štev. 4 Cena 15 din PTUJ, 29. januarja 1960 Letnik Xlli Glasilo Socialistične zveze delovnih ljudi za območje bivšega ptujskega okraja Izdaja »Ptujski tednik«, zavod s samostojnim finansiranj^m. Direirtor: Ivjm Kranjčič. Odgo^'orni urednik: Anton Bauman. Uredništo in uprava: Ptuj, Lackova 8 Telefon 156, čekovni račun pri Komunalni banki Maribcr, jKidružnici Ptuj, štev. 604-708-3-206. Rokopisov ne vračamo. Tiska Mariborska tiskarna Maribor. Celotna naročnina za tuzem&tvo 750 din, za inozemstvo 1250 din I^RiisiiiMii Nenadni streli v mestu Alžiru so ponavno pi'etcesU celotno iran- cosko republiko in njen odnos do alžirskega vpt-ašanja. Uporniki, to so francoski koionialisti, so v vseh večjih mestih zasedli središča in se utrdili, da bi s puško izboje- vali svoje stališče — popolno pri- ključitev Aižira k Franciji. Do tega najnovejšega notranje- ga trenja je prišlo zaradi de Gaul- love polifke do alžirskega osvo- bodilnega gibanja. Po majskih dneh leta 1958 bi moral de Gaulle pcaklam.trati priključitev Aižira, vendar je to zavlačeval in tega ni storil še niti sedaj. Koionialisti so zaradi tega bili vedno nezadovolj- ni. Z lanskoletno predsednikovo deklaracijo, v kateri priznava Al- žircem pravico do samoodločbe, pa so razliko med metropolo in afri- škimi priseljenci še bolj poglo- bili. Čeprav je praktična stran sa- moodločbe ostala še vedno odpir- ta in je boj med FcancozI in al- žirskimi uporniki trajal naprej, so kol-cni vedno bolj spoznavali, da bodo njihove pravice v Alžiru v kratkem prekinjene. Za svoj upor so izrabili Massu- jevo premestitev. V Parizu so namreč že več dni šušljali, da se v Alžiru pripravlja ponovno »13. maj«. Da bi odvzeli moč (prejšnje- mu voditelju, generalu Massuju, so ga poklicali v Pariz in ga raz- rešili dolžnosti. Poleg tega je predsednik de Gaulle sklical kon- ferenco o Alžiru, konec meseca pa naj bi govoril po radiju. Al- žirski koionialisti so računali, da bo zadostovalo nekaj vzklikov, strelov in več litrov vroče krvi in v Parizu bodo klon li, kot vse do- slej. De Gaulle pa je ostal za zdaj zvest svojim načelom, če- prav še vedno ne vemo, kako bo- do dejansko obračunali z ljudmi, ki so zasedii uporniške barikade. Kriza je tako pereča, da lahko pričakujem,T zadnje dejanje alžir- ske tragedije. Francoska vlada se bo morala cdlbčiti, ali bo udarila po svojih ljudeh in s tem pripo- mogla, da bodo po petih K»tih pre- kinili vojno v Alžiru, aH pa bo z<^et pristala na želje tamkajš- njih kolonialistov in onemogočila pogajanja z uporniki. To je vpra- šanje, ki zanima ves svet. Vsaka srednja pot bi bila v tem p-imeru samo začasno odlaganje proble- ma, ki bi v kratkem vzbrstel v še hujši obliki. Kaj hočejo francoski pi-iseljen- ci, lastniki tovarn in velikih po- sestev? Alžir naj bi ostal franco- ski. felahi pa bi ostali še naprej felahi. Takšna rešitev je po pet- letnem boju za osvoboditev nere- alna, posebno ker uživa borba al- žirskega ljudstva podporo vsega svobodoljubnega sveta. S strani francoskih r>riseljencey pa lahko računamo še na eno odločitev, in sicer na cdceoitev od Francije in ustanovitev »belega Aižira«, ki bi nadaljeval boj proti resničnim prebivalcem dežele. Tako bi usta- novili državo, ki bi bila podobna Južnoafriški uniji — vse pravice bi zagotovili priseljencem, doma- činom pa jih saloh ne bi priznali. Ves ta zaplet bo že v kratkem raziasnil petletno uganko, zaradi katere je p^dio že toliko ljudi na pSiii cti-an^h Vonte Sklepi KUl. plenarne se|B Glavnega odbora SZDL Slovenife Glavni odbor SZDL je na svoj plenarni sej; dne 20. in 21. janu' arja 1960, kateri so prisostvoval tudi predsedniki okrajnih in ob- činskih odborov SZDL ter pred- stavniki republiških oblastveni! in družbeni organov ter organi- zacij, razpravljal o nalogah SZDI pri izvajanju družbenega plana zi ieto 1960 in o poMtično organiza- cijskih pripravah za V. kongre SZDL Jugoslavije. Na osnovi raz- prave in v stkladu z uvodnima re- feratoma o teh nalogah je plenun sprejel naslednje sklepe za na- daljnje delo članstva in organiza- cij "sŽDL Slovenije: L NALOGE SZDL SLOVENIJE PRI IZVAJAN7D DRUŽBENEGA PLANA ZA LETO 1960 Za velike uspehe v gospodar- skem razvoju Jugoslavijs kat tud Slovenije v letu 1959 je značilni znatno povečanje industrijske ii kmetijske proizvodnje, močan po- rast proizvodnosti dela, občutni stabilizacija tržišča, kar je seved: omogočilo kvalitetno novo raver odnosov jugoslovanskega gospo- darstva z drugimi državami, take z razvitejšimi deželami Evrope ir Amerike, kot tudi z nerazvitim področji Azije in Afrike. Ti uspehi so predvsem poslediCE pravilne politike stimuliranja po- sameznih proizvajalcev in celotnih delovnih kolektivov v nov h pogo- jih delitve dohodka gospodsrsk h organizacij med družbo in proiz- vajalci.' Ti uspehi so dalje rezul- tat pravilne gospodarske politike investiranja v moderno socialistič- no p-oizvodnjo v kmetijstvu. Ra- zen mnogih drugih čmiteljev. ki so vp'ivali na te uspehe, ugotav- ljamo še posebej kot enega naj- važnejših načrtno, postnpno utrje- vanje gospodarskega sistema z vse doslednejšim uveljavljanjem delavskega samoupravljanja, druž- benega upravljanja in komunal- nega sistema t-^r načrtno ureja- nje mat-rialn h odnoTov med ko- muno In gospodarskimi organiza- cijami. Vse te usoeho jpremMa bistve- no izboljšanie življeniskih pogn- jev delovnih ljudi, tako da pod- ročje potr-šnje. osebne in splošne, dosega kvaMtetno novo raven. To nmoiočilo, da prehajamo v letu 1960 na dve izredm zahtevni akcMi: v nov s'stem finansiranj^ stanovanj^ike izoradni? in nov proračunski si=tem Ti akciji no- menita resno izhoHšanie '"n vskl?- jevanif nekaterih področij osehn« ;'n splošne p^^tročnje z doseronn gneporlprsiko mo^io Juooslaviie. Oh tnh ve''k'h uspehih na pod- ročiu opcnodarstva in {'■bnljšanja živi iprioojev delovrioia človek,-! ugotavH^mo ob najbo'j perečih pomaniklfvnetih in zna- kih zaostaianla naslednic proble- me: n^^glinjo modernizacij') in- dustrijske nroizv^-lnip in usluž- nostnih dejavnosti, kvalitetn°išo preskrbo pro^ivsistva z •"ndustrii- skim' in kmetiisikimi proizvodi preko moderne trgovinske mreže, u<:posqh1ianie tehničnih, -strokov- nih in od- ročju do njega prišlo. V našem prejšnjem sestavku je bil obravnavani primer prispevka vsakega zavarovanja ob posamez- nem primeru zdravljenja. Iz na- vedenih odstotkov, ki jih bo mo- ral zavarovanec plačati ob vsaki koriščeni zdravstveni uslugi pa je razvidno, da s tem zdravstvena usluga še ni bila plačana v celoti. Manjkajoče odstotke bo plačal sklad kmečkega zdravstvenega zavarovanja. Ta pa bo zbral svo- ja sredstva iz naslednjih virov: 1. iz splošnega prispevka, ki ga bodo plačevali vsi zavezanci ka- tastrskega dohodka; Posebno pereče pa je v občini stanje trgovine. Lokali največ- jega dela trgovin so stari in oprema zelo zastarela. Trgovine so v, glavnem mešanega tipa in prodajajo celo v Ormožu v enem lokalu vse od špecerije do želez- nine, kaj šele po lokalih na osta- lem občinskem področju. V neki meri je izvedena špecializacija trgovin v Središču, vendar bi tudi te lokale bilo potrebno vsaj nekoliko modernizirati. Trgov- ska mreža je sicer na splošno do- volj gosta, posebej še, če upošte- vamo, da opravijo precejšen blagovni promet še vedno poslo- valnice kmetijskih zadrug. Navedeni problemi pa niso rdini, s katerimi se ukvarja ob- činski ljudski odbor in ki jim sikuša biti čim preje kos. 2. iz splošnega prispevka, ki ga bo plačeval vsak kmetijski za- varovanec za vsakega svojih dru- žinskih članov ter tudi zase; 3. iz proračunskega prispevka občine, okraja in republike; 4. iz prispevka republiškega sklada za pozavarovanje; 5. iz drugih dohodkov, kot jih predvideva zakon. Višino splošnega prisipevka do- loči vsako leto republiški družbe- ni plan. Za leto 1960' znaša splošni prispevek 2 odst. od ka- tastrskega dohodka. Splošni pri- spevek po zavarovani osebi pa znašala 1200 dinarjev. Prispevki občin, okrajev in re- publike so v višini vsot, ki so jih plačevali'za zdravljenje kmečke- ga prebivalstva v letu 1948 in kar je znašalo na primer v Sloveniji letno okrog 1213 milijonov dinar- jev oziroma v mariborskem okra- ju nad 200 milijonov dinarjev. Zakon obsega, kakor smo že omenili, tudi razširjeno zdrav- stveno zavarovanje kmečkih pro- izvajalcev. S tem zavarovanjem se. če se uvede, razširijo pravice zavarovanih oseb do vseh zdrav- stvenih storitev, ki sicer niso ob- sežene s splošnim zdravstvenim zavarovanjem. Sem sodijo: pre- voz z rešilnim avtomobilom, zdravljenje zob. zobotehnična in protetična dela. ortopedski pripo- močki in proteze ter zdravljenje v naravnih zdraviliščih in okre- vališčih. To. razširjeno zdravstveno za- varovanje kmečkih proizvajalcev vpelje laihko občinsk: ljudski od- bor za i>odročje svoje občine ali okrajni ljudski odbor za področje okraja. Razširjeno zdravstveno zavarovanje letos — kolikor smo obveščeni — na področju občin Ptuj in Ormož oziroma na po- (iročju okraja Maribor ni vpe- ljano. ? PTUJSKI TEDNIK Ptuj, dne 29. januarja 196o Po domovini Triiska tovarna kos In srpov je ena največjih tovrstnih tova,rn v Sloveniji. lrdelu,e piedvsem kose, srpe, zidajslte ometa^e, ko&iio-e nože za setvene stro- je, kosiloe stroje in kombajne, v manj- ših količinah pa tudi rezila z« obliče, vse vrste mizarskih dlet, kosilne nože, pleskarske lopatice in podobno. Letos bodo izdelali še enkrat \ti ko- silnih nožev kot lani zaradi širjenja me- hanizacije pri nas. Največ izdelkov te tovarne prodajo v Srbijo, v Vojvodino in Hrvatsko. Slovenija pa pokupi 28 od- stotkov proizvodnje, namenjene doma- čemu trgu. Od 17 inozemskih kupcev so lani naiveC odkupile vzhodjie države. Sedaj rekonstruirajo tovajno, za kar imajo 44 milijonov dinarjev, kar pa jim je premalo. 14 milijonov dinarjev so ime;i lastnih sreJstev. Uredili bodo tudi tehno^loški proces. ★ V Srbiji je bilo 1959 zgrajenih 93 sodobnih sušilnic za slive, le- tos pa jih bo zgrajenih še 250. Gredijo jih zadružne organizacije. S kvaMtetno posušenimi slivami bo Srbija lahko založila svetovni trg. Samo v Anglijo bo lahko iz- voženih 1500 vagonov in toliko v cstale evropske dežele. * Na vabilo Sovjetske zveze Obrtni zbor- nici LRS je odpotovalo 19. januarja 1960 v Moskvo več jugoslovanskih manekenk s spremstvom in ogromnimi zaboji naših volnenih pletenin in pletenin iz sinte- tičnih vlaken ter z oblekami najnovejše mode. V Moskvi bodo iprikazale najno- vejše izdelke naše tekstilne in usnjar- ske industrije. * V Beogradu je ustanovljen in- štitut za novinarstvo. Ustanovili so ga: Zveza novinarjev. Združe- nje čas Slišnih podjetij in Jugo- slovanska radiotelevizija. Imeno- van je tudi že upravni odbor In- štituta. Za predsednika upravne- ga odbora je izvoljen Jože Smole, urednik »Borbe«, Direktor inšti- tuta je Dušan Timotijevič. ★ Tovarna konzerv ..Kalnik" je v Te- konstrukciji. Obnovili bodo strojni park in zgradili nekaj novih objektov. S 30 milijoni dinarjev lastnih sredstev so na- bavili nove strole la Izdelavo sadnih sokov, za sušenje zelenjave in za pre- delavo krompirj'a in stročnega fižoda ter graha. Popolnoma bodo modernizirali proizvodni proces. Za rekonstrukcijo bo- do porabili 230 milijonov dinarjev, 98 milijonov za gradbene objekte, ostalo pa za opremo. Nabavili bodo nove stroje za pranje, rezanje, Ciš'Cenje, sortiranje, lupljenje sadja in zelenjave itd. „KaInik" bo letos predelala okrog 300.000 kg stročnega fižola in graha. Delo v zvezi s konzerviranjem hi sicer moralo opraviti lOO delavcev, ob novih strojih pa ga bo opravilo le 6 delav- cev. PO' končani rekonstrukciji bo to- varna ,,Kalnik" etia izmed najveijih to- vrstnih tovarn v Hrvaški. Letno bodo predelali okrog 1600 vagonov sadja in 2elenjave. ★ Okrajni komite LMS v Murski Soboti je razpisal teGcmovanje v počastitev V. kongresa SZDL Ju- goslavije in dneva mladosti. Tek- movanje bo po podjetjih in šolah. Deset najboljših ' aktivov bo" fta- grajenih. s 65.000 din pa bodo nagrajeni trije najboljši občinski komiteji LMS. * Trboveljska gimnazija je prejela kot najboljša gimnazija v okraju v znak pri- znamja za uspešno delo v tekmovanju za počastitev 40-letnice KP.T in SKO.l od Okrajnega komiteja ZKS Ljubljana tele- vizijski sprejemnik. 14. januarja t. 1. je imela trboveljska gimnazija v zvezi s tem veliko slavje. Darilo Okrajnega komitoia ZKS Ljubljana j« irro5iil zbranim dija.ko.ni in vzgo- iiteljskermi zboru naš domačin iz Stojnc .lanez Zemiliarič, član Okrajnega komiteja ZKS 'Ljubljana. IN m SOSEDOVIH v nedeljo, 24. januarja 1960, so v Trilču splavili 47.700-lonško petrolejsko ladjo AGIP-lARI. Botrovala jI je so- proga ministrskega predsednika Segnila. V tej ladjedelnici gradijo plavajoči dok, dolg 223, širok 45 In visok 16 me- trov. Potem bodo gradlU še en tak dok. DELAVSKI SVET V KIDRIČEVEM Proizvodni pian |e znan vsem članom kolektiva v zvezi s 23. redno sejo delav- skega sveta Tovarne glinice in aluminija Kidričevo 26. januarja t. 1. smo se obrnili na predsed- nika delavskega sveta Jožeta Še- gula, ki je za naše bralce o skr- beh delavskega sveta v Kidriče- vem med drugim pojasnil: Glavna skrb uprave tovarne in delavskega sveta ter množičnih organizacij bo tudi letos rekon- strukcija tovarne m mak malna izpolnitev plana proizvodnje gli- nice, alum.nija, anodne mase, ka- trana in vanadijeve soli. Glede samega proizvodnega pla- na je dejai, da je realno postav- ljen. Njegova vsebina je znana vsem ljudem v tovarni. O planu je razpravljalo vodstvo podjetja skupno s predstavniki množičnih organizacij, z organi delavskega samoupravljanja, s koinitejem ZKS. s sindikalno organizacijo in njenimi pcdcdbori. Končno je plan sprejel delavski svet. S tem pa še razprava o planu ni zaključena. V njem je še nešteto vprašanj, ki jih odkrivajo pri vsakdanjem delu in o njih tudi razpravljajo. V celoti je kolektiv zelo občut- ljiv na spremembe v zvezi s po- manjkanjem električne energije, kar ga občutno zadržuje in one- mogoča pri izpolnjevanju družbe- nega plana. V času izpada elek- trične energije koncem lanskega leta je bilo obnovljenih 80 peči in jih sedaj zopet redno obratuje 120, 20 pa jih bo v kratkem spuščenih v obrat, 20 pa jih bo še vedno izven obratovanja. Upajmo, da jim bo do poletja 1962 uspelo izvesti rekonstrukcijo tovarne, nakar bo proizvodnja 100 odstot- kov večja in bodo izkoriščene vse kapacitete postrojenj, ki so bile že od začetka preračunane na razširitev elektrolize II. in na re- konstrukcijo. Glede lanskoletne realizacije plana proizvodnje glinice. alumi- nija in anodne mase je predsed- nik Jože Šegula pojasnil, da je bil plan proizvodnje glinice 102 % zpoinjen, pri proizvodnji alumi- nija pa je bil kriv izpad elek- trike, da je bil plan izpolnjen ne- kaj nad 94 %. Tudi plan proiz- vodnje anodne mase je bil izpol- njen skoraj 95 %. Z ustanovitvijo centra za iz- obraževanje, ki je ustanovljen v Tovarni glinice in aluminija, je dejal predsednik Šegula, se zače- nja za kader tovarne nova mož- nost izobraževanja na delovnih mestih, v pogonu, v industrijski šoli, v kotičku za izobrazbo itd. Novosprejeti delavci bodo v za- četku službovanja seznanjeni z notranjim ustrojem tovarne, z organi delavskega samoupravlja- nja, z upravo, s posebnostmi de- la v tovarni, nevarnostmi in vsem, kar morajo takoj vedeti ljudje na delovnih mestih te tovarne. Ini- ciativni odbor za ustanovitev cen- tra še ni končal svoje naloge. Še dan pred sejo delavs'kega sveta je ponovno razpravljal v nekate- rih vprašanjih centra in imeno- vanjih njegovega vodstva. S tem je nakatzan le mali del vseh podatkov, skrbi in dela, ki ga ima delavski svet tovarne. Seje delavskega sveta trajajo več- krat po 8 ur in več, saj so skli- cane vedno takrat, ko mora de- lavski svet reči svojo zadnjo be- sedo. V. J. Reševalna služua Ptuj Neprekinjeno dežurstvo: Ptuiska rešeuaina ilužbn Kot vse, se tudi ptujska reše- valna služba iz leta v leto razvija in je taiko postala močna zdrav- stvena enota, ki igra pomembno vlogo na pi;dročju občine Ptuj ozi- roma bivšega okraja Ptuj. Upravni cdbcr s svojim kolekti- vom nenehno izboljšuje zdrav- stveno reševalno s'užbo, in mu je tako v zadnjih letih uspelo izlo- čiti stare izrabljene avtomobile in nadomestiti z novejšimi.' Tako ima zavod končno tipizirana vo- zila, opremljena s scdcbnimi pri- pomočki za nudenje prve pomo- či. V letu 1959 je bil nabavljen 6. reševalni avtomcibil ter v cikvi- ru izboljšanja reševalne službe ustanovljena pomožna reševalna postaja v Ormožu, ki uspešno de- luje na pcdrcčju občine Ormož, tako da je za nekaj časa rešeno vprašanje reševalne službe v Or- možu. ■ Zavod ima neprekinjeno dežur- no službo s stalno telefonsko zve- zo z oddaljenimi kraji in postajo Ormož. Dnevno obratuje oziroma so na raz:po ago 4 reševalni avto- mobili. 2 v rezervi in sta v stalni pripravljenosti za eventualno po- sredovanje pri večjih pcškodbah oziroma pri katastrofah. Reševalna postaja je v letu 1959 prevozila 200.000 km, 55.000 več kakor v letu 1956, in nudila po- moč 7696 osebam, 1440 več kakor v letu 1958. Od tega je bilo raz- nih poškodb, in sicer: januarja 40, februarja 56, marca 85, aprila 68, maja 53, junija. 76, julija 94, av- gusta 81, septembra 75, oktobra 93, novembra 76 m decembra 60. Iz tega je razvidno, da je bilo največ poškodb v mesecu juliju in oktobru najmanj pa v januarju in februarju. Od prepeljanih 1106 porodnic jih je rodilo v avtomo- bilu 21. Ostali prevezi se nana- šajo na razne druge bolezni, krva^ vitve,. zastrupitve, nalezljive in in n>c?tr2nje l^lezni. Na prevozu v bolnišnico je umrl vsega 1 po- škodovanec. Poleg svoje reševalne službe je zavod v sodelovanju z Zdravstve- nim dcmom izvršil 1511 prevozov zdravnikov zaradi obiska na do- mu. Vse te številke nam povedo, da so bili reševadci preko celega leta dobro zaposleni, saj je bil vsak reševalec mesečno povpreč- no v službi 308 ur ali 3996 ur na leto, čestokrat pa so prijeli tudi za delo v svojem prostem Času, celo v nočnih urah, da je bilo vo- zilo čimprej v redu, ne da bi zato bili posebej plačani. Kaikcr omenjeno je v lanskem letu bilo prevoženih 200,000 km, kar dejansko predstavlja, da se letno izrabi 1 avto, če vzamemo normo, da avto izdrži. 80 do 100 tisoč, kilometrov do generalnega popravila. Iz tega sledi, da zavod mora praktično kupiti vsako leto novi reševalni avto. Delovno področje reševalne po- staje je precej veliiko in ima na tem pcdrcčju približno 100 tisoč prebivalcev, in pride na 1 reše- valni avto 16.666 prebivalcev. Za prevoženi kilometeir pa zavod za- računa 63 dinarjev, kar je v po- vprečju z cstalimi reševalnimi pK)- stajamf OLO Maribor, tako ima Reševalna postaja Maribor ceno kilometer 68 din. Ravne 62 din. Ruše 68 din. Slovenska Bistrica 66 din in Slovenj Gradec 60 din. Zavod se popolnoma sam vzdr- žuje, poleg tega pa je nabavil 4 reševalne avtomobile z lastnimi sredstvi Pri izboljšanju reševalne službe ima zavod tudi probleme predvsem zato, ker nujno potre- buje nove prostore — upravne in garažne — za kar je pa zelo malo izgledov. Sedanji prostori so pre- tesni in zavod ne more garažirati niti vseh avtomobiilov v garaži. Tudi upravni prostori so pretesni. V njih je zaiposlenih 16 ljudi, od katerih večji del dela v tumusu. G. NAD 6000 DRU2IN V PTUJSKI OBČINI IMA RADIOAPARATE Na območju ptujske občine je bilo kcinec lanskega leta skoraj 6500 radioaparatov raznih veliko- sti in znamk, leta 1956 pa jih je bilo na istem območju le polovi- ca tega števila. Z znatno razši- ritvijo eilektričnega cmrežja se je zlasti leta 1958 občutno povečalo število radioaparatov, v samem letu pa je nabavilo radicaparate nad lOOO družin in posameenikov. Največ radioaparatov je bilo vsa leta pa tudi lani na območju Ptu- ja (2700), Hajdine (440), Moškajnc (370), Majšperka (315), Vidma (310), Markove (297), Gorišnice (237) in Lovrenca na Dravskem polju (225), Med številom 100 do 200 aparatov imajo območja kra- jev Cirkovce, Desternik, Cirkula- ne, Zavrč, Ptujska gora, Juršinci in Trncvska vas. Do lOO aparatov pa imajo območja krajev Vito- marci, Podlehnik, Polenšak, Le- skcvec, Grajena in Zetale. Na območju Juršinc je bilo le- ta 1956 skupno le 10 radioapara- tov, konec leta 1959 pa že 106, Markove 100, kcnec leta 1959 že 297, Desternika 26, kcnec leta 1959 že 193. V haloških predeljh se je število radioaparatov pove- čevalo vzporedno z eJektrifikacijo teh krajev. Na območju .Cirkula-n je bilo 1956. leta 72 radioapara- tov, konec leta 1959 že 176, Pod- lehnika 39, konec leta 1959 že 84, Leskovca konec leta 1956 le 20 aparatov in leta 1959 že 56 apa- ratov. Iz leta v leto je elektrificiranih več krajev in je s tem tudi omo- gočena vedno širšemu krogti pre- bivalcev nabava radioaparatov s priključkom na cmrežje. S tem je tudi vedno širšemu krogu preb:- valstva omogočen vpogled v vse domače in svetovno tekoče poli- tično, gospodarsko in kulturno- prosvetno dogajanje. Zato tudi dobiva Radio Maribor. Ljubljana. Zagreb, Beograd in druge radio postaje v Jugoslaviji vedno več koristnih 'pchud s strani samih poslušalcev, ki tako tudi sajni pri- spevajo k izboljševanju sporeda. VJ SKLEPI XVI. PLENARNE SEJE Glavnega odbora SZDL Slovenije (Nadaljevanje s 1. strani) cije naj si neprestano prizadevajo pojasnjevati državljanom, da je porast osebnega in družbenega standarda odvisen od povečeva- nja proizvodnje in proizvodnosti v njihovem podjetju in komuni. V ta namen naj izkccistijo in da- lj« razvijajo že pridobljene iz- kušnje v sistematičnem postav- ljanju, izvajanju in kontroliranju izpoilnjevanja dt-užbenega plana preko zborov volivcev. Že zlasti moramo skrbeti za nadaljnje razvijanje stanovanjskih skupnosti v mestih in industrij- skih središčih, urejati odnose med ktrajevniml odbori in komuna. Ši- rokopoteznl in sistematični raz- voj ustanov in servisov v okviru stanovanjske skupnosti in krajev- nih odborov na bazi lastnih sred- stev državljanov in skladov skup- ne potrošnje mora biti sestavni del prizadevanja za standard de- lovnih ljudi in za povečanje pro- duktivnosti dela. Trajno in si;t3matično prizade- vanje za uvajanje moderne teh- nologije v proizvodnjo, utrjevanje in r>03'abljanje sodelovanja med proizvodnjo in raziskovalnimi za- vodi in s tem v zvezi skrb za Iz- popolnjevanje raziskova'nega dela so med najvažnejšimi nalogami občin, okrajev in republik. Vzpo- redno s tem izboljšanje celotne- ga sistema vzgoje kadrov vseh stopenj, pri čemer je treba po- sve^ti posebno pozornost uspo- sabljantu na de'ovnem mestu, in po'^P''šen'> šr''^ke refor- me zahtevata hitre konkretne ukrepe vseh pristojnih družbenih organov. Izredni uspehi gospodarskega razvoja v letu 1959 dajejo sku- paj z zveznim in republiškim družbenim planem za leto 1960 najlepše perspektive, ki omogoča- jo nove izpodbudne uspehe na področju povečanja proizvodnosti dela, povečanja proizvodnje v In- dustriji, kmetijstvu in uslužnost- nih dejavnostih ter za novo bi- stveno izboljšanje življenjsk'h po- gojev delovnih ljudi. V tej novi kvaliteti dinamike družbenega raz- voja v Jugoslaviji in v Sloveniji je potrebno hitro in takoj ugoto- viti napake in slabosti v našem delu, nanje reagirati in se boriti zlasti proti pojavom lokalizma in blrokrafzma. V okviru gospodar- skih uspehov je treba še okrepiti občutljivost v skrbi za človeka in posvečati pozornost odnosom dr- žavnih in družbenih organov do državljanov in njihovih pravic. Razvijati zavest državljanov tako glede spoznavanja in izvajanja njihovih pravic kot glede odgo- vornosti in dolžnosti, je ena bi- stvenih nalog političnih organiza- cij. Izredni uspehi, ki jih 1e do- segla Jugoslavija s svojo dosled- no socialistično gospodarsko po- litiko, s svojo celotno notranjo politiko utrjevanja sodobnih, no- vih demokratičnih oblik v procesu razvijanja socialističneqa sistema, dajejo Jugoslaviji zavidanja vred- no mesto v mednarodnih cdnoša- Vh. V smeri, ki nam jo nakazui«^- i-> vp'i!or<>dnišnice pa govori o dono- šenčku. Spis se širi. Se 1 zapis- nik o materinih dcdatnih pojas- nilih. Senat se odloči za nove dokaze in poizvedbe. Razprava je preVžena na nedoločen čas in z-cpet v Ptuju. Zahtevam obnovo Druga očetov^a. Prvi poizkus nezakonskega očeta za obnovo postopka ni uspel. Ima nove na- vedbe o materinih izjavah, da on ni pravi oče otroku. Mati je v odaovoru zavrnila njegove na- vedbe Na razpravo so prišli oče. <^rokova mati z zastopnikom in 2 prfči. Vsi so iz Slovenskih go- ric. Prva priča, resna gospodinja, ne more potrditi očetovih trdi- tev. da bi se bila z njim kaj me- nila. kar on zatrjuje. Tudi pri so-čenju z očetom zanika, da bi bila z njim kaj govorila o otro- kom' materi in kakih njenih iz- iavah. M^ški kot priča pove isto. Oče končno umalkne svoj predog na nbnovo. Materin zastoonik očeta, naj raje n'ačuie za otrokovo vzdrževanje. Oče še upa na u.speb krvne preiskave. Drugi [e kriv Tretja očetovska. Stranke in zastoonik iz ormoške občine. Za otroka in mater je navzoč zastop- nik. tožen'' je sam. Materine na- vedbe dolžijo očetovstva dečka, ki odločno zanika, da bi bil oče in da bi biil kaj imel z nezakon- sko materjo. Navaja materino po- zn3n.«;tvo š«? z 2 drugima. Materini P^^datki. izračun dni in podatki I>or-dnišnice se ne ujem^^jo. Bilo je žp več raizorav in zaslišan h ve.? orič T iudje vedo ne-kaj. ne Pa vsAoq Tož«^i trdi, da niti n- imel niti ni Iskal prilike za .stiko z matpri/> Predsedn k senata šp raznip-iiije rn^ aktu in raznra-vlja s tr-^on-rn Ta vrtraia. nai cr-.rjjcno 29c:'i5.' >->t-ioo kf iih ]a in mater. Za krvno preiskavo se še m odločil. Razprava bo še en- krat preložena. Na njo bo povab- ljena mati in še priče. Zahtevam krvno analizo In še četrta očetovska. Mati je prišla s hčerko-materjo in sam toženi. So iz okolice Ormoža. To- ženi se brani očetovstva in se izgovarja na druge. Predsednik senata mu pojasnjuje ckoliščine in ugotovitve, ki jih s svojimi dokazi m moge«! izpodbiti. Otro- kova stara mati, resna, skrrmna žena pravi očetu, da ga nikdo ne sili v zakon z njeno hčerko, dolžan pa je skrbeti za otroka, ki mu je oče. Pojasnjuje sodniku, kako jo je prizadelo, ko je ugo- tovila, kako je s hčerko. Toženi se dela do vsega brezbrižen. Otrokova mati ga opozarja, naj je ne žali in se poskuša izmotati iz odgovornosti in dolžnosti do otroka. Predsedniku senata pred- laga toženi, da se mu omogoči še ddkaz po krvni analizi, za kar bo položil cikrog 7000 din. Za- hteva tudi krvno preiskavo dru- gega. ki ga sumi očetovstva. Mati ne ugovarja predkgu in ponovno poudarja, da si toženi zaman prizadeva zvrniti očetovstvo na drugega. Otrokova stara mati je še pristavila: »Otrok nosi tvojo podcbo. Z Jeti se je gotovo ne •boš več izogibal, ko bcš postal resnejši človek!« Tudi to razpra- vo je senat preložil na nedo>včen čas. Rrilika dela tatu Po razpravah je predsednik se- nata med drugim dejal: »Škoda je mladih ljudi, ki si zlasti na p)cdeželju v mladostni nepremišljenosti zagrenijo življe- nje. Brez daljšega poznanstva, snubljenja, resničnih simpatij In ljubezni postanejo nekatera de- kleta matere, dečki pa očetje. Kjer se stvari \iredijo, ni pc« e- dic. V največ primerih pa se očetje na vse načine branijo pri- znati očetovstvo in skrbi za otro- ka. Navadno je pri tem najbolj prizadet otrok. V življenju po- greša, da nima ob svoji strani očeta, pa tudi občuti, kako oče materialno skrbi zanj. »Dekle je pcznalo še druge,« je običajna trditev očetov v teh primerih, ko oče noče priznati očetovstva. So- dišče ima s takimi očeti mnogo dela. Priče morajo zaradi »drugih« na sodišče, imajo pota in stroške in največkrat maJo povedo. Sčasoma bo tudi takih prime- rov vedno manj, ko bodo živeli tudi na podeželju mladi ljudje ob vedno boljših materiailnih prili- kah, na vedno višji kulturni ravni. Takrat bo vedno več mHadih ljudi s pravilnim odnosom do drugih in samega sebe in se bodo v svo- jih najlepših mladih letih resno pripravili na bodočnost, na dru- žinsko življenje. To bo za nje pomenilo vso srečo in t\idi ra- zumljive o'bveznosti, ki jih bodo radi izpdlnjevali!« VJ. Kidričevo 23. redna seja delavskega sveta v torek, dne 26. januarja 1960 je bila v Kidričevem 23. redna seja delavskega sveta z obšir- nim dnevnim redom. V glavnem so obravnavali o planu proizvodnje in finančnem planu za 1960. leto ter o investi- cijskem planu za 1960. leto. Na- dalje so obravnavali predlog o vodstvu novo ustanovljenega centra za izobrazbo kadra. Na dnevnem redu je bila še razpra- va o ekonomskih cenah za avto- busno zvezo Ptuj—Kidričevo, o znižanju cene obrokom bolniške- mu oddelku Zdravstvenega doma Kidričevo ter poročilo sindikal- ne podružnice o izvedbi novolet- ne jelke ter porabi zbranih sred- stev. Direktor TGA v Francifi V soboto, dne 23. januarja t. 1. je odpotoval inž. Franjo Gruen- feld, direktor Tovarne glinice in aluminija Kidričevo s tremi vo- dilnimi sodelavci v Francijo v zvezi s pregledom in nabavo teh- nične dokumentacije, z dajanjem naročil uvoznim dobaviteljem opreme za rekonstrukcijo tovar- ne in ostalimi proizvodnimi spremembami v tej tovarni. V. tradicionalni plesni večer v Kidričevem Društvo inženirjev in tehnikov Kidričevo je te dni razposlalo okusno izdelana vabila na V. tra- dicionalni plesni večer, ki bo v dvorani restavracije Kidričevo v soboto, 6. februarja 1060, ob 20. uri. Igral bo ansambel Mojmi- ra Šepeta, pela pa bo Majda Sepe. Sodeloval bo balet Mariborske opere. Rezervacije bo sprejemalo dru- štvo do 4. februarja 1960. Delavski stanovanjski blok v Kidričevem Sindikalna organizacija v Ki- dričevem se zavzema še za to. da bi prišlo v Kidričevem do gra- ditve enega ali dveh stanovanj- skih blokov s cenenimi stanova- nji za delavske družine, ki še ni- majo stanovanj in druge, ki že- lijo odstopiti sedanja večja sta- novanja večjim družinam. Ve- čina stanovanj bi imela sobo in kuhinjo ali največ dve sobi in primerno opremo, da je delav- skim družinam ne bi bilo potreb- no kupovati. Avtobusna zveza Kidričevo-Maribor Razgovori med Tovarno gli- nice in aluminija in SAP Mari- bor so uspeli in bo s 1. februar- jem 1960 vzpostavljena nova avtobusna zveza med Kidriče- vim in Mariborom čez Kungoto- Prepolje-Marjeto. Iz Kidričeve- ga bo odpeljal avtobus ob 5. 7, 13.40 in 15.30. iz Maribora pa bo odpeljal ob 6.. 12.45. 14.30. 18.30. Ob nedeljah avtobus ne bo vozil Koristniki teh voženj bodo pla- čali normalno voznino. V nedelj- skih in prazničnih dnevih hodn organizirane izredne vožnje v Maribor na gledališke predstave in druge prireditve ter na razne izlete. 1500 otrok obdarjenih ob Novem letu Za novoletne praznike je bilo v Kidričevem obdarjenih nad 1500 otrok delavcev in n/tmeščencev Tovarne glinice in aluminija Ki- dričevo in je bilo darilo vsakega otroka vredno nad 700 din. Ta zadnja obdaritev se je ločila od vseh prejšnjih obdaritev otrok v TGA zaposlenih v tem, da so se- daj dobili darila vsi otroci, ne gle- de na to, ali njihovi starši stanu- jejo v Kidričevem ali kjerkoli v okolici ali celo Prekmurju, med- tem ko so dobili prejšnja leta le otroci iz Kidričevega. Za tako širokogrudno obdaritev otrok ob novem letu je poskrbela Sindikalna organizacija Kidričevo, sredstva za obdaritev pa je v glavnem prispevala tovarna. SINDIKATI Aktivnost sinilllfatnega preilseilsiva v sredo, 13. jan. 1960, je pred- sedstvo Občinskega sindikalnega sveta Ptuj proučilo politične in organizacijske priprave na letne občne zbore sindikalnih podruž- nic v zavodih in ustanovah in v gospodarskih organizacijah. Spre- jeta so bila navodila in smernice za vse člane Občinskega sindikal- nega sveta, ki obravnavajo vpra- šanja v zvezi s pripravami na let- ne občne zbore, vsebina predvo- lilnih konferenc in letnih občnih zborov, prav tako pa že tudi raz- delitev dela v novem vodstvu sin- dikalne podružnice. Predsedstvo je izdelalo konkretni delovni na- črt za vse člane Občinskega sidi- kalnega sveta, ki so zadolženi za posamezne sindikalne podružnice, v katerih bodo sodelovali na sejah izvršnih odborov, predvolilnih kon- ferencah, letnih občnih zborih in prvih sejah novoizvoljenih vodstev, in nudili pomoč v času priprav in izvedbi letnega občnega zbora. Po sklepu predsedstva bodo njegovi člani in člani plenuma Občinskega sindikalnega sveta so- delovali v naslednjih sindikalnih podružnicah: . Jože Šegula bo obiskal člane sindikata v delovnih kolektivih: Splošne bolnišnice Ptuj, Tovarne volnenih izdelkov Majšperk, To- varne strojil Majšperk in Opekar- ne Žabjek; Feliks Bagar člane sin- dikata v F^tujski tiskarni. Trgov- skem podjetju »Panonija« in v Zavodu za zaposlovanje invalidov Ptuj; Jož? Bratina Vodno upravo za Dravo in Gradbeno podjetje »Drava« Ptuj; Anton Valentin Že-, lezniško postajo Ptuj in Železni- ške progovne delavnice Ptuj; Jože Križančič Kmetijsko gospodarstvo »Ptujsko polje«, Veterinarsko-ži- vinorejski zavod Ptuj in kolektiv Splošne bolnišnice Ptuj; Jože Sker- lovnik Gozdno gospodarstvo »Dra^ vinja« Ptuj; Drago Zupančič Strojne delavnice in Občinski ljudski odbor Ptuj; Alojz Kirbiš Tovarno perila »Delta« in Pekar- no-mlin »Vinko Reš« Ptuj; Adolf E^aprotnik Okrajno pošto Ptuj in Zdravstveni dom Ptuj; Ciril Šatej bančne uslužbence in kmetijske zadruge občine Ptuj; Jože Vrb- njak iz Tovarne avtoopreme. Ko- vinske delavnice na Bregu in Elektro Maribor-okolica, obrat Ptuj; Albin Pišek Trgovsko pod- jetje »Merkur« Ptuj, »Javor« Ptuj, »Petrol« in »Tobak« Ptuj; Anton Potočnik Kmetijsko gospodarstvo »Dravsko polje« Kidričevo in Kme- tijsko proizvajalno poslovno zve- zo Ptuj; Franc Vučak Pletarno Ptuj, Krojaštvo »Moda« Ptuj in sindikalno podružnico »Oblačilne obrti Ptuj«; Anton Purg Tovarno glinice in aluminija Kidričevo in Tovarno avtw>preme Ptuj; Jože Roje Mizarno-žaga Ptuj in Go- zdarsko poslovno zvezo; Milan Longhino Žago Rogoznica in Tr- govsko podjetje »Izbira« Ptuj; Franc Vauda Perutnino Ptuj in Železniške delavnice Ptuj; Franc Černivec Železniško postajo Ki- dričevo in Zdravstveni dom Ki- dričevo; Franc Čeh »Petovid« in Vodno skupnost za Pesnico; Štef- ka Grdi.ša Trgovsko podjetje »Slo- venske gorice« Ptuj; Franc Golob in Ivan Rratuša Kmetijsko gospo- darstvo »Haloze« Ptuj; Anton Ko- lenko Tovarno volnenih izdelkov Majšperk; Neudauer dr. Ljuba Dom v Dornavi; Viktor Makovec Okrajno sodišče, Remont in re- publiške cestarje Ptuj; Ivan Ma- zera Obrtne delavnice v Lovrencu na Dravskem polju in Obrtne de- lavnice v Kidričevem; Franc Pul- ko Trgovsko podjetje »Les« Ptuj in gostinske delavce Ptuj; Alojz Rebernak Mlekarno Ptuj in Kme- tijsko strojno po.stajo Ptuj; Maksi- milijan Serdinšek Tovarno strojil v Majšperku; Stanko Vilčnik Ko- munalno ustanovo Ptuj; Franc Čuk bo sodeloval v pripravah na KG »Ptujsko Polje«. Predsedstvo je nato sprejelo še naslednje sklepe: 1. letni občni zbori v sindikal- nih podružnicah v ustanovah bo- do končani do 20. feb. 1960. 2. občni zbori v sindikalnih po- družnicah v gospodarskih organi- zacijah pa najpozneje do 15. apri- la 1960. 3. Sprejet je ključ za izvolitev delegatov na letnih občnih zborih sindikalnih podružnic za V. letni občni zbor Občin.skega sindikalne- ga sveta Ptuj, ki bo po končanih letnih občnih zborih. Sindikalne podnižnice, ki imajo do 50 članov izvolijo enega delegata, sindikalne podružnice, ki imajo do 50 članov, ta, z 200 člani 4 delegate itd. Skupno bodo vse sindikalne po- podružnice s 100 člani 2 delega- delegatov za V. občni zbor Občin- skega sindikalnega sveta Ptuj. 4. V vseh sindikalnih podruž- nicah se na letnih občnih zborih še izvolita: poverjenik za list »De- lavska enotnost«, ki bo imel na- logo pridobivanja novih naročni- kov, dopisovanje v list, organiza- ce o vsebini lista. Isti bo imel tudi nalogo dopisovati v Ptujski tednik in pridobivati naročnike za ta list. Izvolijo se tudi v vseh sindikalnih podružnicah poverjeniki Prešerno- ve družbe, ki bodo imeli nalogo pridobivati nove člane za Prešer- novo družbo v sindikalnih podruž- nicah. DOPISUJTE V PTUJSKI TEDNIK SINDIKALNI koledar Sindikalna podružnica Železni- ške postaje Ptijj bo ^me^la v so- boto, 30. januarja 1960, ob 13. uri letni obrni zbor z razpraTO o pro- gramu dela za leto 1960 in z iz- volitvijo odbora ter delegata za V. občni zbor Občinskega sindi- kalnega sveta Ptuj. Njihovega občnega zbora se ho udeležil član predsedstva Občinskega sindikal- nega sveta Anton Valentin. * V torek, 2. februarja 1960. ob 16. uri bo v sejni dvorani na ma- gi.^tratu prvi redni sestsnek slu- ■šateljev Sindikalne politične šole Ptuj, ki prične v začetku febru- arja v okviru Delavske univerze. Na sestanku bodo slušatelji se- znanjeni s programom šole in potekom pouka. Po dosedanjih prijavah je vpisanih v solo okrog 50 slušateljev. ★ V sredo, 3. februarja 1960, ob 16. uri 15. redna seja predsedstva Občinskega sindikalnega sveta P^uj v prostorih Občinskega sin- dikalnega sveta. Na dnevnem redu: razprava o skle^Dih III. plenuma Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugosla- vije in dokončni sprejem progra- ma Sindikalne poHtične šole. * V petek, 5. februarja 1960, ob 16. uri seja komisije za gospo- darska in komtmalna vprašanja pri Občinskem sindikalnem sveta Ptuj. Na dnevnem redu: finančno po- slovanje in proizvodnja v 1. 1959 v dvanajstih gospoda^rskih oi^- nizacijah. * V soboto, 6. februarja 1960 v sejni dvorani na magistratu ofe 9. uri posvetovanje o pripravah na letne občne zbore sindikalnih podružnic kmetijskih gospodar- stev, kmetijskih zadrug in ost^Hh kmetijskih organizacij. Na dnevnem redu bo tudi raz- prava o nagrajevanju v kmetij- stvu in o vseh ostalih problemih tega področja. Na posvetovanje so povabljeni predsedniiki in taijnaSd sindikalnih podcužnic kmetijsikih gospodar- stev »Dravsko polje«, »Ptujsko pojje« in »Haloze«, Kmetijsl« proizvajalne poslovne zveze, kme- tijskih zadrnig, Živinorejsico-v«- terdnarskega zavoda. Kmetijske strojne postaje in predsedmSti pododborov na kmetijskih go- spodarstvih in predsedniki sinotil k Lacku m Krambergerju, nato pa še k Pravdiču; vsi so mi zatrjevali, da je Čeh dober fant m da bo dober borec; tako mne- nje je imela tudi Barčka, češ da se je o tem že prepričala. 6. junija so napadli borci žan- darmerijsko postajo v Desterni- ku z namenom, da bi rešili za- pornike Rajšpa Franca in Frica. Borci so ubi:i dva orožnika. Ak- cija pa se m posrečila, ker je slu- čajno privozil avto z gestapovci. Zato so se moral; borci umakniti. Gestaipovci so po tej akciji p>o- besneli. Začeli so se divje pre- važati po Slovenskih goricah in zalezovati prvobcrce, ki jih je bi- lo komaj devet. Borci šo se umak- nili v Cerkvenjak. Tam so na cesti v Brengovi ubili nemškega orož- nika-kurirja ter si pridobili uni- formo m brzostrelko. V Vitomarcih pa so vdrli v ta- kratni občinski urad ter vrgii s stene Hitlerjevo sliiko in f>cbrali živilske nakaznice ter uničili ar- hiv. Živiilske nakaznice so razdelili med aktiviste, preko katerih smo kupovali živila za borce v trgovi.- nah Šteger v Gerlincih in Čigler v Rogoznici p0k0jnf,(;a alojza lovkenču i phi priji; Pred bitko pri Moslju Lacko m Kramb.^rger sta med- tem organizirala sestanek v Ki- carju pn Svršniku Ludviku ter v Lackovi rojstni h-si v Kicarju. Na tem sestanku so biH Lacko, Kram- berger, Bari-ka, Osojnik in neki č.aii CK KP.S ler jaz. Hišo sta stražila i-eh Jože iz K:carja in Zelenko Janez iz K.carja. lu so postavili delovni program: napadi na nemške p:st-janke, l:kv:dacije domačih izdajalcev. Seilanek je bil v začetku julija 1912. Zatem je bil likvidiran v Ki- carju Sluga Janez. Z njegovo krvjo so borci napisali na njegovo hi- šo: »Smrt izdajalcom!« Za njim je zadela roka pravice Pernata Stano iz Kicarja, Rom ha v P a.- carju in še nekatere. Nekateri iz- dajalci .so se zbali za svoje živ- ljenje in so se umaknili cd do- ma ter hodili spat v Ptuj na varno. Lacko je takrat prencčtl ne- kajkrat v Novi vas; pri Trplaku Francu in nazadnje pri Kolenku Jožetu v Novi vasi. Tudi tu sem ga obiskoval. Tožil m: je, da ga bolijo noge zaradi neprestanega stanja in da mu pešajo živcu -Dne 7. avgusta je prišel k meni Šteger Alojz, trgovec 12 Gerlinec, k; je bi', takrat »blokfirer« za Novo vas, in mi spotočil, da je bil tisti dan na apelu v Ptuju, kjer so- ptujski nemčurji povedali, da je menda Lacko nekje v Ncvi va.si. Name- ravajo napraviti hišne preiskave, ker ga hočejo ujeti za vsako ceno. To vest sem prinesel Lacku še isti večer, nakar se je nepotil v Zg. Velovlak k Fuksu Francu, po domače Kurjeku, kjer je bilo stal- no zbirališče prvoborcev in javka. Ta večer so prišli tja prvoborci in krenili z Lackom in Kramberger- jem proti Pacinju Naslednji ve- čer sc namerava i napasti crožni- ško postajo Juršinci. Zaradi dolgotrajnega razprav- . Ijanja in pripravljanja načrta za Eikcijo so se borci na postojanki pri Fuksu v Zg. Velovlaku zadr- ' žali zelo dolgo. Na pesniške trav- nike so prišli ob zori. Moral: so ! ostati do večera v skrivališču, j Zbrali so si prostor med Pacinjem ^ in Mostjem, ker tam ni poti in cest. Ta čas je uporabil Knez, da je napisal pismo za gestapovce in 1 ga oddal cestarju Kontaroviču. _^alje prihodnjič) Kietiiska šola Turnišče ori Ptu u Ing. Egon Zoreč Spričo vtjiikiii mvesucij, uvaja- nja mehanizacije in dobro vpelja- ne kmetijske službe se tudi nase kmetijstvo vedno hitreje dviga iz zaostalosti. V splošnem stremlje- nju za njegovo izboljšanje mnogo prispevajo radijske oddaje, stro- kovna predavanja, film, tisk in kmetijsko šolstvo. Kmetijsko šolstvo se je pri nas nedvomno prav razmahnilo šele po drugi svetovni vojni. V tem času se je mreža nižjih kmetijskih šol zelo zgostila. Poleg ostalih šol je bila ustanovljena v tem času tudi enoletna nižja kmetijska šola Tur- nišče pri Ptuju. Do svoje reorga- nizacije leta 1958 je dala nad 100 absolventov, katerih mnogi so se lepo uveljavili v kmetijski praksi. Ker novi šolski zakon ne pred- videva več nižjih strokovnih šol, pač pa le šole za kvalificirane de- lavce, kar pomeni, da ni več na- men strokovnih šoi dati neko teoretično strokovno znanja, tem- več usposobiti kandidate za dolo- čeno delo v pr:izvcdnji in jim da- ti tudi ustrezno kvalitikacijo, se je dotedanja enoletna splošna kme- tijska šola v Turnisču pri Ptuju v soiskem letu 1958-59 pretvorila v dvoletno specializirano šolo. Po tej preobrazbi učenci v tej šoli ne do- bijo več splosnega kmetijskega znanja v enem letu, temveč se v dveh letih temeljito usposobijo v eni ali dveh določenih kmetijskih panogah, v katerih se bodo pozne- je zaposlili ali pa bodo stopili na domačih posestvih v proizvodno sodelovanje s kmetijsko zadrugo. Ob zaključku šole postane absol- vent kvalificiran delavec določe- ne stroke in postane tudi pomož- ni traktorist. Takšnih specializira- nih šol je trenutno v Sloveniji 16. Nadaljevanje strokovnega uspo- sabljanja je v smislu šolske re- forme lahko vsestransko in lahko kvalificirani delavci, ki delajo v kmetijski proizvodnji, dopolnijo svoje znanje in postanejo kmetij- ski tehniki, ali po novih predpisih po vpisu na univerzo in po vztraj- nem študiju celo inženirji. V dvoletni kmetijski šoli Turni- šče pri Ptuju je trenutno 45 učencev in učenk. Pouk je v dveh oddeikih dnevno po pet ur. Učen- ci se šolajo dve leti tako, da so eno leto v šoii, kjer se poglablja- jo v teoretični del pouka, pozneje pa so še eno leto pri praktičnem delu. Učni program je obširen in zahteven. Temeijni predmet v šoli je poljedelstvo, kjer so učenci naj- več zaposleni in jim ta predmet povzroča največ truda. Na šoli je sedaj pet učnih moči, in sicer dve stalni (inženir agronom in kmetij- ski tehnik), kar je seveda prema- lo, in tri honorarne moči — in- ženir agronom in dve moči iz osemletke Breg pri Ptuju. Sola je internatska in imajo učenci vso oskrbo v internatu. V internatu je red in disciplina. Učenci so iz vseh krajev Slovenije, učni uspehi pa so zadovoljivi. Konec februar- ja bodo učenci I. letnika absolvi- rali teoretični del šole in odšli na praktični del šolanja. Vrne se let- nik 1958-59, ki je bil doslej na praksi in začne se s poukom dru- gega letnika. Teh učencev in učenk je le 15. Ke je predizobrazba nekaterih učencev in učenk prvega letnika zelo pomanjkljiva, je vodstvo šole organiziralo študijske krožke. Ti- sti učenci, ki v nekaterih pred- metih znajo kaj več, pomagajo šibkejšim, pomaga pa tudi učni kader šole. Pouk je zelo nazoren. Šola ima mnogo učil in je tako predavateljem omogočeno preda- vanje zelo ilustrirati. Poleg tega pa so v času vegetacije praktične demonstracije in delo v naravi. Tako se srečujejo učenke in učen- ci s prakso, podobno pa je tudi v živinoreji in v mehanizaciji. Šola razDolaga z lastno mehanizacijo: s traktorjem, kosilnico, škropilnico itd. LIčenci imajo tudi razvito dru- žabno življenje. Imajo šahovski krožek, sodelujejo v strelski dru- žini, pojejo v pevskem zboru in sodelujejo v kulturno-prosvetnem krožku, na voljo je bogata stro- kovna in leposl. knjižnica itd. Na šoli je mladinski aktiv, ki je do- kaj agilen. Razvoj šole uravnava šolski odbor, šola pa je v dobrem stiku s starši svojih gojencev. Upravnik šole se trudi dati zavodu pečat dobro organizirane šole. Tu- di vzgojiteljica, ki vodi internat, se trudi, da bi napravila iz učen- cev in učenk čim bolj zrele ljudi. Kmetijske zadruge se v dode- ljevanju pomoči učenkam in učen- cem niso najbolj izkazale. Bolj so to razumela kmetijska posestva, ki so upoštevala, da sredstva, ki so jih izdala za šolanje kmetijskih strokovnih moči, niso vstran vr- žen denar. Nedvomno nivo šole še ni na takšni višini, kakor bi si želeli, vendar kaže šola iz leta v leto lepši napredek. Svojih nalog se zavedajo tudi učenci, katerih ve- čina se je odločila za šolo zato, ker ima veselje do kmečkega dela. Film »Dobri stari pianino« v Ptuju NISO GA VSI VIDELI KINO DVORANA PRETESNA — STISKA PRED BLAGAJNO - PROSIM, VSAJ ZA STOJIŠpE — ANUŠKA JE DOBILA ŠOPEK NAGELJCKOV — UGODNA KRITIKA FILMA IN IGRALCEV — TIHE ŽELJE PO NOVEM SCENARIJU Od ponedeljka 25. do srede 27. januarja t. 1. se je v Ptuju zcpet pokazalo, da je kino dvorana v Titovem domu premala, da bi sprejela vase vse, ki bi radi isto- časno gledali fi'.m »Dcbri stari pianino« s Ptujčanko, visckošoiko Vido Kuharjevo v glavni ženski vlogi Anuške. Pokaralo pa se je tudi, da ima ptujski kino zelo širok krog obiskovalcev kino pred- stav — najmanj 5000, ki pa jih ni mogoče drugače zadovoljiti ob posebnem zanimanju za privlačen fiJm, kot s 7—15-kratnimi pono- vitvami predstav po 400 gledalci. Film »Dcbri stari pianino« je lahko bil v Ptuju samo 3 dni, zato je tudi bilo samo 9 predstav, biti pa bi jih moralo glede na veliko za- nimanje zanj najmanj 12. Tako zanimanje za film »Dobri stari pianino« je igralki iz Ptuja Vidi Kuharjevi poleg šopka na- geiljčkov, ki jih je prejela cd uprave kina na predstavi v torek zvečer.' najlepši dokaz zanimanja tukajšnje javnosti za njeno igro v filmu, ki prikazuje odlomek iz borb slovenskih partizanov za na- rodno osvoboditev izood jarma ^kupatorjev in dcmačih pomaga- čsv. Enako zanimanje kot za ta film j« bilo le še za dcmače filme »Svet na Kajžarju«, »Kekec«, »Vesna«, »Ne čakaj na maj« in za nekatere inozemske filme. Pred kino blagajno je bila huda gneča, telefon je stalno brnel. Niti blagajničarka niti direktor nista mogila zadovoljiti vseh, ki so želeli priti k predstavi. Mnogi so se neglede na položaj in sta- rost zadovoljili s stojišči. Če bo enako zanimanje za ta fiJm tudi drugje, bo imelo podjetje »Tri- glav-film« zadoščenje, da za ta film vložen trud ljudi in sred- stva niso bila zaman. Ob tej priliki ne bi sme
  • elo dobiti tudi film, ki je bil lani posnet na ptuj- skem gradu, ki še spcminja na čase poštnih kočij in ljubezen- skih zgodb grajskih gospodičen. VJ. Sredi nmerto^, dela in uspehov Nekaterim je menda že prišlo v navado, da govoričijo, č^š, ptujski študentje ne zmorejo samostojnega in uspešnega dela. Nepoučen človek tem govoricam kaj lahko nasede, toda dejstva so nekoliko drugačna. Res je, da je prejšnja genera- cija nekoliko zadremala pri delu, toda zadnji dve leti se stvari bistveno spreminjajo in letos že lahko govorimo, da je ptujski akademski klub postal delav- nejši in da že sodi med delavne študentske klube. Za uspehe se moramo zahvaliti predvsem po- mlajenemu odboru s požrtvoval- nim predsednikom Romanom Vnukom na oelu in pa članstvu, ki vedno bolj z razumevanjem pristopa k delu. Zal pa se med študenti, člani ptujskega aka- demskega kluba, še vedno naj- dejo taki, ki poskušajo zaviralno vplivati na delo kluba in vred- notijo njegove uspehe le po šte- vilu internih zabav (ki pa pri njihovi organizaciji nikoli ne sodelujejo). V bodoče je tudi tem odklenkalo. Odbor je sklenil, da bo zrcduciral članstvo in izločil vse nedelavne člane. Zastopa pa stalL^čc, da bodo morali vsi ptuj- ski štipendisti krepko pljuniti v roke in pomagati pri delu. Ptuj- ski študentje zelo pogrešajo so- delovanje s ptujsko mladinsko organizacijo. 2e večkrat so po- skušali navezati tesnejše stike, toda na žalost z minimalnim uspehom. Odbor iskreno upa, da bo sodelovanje med mladinsko in študentsko organizacijo rodilo v bodoče izdatnejše rezultate. In kakšni so načrti za bodoče delo? Ti so zelo pestri. Pred dur- mi je organizacija tradicional- nega študentskega plesa. Štu- dentje upajo, da bo ta prireditev lepo uspela, saj se zelo trudijo pri organizaciji. Tej prireditvi bo sledilo nekajdnevno smučanjq na Pohorju za tiste člane kluba, ki se bodo izkazali pri organiza- ciji plesa. Vse stroške bo kril odbor. Na programu je tudi organiza- cija slikarske razstave v Ptuju, kjer bi pokazali svoje znanje in talent mladi ptujski slikarji- amaterji. Tisti študentje, ki jim je lite- rarna umetnost pri srcu, bodo skupno z mladinsko organizacijo na gimnaziji izdali svoje literar- no glasilo. Ko govorimo o načrtih, ki so povezani z uspešnim delom, ni- kakor ne moremo mimo šport- nikov. Ti imajo v načrtu organi- zacijo več športnih tekmovanj. Udejstvovali se bodo v košarki, malem rokometu, odbojki, na- miznem tenisu, atletiki in šahu. Studentje-športniki se tudi v T.jubljani aktivno udcistvujcjo in dosegajo uspehe. (Dalje prihodnjič) Ptujčan med nagrajenci revije Mladih potov Kakor vsako leto, tako so tudi letos podelili nagrade za najboljše literarne in likovne prispevke mladinske revije Mladih {Krtov. Natečaja, ki je bil razpisan lani m je bi' zaključen 29. nov. 1959, se je udeležilo precej avtorjev. Komisija, ki so jo tvorili: Ivan Potrč, Mitja Mejak, Alenka Gerlo- vič in Viktor Konjar je določi.a nagrade. Prvo nagrado za prozo je prejela Marija Cigale za svojo novelo »Vem, kaj ho>čem«, za po- ezijo sta bili podeljeni dve prvi nagradi, ki sta jo prejela Vido Korar in Marjan Kramberger. Ala Peče je za svoje »Majhno sreča- nje z Indijo v Nemčiji« prejela prvo nagrado za potopis. Za svoje risbe je dobil nagrado Igor Do- lenc. PCKieljeni sta bili tudi dve drugi nagradi, ki sta jo prejela Ptujčan France Anžel in Leopo.d Hočevar iz Trbovelj. Med nagra- jenci so tudi že poznana imena kot sor Janez Juvan, Niko Keše, Jože Felc. Barbara Brecelj, Silvo Vremec in drugi. Revija' je od lani naredila korak naprej, kar nam nedvomno priča- jo nagrajen- prispevki. Mlada pota so v neki meri šola mladega rodu, ki mu ie kultura in vse kar je z njo v zvezi, še p*sebno pn srcu Frav nič ni čudno, da ime- na, ki smo jih prej srečevali le po razrednih m šolskih listih ter a mansh h sr:rMj-'mo pozneje na stran^^h na^-^ga "^i-opisja in revij. Maja Predavanje O črnem kontinentu Dne 20. t. m. se je v sejni dvo- rani ptujskega magistrata začela vrsta poljudnoznanstvenih pre- davanj novo ustanovljene De- lavske univerze v Ptuju. Šolski inšpektor tov. Karel Sepec je v imenu nove delavske kulturne ustanove spregovoril nekaj vzpodbudnih besed k uvodnemu predavanju tov. Tončice Urba- sove, kustosa mariborskega mu- zeja. Predavateljica nas je v za- nimivi in poučni obliki sezna- nila s črno Afriko, ki o njej v zadnjem času toliko slišimo in čitamo. Pomembni dogodki uvrščajo to celino vedno bolj v ospredje svetovnega zanimanja. Število svobodnih držav se ] vedno bolj veča in prav leto 1960 je v tem pogledu znamenito, saj je to rojstno leto novih uspehov osvobodilnih gibanj na afriški celini. Napredek, ki ga afriški narodi zaznamujejo, je vsekakor velik, saj sta bili v Afriki ob za- četku prve svetovne vojno leta 1914 edini samostojni državi Etiopija in Liberija. Med števil- nimi kolonijami evropskih držav je bila v 19. stol. med prvimi Alžirija, ki je postala francoska posest leta 1830. V 19. in začetku 20. stol. so si evropske kolonial- ne sile razdelile med seboj afri- ška ozemlja, v kolikor so bila še nezasedena. Predavateljica nam je ob skioptičnih slikah prikazala predvsem narodopisno stran te zanimive zemljine. Seznanila nas je z raznimi posebnostmi po- sameznih afriških plemen, njih običaji v zvezi z neizprosnimi silami in stiskami narave. Ilu- strirano gradivo nam je osvetlilo njihovo preprosto življenje kot poljedelcev, ribičev, nomadskih pastirjev in podobno. Videli smo njihove ženitovanjske navade, razna zarotovanja proti narav- nim silam, grmenju, suši itd. Spoznali smo vpliv podnebnih in krajevnih razmer na način grad- nje njihovih primitivnih biva- lišč. Opazili smo lahko tudi prodira- nje evropske kulture med razne rodove, ki pa je v mnogih pri- merih bolj kvarno kot koristno vplivala na te otroke narave. Ob sklepu smo slišali še magne- tofonske posnetke turobnih gla- sov zamorskega »petja in godbe« ob raznih priložnostih. Kolikor je bilo na našem p>o- Ijudnoznanstvenem predavanju poslušalcev iz delavskih vrst, pa je drugo vprašanje. MESTNI KINO PTUJ predvaja od 29. do 31. januarja italijanski film »TOSCA«. KINO »VEDROST«, Miklavž pri Ormožu predvaja 31. januarja ameriški barvni film »PRIŠEL JE IZ L AR EMU A«. KINO MURETINCI predvaja 31. januarja t. 1. ju- goslovanski film »Dobro mor- je«. MARIBOR NEDELJA, 3L JANUARJA 6.00—6.30 Nekaj domačih za nedelj- sko jutro — vmes ob 6.05—6.10 Po- ročila, vremenska napoved in dnevni ko- ledar. 6.30 Od polke do kola 7.00 Na- poved časa. poročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda. 7.15 Re- klame. 7.30 Radijski koledar in pri- reditve dneva. 7.35 Popevke za nedelj- sko jutro. 8.00 Mladinska radijska igra — Francois Rabelais: Pogačarska vojna (ponovitev). 8.50 Nekaj samospevov Jo- sipa Prochazke. 9.05 Radi bi vas zaba- vali. 9.40 Luigi Boccherini: Koncert za flavto in orkester v D-duru. 10.00 Se pomnite, tovariši. . . ivaci Jurač - Tone Ikovic: Na Svinjški planini 1. del. 10.30 Glasbene razglednice. 11.00 Dve skladbi za violino skladatelja Blaža Arniča (iz- vajata Karlo Rupel: violina. Marjan Li- povšek: klavir). 11.10 Igra pihalni or- kester JLA p. v. Pavla Brzulje. 11.30 Milenko Sobec: „ROG" potuie skozi Pa- namski prekop freportaža). 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 13,00 Napoved Časa. poročila, vremen- ska napoved in objave dnevnega sporeda. 13.1.") Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Za našo vas. 13.45 Majhen koncert lahke glasbe. 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 11. 15.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in ob- vestila. 15.15 Reklame. 15.30 Antonin Dvofak: Karneval, uvertura. 15.40 Ljub- ljanski komorni zbor poje pesmi raznih narodov. 16.00 60 minut športa m glas- be. 17.00 Opera in koncert ob kaminu. W. A. Mozart: Menuet; ariia Pamine iz opere Čarobna piščal. — F. Liszt: Po- zabljeni valček v fis-molu. — A. Dvofak: Humoreska. — ]. Massenet: Recitativ ia arija Manon iz 1. dej. opere .Manon. — V. Paganini: Capriccio v F-duru štev. 22, op. 1. — \fonti: Cardaš. — P, I. Čaj- kovski: Arija Lenskega iz opere Evgenij Onjegin. 17.30 Radijska igra — Gerhard Rasmussen: Stotnik ie bil temeljit (po- novitev). Režija: Maša Slavčcva. 1P.38 Ko misli potujejo . . . (glasbena med- lera). I8.4.'i Trio Slavka Avsenika. 19.00 Obvestil, reklame in zabavna glasba. 19.30 Radijski dnevnik in športna poro- čila. 20.05 Izberite mclodMo tedr.a fza- Ivvnogiashena oridaia za nagrado) 21.00 Skice ir življenja Richarda W3gneria — III. (Lohengrin). 22.00 Napoved časa. po- ročila. vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. 22.1'i Imate fas? ~ zan'ešite z ti?mi! 23.00 Poro- čila iti pregled tiska. 23.10 Popevke se rrstijo. 23.45 Primož Ramivč: Musques fufl^br.c ->/( no Zadnja poročila in za- ključek oddaje. prL'J, DNTE 29 JANU.ARJA 1960 PTUJSKI TEDNIK STP.AN 5 V V ^^ ^^ ^^ ČUDAŠTVA Garv Granta Kdo ga ne pozna iz filmov »Bil sem nevesta«, »Opičje zadeve« in drugih. Mislim, da se ne bi veliko zmctil, če rečem, da se ob imenu Gary Grant zasliši vzdih marsika- tere gimnazijke pa tudi takih, ki imajo »zrelost« že za seboj. Toda Gary ima poleg filmskega tudi svoje zasebno življenje, ki zanj pripovedujejo, da je včasih precej čudno. Ko je bil star trinajst let in se je imenoval še Archibald Lea'ch, je prvič ušel z doma, da bi se pridruži' nekakšni akrobatski sku- pini. Ko je ušel drugič, ni papa niti s prstom več mignil, da bi Scotland Yard poiskal ubeglo čr- no ovčico, iz stroge angleške ma- lomeščanske staje. Tako se je potikal po svetu z raznimi gledališkimi skupinami in nastopal z vse večjim in večjim uspehom v raznih gledališčih, do- kler niso celo v Hollywoodu po- sta'i pozorni. Od tu ni več bežal, celo pred svojimi ženami ne, saj je imel »samo« štiri. Sedaj nima nobene, pa tudi z otroci ga niso osrečile. Strogo zaupno šepetajo, no pa o tem se ne sme govoriti, da sedaj vse noči bere knjige o aktualnih vedah. Da bi pa bil položaj čim- bolj tajinstven, bere pri luči sta- rih svečnikov vseh mogočih vrst in starosti. Tudi o tem, da je strasten zbi- ralec naslonjačev, ne smemo go- voriti. Neki indiskreten trgovski pomočnik je povedal — no. nje- mu ne smemo mnogo verjeti, ker je baje zaljubljen v Grantovo če- trto ženo Betsy Drake — da je Gary stopil nekega dne v njihovo trgovino, si sezul čevlje, slekel, suknjič, si odvezal kravato in se- dal iz naslonjača v naslonjač, do- kler ni našel takega, ki se mu je zdel dovolj udoben. Ko se je oble- kel, plačal in naročil, kam naj mu naslonjač pošljejo, je odšel v dru- go trgovino s pohištvom in tam počenjal isto. Možaku pa ni dosti verjeti ker ljubezen ne pozna me- ja tudi pri trgovskih pomočnikih. Še bolj pa skrivajo njegove spo- sobnosti za avtohipnozo. Neka ostarela bolniška sestra, ki ji ni hotel dati avtograma z njenim, temveč s svojim nalivnim pere- som, pripoveduje sedaj kaj čudno storijo. Gary je nekega lepega dne opa- zil, da iM-adavica na čelu kvari skladnost njegovega obraza in iz- raza. Zatekel se je v neko luksuz- no kliniko, da mu jo operativno odstranijo. Ležal je na operacijski mizi. Vstopil je primarij s štirimi asistenti in ukazal anestezijo. Kar naenkrat Gary sede in zavpije: »Stoj!« Ob začudenju vseh prisot- nih se je oprl na levo roko in dvignil desno ter začel z njo de- lati čudne kretnje pred obrazom. Potem je spet legel in dejal: »Ane- stezija ni potrebna, sem se hipno- tiziral. Izvolite!« Boleča operacija je bila izvrše- na brez anestezije, a videti je bi- lo, da igralec ni čutil ničesar. Na koncu se je lepo zahvalil in odšel domov. Pri nas pravijo: »In ko je s po- stelje padel, se je zbudil.« Tako bi lahko rekli tudi za tiste propa- gandiste, ki si izmišljajo in tve- zejo vse mogoče, da bi bilo o nji- hovih zvezdnikih vedno kaj sliša- ti, Četudi nima ničesar skupnega s stvarnostjo in napornim življe- njem umetnikov kot je Gary Grant. Zdravniku - ničesar zamolčali Nameraval sem že leči, ko je zazvonil telefon: »Prosim, če bi prišli takoj, moj mož je dobil srč- ni napad!« Spotoma sem razmišljal o pri- meru. Mož je bil pri triinštiride- setih letih, zaposlen med vodilni- mi uslužbenci večjega podjetja, kjer je imel lepe uspehe. Usluž- bence tega podjetja sem redno pregledoval in ob takih priložno- stih mi je vedno dejal: »No, le hitro, da bom kmalu nazaj v pi- sarni.« Nikoli mu ni nič manjkalo, tu- di pregledi niso pokazali nobenih znamenj kakšne bolezni. Zdaj pa nenadoma — srčni napadi in to tri mesece po pregleda. Ko se je kasneje izlizal iz naj- večje nevarnosti, mi je priznal, da je že od nekdaj čutil bolečine okoli srca, a ni sodil, da bi bile kaj nevarnega. Vendar je imel angino pectoris, ki je ne more od- kriti noben instrument. Bolnik je sam dolžan, da zdravniku točno opiše bolečine. Drug primer rednih srčnih na- padov je bila neka žena, ki je na vsa vprašanja iz njenega osebnega življenja odgovarjala, da je po- vsem zadovoljna. Z zdravljenjem sem sicer uspel napade omiliti, a nikakor niso marali prenehati. Še- le pretveza, ko sem jo poslal k zdravniku za živčne bolezni, je pomagala. Odkrilo se je, da je nje- no družinsko življenje povsem ne- uravnovešeno in podroben razgo- vor z njenim . možem je bolnico ozdravil. Podoben primer sramežljivosti sem odkril pri starejšem profe- sorju. Obležal je s hudimi boleči- nami v križu. Na vsa vprašanja, če je kdaj za čim bolehal, kar bi moglo biti v zvezi s križem, je odgovoril nikalno. Šele rentgenski posnetek je pokazal čisto spodaj nekaj prav drobnih pikic. Vprašal sem ga, če je kdaj v mlajših letih dobil kakšne injekcije. V zadregi je priznal, da je dobil nekoč in- jekcije vizmutina — sredstvo, ki so z njim zdravili sifilis, preden smo spoznali penicilin. Po tej ugo- tovitvi je zdravljenje hitro napre- Še huje je, če starši iz malo- dovalo! marnosti ogrožajo življenje svojih otrok. Mati deklice, ki jo je bil povozil avto, je na vprašanje, ko- likokrat in proti čemu je bil otrok cepljen, odgovorila, da ne ve na- tanko, kakšne injekcije in kdaj jih je deklica dobila. Zaradi ran bi jo moral cepiti proti tetanusu. a tega ne bi smel, če bi bil otrok v do- glednem času proti temu že cep- ljen. Nazadnje je mati vendarle priznala, da otrok sploh nikoli ni bil cepljen. Zdaj je bila rešitev enostavna. Ti primeri kažejo, kako moreta sramežljivost ali malomarnost ogrožati bolnika. Zato: zaupajte svojemu zdravniku vse! Neka! o Eiffelovem stolpu Eiffelov stolp, kakor znano, so- di med tri največje zgradbe sve- ta. Z gradnjo, za katero sta po- sredno pobudo dala Američana Clark in Reeves, so pričeli leta 1887 in končali dve leti kasneje —za svetovni velesejem v Parizu. CJairk in Reeves sta namreč drža- vi Philadelphiji ponudila načrt za 300 metrov visoko stavbo, ki bi jo naj ipostavidi ob stoletnici nje- nega glavnega mesta. To zamisel in načrt pa je v Pariz prinesel inženir Sebillot, ki je brez uspeha poskušal za to ogreti francosko vlado. Nazadnje j« pridobil Gu- stava Eiffela, ki je v podje4;je vJožil 1 milijon dolarjev, država pa po oklevanju še 500.000. Toda Eiffel je kmalu zašel v težave. Ne samo zaradii gradnje Panamskega prekopa, pač pa tudi zaradi pro- testov in tožb. Ko je namreč pri- čel graditi stolp s 15.000 železni- mi nosilci in 2,500.000 prečniki, je v Parizu završalo. Tri sto naj- slavnejših Parižanov, med njimi romanopisec Alexander Dumas, sin, Guy de Maupassant in skla- datelj Gouncd, je podpisaCo pro- testno pismo; poleg tega pa je ^ikupina inženirjev »izračunala«, da se bo stolp pri višini 217,5 m oodrl in zrušil. Toda Eiffel ni od- nehal. V enaindevetdesetem letu svoje starosti je umrJ, bogat in svetovno znan. (Stolp mu je že v prvih dveh letih prinesel 1 mi- ijcn 500.000 dolarjev). Leta 1898 je bila s četrte plat- forme prva radijska, leta 1925 pa orva televizijska oddaja. Leta 1912 se je s stolpa spustil krojač Reichen s krili, ki si jih je sam napravil, in se ubil. Do danes je ^ skoki s stolpa naipravilo samo- -nor preko 34 ljudi, kljub temu, -Ia pazniki pazijo na osebe s sa- -ncmori.'skim videzom. (Neko -■ra^ko so dvakrat zavrnili in je ■inčala v Seini.) Mied obiskovailci, '-i jih je vsako leto za približno d°'set odstotkov več (leta 1952 jih je bilo 1,250.094, ki so za to, da so se lahko povzpeli na vrh, pla- čali 700.000 dolarjev), je dosti čudakov — odkrili so med njimi nekega Galarda de Bearna, ki je nosil pod plaščem 25 kg močnega razstreliva, češ da je filozof in bi mu zrtišitev stolpa pomenila »veliko osebno dejanje«. Kljub neizmiemim denarnim dohodkom pa je uprava zaskrb- ljena, kajti obiskovalcu številke 25 milijonov (1952), nefcemu zi- darju iz Lilla, je morala pcMoniti avtomobil. Skrbeti mora tudi za čiščenje. La Tour Eiffel prebarva- jo vsakih sedem let in porabijo vsakokrat 35 ton konjakovorjave barve, ki jo nalašč za to izdelu- jejo v Mailwauikeeju. Pri tem po- rabijo 1200 nylon ščetk. Sedemnajsttisoči Colibri podar- jen članu koiekiva TOMOS Delavec v transportnem oddel- ku tovarne Tomos. Grdina Cele- stin je imel 26. decembra lani srečen dan. Uprava podjetja in organi delavskega samoupravlja- nja so sklenili, da bodo zadnje, v planu predvideno motorno kolo Cciibri pKxiariili enemu izmed članov kolektiva tovarne. V do- poldanskih urah je zadnji — se- demnajsttisoči Colibri zdrknil s tekočega traku. Zvečer naj bi pKJStal tastnik tega Colibrija eden od 1600 delavcev in uslužbencev tovarne. Sklenjeno je bilo. da bo žrebanje na družabnem veče- ru, ki ga priredi oddelek monta- že v FKjčastitev dosedanjega F>ro- izvedenega plana. Na ta večer je bilo povabljeno mnogo članov de- lovnega kolektiva ter tovarniški, občinski in okrajni vodilni delav- ci. Med 1600 kandidati je sreča izbrala enega. Imela- je srečno roko, kajti tovariš Grdina je ve- sten in požrtvovalen delavec in prav gotovo bo svoje delo zdaj opravljal še z večjim veseljem. Žrtvovan ključ vežnih vrat žena je možu v prepiru očitala, da razmetuje in da zato ničesar ni imel, ko sta se vzela. »Povej mi, kaj si pravzaprav imel, ko sva se vzela?« »Vsega tudi ti nisi imela. Še to, kar sem jaz imel. si mi vzela!« ji je odvrnil. »Kaj pa?« »Ključ vežnih vrat!« ★ Življenje mladaporočencev »Kako zdaj živita, odkar sta po- ročena? Ali sta se že vživela v zakonski stan?« »Z možem sva se zmenila, da bova na to vprašanje skupno od- govarjala !« Pri sodniku za prekrške Sodnik za prekrške prvemu po- telpuhu: »Kje stanujete?« Potepuh: »Povsod, tovariš sod- nik!« Sodnik naglušnemu drugemu potepuhu: »In kje pa vi?« Drugi potepuh: »Pri tem svo- jem prijatelju!« Deset odstotkov popusta Napis v trgovini: »Deset od- stotkov popusta damo stranki, ki kupi in plača v 5 minutah!« HUMOR Moževa nova očala »Tovariš oipbik, kaj naj storim z možem? Odkar ste mu preskr- beli nova očala, stalno gleda za drugimi ženskami.« »Moža pustite pri miru; očala ;mu vzemite in mu jih vrnite, ko ne bo več drugih žensk v bli- žini !« Zbirka ptičMh faic Antonije Ilič, načelnik deviz- nega oddelka pri Narodni banki v Beogradu že dobra tri deset- letja proučuje jugoslovanske pti- ce in zbira njihova jajca. Za pti- ce se je začel zanimati v Gor- skem Kotoru, potem v Vojvodi- ni, največ pa se je s tem ukvar- jal v Bitolju, kjer si je pridobil sloves eniega najboljših pozna- valcev ptičjega sveta v Evropi. Doslej ix>znajo znanstveniki na jugoslovanskem ozemlju 508 različnih pfic, izmed katerih jih največ živi v Makedoniji. Po je- zerih plavajo labodje in pelikani, v močvirni Pelagoniji živijo šte- vilne jate močvirnih ptic. z vi- soke Šar planine pa se spuščajo orli. Ilič je najboljši poznavalec makedonskih ptičev in njegova zbirka 500 različnih ptičjih "jajc sodi med največje in najbolj znane v Evropi. Za pravilno oce- no pomembnosti te zbirke naj omenimo, da noben nemški na- ravoslovni muzej nima njej ena- kovredne. Kaže pa, da bo postala Iličeva zbirka še bolj dragocena, ko bo- do izsušili močvirje v Pelagoniji, ker se bodo radi spremenjenih razmer mnoge ptice verjetno preselile drugam. Vlasotinsko umetno jezero pa bo pokrilo šte- i^ilna področja, kjer so živele do- klej redke ptice, katerih jajca ima Ilič v svoji zbirki. DR. TRSTENJAK: Iz zpiiovlne Temnarja in njegovih vino- oradov v Hermancili blizu Ormoža (Drugo nadaljevanje) Križniki so imeli sedaj lepo za- okrcže.- svet, ki je še vednb na- raščal, in široko polje za versko m duhovno vzgojo ljudstva, za obljuditev kraja, kjer je bil še neobljuden, pust m neobdelan, ter za obrambo osvobojenega ozemlja proti Madžarom. Vedno na straži in z mečem v roki so križnikj to izpolnjevali, kar jim je nadškof leta 1236 naročil. Poleg cerkve pri Veliki, Nedelji so ^ njihovem prizadevanju nastale še v tem ve- ku cerkve v Oirmožu, potem v Središču in verjetno tudi pri Mi- klavžu, ki je od Velike Nedelje najbolj oddaljen. Obenem s tem so krčili šume ter raven svet spreminjali v polja (Krčevina, krč), hribovit pa zasajali z vinsko trto. navzm:s pa gradili hiše ;n ustanavljali ncve naselbine: Kaj- žar, ki je dobil ime po kajžah (kajža od nemškega Keusche — koča), Kog, kar je nastalo iz nem- škega Gehack — poseka, ker so bi'i tu gozdi in so jih pKJsekali, Vuzmetinci nemško W:esmaans- dorf, :n mnogo drugih krajev v bližnii in dalini okolici Ormoža. Na obrambo p>okrajine so t'tuj- ski mislili, brž ko so se Madžari iz teh krajev umaknili. Do učin- kovitejše brambe pa je prišlo, ko so svet dobili križniki. Uspešno braniti pa se ga je dalo k z da- leč na vse strani 'vidnega in z južne strani pvoložnega 235 me- trov visokega osamljenega hriba, ki na ostalih treh straneh proti niže ležečim grabam strmo pada. Proti vzhodu zapira kake poJ ure hoda dolgo dolino, ki ji domačini pravijo »brekja« (brekja, breknja, srbohrv. brekinja, izpeljano iz ko- rena brek, kar pomeni crenso — čremso, tudi skoriš [univ. prof. dr. Rudolf Kolarič]. Kaže torej, da je bilo nekdaj v tej grabi mnogo te- ga drevja). Na tem hribu, s ka- terega je bilo lahko obvladati vso okolico, so križniki s tlaiko svojih pcdložnikov zgradili obrambni (strelski) dvcrec Mogoče je tu- di, da so zanj uporabili kakšno zgradbe iz prejšnje dobe Tu so f>otem shranjevali orožje: meče in sulice, kakršnih en« (železno 88 cm dolgo do'go in pri ročaju lepo zrezljano) so našli pred nekaj leti na severn- .^trsn- današnjega gra- du dva m pol metra globoko v zemlji, ter živež. Če je kraju pre- tila nevarnost (Madžari so si pri svojih roparskih vpadih prilaščali ljudi, živino in drugo, kar so mo- gli doseči, za seboj pa puščali po- žgane domove in opustošeno zem- ljo), so najprej zabarikadirali »brekjo« z drevesnimi debli, ve- jami in trnjem, da so s tem za- drževali roparskim tolpam, ki so navadno prihajale na konjih, do- hod k dvorcu, da so se pri njem lahko zbrali strelci in se pripra- vili na obrambo. Ta strelski dvorec je bil zame- tek današnjega Temnarja in se- ga nazaj v sredino 13. veka. V tedanjih nemirnih časih, ki so trajali nekaj stoletij, je bil močno oporišče za obramibo Hermanec in okolice, za obrambo živahnega in plodonosnega dela križnikov v teh krajih. Kaže celo, da je bilo vse njihovo delo in življenje sprva sa- mo tu koncentrirano. Pri tem jih ni motila kratka vladavina Ma- džarov okoli leta 1263, ko je pri- šel Ptuj za kratko dobo v njihovo oblast, vsaj vpadov njihovih ro- oarsikih tolp se jim ni bilo treba bati. Prvotni strelski dvorec »o v teku stoletij večkrat obnovili in razširili, kakor so to zahteva e FKJtrebe gospodarstva in njegove- ga razvoja, da je končno dobil današnjo zunanjost in notranjost. S solnograškimi nadškofi je za- čel v te kraje prodirati nemški fevdalizem. Manjši samostojni po- sestniki slovenskega rodu, ki so preživeli madžarsko dobo, niso mogli tekmovati z nemškim druž- benim redom, ki se je širil iz Ptu- ja, ter vzdržati visokih davkov in dajatev za vojsko. Začeli so se zatekati v varstvo nemškega vi- teškega reda, da so se rešili teh bremen. Izročali so mu svoje imetje m fx>sestvo, da so ga do- bili proti dajanju malenkostne de- setine in gorna zopet nazaj v uži- vanje (fevd) in s tem postali nje- govi podložniki. Eden takšnih je bil župan Stinko v Hermancih, do tedaj svoboden nižji plemič (ple- mič je bil vsak svoboden kmet. ki ni bil s svojo zemljo nikomur podložen), ki se je leta 1277 po- dal z vsem svojim imetjem v var- stvo križniške komende (uprave) pri Veliki Nedelji. Iz nekega raz- loga sta t>odari'a cwkvi neki Mercl iz Ptuja (leta 1283) svoj vinograd na bregu Širne pri Hermancih (verjetno Čr- mošnjak pod Strmcem vzhodno od Temnarja) ter Arnold štrigovski leta 1288 svoj dvorec in posestvo ob državni meji (nekje pri Stari gori), ki ga je imel prej neki Dobron. S sličnimi pravnimi akti (da- ritvami in volili) s strani svolxKi- nih kmetov je {K-sestvo nemškega viteškega reda stalno naraščalo. Ob koncu tega stoletja je naraslo približno na 11.000 ha (nekako po- lovica površine današnje ormo- ške občine), če je trditev profe- sorja Fr. Kovačiča (»Slovenska Štajerska in Prekmurje«, Ljublja- na 1926, str. 133) resnična. Križniki so tako postali največji in najbogatejši zemljiški gospod- je v teh krajih in so svoje cer- kve in duhovnike pri njih lahko obdarovali z velikimi kompleksi zemlje (cerkveno in nadarbinsko premoženje). Z dovoljenjem solnograških nad- škofov so prišli v 13. stoletju ali v začetku 14. stoletja v območje današnjega vinogradniškega go- spodarstva »Jože Kerenčič« v po- sest večjih ali manjš;h površin zemlje še: benediktinci (red je bi: ustanovljen v 6. veku), ki so tudi obdelovali zemljo, in cister- cijanci k: so jim njihova redovna pravila naravnost naložila, da mo- rajo obd^>Jovati zemljo. Glede na obseg in način obdelovanja zem- lje so bfli oni za tedanjo dobo to, kar so danes za kmetijstvo kmetijske šole. V poznejši dobi, ko je oblast solnograških nadškofov prenehala (proti koncu 15. stoletja), so pri- šli z dovoljenjem novega dežel- nega kneza (štajerskega vladarja Habsburžana) v teh krajih do zemlje še ptujski dominikanci. sekovski (graški) avguštinci ter v začetku 16. stoletja še ormoški frančiškani. V novejši dobi (leta 1912) so jo dobili na GomUi še veržejski salezijanci. ki jim jo je zapustila neka družina iz Veržeja v dobrodelne namene. Kakor križniki so tudi benedik- tinci in cisterdjani krčili šume in spreminjali ledine v polja in vi- nograde ter naseljevali ljudi, s katerimi so svojo zemljo, zlasti vinograde, vzorno in donosno ob- delovali. Vino so drago prodajali in si kopičili premoženje, ker so bile njihove delovne moči pvoce- ni. Veliko bogastvo pa je postalo cerkvenim redovom sčasoma v pogubo, zlasti nemškemu viteške- mu redu. Veliki mojstri (predstoj- niki križniškega reda), ki so imeli od 16 veka dalje svoj sedež na Dunaju, komturji (upravniki nji- hovih posestev), ki so bili' za te kraje pr: Veliki Nedelji, ter vite- zi (tudi nadarbinarji na župnijah, ki so nosili bel plašč s črnim križem; so se udajali udobju in razkošju, zaradi česar so začeli gmotno in nravno propadati. Tudi pri drugth redovih je bilo po- dobno. (Nadaljevanje) STRAN 8 PTUJSKI TEDNIK PTLJ. DNE 29. JANUARJA 1960 Občinska gasilska zveza Ptuj OBVESTILA Po naroČilu Občinske gasilske zveze Ptuj dobiva tednik vseh 58 društev glede na dogovor z upravo lista, da bodo v njem vsa važnejša sporočila in obvestila. Naročnino bo poravnala občin- ska gasilska zveza. Društva, ki želijo imeti v časopisu obvestila, naj ta pošljejo Občinski gasilski zvezi Ptuj, ki jih bo zbrala in dala listu. Rok oddaje obvestil najpozneje vsak torek. obCni zbori v soboto, 30. januarja 1960, ob 18. uri Gasilsko društvo Ptuj; v nedeljo, 31. januarja 1960, ob 14. uri Gasilsko društvo Desenci, Biš in Vitomarci, ob 17. uri pa Podvinci in Velovlak. V torek, 2. februarja 1960, ob 15. uri Gasilsko društvo Stojnci, ob 18. uri Gasilsko društvo Mu- retinci in ob 18. uri Gasilsko društvo Spuhlja. V soboto, 6. februax-ja 1960, Ga- silsko društvo »Delta«, Ptuj, Ga- silsko društvo Pacinje in Gasil- sko dru.^tvo Avtoopreme Ptuj, ob 19. uri Gasilsko društvo Dor- nava. V nedeljo, 7. februarja 1960, ob 14. uri Gasilsko društvo Zabovci, ob 16. uri Gasilsko društvo Mar- kovci in ob 18. uri Gasilsko dru- štvo Nova vas. V nedeljo, 31. januarja 1960, ob 8. uri v Ptuju, Lackova ulica 11 (pisarna zveze) enodnevni semi- nar za kandidate, prijavljene za gasilsko podčastniško šolo Med- vode. Seminar za vse kandidate obvezen. Obravnava glavnih vprašanj gasilstva. Siortna srečanja ptu[sklh šludentov oLuueiiLj« — ciani nujbKeya akademskega kluba so na svojem zadnjem občnem zboru sprejeli obširen program dela na politič- no-ideološkem in športnem pod- ročju. Skupščina ZŠJ ljubljanske univerze je postavila pred štu- dentske klube važne zahteve: raz- vijati med študenti sodelovanje, pomagati pri delu na območju do- mačih občin ter tasno sodelovati z družbenimi in političnimi or-ga- nizacijami v domačem kraju. Študentje iz območja ptujske ob- čine so ta program dela sprejeli in ga bodo tudi izpolnili. Za začetek so že organizirali oziroma sodelovali na nekaterih Iportnih tekmovanjih študentskih klubov. Tako so se v nedeljo 24. jan. odzvali vabilu študentov iz Zenice, ki študirajo v Ljubljani, ter tekmovali na prvenstvu štu- dentskih klubov v šahu. Ekipa PAK v sestavi Čič Jože, Maurič Franc, Debeljak Stanko in Maurič Ervin se je med osmimi študentskimi ekipami plasirala s 15 in pol točkami na drugo mesto za ekipo Maribora, v kateri so igrali mojstrski kandidati in prvo- kategorniki. To je bil eden prvih uspehov v letošnjem letu in nova izpodbuda za uspešno nadaljevanje in sodelovanje s študentskimi klu- bi iz drugih krajev. Študentje pa niso pozabili na do- mačo občino. V Ptuju so organi- zirali športno tekmovanje mladin- skih aktivov v košarki, odbojki, šahu in namiznem tenisu. Ekipe so dosegle naslednje rezultatfe: Košarka: PAK:Gimnazija 122:46 Aktiv LMS Breg:PAK 45:41 Aktiv LMS Breg :Gimnazija 86:78 Odbojka: PAK:Gimnazija 2:0 Namizni tenis: PAK:Gimnazija 7:2 Šah: PAK:Aktiv LMS Kidričevo 15:3 Ob tem tekmovanju so bili ptuj- ski študentje razočarani nad ne- katerimi mladinskimi aktivi, ki na tekmovanje niso poslali svojih prijavljenih ekip. Prepričani smo, da je to ena izmed uspešnih oblik sodelovanja med študentsko mla- dino na eni ter delavsko in .sred- nješolsko mladino na drugi stra- ni. Študentje so bili vedno za so- delovanje in se bodo tudi v bo- doče trudili navezovati tesne sti- ke z vsem prebivalstvom doma- če občine. Z občnega zbora športnega društva »Aluminij« Pred nekaj dnevi so se na svo- jem '.etnem občnem zboru v Ki- dričevem zbra'i vsi ljubite.ji športnih iger ter ugotovRi, da so skoraj vse panoge v pretekli se- zoni dosegle zadovoljive uspehe. Najve^čje vispehe je dosegla teni- ška sekcija, sekcija nogometa in atletska sekcija, dcčim so sekcije kot odbojka in namizni tenis v zadnjem času nazadova-le. Neko- liko več zanimanja so v pretekli sezoni pokazali tudi mladi roko- metaši, ki so pričeli graditi novi stadion za mali rokomet, ki ga bo- do v letošnji sezoni dokončali. Ti Uspehi so vidni, predvsem pri m!'adiih vrstah. Mlada atletska ekipa je žela velik uspeh na tek- movanju v Ljubljani, kjer se je udeležila pohoda okoli okupirane Ljubljane in dosegla v republi- škem merilu 10. mesto. Tudi no- gomeMši so se v pretekii sezoni uvrstili trenutno na tretje mesto Mariborske pcdzveze. Čeprav so vključili v pretekli" sezoni precej m'adine .z sosednjih vasi, še ved- no primanjkuje mladega šp>ortne- ga kadra in b^o moraili v bodoče posvetiti večjo pozornost mla- dini. Ug'Ctovili so tudi vzroke po- manjkanja mladine. Ta ne more aktivno sodelovati, čeprav je je mncgo, predvsem zaradi obisko- vanja šol v drugih krajih, ter se udejstvuje v krajih šolanja. V letu 1960 bodo skušali pritegniti v svoje vrste še več pionirjev in mladincev in jim nudili zdravo špcrtno udejstvovanje. Rokometna sekcija »Dravsi« je po!agala svoj obračun dela Rokometna sekcija je med prvi- mi, ki so izvedle svojo skupščino. Ta je zelo dobro uspela. Poročila so bila zelo izčrpna. V preteklem letu je imela sekcija včlanjenih 131 aktivnih članov, ki so tekm - v-ali v najrazličnejših ligah. Sek- cija je posvetila veliko pozornost dvigu strokovnega kadra. Sedaj :ma več sodnikov in inštruktor- jev. Delni uspeh je bi'' tudi do- sežen v množičnosti. V pretekli sez-ni so crnanizirali več pionir- sk'h t'km'>va'ni in turni'-.i"v. kjer Šol. Sekcijo vodi še dalje ne- in dokončno zgraditev oziroma postavitev drogov za razsvetljavo — električno, ki bo končana v zgodnji pomladi ter bo tako mož- no prirejati razne športne prire- ditve tudi v večernih urah. Pozitivne stvari so bile ugotov- ljene v razpravi, kjer se je ugo- tovilo, da predvsem napreduje ženska ekipa, ki je v jesenskem tekmovanju v republiškem merilu zasedla 3. mesto, čeprav si zasluži višje mesto v tej ligi. Prav v tem času je prišlo do nesoglasij med vodstvom sekcije in višjim foru- mom, t. j. Rokometno zvezo v Ljublj'^"!. kar neugodno vpliva na članstvo. TERENSKA SLUŽBA ZDRAVNIKOV Dežurstvo splošnih zdravnikov je od 14. do 7. ure po sledečem razporedu: 29.1. dr. Sloibodan Žakula 30.1. dr. Milan Carli 31.1. dr. Milan Carli 1. 2. dr. Ladislav Pire 2. 2. dr. Emil Blagovič 3. 2. dr. Franc Ralredu; 29. 1. dr. Aleksander Poznik 30.1. dr. Ljuba Neudauer 31.1. dr. Ljuba Neudauer 1. 2. dr. Aleksander Poznik 3. 2. dr. Ljuba Neudauer 4. 2. dr. Ljuban Cenčič Ot roške f>cs vetovaln i ce: 29. 1. v Ptuju od 14. ure; 2. 2. v Juršincih in 4. 2. v Desterniku od 13.30 dalje. Vse informacije in naročila hiš^ nih obiskov sprejema dežurni cen- ter Zdravstvenega doma Ptuj, šte- vilka telefona 70 in 80. Hišne obTske naročajte v do- poldanskih urah, pozneje naroče- ni hišni obiski se bodo izvršili sa- mo v nujnih primerih. Protituberkulozni dispanzer ZD Ptuj pasluje do nadaljnjega vsak dan od 7. do 13. ure razen torka. Rentgenski pregledi pljuč so ob torkih od 13. do 18. ure, v soboto od 7. do 12. ure za vse, ki se zdravijo za TBC in v sredo od 7. do 13. ure za vse cstale, ki že- lijo biti pregledani na pljučih. Specialistična intemistična am- bulanta (dr. Andrej Lušicky) po- sluje vsak dan razen srede in sobote od 12. do 14. ure in ne ka- kor doslej od 11. do 13. ure. Uprava ZD Ptuj NOVI KRVODAJ^^-.CI Dne 21. januarja so darovali kri prebiva.ci iz Kidričevega. Zasiluž- nim organizatorjem in marljivim krvodajailcem se iskreno zahva- ljujemo. Krvodajalci so: Kermaunar Iva, Leskovar Marica, Belšak Stanko, Novak Jcsip Rudolf Ivan, Host- nik Anten, Mlinarič Juhjana, Sa- lovjev Boris Pernat Janez, Kova- čič Vlasta. Kokol Ivana, Resnik Vida, Murata Jože, Ivanuša Ivan, Jazbec Ciril, Emeršič Franc, Za.- vec Janez, Sakler Ivan, Kradj Šte- fan, Menhard Je ka, Zn darič Štef- ka, Magdič Milan Kmetec Alojz, Hofman Drago, Miljančič Zvonko, Menoni Edvaird, Levanič Alojz, Vernik Anton, Magdič Cilka, Vaj- da Alojz, Rožman Stanko, Kosec Stanko, Lipar Anten, Zemijič Av- gust, Hadler Štefan, Šcba Marija, Tomanič Karel, Rojko Maks, Se- lan Cirili Jus Ivan, Veble Ivan, Ekselenski Mrirko, Turnšek Zdrav- ko, Levanič Anica, Kranjc Jakob, Kuhar Anton, Beras Ivan, Mezna- rič Jožica, Mesarič Ivan, Jakab Franc, ing. Tonejc Stane, Kokot Alojz, Štrucel Majda, Kranjc An- gela, Pucko .Anica, Verblač Mari- ja, Feguš Slavko, Rober Jože, Meznarič Ivan. Splošna bolnica Ptuj, Postaja za transfuzijo krvi ROJSTVA: dečke so rodile: Liza Lah, Sodinci 36 — Antona: Jožefa Hajšek, Sesterže 15 — Jožefa; Helena Ganza, Ptuj,"Ciril Metodov drevored — Uroša; Ljudmila Go- lob, Prerad 20 — Danjela; Ana Gavez, Središče 227 — Bojana; Ljudmila Golob, Podvinci 23 — Tomislava; Julija Zajšek, Tržeč 37 — Milana; Marija Šafarič, Obrež 108 — Ivana. Deklice so rodile: Marija Kme- tec, Zg. Leskovec 15 — Kristino; Marija Brodnjak, Pod ehnik 33 — Marijo; Antonija Dretar, Mala Varnica 12 — Antonijo. ROJSTVA — Dečke so rodile: Franca Anušek, Vuzmetinci 12 — Framca; Rozalija Rihtarič, Kidri- čevo 40 — Stanislava; Marija Hab- janič. Ptuj, Zagrebška 77 — Bran- ka; Marjeta Antcti.č, Moškanjci 3 — Jožefa; .Mar.ja Lesjak, M:steč- no 20 — Danila; Katarina Frank, Lovren< 92 — M Jana; Terezija Učakar, Spodnja Hajdma 139 — Bojana, Marija Solina, Budina 16. — Deklice so rodile: Manja Paj, Pongerci 4 — Marjano; Angela Anzelc, Zabjak 21 — Danico; .Alojzija Sagadin, Mihovci 3 — Mileno, Marija Kostel, Središče 73 — Marijo; Antonija Nipič, Dolič št. 42 — Jožico; Ivana Čuš, Mez- govci 57 — Dantco; Angela Fe- guš, Sediašek 6 — Danico; Kata- rina Dolič Mihovci 24 — Milenko; Hedvika čeranič. Vičava 16 — Li- dijo; Milka Jurič, Ptuj, Mlinska 14 — Nežo; Katarina Feguš, Sedia- šek 12 — Marijo; Terezija Leto- nja, Kicar 97 — Danico; Marija Krajnc, Barislavci 7 — Frančiško; Marija Majcenovič, Veliki vrh 17 — Anico; Kata^rina Vočanec, Lo- vrečan — Lidijo. POROKA: Zvonimir Kralj, Ptuj, Nova cesta 14, m Štefanija Toma- nič, Ptuj. Nova cesta 14. SMRTI: Melanija Pezič, Cakovec, roj. 1959, umrla 17. jan. 1960. SMRTI: Albin Poplatnik, Cvet- kovci 21, roj. 1959, umrl 27. 1. 1960; Irena Ozi-nec, Vuzmetinci 21, roj. 1960, umrla 16. 1. 1960; An- tonija Kump, Senčak 13, roj. 1897, umnla 22, 1. 1960, Jožefa Koser, Doiič 4, roj. 1876, umria 24. 1. 1960; Neža Trbuc, Spuhlja 74, roj. 1887. umrla 25. 1. 1980; Fr. Krajnc, Ptuj, Mariborska 18, roj. 1868, umrl 25. 1. 1960; Ana Ba- klan, Sp. Jablane 16, roj. 1888, umrla 24. 1. 1960. ENODRUŽINSKO HIŠO, novo, takoj vseljivo, prodam. Jožef Kranjc, Draženci 54. MIZNI ŠTEDILNIK poceni pro- dam. Ptuj, Na obrežju 6. PRODAM MANJŠE POSESTVO v bližini Kidričevega. Naslov v upravi lista. KDOR bi kaj vedel o izgublje- nem sivem volčjaku (Rolfi), naj to sporoči proti nagradi Novaku, Mladika, Ptuj. UPRAVA LETALSKE ŠOLE AEROKLUBA PTUJ sklicuje sestanek vseh jadralnih - motornih pilotov in padalcev, ki bo 31. januarja 1960 ob 9. uri v mali dvorani Občinskega komi- teja Ptuj. Udeležba je za vse obvezna! Uprava OBVESTILO Pri Avto-moto društvu Kidri- čevo so iizpiti za mopediste vsak torek in četrtek od 16. do 19. ure in ob nedeljah od 9. do 12. ure. Odbor VABILO v soboto, dne 6. februarja t. 1., ob 18. uri bo v dvorani Občin- skega komiteja ZKS Ptuj pred- vajanje filmov o cestnem pro- metu, ki so bili nagrajeni na mednarodni prometni razstavi v Beogradu. Vstopnine ni. Vabimo mopediste, motoriste in avtomobiliste ter kolesarje, naj se udeležijo predvajanja fil- mov, ker bo njih vsebina vsem zelo koristila. Prometno varnostna komisija Občinskega ljudskega odbora Ptuj. OBJAVA Naslednji tečaj za mopediste bo začel v torek, dne 9. februar- ja 1960, ob 17. uri v prostorih društva. Naslednji izpiti za mopediste v torek,2 . -m četrtek, 18. febr. in v ponedeljek, 22. februarja, ob 15. uri v prostorih društva. Avtomoto društvo Ptuj ZAHVALA Po ozdravitvi naše hčerke Petre se tem potom prav iskreno zahvaljujemo ptujskim zdrav- nikom dr. Ljubi Neudauerjevi, dr. Aleksandru Pozniku in dr. Radovanu Cenčiču za vso zdrav- niško pomoč in pozornost, ki je je bila deležna hčerka v času bolezni in zdravljenja v ptujski bolnišnici. Enako hvaležnost dolgujemo medicinskim sestram, bolničar- kam in strežnicam otroškega oddelka, ki so se prav tako izka- zale s požrtvovalnostjo in pozor- nostjo napram naši hčerki in se- stri. Družina Langerholc, Ptuj ZAHVALA Ob prerani sm?ti moje žene in matere Elizabete RebernIšek iz Mestnega vrha se najtopleje zahvaljujem vsem sorodnikom in znancem, ki so darovali vence in jo spremili na zadnji poti. Posebno zahvalo dolgujem dr. Ladislavu Pircu za njegov trud in požrtvovalnost ob njeni bolezni ter g. Martinu Vidoviču za spremstvo. Mestni vrh. 16. jan. 1960. Žalujoči: mož ANTON, hčerki IDA in MA- RIJA z družino ter sin ANTON z družino