Dopisi. Iz Ptuja. (Naai nemcurji, kakoljubijo Slovence? II.) Nemčur in trgovec Ekl pri katerem kmetje blago baje za 20 odstotkov draže plačujejo, kakor v drugih štacunah, je v okrajnem zastupništvu uaše kmete razžalil, ker so Slovenci, in jim svetoral, da aaj raji pri plugu ostanejo, kakor 8e vjavaezadeve niešajo. Sloveaski kmetje, ia okrajai zastopaiki pa 80 iiju odgovorili, da so oai tisti, kteii aajveč davka plaeajo, ia da tedaj imajo pravico sodelovati taai, kder se z okrajaim premožeajem gospodari, ia g. Ekl je OBramotea tako rekoč kmete za odpuščeaje prosil. — Spet pozaeje so aie8tai oČetje prosajo do deželnega odbora eaoglasao skleaili, da bi 8e g. profesor Zitek pregaal, ker je Sloveace proti Ncmcem zagovarjal. Ali dcželai odbor je ptujskiai Bemčurjem odlok dal, da se poštea, značajea elovek, oča sedmerib otrok, ae da tako pregafljati, kakor 6e ao je v kaki hiši steaica aaselila, poaebao takrat ae, če druga ai aič storil, knkor da se je svojih pravic posluževal, ia je v iastopaiatva Sloveace zagovarjal, — ia ptajski aemčurji so spet z dolgiai bo8obi, ia osramuteai ostali. (Koaec pribodajič.) Iz Sesterž pri Monšbergu. (Kmetaki prijatel.) Uže prvi list tega sovražaika ae pa prijatelja aii je došel v roke, ao, ia tudi at. 2 aie Bajde. Dobim jo od poSte; tudi več aaaih kraetov. S teai pa aobedea ai bil kaj oveseljea. Zato pišem tisti dobri dušici, ki je blage volje aaaa ta list plačovati, naj raji tiate deaarje v Boga ime da; kajti aii sloveaski kraetje uže toliko imamo, da si dobre aam koristae časaike uaročimo, če aaai je ljubo; takega izvrška pa ae potrebujemo. Ia to pu zato ae, ker je preveč neumščiae malo pa kaj prida v BJeai. Posebao grda laž je, kar blodi dopisnik od Radgoae (?) češ da so vsi drugi časBiki sloveDski tako pisaai, da jih aaš prosti kmet le malo kedaj razuaie, ao, se tč, kteri črk ae pozaa. Pisatelj teb vratic ai po aolskib klopeh bregušic trgal, aiti »c sloveaskega aiti aeaiškega vsem zveličavnega jezika brati ia pisati učil pa dobro ume Slov. Gospodarja, Novice, Mir, Breaceljaa šteti itd. pa se tudi ae da Glantschaiggom ia MicheliUchem za aas voditi. Radgoaski dopisnik je čisto kratkoiiniea, če je 8 tolikim^ veseljem sprejel tega Prijatelja? Toliko tedaj! Če mu pa je ljubo pošiljati, uaj ga pa! Saj je zdaj cas lova iu bodeaio puške z ajiai zatikali. Strel utcgae bujai biti ia bo hitrej jerebička pala. — Pa če Ptujskega dopisaika obeudajera, ki take srečae 8iae itaa, da. je že edea nfeldwebelu ia tako strašao »rečea, drugi, pa tako vcliko aa leto služi, aaairec 90.0U0 kr., tretji pa celo učitelj pa uže zelo star. To je sreča ia oaiika! Prijatel tudi našteva, da je aaš Gospod izveličar rekel: ljubi svojega bližujcga, kakor saui sebe. Katoliški kiistjaai sloveaski ao vemo pa ve6: ljubi Boga črez vse ia svojega bližujega kakor sam sebe, to sta dvc zapovedi, v kterib je vse zapopadeao, kterib »e tudi rai držiiao ia se jih boaio. Ljubili boaio tudi pošteaega JNeaaca pa tudi vsem dobro želeli tudi aemčurjeBi ia gotovo bolje kakor oai aaai. 0 jedflakopiavflosti pa toliko rečem: če je po vnlji Nemcem, da bi se jiin sloveaski madovalo ifl dopisovalo od uradaij, potem bodemo todi SIoveaci z aemškiaii zadovoljai, drugaee pa ae. To bodi v pomislik! Kmet. Iz Pilštanja. (Cesarjev rojstai daa) smo prav alovesao obbajali. Raao zjutraj so vabili zbraai glasi zvoaov Ijudstvo k av. opravila, pri kterem je šolska ailadiaa zelo gealjivo tudi co8arako pesera pela. Učilaica je bila prav okusao 8 slovenskimi i cesarskiaii zastavimi okiacaaa. Prejaaji vefer je bil tudi jako zabavljiv. Čast. gospodičae S . . so priredile 8 sodelovaa.jeai č. g. J. V. i drugib ainčij zaaiaiivo veselico, pri kteri se je igrala izvrstaa gledaliaka igra, ravao pripravaa za aas; tadi aloveaake peaai so aiilo doaele. Rea lep večcr je bil to; vsa bvala gre čast. gosp. za ajibov trad; veselirao so aa več eaakib večerov. — A aekaj drugega imamo, kar aas pa aikakor veseliti ae more, ia to je aaš aočai čuvaj. Zastoaj je tukaj vse opoaiiajaaje, zamaa vsaka dobra beseda; oa gode vsak večer svojo švabsko aočao pesein, ktero aam ravao tako malo raznrae, kakor kdo drag. Zaabiti bi beseda žapaaova tukaj kaj pomogla; drugače sraruota za aas, veak se aam srueji, ki to jliši! Iz Mahrenberga. (Žalostao šolstvo.) Čuditi se mora človek, kolikor pameti imajo aemškutarji v avojih možjaaih, posebao pri Dravi, kder 80 tako imeaovaai dravski kaezi. Pod Velko so ravao 8edaj odprli šolo za kakib 30 učencev, aa Brezaeua pa zidajo neko kočico za solo brez vsega spaa; zidovje bo raoralo meada dofsodaega daeva držati za kakib 40 učeacev. Od Velke do Brezaa ae pol ure ai, pa šoli morate biti dve ia sicer aemaki. Sole pod Velko je toliko treba kakor kurečjega očesa aa čeli. Kmetje so bc s vso aio?jo proti ustaaovljeaju iste aepotrebae šole apirali, pa jih besede aiso aičesar pomagale. Zmagal je aeaiški železaiški šef aa sloveaskej zemlji. Kot trd Nemec, bo si gotovo prizadeval celo aemžko aolo aapraviti, v kojo bodo slovenski otroci bodili zijala prodajat. Krščaaski aauk se aa tej ioli ne ači, ker ai katebeta dobiti, ki bi voljea bil zastoaj boditi otrok podučevat. Za stavljeaie aol dežeini š. svet v vsakem kotu dovoljeflje da, tudi tam, kder jih celo Bi treba, le za podučevaBJe v verskem aauku taora varčao ravaati. To se aam rea čudao dozdeva! Tako se ozira o 8edaajih časib na potrebe kraečkega Ijud^tva, ki vedao ia povsod tiija verski aauk, ki je aeobbodao potrebea, da se divjaki ae izgojajo. Šola aa Brezaem se je celo v aemiko haljo ograila. Odkar je zlobai aemški nSubulvereiau aoli uekatera darila, (ali tudi učitelju?) pomolil, zabija ufitelj v svojega obraza potu ediao zveličavno aemsčino v glave sloveaskih otrok. Da mora po naislih g. učitelja Bezjaka aeaiščiaa k izveličaaju aeobhodao potrebaa biti, sklepamo iz lega, ker aiorajo otroci tudi Boga v BCEiščiai častiti. Tamkaj i?e ae slisi več inila slovear.ka beseda: Oče aaa ild. temuč rVater UBser" itd. Kde si člea 19. osaovaih pravic? Isti veliki geimaa, goreč prija- telj in navdušen zagovornik pruško nemškega rScbulvereinau g. Baunigartner. Ta bo gotovo prisrčno vesel, da nemškutarija tako napreduje. 0 ti vboga slovenaka para pa samo plačuj in molči! Ako vidiš, da se tvoji otroci, katere s kaznimi v Solo priganjajo, vendar skoro nič ne naučijo, ne pridrzni se vprasati po vzrokih, kajti tvoja rpamet je prekratka, da bi uinela učenost in početje teh slavnih nemškib pedagogov! Slovenci mahrenberškega okraja plačujejo za šole, da jim rebra pokajo, deca pa se ne nauči niti molitvenih knjig iu katekizma brati, veliko menje še kaj druga. Zato pa jih tujci vedno huje biijejo, izsesavajo in v uič spravljajo! Iz Šaleške doline. (Novi čitalničarji in sokolci.) Bliža se za naš kraj preimeniten daD, 3. 8eptember, kajti ta dan imamo 8vet prepričati, da rodi tudi nasa doliaa krepke sinove majke Slave in da bočejo »topiti tudi njeni sinovi v kolo tistib, kateri se borijo za srečo in blagor niilega našega naroda. Znauo jc, kako neugodna tla so bila pred kratkim tukaj vsacemu narodne_u podjetjn. Ravno v naš mirni kraj se naselilo ranogo tistih, kterim je največje veselje nasprotovatinašej narodnej Btranki, zapeljevati nai kruetski stan k zatajevanju »voje narodnosti, k zaničevanju tistib čednostij, koje so nam avete in drage. Todaravno sedaj, ko bočejo, da bi naš kmetski sitan ujeli na svoje limanice, ravno sedaj se je ustanovila tukaj čitalnica, katerej dolžno8t bo izobraževati svoje ude v maternem jeziku, in jim biti narodno siedišče. V ta blagi namea pa je treba, da se domoljubi združimo, čitalnici pristopimo, jo podpiramo in posebno jeno odpretje dne 3. septembra slovesno obhajamo. Bratje iz prekrasne Savinjske doline pa nam hitijo v poinoč. Savinjski sokol, prvo slovensko telovadno dračtvo na Stajerskem, nas počasti ob tej priliki 8 svojim prvim izletom. Zatorej, rodoljubi, naia dolžnost bodi, sprejeti na_ drage goste v mogočnem šterilu in jim dokazati s tem, da nam tudi pod našo priprosto kmetsko suknjo slovensko srce bije. Ravno tako vabimo tudi vse druge za naiodni napredek vnete rodoljnbe iz bližine in daljave, kajti slavaost utegae zaradi poaebne priljudnosti naših goatov biti taka, kakoršne še nij videla Saleška dolina. Slavnost se prične ob vsacem vremenn, dne 3. septembra, popoldne ob treh v gostilni g. M. Tajnika pri farnej cerkvi, kjer bode tudi sedež čitalnice. Živela, aova čitalnica Šaleška, živeli sokoli Savinjski! —n—.