rošca na dvor. Koroščeva pojasnila so napravila vtis skrajne neiskrenosti. Za- irieval >e, da so Radič, Spaho in on so- lidary, vsled te izjave je odpadel pozi\- dr. Spaha v dvor. Kieriknfci so vsled niandata, ki .?» je dobil Pašič zelo depri- mirani tor sirijo vesfi. da sci ne udeleZe parlamentarnega dela. Mussolini u«naf lažke kJerikalce. lJ')polari so imeii 20. t. m. sejo, resohieijo. v kateri odobravajo do- sedan.ie. delo vlade in priznavajo njenc zasluge za spiritua-lno povzdigo in re- konstnikcijo narodne zavesti ter ji izra- žajo pcipolno vdanost. Olede ureditve vo- lilne reforme izjavljajo, da bo njihov klub spread rešitev tcga vprašanja, ka- kor bo uvidela država. S tem je reSen Mussolini iz zagatc. kjerikalci pa so za- tajili svo.i turinski program. \ Lordska zb- rizu ngoden vtjs. Iz njegovega govora razviclimo, da se Anglija zopct pnbli?.n.ie fraiicoskfinu stališču. LausaiiiiskJi konferetiea se bo zopet ohiiovjla. One 1°. mi. se je pripelja! v l-Jeo-grad šet' turške delcgacije za po- gajanja v Lausanni, Izmet-pasa. Po- prašaI je keda.i pride dr. Nineič v Lati- | saniio. Ko je izvodel, da NinčiO tokrat nc bo vodiil naše delpgacije, je bil zelo \z- ücnaden. 'l'ajnik: Izme^pa§c je povetfal novinarjem. da ima izmet-paSa vsa polnomočja za podpis in zaključenje mi- rovne pogmfbe. Mnenje Izmet-pase hi njegove delcgadje je zelo optiniistiC^no. Naša delegaciia je odpotovala 20. tm.. predsedova! ji bo nas enriski poslanec Miluiin .iovanovič. Lomkmski i>olitičn.i krogi sodijo, da b(v trajala konicrenca kükik pet tednov. Konuinistična r^volta v Porujirjlu. Mesto Miililheim, katerega so zasedü ko- imiiiisti je bilo zopet osvojeno. Policija i jr dobila o.Uu;enje i/. Oberbaurna in Hiiis- ' bnrga. Spopad je bi! zelo hud, na obeli straneh je bilo osem mrtvih in veliko ranjenih. Rdeei gardisti so popolnc;ma razkropJjeni, 40 vodij je ujetih. Vstaia v Rusiji. Iz Odese prihajajo vesti, da je po vsej juzni Rusiji izbruli- iii.'a velika \siaja kmetov. Mcsto Novo- rosijsJc je zasedenq po vstaših »Zelenc čctc«. Na Ukrajinj, ob Dnjepru se vrse srditi boji_ z rdecimi vojskami. Po i>o- roeilu »Chicago Tribune« smatra Trackij sitnacijo v južni Kusiji in na Kavkazvt r,i\ zelo resno. Novi oblaki ob Baltiku. Litviuska vlada jc sklenila, ne sprejeti odločitve zavezniskih poslairikov, po kateri bi pri- pad!a Vilna Pt.'ljakom. Poljska ie začeia daleč v Saharski puščavi?« »Da. v Bcni - Kudaru. Bi! sem tiste dni s lienrijem Marnierom v Reni - Ku- daru.« »Torej pripovedujte lyre/, ovinkox1!^ je željno prosil mladi Angle/. »Z ubogim Marnierom si nisva, bila stara prijatelja, ampak samo znanca; se- znanila sva se slučajno y Beni - Mori, ki slovi kot klimatično zdravilišče.« »Večkrat posiljam tja bolnikc«, pri- pomni zdravnik. »Do Beni - More vozi železnica. Kdor hoee dalje v Beni - Kudar, mora nadaljevati pot ua konju ali velblodn kaksnih 3 ali 4f)0 kilometrov skozi pu- ščavo. mora prenočevati na postajah aü bordžah, kakor jih tarn imenujejo. Beni- Kudar lcži sredi peščeue puščave; vz- duh, ki vejc skozi njegove palmovc vr- tove. okoli njegovih mosleminskih stol- pov in po prehodih pod arkadaini, prc- sencti obiskovalca s svojo svežostjo, Je čist tor krepi in razveseljujc kot šam- panjec, da, marsikoga razveseli cclo prevec.« Zdravrjik jc pritrdil: »ŠampanJec stopa nekaterim ljudem pray hitro v glavo«. »Beni - Kudar nima skoro pray no- benega stika z moderno civilizacijo. j Mesto je divje in nemirno; razdeljeno | ie na vec delov, na arabski. židovski, na del osvobojenih črncev itd. Včasih ga vznemirjajo saharski kočevniki. ki po- staviio svoje umazane šotore na velikih pcsciiiali okrog mesta in prodajajo po mesfu grobo blago, burmise in raznc tuureškc izdelke, za to pa kupujejo - jim zvestim, enookim arabsklm vodui- koni. Po treh d-neh napomc Ježc in vo Straii 2. • NOVA DOB A« itev. 4<>. /birati cetc v Vilni in sedaj gro/.i resna j vojna nevarnost ob Baltiku. Rusija sc j hi gotovo udeležila u \ ojne, zato je stir ! lišče tern bolj opasuo. Ako se odloci lit- viiuska patriotism organizacija SchauII, katero podpirajo litvinske organizacije v Arneriki. poskusiti zasesti /nova Vil- no, je vojska neizogibiia. Celiske novice. Celjska krajevna organizacija JDS pxireia redne polrtične sestanke vsako sredo ob '->(X urj zveeer v rcstavra.ci.il Narodnega doma. Pristop imajo vsi or- yiaTiizsrani člani JDS iz Celja in okolice. Za člaiie ožjega in širscga odbora pa Je poscčanje teh politienih sestankov ob- vezno. Mestno gledališče. V torck due 2-i. tin. gostuje Ijubljanska drama z Ogrizo- v'icevo »Hasanaginico«. Igra je imela v l.jubljaiii popolen uspeh. Režijo vodi g. NJogoz. V vlogi Hasanagc gostuje clan /agrebškega liar. gled. g. Markovič. V gSavnih vlogah nastopijo ga. Rogozova, Sririceva. Gorjupova, Ivanova, Rakarje- va, Danilova in gg, Skrbinšek, Železnik. Drenovec i. dr. Aboniua. Začetek točno ob 8. uri ter se ccnj. občinstvo ponoviio najuljudneje naproša, da ne prihaja pre- kasno k predstavi. — Predstavj priso- stvuje avtor g. Ogrizovie. Orjuna v Celju je prejela1 članske ^nake. Dobe se v drustveni pisarni v Narodnem doniu, soba st. 20 tried urac- jiinii uraini vsak pondeljek in petek oct 6. do 7. ure popoldne in oh nedeljah od 11. do 12. ure dop. Vabilo. VeseliLMii odbor Podru/.nice Jugoslav, matice v CcJjii tein potom na]- vliudneje vabi vse častite članice in clime vseh 10. vesclienih odsekov na ptenarni 'zbor, ki bode v sredo, 25. tm. ob 8. uri zvečer v Citalnici Narodnega doma. Prav lepo prosimo, da bi se poleg gospodov blagovolile udelečiti tudi vse narodnc dame, katerirn je gotovo mno- go do tega, da nam velika prireditev u- spe ob naisija.iriejšeiTi uspehti. Naj bi nc izostal nobeüeii! Na gotovo svidenje v nrilog naši sveti dolžnosti! — Veselični odbor Podr. .1. m. - Vabilo. Podružnicu JurosIov. matice v CeJju. priredi 3. junija t. 1. veselico pod milini nebom in siccr v JaJvo velikeni sii- lti. Kdor čita naše liste, vsak spoznava veükanski pomcn Jugoslov. matice ter se za njo zanima in drage voljc zrtvuje. Kako bi se tudi ne? Saj je ta. medstran- karska ustanova pač najidealnejši izraz iugoslovanske duše do tistih nesrečnih bratov, ki niso dcležni naše neomejenc svobode, katero uživamo mi v svobod- ni Jugoslaviji! — Ker želimo. da bi se na tej veselici zbrala ogromna množica slo- venskega ljudstva. vabimo k udeležbl tudi vsa drustva — ne oziraje sc ua njili politično pripadnost — cele širne celjskc okolice. V poštev prihajajo pevska, tam- buraška in godbena društva, čitalnicc. živahnih pogovorih — kot sem se bal, so prišli na vrsto Maeterlinck in Tol- stoj, Henley in Verlaine (zadnjega je Marnier brez usmiljenja obsodil kot čioveka slabega značaja in nizkotnega življenja) smo zagledali Beni - Kudar. cigar.stolpi so se dvigali proti nebu nad pesčenimi griči in vrhovi neštetih palinovih dreves. Nerazločnl udarci torn- toina in donenje ljudskega krika se je razlegalo nam naproti črez prostore, ki vlada v njih večen molk. Vsi smo bili pošteno trudni, Marni- er je bil šc posebno onemogel. Nedavno je na vso moč študiral za prvi izpit; opravivši ga, je odšel iz Oxforda in se telesno ni prav dobro počutil. Zato smo bili veseli, ko smo prešli široke ulice. kjer je bilo vse živo do-mačinov, zavili okoli ogla na malo tržišče za velblodc in končno zlezli raz živali pred vratl umazane enonadstropne gostilne z na- pisom: »Rendezvous des Amis«. Bil sem sicer zelo utrujen. vendar nisem takoj vstopil v gostilno ampak se podal na tržišče, kjer tačas ni bilo niti živine nitl človeka, in sope! globoko h pljuč. »Kakšen zrak!<' sem de.ial Marnieni. ki mi je sledil. »Res, prav nc u- mrljh osirotelini in bolnini članom due 6. ina.ja tl. ob 3. uri popoldne na Dečko- veni crgu pred Narodniui doniom javno tombolo z dragoceniini, dobitki n. pr. knhinjska oprava, šivalni stroj, jedilue garniture, raznovrstue (ire itd. Tablice a 3 Din komad se vdobijo pri pismo- linsah, v tobakarni g. Kovač, kujigarni Janko F'ovlia in pri raznaševalcih br/.o- javk. Po končani tomboli prične se takoj velika ljudska veselica v vseli gornjili prostorili Narodnega doma z bogatim vsporedoni n. pr. saljivj slikar, amcri- kanska zenitev, šaljiva posta, telefon, e- lektrizacija itd. Za sladko kapljico. sve- že pivo i. dr. bo v popolno zadovoljstvo ohiskovalcev preskrbljeno. Pri prire- ditvi t. j. pri tomboJi in veselici, svira : novimi in prvovrstnimi rnoctni pomno- ena Celjska železničarska godba. Vstop- nina k veselici je Din 5 za oscbo. Ker je čisti dobiček namenjen za zgoraj omc- niene dobrodelne namene. se prcplačila lvaležno sprejemajo. Sokolsko društvo v Celju obvešca 1'ianstvo. da so se na Savezni skupscini ;- Zagrebir due 30. oktobra 1922 sprejela nova enotna drustvena pravila. obvez- ia za vsa drustva. Nova pravila omogo- javajo drustvii začeti s čiščenjem vrst svojega drustva. Sokolstvo mora postati nioralna elita naroda, njegov ponos in vzor celemu svetu. Kdor tločc uravnatl vojega javnega in privatnega zivljenja po strogih sokolskili nacclih. mora rad ali nerad zapustiti naše vrste. Pot do pravega spoznanja in pojmovanja sokol- stva pelje skozi telovadnico. Lei večlet- no redno in vztrajno delo v sokolski telo- vadnici Jahko napravi iz navadnili ljudt prave Sokole. Zato je na podlagi pravil določilo drustvo. da mora vsak clan in C-"!anica, ki je po vojni vstopil v naSo oisaui/,acijo. vsaj do i/.polnjenesa 26.1e- ti\ redno obiskovnti telovadbo svojega oddelka. Samo v pr.iv izjcmnih prime- rifi se more na predlog vaditeljskega zbora neposečanjc upravičiti. Pozivlja- mo torej vse prizadete brate in sestre. naj nemudoma začne.u) tclovaditi in tudi vstrajajo v vrstali telovadečega član- stva. Kdor pa nikakor ne more ali no sine obiskovati tclovadbc, naj sc med telovadriiwi uranii zglasi z dokazi o iz- redni telovadni zapreki pri načelniku (načalnici) ali pooblaščcnem zasto-nnlku (/.asiopnici) vaditeljskega zbora. O ve- ljavnosti opravicitev bo skicpal vaditeli- ski zbor in odbor. Proti vsem še ne 2f> let starim clanoni in c'lanicain, ki do 30. aprila 1023 ne zauiejo redno tclovaditi osvežena, vendar sva počivala do vc- čerje. Marnier je na svoj kritičen način prerešetaval sodobno slovstvo, in kaj bi si bila mislila o njem Platon in Aristo- tel. Iinel sem občutek, kakor da sem spet na oxfordskcm vseučilišču in se priprav- ljam za zadnji rigoroz; skoro sem že- lel, da bi bil tale Marnier divji student, ki uganja z djugimi vrcd prismojenost!, da pcha pri kopanju svoje tovariše v vodo ali pa zažiga na dvorišču kolegija »žabice«. »Hm«, je menil resno zdravnik. »Morda bi bilo holje zanj, ko bi bil nek- ±\l uganjal burke.« »Mnogo bolje«, sem odgovoril. »Ob sedmih sva použila precej žilavo večerjo v mali. prazni obednici, kjer so bi!a tla iz rdeče opeke, na njih pa so ležala pe- ščcna zrnca. Najin edini tovariš v sobi je bil bradat duhovnik v umazani su- tani, prebendar v Bcni - Kudaru, ki je sedel pri mizici nedaleč od naju in jc pozdravil. ko sva vstopila, molče z vljudnim poklonom. Ko pa sva opravila večerjo in staia r,a gostilniškili vratih. gledaje v noč. se np.ma je pridnr/il. Mesec jc vzhajai nad palmami in zlatii jabolko na stolpiču vrh uradnega poslopja, ki se je nahaiaTo P'i nasprotnem koncu tržišča. Oddalje- ni >:voki tom-toma in afriskili piščalk sr> komaj slišno do'etavaii do nas. Oostiina je stala nn nekoliko vzvi^enem kraju; na gričku. ki se je dvigal na levi strani od nas, so žnreli ognji in okoli njih smo raziočevali polunacre postave. premika- in .se na zgoraj omenjeni uacin tudj za- dostno ne upravicijo, bo drustvo primo- rano postopati v smislu pravil ter jih bo Crialo iz svoje srede. Telovadne ure cla- nov so v pondeljek, sredo in peitek od 20.— 21. ure, članic pa v torek in če- trtek od 19. — 20. ure. Olepševalno drustvo v Celjju. pod udsek za tujski proniet ima posvetova- uje z glavnimi interes-enti o ukropili gle- de tuiskega i;rometa cine 25. tm. ob 8. uri zv€cer \ gosulnj »Pri mostu«. Vabljeni naj se tega sestanka sigurno udelezijo. Ribarsko drustvo v Celju ima svoj redni letni občni zbor v Cetrtek due 2b. a]>rila 1923 ob pol 9. uri z\eccr v gost}!- niskiii prostorih hotela Balkan. 2elezniska nesreča na postaji Sava. Na posiaji Sava je stal nocnj 2A. tin. Moi nrüatelj nikdar ne pije \^T- Turistika in sport S. K. Ilirija komb. Ljubljana : S. S. K. Celje, Celje 5:0, prvi jmlcas 1:0. V nedcljo 22. tm. je gostova] S. S. K. Ceiie v Ljubljani ter igral proti konibiiiirane- mu mostvu slovens-kega prvaka Ilirije. Kit rezerva Ilirije nikakor ne zaostaja za njenim prvim mostvorn, tar sta vr- tuitega v napadalni vrsti igrala še oba kauona Oman in Widmajer. se more to- rej trdiri. da postava Ilirije ni bila slabe.i- sa od prvega moštva, špeciielno pa se uapadalna vrsta. Notranji trio Celja Je popolnoma odpovedai ter ni jzrabil niti enega lepega centra kril. tirti muogo u- godnih sifiiacij pred nasprotnikovimi vrati. Igra je bila otvorjena. Celje skoro skozi celo igro v lahki premoci. vendar pa vsled slabejse tehnike v streljanju «ia goal ni moglo dosed rezultata. ki bi od- govarjal poteku igre. Nadalje se je na- padalna vrsta Celja proti običaju skoro dosledno poslnžcvala visoke kombinaci- je. Dobra je bila krilska vrsta in obram. ba. Sodiük Krainarsič ni bil pristranski. zalibog pa ne zna soditi. Od treh diktl- ranih eiiajstmetrovk je bila pravilna sa- mo cna, v mrcži ste konCali dve. eno je vratar ubranll. Tudi na stranskega sodnl- ka se ni o/iral. te'r jc s tern zakrivi! e- dm goal. Ko je kapitan Cancer proti ta- keuni sojenjti protestiral, ga je izkljucl! in Celje je nato igralo skoro celo drugo l>olovico z desetirni možmi. V bodoce pa se sodnik naj ne informira pri publiki. za njega je njcrodajen stranski sodnik — opomni pa sc ga naj tudi na točnost. Pri Iliriji je bila izborna napadalna vrsta in vratar, ki je rešil nekaj zelo opasnih sl- tuacij. Dnevma kronika, Pusenjak - Žebot - (iolec. Osebno surov in pobesnelo prostaski način pi- savc mariborskih li-stov »Straže« in »SI. dospodarja« je dosegelzadnje case ža- na in zato ta zrak nanj še mnogo bolj učinkuje.« II. Nasproti duhovnikovega stanovania je stala velika plesalnica. Ko sva Prf- jaznemu spremljevalcu želela lahko noC in se okrenila, da se vrneva v svoje pre- nočišče, sem predlagal Marnicru bolj za poskušnjo, da bi bilo morda zanimivo, ogledati si življenje v njej. »All right«, jc odvrnil na kar najbolj domišljav način, »toda menim. da najde- va tarn kvečemu kup neumitih IJudi.« Pri vhodu se je gnctlo mnogo vo- iakov doinačiiiov, ki jim navadno pra- viio turkosi (pešci afr'kanske vojske). Prerila sva se skozi njih gručo in vsto- pila. Kavarna je bila velika; imela Je ve- like bele stebre in dvojno vrsto diva- nov. ki so bili nameščeni nekoliko vzvi- šeiio v polukrogu drug poleg drugega. Na ievi strani so se nahajala široka vra-' ta, pri njih so stale eudno oblečene In oljpotičene ženske z zlatimi kronami na glavah, pušile cigarete in se smejaie v družbi z Arabci. Na koncu dvorane rav- lio nasproti vhoda z ulice sc je dvigal nekak nizek oder, kjer so sedeli trlje godci; eden izmed njih je gledal divle kbt vrag in pihal v svoje glasbilo, ostala dva sta tolkla na torn - torn; bil je taK- sen hrup, da je skozi nšesa letelo! Pi- skač je imel širok burn us. in ko so ple- salke prihajale po dve in dve skozi vra- ta, vodeca na dvorišče, kjer so živele vsaka vr lastni sobici s i>osebniin vho- dorn v pročelju hise, so metale ključe svojih vra.t v kapuco njegovega btinnisa. 46 *NOVA DOB A - StTitfl * :;uvun in /.a vcs miš lUirocl poiiižujoc rekord. Casopisje je verna slika uarotfa in rrjegovega bit.ia in žitja. Javiu) izp-o- vedujemo, da na katoJštvo takozvanin kaiolških politikov in tistih katolškili tluhovnoA, ki jini je oltar in spovednica pos-transka zadeva, ne da mo prav mč, opominjati take katolieane, četudi 110- s-jo duhovue obleke in obraeajo oei prt>- ti nebesom, da so liaj streznijo in prc- nehaio s svojini suroviin nasiljeni, ol bilo odveO delo, ker je Jažje spreobrniti pijancka. ku pa vzbuditi v posuroveli be.štiii cut za dosto.inost. poštcn.ic in re- sirierrost. Obračamo pa sc do vseh ornji •mož, divhovne^a. in posvetnega staim v SLS. ki se dajo nckaj na poštenje in do- sloirKist. ustavito vendar in zabranitc • ako surov. lažnjiv i» krivieen načiu bo- ia, ki bo podiv.ial liaše slovensko i.iuct- stvo in ga poživinil do najvišje skrajno- sti. Sadovi te surove politike, ki pravl, «ja it katoiška, st> \ narodn zc boKato obrociili. Na drugi strani pa dir/ivl.iainn, da ;,e teh jnnakov dancs eden. pa zopet druili kaznovnn na uaein, ki ni lep in nl easier». Toda kloiiUc in bič so edin.o zdra\'ilo za tatove osebne eastl. ako nimajo v scbi nLti toliko morale vec, da hi nosili odjsovornost za svoja deja- nja. Kedaj bo ncki konee te slovenske sra;»K)te. ki je plod surovesa srea in po- kvarjene dušc, četndi nosi vse katollške pec-rite. Na.znan.iauio cenj. naročnikom, ua snio'poslali izpolnjcne položnice onim našivTi naročnikom. kateri so z narocni- !kj xriostali. Prosimo, da se istih poshi- yj'io ¦in čim projc poravnajo zaostalo ua- ro-emno. Kr.ii.iicn v Dalmacijii in na R-ibu. Pomčaii smo žc. da jc odpotovaLa nasa kraljic.-j Marija s svojo materjo, rnmnn- sko kraljieo v nalnmcijo. obiskak' sla d-jlrnatinska nicsta, kjer .in ie prebivai- stvci povsod lmvdnšeno in slovesno sprejelo. Zlasti jo bil sprejem v Splitu nad vse sijajeu. Tudi rabljaui so kornaj ririCSaknvali prihod svoju kraljicc. Hiše so bile okrašene / zastavami, preprogani* in cvetjem. Ko ie dospela ladja k obali. ie obcinstvo navdušeno klicalo in po- zdravljalo kraljico in njc-mo mater, k; sta ¦/. robci odzdravljali. Ojjlcdtili sta s? vse /.nnmenitosti Raba. Kralj in kraljicn prideta na Bled. Po- ruea se, da lioeeta krali in kraljica tudf letos. prožneti nekaj tednov na BIcdir. T.iii dospeta najbrž \- drujji polovici »itijI- yj. V viü »Snnobor« so od re jene neka- tere stavbene pronreditve. V državni zdravstveni svet je inic- novalo ministrsivo sledeče slovenske /dravnike: dr. 2ivko Lapajne v Ljnblja- ni, dr. Ivan Rajšp v Ceiju, dr. F. Tav- čar. okrožni zdravnik v Radečali pri Zi- danem niostu in dr. Aloizij Zalokar. Velike poštne poneverbe. V Mona- kovcm so arctirali postnega nadinspek- torja. ker je poldrngo leto poneverial inozemska pisma in vrednostne pošujke. 1'ri hisiii prciskuvi si; nasii iiijili vaiui \- vrt-dnosti sto milijonov mark. - Od i>o- neverjenega denarja si je kupil vilo. vredno 35 milijonov mark in še dve hisl Y Monakovem. Uitirl .ie v f'raimi pri Mariboru vpo- ko.ifni udtel.i Leopold Šcrbiiiek. odücen i>ristaš demokratske st ranke. Pohohii starec. Sedemdesetletui sia- rec .lacini Uoškovič na Savijicu v i>eo- ^raclii je zvabil desetlctno deküeo v j>red\'orje vaške eerkve, dal ji je tarn co- koiade in bonbone, nato pa jo je odve- del proti neki novüjfradiiji. Hckletcu je zamasil usta. da ne bi inofflo upiti. Pre-tX- no jo je hotel zlorabHi, so |)rišli k sreči ijudje, ki so izrocili mo/.a oroznikorn. Ciraniita eksplodirala. V bližini na- rsidne skupsein-j se je 20. tm. začnla liMčna detonaeija. Dve šipi okna v de- tnokratskein klnbn sta bili razbiti. Neki nareduik i/. Stipa je prinesel s sebo.: štiri francoslvL- Granate, od katerili tnu je ena eksplodirala in mu odtrsala des- no roko. dva voiaka pa lahko ranila. Radič pride pred sodišče. Pravo- sodni minister je zahteval od narodne skupseine izročitev Radica in njeLoveLa Poslanca dr. Adžije, da se uvede protl iiiima preiskava radi prestopka zakonn o zaseiti javncjia reda. Znplenjieni ruski parnik v Manuor. skem niorju. »Petit Parisien« javlia. Ua je franeoska torpedovka ustavila \ Mar- morskem morjn ruski parnik »Mersine •, ki je plovil pod nisko trobojnieo. I*ri preiskavi so nasli na ladji tri hidroplanc, W min ruske provenience, oji top in ve- liko munieije. l^irobrod je imel namen priti \- Smirno. Torpedovka je vlekhj lodjo V Cari'^rad in jo tam raztovorila. Oospodinje. Vam to velja! Ostam- tu j)ri domaeem blajju in zahtevajte pri iTicovcu le testen ine »Pekatete«. So 71aj- L-onejSe. ker se zelo nakruhajo. Kadar je bilo konec plesa, so se vra- čale h kapuci ter jih nekam srdito iska- le. Ves ta čas je piskač divje piskal v svoje glasbilo, se zvijal in tresel. kot bi ga lomili krei. Scdela sva na enem od vzvišemh öi- vanov ter imela pred seboj kavo na le- seni inizici; Marnier je opazoval življe- nje okoli sehe nekam hladno, dejai bi. zj-iiiičljivo. Ženskc. ki so bile vse oble- čene v razne odličice rdece barve in nosile nenavadne lialje, kot jih še nise.m nikjer videl, so priliajale in odhajale po dve in dve, rnahalc z rokami, migetale s pobarvanimi prsti, ščcbetale kot splaše- r,e ptice. v plesu poskakovale in se vrte- lc kot vrtinec ter nagibale svoja z oljem namazana eela k tistim, ki so jim hoteü Prilepiti srebrn novec na poteče sp čelo. Marnier je sedel poles mene in gle- dai (judalee na to pisano družbo kakor clovek, ki motri z drobnogledom življe- nje stvan v kalni Vodi. Toliko da se mu msem smejal, ali vseeno sem želel, da bi ga ne bilo pri meni. Z velikim znnl- inanjem sem opazoval ta čisto barbarskl prizor. te pješoče rdeče postave z zlatl- mi kronami in šopl nojevih peres, ki so jih obdajalc \ rste gledalcev v turbanih in čcpicah. in zvija.ioče se kretnie sosi- cev. ki so s svojimi glasbili napravljali vennmer neznnnski hrnšč. Skozi široka vrata, kjer so se cmet'i üTknsi. je pa puščavni veter zanašal droben pesek v dvorano in nad palmami 7 i^ti. ki so bili kakor vclikanskc roke. sc-n uyrledal srebrni mesecey disk. (Daüe prihodnjič.) DopisL Zidaumost. Izvirno se nain poroea. da so klerikalci v nedelio dne 21. tm. v Zidanern niostu deliU »Antonomiio«. Ker k bila že zdo okužena po raznih kom- promisih so jo -nripeljali v cementno to- \arno v obliki J. S. Z. in zveza tovar- aiske.ica dolavstva. Ob dru.^i uri popoi- t!i:c je bilo obicajno žesnanje v Rostilni Moser. Sodelovali so razni pijanci iz so- sednih krajev in klerfkalni pretcpael- Slavnostni govor je imel je. dr. Gosar iz Ljubliaue. K otvoritvi te najpomemb- nej.se »Aiitouoiiiije« so se ndelezili tov. delavei orRanizirani in neorganiziran" \z cem. tovarne. Oboji so eakali zastonj na »Antonomijo«. Klerikalni pre.fcpaci (tujci) so ve.s cas žegnanja vživali vince a predsednikn obrat. zaupnikov so pa dali nekai sunkov s čcmur sc bo baviia se sodniiLi. Torej delavce so že začeil pretepati. 'I'aka je »Autonomija« kleri- kalccv. Iz Ornioža. Kako daleč se pride s popustljivostio ter državniško malomar- iiostjo, zakaj dnigače: ne moremo imeno- vati te neizmerne prizanesljivosti naših vladiijoeih krogov, to vidimo v krajili. ki neposrediio mejiio na Radičevo čo- vječansko republiko. V obmejnih vaseTi .^ovore Radieevi mužiki očito in ne da bi to najmanje prikrivali, da bodo ta- koj, kakor hitro se bodo njih zahteve ir resničilc, porazdelili med seboj vse i- metje bogatašev v prvi vrsti se bodo vr- gii pa na obmejni Ormož ter si imetje Ormožanov porazdelili in to, ker se jim za časa volitev ni pripiistil njihov rc- publikan.ski shod. In vsakega. kateri nc bode radii, kakor radijo hrvatski mužiki, bodo obesili, predvsem pa morajo viseti vsi ovi mmistri vsi ovi grofi. Res lepa siika covjeeanske mirotvornc repubiike Vse kaže, v idealno razbojnisko - sov- jetsko nisko smer. In kaj bodo k temu porekli Koroščevi volilei, da s tako vrsto ljudi pajdaši s slavo ovenčani Korošec? Pred seboj imam pismo npokoienega župiiika, kateri že kot tak ni naš pristaS. In ta je izrekel sodbo nad svojim drujjom dv. Antonom^ Korošcem ter vsemi ki se s temi Ijudmi pajdašijo s sledečimi bese- dami: »Kaj^ poreeete k temu, da se Je Korošec s tistim prokletim od Ncmcev In MaRjarov plačanim Radičem zvezal. All sedaj slovenski narod ni prodan? Tužna nam majka!« Res tužna nam! Naj mu bo v odffovor ta dopis. ki razsvetljuje i Radiča i Korošca v pravi čovječanski luči. Korošec. Korošec, die Geister, die ich rief------— mužiki ti »ovore ie o vislicah. da bi ne biü preroki! __c Raine vestL Se je dobrib IjjtKlj na svetu. \ neki bolnici le/.i devotletni Jolmnj' O'Eioyle, kuteremu so olx.' noge obžganc do kosti kot pöslediea eksplozije petrolejske sve- tilke. Jutranji listi so prinesli sliko nc- s:ecne^a deeka i.n povedali izjavo /dravnikov, da je deček izgubljen, ako .se niliee ne javi. da bi mu dal svojo ko zo. — Veerüj pa je prišlo \- bolnico naü sto ljudi, ki so pomidili svojo kožo za liiladeffa btrlnika. Danes popoldne bo pr- va o])eraeija, ko bodo zdravniki iianie- sto zgorele kože položili zdravo kozo človekoljubnili ljudi. Velika eksplozija. \' ierrolitni to- varni za .ccmnbe \ ßndimpesti je nastala velika eksplozija. ker se je vnela vecja količina cehiloida. Delavei in delavke so drveli v goreeih oblekah na prosto in se <;;iesveseali. Požarna bramba je prisla takoj na üce mesta in je /. \\liko težavo .U'asila požar, ker je bila vsa oprema v ognjti. Po preteku pol ure so naSIi \2 popolnorna oz,o;anili trupel. Osem delav- ce v je bilo težko ranjenih. Potres. Iz Meksikc porocajo, da je katasirotaleii potres ponišil meksikan- sko obal od Veracruza do rnesta San Louis Potosi. Po izpovedbi begimcev so iz.icinile cele plantaže. Odprla se je tüdi zenilja. iz katere pullte strupeni pli- m. O številu žrtev ni še nobenesa po- ročila. Odkrit« ponarejalnica bankoveev. ßlizu 2avelj so stra/.niki zapaziii pri ne- ki hiši bežati tri osebe, katere so zasle- dovali. Vdrli so v hišo ter našli v kleti .^orečo svečo in 670 bankoveev po 50 iir. Rankovci so bili žc izjcotovljcni. manjkalo jim je le še takoimenovano vn- deno zuaiucnje. Vse tiskarsko orodie le zaplenila polieija. Cudež modernesa zdravilstva. Pred l-i. meseci }<: Henry A. Brown, star 49 let V New Yorku. nevariio zbolel. Hna polovica :r pravo, k' naj hi omoffocilo odvzeri inozemcem ali dr- žavijanom ne slovcnskcsa jczika nasil- niin pot (mi lastnino in premoženje. Na- silnim potoni sc ne da izvršiti naciona!;- zacija indnstrijskih podjetij, ker bi sc s tako nacionalizacijo padjetja uničila. ne da bi se dvignil naš iiglcd in naš krc- dit zuniii meja Kraljcvinc: Uprava vel?- kill tvorniskili podjetij zahtcva mnojco enerffije. talcntov in izkušcnosti, kakor- šnih ne more nadomestiti niti dobra vo- Ija, niti šolski štndij. Mi nočemo «n nc moremo za^ovarjatl posameznika indu- strijea. ki bi zalil naso narcxlnost ali de- lova! znper interesc naše državc. Rade vdljc bo na Sa organizacija nastopila z izdatnimi sredstvi proti podjetniku ali podicliu, ki se pregresi proti narodn in državi. Protiviti pa se moranio nezako- niteirni nasilnemn postopanju, ki resno o^roža ujcled Slovenije in nieno blasjo- stanje. Znano je, da nosita trgovina in indu- strija v Sloveniji b.rcmeiia, kakoršnih ne občutijo naši vrstniki \^ ostalih pokrajr- nah kraljevine. Neznosne so zahteve na- šili davenih uradov in pretežke so daja- ive, koje nam nalagajo novi socijalni zakoni. Mizerno stanjc naših železnic, nedoslcdnost trccovinske in carinske po- litike, kritieno ponianjkanje na plačilntli sredstvih, vse to nas tlaei in slabi. Ne- jasni politični položaj po volitvah od 18- inarca {. 1. jc novzroeil. da ,se v Beogra- du pojavlja zahteva po boikotn sloven- skih prodiiktov, dočim nas izkusnia nči, da je g'Ospodarski Zagreb Slovoniii nc- nakionfcn. Zvcza iiidustrijccv na slovenskem ozem- 151j kraljevine Srbov, Hrvatov in Slo- vencev. V Ljubljani. due 20. aprila 1923. Prodla se motorček z I HP. VpraSa se v pisarni Zvezne tiskarne v Celju. c>dAovorni arednik: Lie. Edvard ^imiüc. Izdaja in tiska: Zveziia tiskartia v Cel\u. z večletno prakso, popolnoma vešč manufakturne stroke, se sprejme kot vodja v detajlno trgovino. Ponudbe na posini predal St. 44, Celje. biA 0—1 Sprejme se pekovski učenec z vsq or>krbo pri Matiji Zadravec, Te- 665 harje St. 45 p. Store. 2—1 Proda se 3 1 dobroohranjeno, z novo pnevmatiko. en pomožetii motor (Hilfsmotor) D.K. V/.na novo montiran i enovprežni polkrifi voz. Poizve se v pisarni tajništva ^ostilni- čariev pri Belem volu od 8.—12. ure. z$ velefrgovino z večletno prakso se takoj sprejme. Po- nudbe pod »Stalno« na poštni predal 44, Celje. 2-2 Nlebliff*ano sobo išče inlada, poštena gospodična (urad- nica). Ponudbe z navedbo cene na poštni predal 3 v Celju 3—2 ima za oddati Vsi oferti so brczobvezni. 1 034 Mobllizacija :ne odveže dab:v;, ilpnenih b PsgovrIEiu prorfa 1 par zelo mocnih, mlarfih, zdrnili KONI za vozfije. interescnii naj konje pogledaio ter pošljejo skrajne ponudbe 379.300"—- njive . . . . •......... 468.359'— travniki in paSniki...... » 66^.671"— vrti .....• . ....... • 20.475'-- jrozdi • - ........... > 800.034'— ribniki ..... \....... » 15.64S'— Skupaj . . . kron 3,674.284*— Skupna cenilna vrednost zaokrožena na . . . » 3.994.250'— Naimanjši ponude1.; kron 2.662850'— -. K neprerničnini zemlji5ka knjiga Sv Jungert v!. St. 126, 142, 143, 191, 192, 216, 217, 241, 253 in 312 spada,., sledeče pritikline: 1 par težkili konj, 2 žrebeta, 5 krav in 3 telice> 4vozoV,r 1 navaden voz, 4 brane, brana za travnike-. 1 sejalnica. 1 miatilnica z r:\-z¦- torjem, 1 cirkularna žaga, 1 slamoreznica, 1 obračalnik za seno, 1 kosi'>> stroj, obracalni plug, 2 pluga, osipainik, 1 seialnik za koriwo, 1 gepei; 'I konjski opremi, 6 sodov, 4 kadi, 10 grabelj, 10 vis, 10 iopat, 5 krampe*., 2 žagi, 2 sekiri, v cenilni vrednosti kron 319.950"—. Pod najmanjšim ponud.kom se ne prodaje. Vadij uu.aša lcron 400.000" -- ZemljiSka knjiga: Sv. Jungert. Okrajno sodišce v Celju, odd. Ill dne 26. marca 1923. licensee za sla^čičarno, poštenih stariSev, se takoi sprejme pri Karlu Mantel, slašči- 667 car, Celje, Ozka ul. 3. 2—1 liče se v najem meblirana udobna sok s popolno oskrbo. Ponudbe s pc§\Vn na upravo lista pod »K. F.<;. 3—2 Din 60,000.000*— ^¦¦l(|ft&IUm ftmmk Din 305000-00()1— Bled, ^AllVMTHifA* Ljufoljffcna, Cavtat, I VUl»fclllV%« IVIar»itoox», Celje, IVIetilcovitS, Dubpovnik, Prevalje, «Jelett, S]>lit>, Jesenice, Šibenik, Hopčula, Ti?4ič, KctOP, Zagpeb. Kir>a,|rij5 ¦¦¦¦¦¦¦¦ mtrXw\i cddclcK. NastoV n bvzoja^: jatirÄttjka, ÄStiiraöi za4odt: JADRANSKA BANKA: Trst, Opatija, Wien, Zadar. FRANK SAKSER STATE BANK, Cortlandt Street 82, New-York City. BANCO YUGOSLAVO DE CHILE, Valparaiso, Antofogasta, Punta Arenas, Puerto Natalos, Porvenir.