Posamezna številka 1 K. P®§2nSna" plačana v gotovini. Člev. 178. V mm, v soboto, fine i flvplfl 1920. »SLOVENEC« velja H peM ■> itranl Jago* davile ta v LJablJanl: n Delo uto naprej. K 180*— ■a pol lata „ „ 90-— M Jetrt Mr „ , . „ 4V-n aa teeaet- * ., „ «■—• wn«tmo8loIetn<5 K«'?1- ■I Sobotna izdajrtzn ■a oelo leto . .... K Sova ImrautTo. , 33 — [ Leto ML rtMSffn Innorntl: Kaoitolpna patltvrata (&■ mm Urok« In 3 mm rlnotrn «11 n|« proator) *« mtkral ... po K S'— poslan* I trt. . . po K Pri vert|»in nnrortlln popmrt. HilmaniAl oglu« tiU/Uinm 1118, l*ha|n vnuk »Iren lnvnnmll po- «ortol|ok In dun po pmialk»-oh 3. url *|nlra|. Hr Orednlltvo |e v Kopitarjevi allot štev, B/lIL opiti ta aa vračalo; nelranklrana pisma te ne ■pra)ema]a. Uredn. telet itv. SO, oprava. Stv. 328. Oprava |a v Kopitarjevi ol.B. — Katiua iinflm. hran. ljubljanske St. OSO ia naroflnlno ln »l. 311) kr »iiluna, avttr. ta Selke 24.707, ogr. 28.011, Imsn.-iiern, 7003, Kruaui sppadl m Kormem. (Telefonsko poročilo.) Celovec. 6. avgusta. Posledice prostega prometa vsled otvoritve demarkacijske Krte ae žo kažejo. Kakor se poroča, so bili od vfieraj do danes na več krajih krvavi epopadl, tako v Kotmarl vesi, v Svetni ve-ei in v Vetrinju. (Tu prekinila telefonski razgovor nemška celovška cenzura. Op. ,ur.) — Vprašanje je, če bo s takimi začetnimi uspehi otvoritve demarkacijske črte zadovoljna tudi ententna komisija. Dalje 6e poroča., da je bilo včeraj vlomljeno v vilo nekega nemškega posestnika v Majerni-ku. Ne ve se še, kdo je vlomilec. Gotovo je, ila tekom celega leta o vlomih in ropih v coni A ni bilo slišati, pač pa takoj prvi dan po otvoritvi prostega prehoda iz cono B. Gotovo je tudi, da bodo sedaj skušali Nemci prevaliti krivdo na slovensko prebivalstvo. Zato jih opozarjamo na lansko divjanje na slovenskem Koroškem, ko so požigali in ropali celo pri svojih pristaših, kaj šele pri slovenskem prebivalstvu, pa tudi na to, da so mogli biti storilci le iz Cone B, od katerih ipak sami trdijo, da so sami Nemci. Ljnbljana, 6. avgusta. Ljubljanskemu 'dopisnemu uradu poročajo iz Celovca: Po-razgovori zaradi demarkacijske črte so se danes nadaljevali. Iz popolnoma zanesljivega vira se doznava, da ostane uprava v coni A v naših rokah. Ostane tudi orožni-Stvo in vojaštvo, dokler se plebiscitna ko-ortislja ne uveri, da je v tem pasu popolnoma zajamčen red in mir. Pota Nobotionalselstoa m Čentii-SliiralkMi. Praga, 1. avgusta 1920. Na vseh' vogalih mesta vabijo veliki plakati v češkem in francoskem jeziku na tnednarodni svobodomiselni kongres, ki se trši septembra meseca v Pragi. S temi plakati so bile prelepljenc vse tribune in paviljoni na sokolskem izletu, med njimi tu-31 glavna tribuna, na kateri je sedel predsednik Masaryk in gosti tujih držav. S svobodomiselnimi tiskovinami so o priliki praških slavnosti preplavili vse knjigotr-5tvo, neštevilni kolporterji so naravnost vsiljevali izletnikom najrazličnejše zakotne svobodomiselne brošure. Glasilo češkoslovaškega Sokola »Sokolski Vestnik« je tik pred praškim kongresom drzno pri bilo trditev, katero slovenski liberalci pri svoji politični agitaciji večkrat zatajijo: Za Sokola ni mesta vrini« sko-katolifikl cerkvi. In v glasilu najžalo-stnejše Institucijo Čeških odpadnikov, ki si nadeva ime češkoslovaško narodne cerkve, »Česky zapas« piše voditelj odpadnikov eksduhovnik dr. Farsky v pozdravnem članku na Sokolski kongres: »Največja sramota za češkoslovaški narod je, da se nahaja še vedno del Sokolov v rimsko-ka-toliški cerkvi.« Smešen in žalosten pojav je ta odpadniška cerkvena Institucija, ki pravi, da šteje krog 150.000 pristašev. Formalno so vstopili v to cerkov najeksponiranejši svobo-domiselci, ki se pa javno norčujejo iz svojega lastnega otroka. Izmed duhovnikov pa oni, hvala Bogu maloštevilni elementi, katerim je bilo glavno geslo »denar in ženske« in ki so tako oteževali ves katoliški pokret na Češkem. Danes stoji češkoslovaška »narodna« cerkev popolnoma v vrstah svobodomiselstva in Harnackovega protestantizma ter zametuje Kristusa kot Boga-Človeka. Svobodomiselstvo je mislilo, da bo z ustanovitvijo cerkve odpadnikov ubilo katoliški pokret v češkoslovaški državi. Toda zgodilo se je ravno nasprotno. Češki katoliški pokret se je ravno na podlagi ustanovitve odpadniško cerkve naravnost čudežno ojačil, kar so morali z žalostjo priznati tudi svobodomiselni listi. Češkoslovaška lidova strana je zbrala ob volitvah toliko glasov, da je bilo nasprotnike naravnost strah. In to v okrajih, ki so veljali kot neomajana svobodomiselna trdnjava, kot n. pr. v praškem volilnem okrožju. In to vkljub temu, da so se socialni demokrati poslužili nasproti lidovcem najogabnej-ših sredstev brutalne politične agitacije. Tako so socialistični agitatorji otvarjali shode med globokovernim slovaškim ljudstvom z nagovorom: »Hvaljen bodi Jezus Kristus. Pater Hlinka Vas pozdravlja« itd. Govorili so tako katoliško, kot da bi bila cela socialistična" organizacija zapisana v tretji red. Zato ni čuda, da so se pri politični neorijentiranosti slovaškega ljudstva in vsled mažarskega vpliva zbegale široke ljudske plasti, posebno še, ker so svobodo-miselci razpolagali z velikanskim agitacij-skim denarnim kapitalom in ker so vrgli med množico geslo: Slovaška Slovakom, j — To niso bajke, ampak vse to in še ve-! liko več je znano vsej češko-slovaški jav-I nosti. Zato je čisto jasno, da mora v vsaki ! novi volilni borbi katoliška lidova strana pridobiti novih političnih uspehov. Vrste krščanskega delavstva se na Češkoslovaškem vsak dan množijo, vkljub temu, da socialisti za naše delavstvo ne priznavajo koalicijske svobode in naše delavce mečejo z nezaslišanim terorjem iz tovarn. Posebno močna in sicer tudi notranje konsolidirana je češkoslovaška katoliška mladinska organizacija. Tako se Jo dijaškega katoliškega kongresa v Brnu udeležilo nad 1500 katoliških dijakov in potok celega kongresa vzbuja strah med češkimi svobodomiselnimi krogi, kot dokazuje pisava »Narodnih Listov«. Najmogočnejši korak naprej pa jo napravil češkoslovaški Orel, ki jo štel ob prevratu lo krog 0000 članov, a je danes narastol na impozantno število 61.000. Pri tem treba omeniti, da so orlovski pokret v češki deželi, nko izvzamemo Moravsko, Slezko in Moravo, komaj pričenja in da jo še veliko naših ljudi iz Prage in okolico nastopilo pri Sokolaklh praških slavnostih v vrstah češkega Sokola. Glede uspehov katoliške lidovo strano pri zadnjih volitvah ->a moramo omeniti, da je na vsak način napačno domnevati, da jo ta uspeh posledica žensko volilno pravico. Ravno nasprotno. Na Čoškrm ho žensko že veliko bolj fanatfzlrane svobo-domiselko kot moški, na drugi strani pa so so žensko udale pritisku moža In liberalnega političnega miljeja. Češko svobodomisolstvo napravlja obupne agitatorične poskuse. Toda jasno jo, da no bodo vsi ti poskusi nič več pomagali, da bo katoliška misel prodrla v vso one kroge in ono kraje, kjer ni imela dosedaj nobene zaslombe, posebon še, kor jo danes, hvala Bogu, zgrajena na zdravem In trdnem temelju. (iliiaiiiiiiiiuii'MiiiiiiliiiilliiiitiliiiiilMiijiiiililiiiiiiilliMii;niiilllfiliiiiilin «Srg 7. "m 8. avgusta f.1. ■ 11 ■ IH11 ■ ■» 11111, M111M....... I... 11M. ■ < ■. i. ■' N11H11 i i 111......I ^ I il 11 fi 11 ■ M! 111 i ,7T77T71 Težko je napisati kaj novega o koroških Slovencih, Samo v toliko j dobro i" )''- imel vero, da more biti dobro. P um,l*> *ta si j».icr> redko, včasih en-» 1. V^aain je mislil nanj z ža-i/Mjr/, y<č*sih s trpkostjo, «.ii r.ikoli z gne-nTrpkost s* ■■'■■ i/.r-i/.n!.-) v misli: * O'i -iti pozibljen;* sU dve irneni za Isti v V bil erftr/, da. je \tt*> r*,iUo frf.ljti U*'H'tr 'Irllg, lj'wl-,.'•-.; pr*ti***-rf' fcf i*- bil JvijL;/;i .4//>«ri V primeri / t,,.tt, i?. /■*'') '"• '•> "I"'/- .y./r..>r,fi :r, ,/. „•„' j rUI*f i A I o'!, tu m->. s-ir ,v!ales, j^ pKrttiUtf n\<>jfr>'» de^/rsko t\tA«i in kr/t, tfiin/UM. ftsN bo /M človeka, ki je kakor on sam poznal njegovo mater in piakal za njegovvini očetom kateremu bo v vsakem kotu Zapolar.ke mogel reči: Ali se spominjaj? Skupno obujanje spominov se je zdelo nočen, ve; .•: vozel njemu, ki je ljubil spomine, Pole;' tega, moj Bože, bo prebil dva dni s človeškim duhom, ki je enak njemu, gotovo še višji; mogel bo iskati sveta v osebnih i' splošnih zadevah, dosita se bo nagovor., z njim o oddaljenih stvareh, visokih, za človeka najvažnejših, o katerih je ved.; samo mislil, mislil, mislil čisto sam. Končno po čolnih letih odpre pred nekom duio oo dna in povedal mu bo lahko: »Vidiš, kaj sem pretrpel, čem usem odrekel in česa nisem mo^e! dovršiti; ka me veseli, kaj me boti, me dc.-i in ža;osti.'< Končno se široko odčalme pri moin-.m in sočutnem srcu, ki mu bo moge: brez tavljanja in pomislekov zaupati v?«, si: je bilo r bratskem »rca. Nista imela drugega rodnz^t sored-stva niti 4rv0h bližnjih sorodrtiko-.: za. lern svetu sla biia drog dragema po krvi i n po duh u, nedvomno tod t po ' -bti, kajti Zeoori Horaicz se ;e jp velike doierne izobrazbe h rs ton« i.3 r. ■*• gor/ega prisrčnega oaievaa a z . "-im- Viktor ;e bi? dfo»«k žel v :. razuma, d^tojer. in dvtisr, o 'am t: bilo mogoče iinert: napiar.vma. 2? nekaj .v.esedh r,; take', it z ?-ir .sk. pa sc/Mi ru vs/. al r..a r.feivt* fi.iwM» da že osemnajst let ni obiska". Zapolanke — kaj je mcfgio to dokazati? Sa.ro da ima v svojem zavodu ogromno d s! a. vrtinec svetnih zadev, mogoče '.udi rodbinske >.kr-«, kajti Viktor ae je bil prec« mlad oženil, iaSfcJ je hčerko, pred nekaj > o-vdovelf o čemer ga :e v malem pism-i obvestil: pismo -e bilo sicer kratko, toda polno žalosti Todi cn moral v tem dolgem časti mnogo pre tapeti tc se d«ito v c h 'iip-a£b m težkih Bžtslf-. ik'arv\aSi nad prepadi življena. Tako mehka srca, kot je r. ago-vo, 10 zadostna hrana rs srn. rilcem i", pa-Ktoa v ž;-/!:er.:':i. In Vtktof '•e iael mehko srce. Zancn se ;e deoro tponiaj.il '.rt-ne^a ž.alovar. a radi iz^be idata :n ka.feo lahke, na pri:š'a! ik: naim r.a.pra . 'a dogovor rad: iaetja S-s-ial. pri pni pr.-Icfoosti — pride . . . Dobri dostojr.: raz-ssiat človek in — brai, zviz-. br».t po krvi in po dahraf Znaa a ladal na pcoc v-: |r.i.<.» pred pril.-jbliaius p-.kradr..-, in sroč^dbo n;-f - — - •,> hražo-^a "i :: "i i.i r - . 1 :a >:h-i.». D"ia izvri. ic; :ih bo i nnir. prai >» r5a zai at.a i;,ri:i 7 d.al n o- prihodr-oi". ; ca t; žarka -a -I azilih S^da to s.a zci&s". -..i,'.? ;-, apo-raita. k.a ati : va r...- -:.*„• •rac n.a -.alt.: ir. ro na rui^-a. ..-..a p .■.■am.iica r-m,a -.0 --i;-, -.»-.a v.• m! (t ad»a. po'«01 -. 1 po da bra.u, t r bi • a- r..na Ic. va i a damo na 'o p-jSt.a jaLi •■ a: .a ■ frakturo In rnzume vsczveHčovno nnmSčl* no, brez katere v Avstriji ni bilo ne kruha nc vode. Trda nemška roka jih je lift^nlfi, da jih pridobi in omehča za orijeructcijo v njih smislu, toda naši ljudje, oj>rti na svojo vero, svoje navad ein spomine, -.:5?n.ii, .se -e z .< »r » ^" opirajoč ?a r.a čeblo potžagar.e^A dre-ve« n ».e z živim korakom in -ies^le^a -Araza i yro\\: d om;.. Parno oh t;.asi 00 kateri v. :i.or* n;-.Zft .. presšr.-; s J.a. dr. s oo«er5o->-a . t -,zr»d-•".'. zaw'rx' er, s— a ic.si'At.v> -. r.-.ra.č'-xiV.', pri ra.''-.v> nt r:; z, s ■ ad.al.a Jv • orlfiA o?- • <%r.Th *. <-a-sa-;i- a.«o-> Z^r..-,-^ •.. 1 i Utcn r.-.oge r.a'-; prsdime-1 ratzm. ar. .. o .-..ah ži . . l-j 1 .sr..-, .".-ri.a -on sedbi '.asi z.'.■>.r:.-'.: *. ra.mv:.« a,, .c.a. .r.rz.vi ~< ar."*. J;!:-.- v. ■ a . r - <»-.- a.anr.o r.adrjst • --.••:•.-. .nit od s.a*. o-.\V,-> uy »■'. za t.a "s? a nv '.-i'-, t '.»-.v. -s- .-. v. ". ' ' •■:.::•:•. .i ;-':■. c.t • va •v.l : • >-. .5- s v 1". sra. •. *,.a -a-«- nr.st z ' ■ liic.a poca t o&edft. ',>.•• 1 n .-. -;.a !,> poitaja; -;.a • .-..irz.i 1 z.ao;-a.j.ar.. po vk;. . uit i- .a iMar.o .a pr.;?r in«-, «t jot jwt Stran 2. SLOVENEC, ttjM t. wgit*& im Stev. 178. Kljub zmaju, ki je iz Celovca in iz njegovega severnega zaledja bruhal strupeno, z alkoholom in spolnostjo nasičeno sapo proti Karavankam, Št. Vidu, proti Veli-kovcu in Vrbskemu jezeru, se je naš človek v dveh tretjinah ohranil zdrav in zvest svoji materi, svoji gmajnici in svojemu jezeru. Mnogo j« ostalo čistih, pa ne vsi. Tu pa se začne ono žalostno poglavje, o katerem je težko pisati, ono dejanje kulturne drame, ki se igra povsodi, kjer se dotikata dve narodnosti: denacionalizacija. Raznaroduje pa lahko oni, ki ima politično premoč in to so bili v našem slučaju Nemci, Možno je pa tako narodnostno metamorfoziranje le tam, kjer pasivna stran nima dovolj lastne moči in sil e, da se mu upre. Energijo, odpor in moralno moč pa človek izgubi najlaže, če se vda alkoholu in drugim sorodnim debošam, ki upropastijo polagoma nele poedinca, ampak družine, občine in okraje. In če ni odpora in rešitve od nikjer, gre ta proces dalje in preide v gnitje ter popoln razkroj. Ni sicer mogoče reči, kaj je prvotno, ali narodna mlačnost, renegatstvo in ori-jentacija v nasprotnem narodom zmislu, ali alkoholizem, spoin« zablode in obča duševna prpoalost. In s takimi »co&tvi, ki vozifo gnoj na raznarodovalno njivo, Nemci niso štedili: Pijanci in propalice so od kraja nemčurji. Zavožena in zadolžena po-aeetva so last zapitih kameleonov. Stati-ftika, priobčena v St. 170 »Freic Stimmen«, z dne 29. julija t 1. kaže, da sc na Koroškem popije za Šlezijo največ žganja (7.5 1 na glavo in leto) med vsemi bivšimi av-rtrijskimi deželami. In ves ta alkohol je tekel kot voda na nemški mlin in teče posebno sedaj — ko gre za glasovanje. Mi imamo, hvala Bogu, svojih glasov dovoli, in plebiscit bo pokazal, da imam prav. Vidi se torej dvoje: Nravno ohranjeni Človek je ostal tudi narodno ohranjen, nravno propali so se potujčili. Zato lahko rečemo: na Koroškem je zdrava narodnost isto kot zdrava morala. In ljudi, ki so v verekonravnem in narodnem oziru še nedotaknjeni, imamo na Koroškem tolikp, da se nam ni treba čisto nič bati za plebiscit, 1 Peter Klemen. smejal, meneč, da njegova žena in njena sestra nista dami temveč ženski, povrhu še vaščanki, ki ne poznata svetovne etikete, »Toda nimam še Časti, da bi poznal {vo)o ženo iax njeno sestro, in da se jima prvič pokažem na tak neslučajen način ...« Ni končal začetega stavkaj ko je bil te prav s premočjo potegnjen v sobo, kjer se je znašel spričo Sabine, vse prestrašene, da so ji drgetale roke in spričo resne, toda prijazne Rozalije. Angel ica in Kazimirček sta, malo preoblečena za stričev prihod, stala za materjo in teto. Viktor je poljubil obema ženskama roko in izrazil svojo radtost, da ju pozna, stisnil z veliko prisrčnostjo tudi roko otrokoma in ju pozdravil, za trenotek postal s svojim pogledom na Sabininih očeh, ki so begale v bojazljivosti in na lepem Rozalijinem stasu; povedal je še par vljudnih besed, liubeznjivih, gladko tekočih in koj nato so vsi sedli k mizi. Za vsakogar, ki ni poznal obeh bratov, jc bilo neverjetno to, da je bil Viktor etarejši ko Zenon, kajti videti je bil mlajši dobrih deset let. Bil je kostanjevih las, srednje rasli, v početku male odebelelo-sti, a mladih in elastičnih kretenj. Čelo je imel be]o in odprto, lica čvrsta, brke elegantno zavite nad močnimi ustnicami, oči svetle, lepe, bistre in vesele. Govoril je gladko, lahko; kazal je veliko razumevanje za najrazličnejše zadeve, pogovore in slučajnosti. Obleka, v kateri sc ni hotel pokazati damama — v resnici se je bila med potjo malo oprašila — je izzivala z, izborniro blagom in finim trojem. mu imenu »Avstrija«, ampak državi Avstriji, ki je imela poleg dolgov tudi lep imetek, kateri se je ob njenem razpadu razdelil med različne države. Z zgolj juri-dičnega stališča ne more biti dvoma, da morajo države, ki so prevzele premoženje bivše Avstrije, prevzeti tudi primeren del vojnega posojila. Koliko, to je stvar posebnega računa. Nobena država ni opravičena, <'-t bi samolastno, poljubno določevala, kcviko hoče plačati. Država nima pravice, kratko določati, da plača le polovico vojnega posojila, ali da nekaterim upnikom daje 50, drugim 65 odstotkov. To bf bilo suho, samovoljno, ne pa zakonito postopanje, ki se državni upravi, katera bi naf bila državljanu vzor popolnosti, nikdar ne spodobil Seveda tudi v slučajtL da. se plača načeloma celo vojno posojilo, ne bo dobil dajalec vojnega posojla odškodnine brez izgube; moral bo pri nas in drugod iz svojega toliko plačati ali si dati pri izplačilu vojnega posojila odtegniti, kolikor bo po svojem premoženju moral prispevati, da se vojno posojilo plača, V poplačanje vojnega posojila mora prispevati vsak državljan po močeh svojega imetka; tisti, ki je imel vojne imovinske koristi s primerno več odstotki. Kajti če se ne bi bili našli državljani, ki so prostovoljno — ta prostovoljnost je dobro znana! — dali posojilo, bi si ga pač bila država enostavno vzela in sicer od vsakega državljana po njegovem premoženju. Tako se naj zgodi tudi zdaj. Na noben način ne sme priti do tega, da bi s pomočjo vojnega posojila obogateli ljudje obdržali pridobljeno bogastvo, a posojilodajalci, ki so jim kakorkoli prisiljeni k bogastvu pripomogli, pa da bi svoj denar izgubili. Način poplačanja vojnega posojila za-more se vrediti tako, da bo po možnosti malo občutljivo za državljane. Doba vrnitve zamore se določiti na mnogo let, 50 ali še več. Vsako leto plačajo se naj (znižane) obresti in nekaj glavnice; obligacije, ki bi prišle na izplačilo, določile bi se z žrebanjem. Stvar bi se dala vrediti tako, da bi se obligacije vojnega posojila porabljale kot državno posojilo. Tozadevne podrobnosti pa ne spadajo več v okvir teh vrst. Dr. Jos, Kronvogel. Posebna je bila pravtako zvočnost njegovega glasu, polnega sladkosti, simpatične topline, kar je odsevalo tudi iz njegovih pogledov in usoievov. Sedel je k mizi, si s servieto rastri obleko in s tekom zajemal juho, ki se je Marijani izborno posrečila; pri tem je pripovedoval različne dogodke s svoje precej dolge poti tako zanimivo in često zabavno, da se je celo Sabina nehala bati neznanega človeka in nehala skrbeti za vrednost jedi ter ga z zanimanjem in prijetnostjo poslušala. Zenon je pri vsaki količkaj smešni besedi bratovi čisto naivno in prav kakor otrok butal v glasen smeh; a imel je to posebnost, da so njegove oči v dnu postajale otožne, pa naj se je tujdi smejal odkrito in glasno. Nalival je gostu v kupico in kelih piva in vina, ki ga je bil danes nanagloma pripeljal s seboj iz mesta, spodbujal ga je, naj je in pije, se podomače sklanjal k njemu in mu gledal v oči. Za ta trud, ki je bil za brata poseben, mrzličen, se Viktor v resnici ni zanimaj; jedel je veliko, pil malo, pripovedoval, smejal se, gledal pa je največ na Rozalijo in najbolj pogosto napeljeval pogovor z njo. Tudi ona je zvračala največ govorjenja na gosta, kajti Sabina, že navadno malobesedria, je spričo nepoznanega človeka molčala ko riba. Zenon je bil preveč iz sebe, da bi bil zmožen za primeren razgovor; Pavlek, ki je bil danes pri mizi, je bil ves radoveden, toda tudi zmešan; otroka sta samoposehi umevno molčala; oči sta imela ko v mavrico uprti v novega strica. (Dalie.) šiti razprave o volivnem reda, tako da bi že koncem oktobra prišlo do volitev za konstituanto. LDU Zagreb, 6. avgusta. »Riječ« poroča iz Belgrada, da je minister za finance Stojanovič v svoji včerajšnji avdijenci pri regentu razložil zle posledice kabinetne krizo in škodo, ki jo trpita država in narod vsled tega. Priporočal je, da re-ent uporabi vso svojo avtoriteto, da pri-e čim prej do sporazuma. Enako je minister Davidovič obvestil regenta o sedanjem poteku razprav glede razvoja krize. Dr, Ninčič je v razgovoru z dr. Vesničem posredoval glede rešitve agrarnega vprašanja. ..V . Prometna konferenca ▼ Maribora. LDU Maribor, 6. avgusta. Včeraj do- S>oldne se je tukaj pričela prometna knn-erenca za ureditev prehodnega prometa iz Jugoslavije v Nemško Avstrijo in obratno, Konferenci prisostvuje kot zastopnik belgrajskega ministrstva saobračaja sek-cijski načelnik Deroko, kot zastopnik nem-ško-avstrijskega državnega urada za promet ministerialni svetnik dr, Constantin. Posvetovanja se udeleže razen raznih strokovnjakov tudi še zastopniki deželnih vlad za Slovenijo in Koroško. Sekcijski svetnik Deroko je pozdravil navzočne v imenu kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, na čijo iniciativo se je sezvala skupščina strokovnjakov obeh vlad. Izjavil je, da je glavni n^men konference, skleniti sporazum glede ureditve medsebojnih odnošajev v izvajanju skupne službe na obmejnih postajah in je poudarjal, da mora konferenca zaznamovati one prehodne točko, kjer prehajajo železniške linije iz enega teritorija na drugi in ki jih smatrajo za enkrat za obmejne postaje. Nato je otvoril sejo in predlagal, naj se konferenca razdeli v primerne pododseke, in sicer: v odsek za prometne zadeve, transportno in komercialno službo, vozovno službo, čari-na in pošta, javna varnost in sanitetna služba. Posamezni odseki ^o se konstituirali že tekom dopoldneva. Tekom popoldneva so se pogajanja nadaljevala. V prvi vrsti je šlo za to, da se najde modus vivendi za prehodno službo na Koroškem, kjer je nastal vsled zahteve plebiscitne komisije glede odstranitve demarkacijske črte nov, dosedaj še nerazjasnjen položaj. Za opustošene kraj« LDU Belgrad, 6. avgusta. (Uradno.) Minister za finance g. Kosta Stojanovič je na predlog ministra za notranje stvari Ljube Davidoviča odobril potrebne kredite za obnovo porušenih poslopij v smislu sklepa ministrskega sveta za pomoč prebivalstvu v okrožjih topliškem, nj-škem, pirotskem, vranjskem in kruševa-škera, ter v mestih Bitolju in Skoplju. Z ozirom na veliko potrebo, da se čimprej tem krajem pomaga, je minister za finance ukrenil nujne odredbe, da se razdelitev te državne pomoči izvrši čim hitreje in pravičneje. V tem smislu je odredil, da se ustanovi posebna komisija in izdela potrebni poslovnik. Člani komisije bodo odpotovali na svoja mesta takoj in se bocio dela pričela že z 10. avgustom. Polgsfca, LDU Dunaj, 5. avgusta. (DunKU) Po vesteh listov iz Moravske Ostrave poročajo tja iz Varšave, da je poljska vlada po zaslišanju poročila članov poljske delegacije za premirje načeloma sklenila, da je pripravljena, sprejeti predlog sovjetske vlade za pričetek mirovnih pogajanj in od-poslati v to svrho svojo delegacijo v Minsk, ako ugodi sovjetska vlada zahtevi po jamstvu za nemoteno brzojavno in telefonsko občevanje med poljsko mirovno delegacijo in poljsko vlado. Mirovna delegacija bo nemudoma odpotovala v Minsk, kakor hitro bo dospel na poljsko noto zadovoljiv odgovor. LDU Poznan), 6. avgusta. (DunKU. — Brezžično.) Frontno poročilo z dne 5. t. m. navaja: Med Drogiczynom in Brestom litovskim je bil vsled našega protinapada so-vražnik včeraj vrjžen na desni breg Buga. Boj jo bil zelo besen. Vzhodno od Brodyja boj še vedno traja. Brody so našli popolnoma izropan. Poljskemu odposlaniku v Baranovičih je bilo sporočeno, da bi se ruska vlada zadovoljila, ako M se novo pooblastilo, potrebno za sklep miru, sporočilo neposredno brezžičnim pcrtbm iz Varšave, nakar bi se brez odlašanja pričela mirovna pogajanja. Pismeno poblastilo bi se naknadno poslalo s posebnim selom. Poljski odposlanec je kljub temu odpotoval nazaj v Varšavo. LDU Amsterdam, 4. avgusta. (Dun. KU -— Wolff) »Times« javljajo iz Varšave od dne 4. t. m.: Poljska vlada ni pripravljena pričeti pogajanja z boljševiki, če se pogajanj ne udeleže tudi Francozi in Anglež!. Anglifsi. i Pogajanja z Rusijo, LDU London, 4. avgusta, (DunKU — Reuter.) Krasin, Kamenec in drutfi člani ruske sovjetske delgacije so bili danes pri Lloyd Georgeu. Lloyd George in Bonar Law Ua delegacijo sprejela. Razgovor se je nanašal na boljševiško prodiranje proti Poljski, ki se nadaljuje kljub proglasitvi pogajanja za premirje, Reuterjev urad poroča nadalje, da se londonska konferenca ne bo vršila, ako bo sovjetska vlada vztrajala pri svoji zahtevi, du se naj da poljskim zastopnikom pooblastilo ne le za sklepanje premirja, temveč tudi za sklefcanje miru. čeSko-sSovalka. Agitacije na Slovaškem. LDU Bratislava, 5. avgusta. Češkoslovaški tiskovni urad poroča: Na Slova* škem vrše inozemski agitatorji sistema« tično agitacijo proti integriteti češkoslovaške republike. Tako vodi posebno agi» tacijsko pisarno oficijelno mažarsko poslaništvo na Duntoju. Deluje se pod krinko komunizma. Te dni je bil aretiran komisar zunanjega slovaškega urada Jan Va* vrica, ki je priznal, da je bil najet od ministrskega tajnika Kabrowskega, da bi delal za ministrstvo za uarodne manjšine ln ministra Bleyerja. Posredoval je med mažarsko in poljsko vlado v Tešinu. Sodeloval je pri mažarsko-poljskem vojaškem načrtu za poljsko-mažarsko ofenzivo pre« ko prelaza Jablonkova in ozemlje pri Ločencu. V Zakopanih naj bi se ustanovila nova vlada za Slovaško. Ta načrt je bfl izdelan pod nadzorstvom Daszynskega te« odobren v Parizu. Vavrica jc bil po zašli« šanju izročen divizijskemu sodišču, ker f* osumljen vohunstva in veleizdaje. LDU Praga, 6. avgusta. (ČTU) »Brati« slavsky Dennik« poroča, da so bili v Ttw navi na Slovaškem izgredi, ki so "^»♦»H radi agitacije proti vojaškim naborom. LDU Praga, 6. avgusta. (ČTU) Odpet! in agitacija Nemcev in komunistov v čo« škoslovaški republiki proti vojaškim naA borom znatno pojenjuje, Avstrijska republika. Ponarejanje valut. LDU Dunaj, 6. avgusta, (DunKU.) Listi ppročajo, da so radi ponarejanja v*« lut in tihotapstva dragih kamnov v inozemstvo aretirali člane popolnoma trgof« sko organizirane družbe, ki je imela svwj glavni sedež na Dunaju, Nekateri člani t® družbe so bili svojčas zaposleni pri Italijanski misiji na Dunaju ter so se protipon stamo posluževali potnih listin izza njihovega poslovanja pri italijanski misiji, Zakrivili so tudi ponarejanje raznih druguj listin. Aretacije so se izvršile sporazumeli z italijansko misijo. ''. i •--' "Tfc Razisa poročila. Bojkot proti Mažarski ukinjen. LDU Dunaj, 6. avgusta. (DunKU.) —« »Arbeiter Zeitung« poroča, da je prejel« strokovna komisija od tajništva meana« rodne strokovne zveze v Amsterdamu na« stopno brzojavko: Akoravno je položaj nai Ogrskem še nezadovoljiv, je vodstvo mednarodne strokovne zveze na podlagi splošnega položaja skenilo, da ukine bojkot s 8. avgustom. Prosi, da se z ozirom na to ukrenejo primerne odredbe. Podrobna poročila slede v manifestu. Albanski dogovor ratificiran. LDU Milan, 5. avgusta. (Dun. KU) »Corriere della sera« javlja, da je italijanski ministrski svet včeraj ratificiral itali-jansko-albanski dogovor glede Valone, Finsko-ruska pogajanja. LDU Pariz, 5, avgusta, (Dun, KU) Agence Havas poroča, da je doznal »Daily Express- \z Dorpata, da so se finsko-ruska pogajanja o gospodarskih vprašanjih zopet pričela. Socialistični kongres. LDU Berlin, 6. avgusta. (DunKU.) »Vorvvarts« poroča, da je socialistični kongres sprejel soglasno nastopno resolucijo: »Z ozirom na gospodarsko osiromašenje, kakor tudi na lakoto in trpljenje, ki vlada tukaj, zahtevamo nujno od vlad, ki pridejo v poštev, da ukrenejo potrebne odredbe v svrho oživljenja industrije in pospeševanja iste v deželah, ki so bile prizadete od vojne. V nadaljnjem pogledu na potrebe Srednje Evrope v zadevi gnojil in krmil, zlasti oljčnih tropin, ki jih ima Anglija v veliki množini, zahteva kongres, naj ukrene angleška vlada potrebne korake, da se preskrbe izstradane dežele s temi produkti in tako dvignu poljedelska produkcija ter zmanjšajo nadaljnje nepotrebne izgube človeških življenj radi nezadostne prehrane. Z ozirom na to, da je Amerika podarila Nemčiji 100.000 mlečnih krav s potrebnimi krmili in ker je transport istih radi pomanjkanja ladij onemogočen, zahteva kongres od angleške vlade olajšave za izvršitev teh transportov, ki so določeni za rešitev otrok, ki bodo v nasprotnem primeru v prihodnji 7-imi radi cosledic nomrlL llojno posojilo. Pripravlja se rešitev vprašanja o vojnem posojilu. Na mestu je torej razmotri-vanje, kako se urejuje ta 6tvar drugod in kaikp bi se naj uredila pri nas, Izprva od nekaterih strani priporočani ukrep, da se naj vojnemu posojilu kratko-malo odreče veljavnost, se zdaj ne zastopa več, radi česar o tem ne govorim, ' Čitali smo, kako postopata Avstrija t in Čehoslovaška v tej zadevi, Avstrija pri-f cnava vojno posijo v polnem obsegu. V r; Češkoslovaški zadeva menda še ni' aefini-? tivno rešena. Proti prvotnemu namenu, t da se naj nedoletmkom in zavodom prizna t 65%, vsem drugim (zasebnikom) pa 50%, j m je vnel hud odpor posebno od strani ' Nemcev, V novejši dobi se pa množe glasovi tudi od češke strani, da naj se prizna vojno posojilo popolnoma. Kako pa postopa Jugoslavija? . Kratek dgovor: V smislu zakonov in pravičnosti za vse. Vsako posojilo 6e mora vrniti; kdor tega ne stori, ravna nepošteno, Tisti, ki bo podpisali vojno posojilo, niso dali svojega denarja kakemu prazne- Kralfeoina SHS. Vladna kriza. LDU Zagreb, 6. avgusta. Današnje »Narodno djelo« prinaša iz Belgrada nastopne informacije o krizi: V dobro poučenih političnih krogih se govori, da se na demokratski strani opaža neko popuščanje, ker je del demokratskih politikov J roti temu, da se razbije koncentracija, avnost zahteva, da se izvedejo volitve za konstituanto. Govori se, da bo na tem stališču prišlo do zbližanja tudi v agrarnem vprašanju. Demokrati zahtevajo, da iz bodoče koncentracije izločijo dr. Nin-čiča. V splošnem vlada optimistično razpoloženje in se misli, da bi do jutri opoldne moglo priti do reaktivacije starega kabineta, Po vsej priliki izor,taneta iz nove vlade ministra Protič in Davidovič. Namesto Protiča stopi v vlado dr. Laza Mar-kovič, a namesto Davidoviča Draškovič. Ako pride do sporazuma glede koncentracije, se bo takoj sestalo narodno predstavništvo, da nadaljuje svoje delo. Seje ne bodo prekinjene niti radi občinskih volitev v Srbiji. Imele bodo namen pospe- «UL! Napad na Španskega guvernerja. LDU Madrid, 5. avgusta. (DunKU) Na f>tv$ega barcelonskega guvernerja Lacorte-ja so streljali, ko se je s sprehoda pripeljal v predmestje Barcelone. On in njegova eoproga sta težko obstreljena, njegova svakinja pa jc bila ubita. Polltline novice. T-fl Sokolska lcultura na Bledu. Prejeli smo: Sokoli so se po dolgem času zopet enkrat izkazali. Na vzgojo so menda hoteli imeti v Jugoslaviji monopol. Po geslu: »Bodi moj brat, Ce ne te ubijem«, kaj ne, bratci, ste nadaljevali započeto vzgojo, teror na teror ste izvajali. Tako daleč vas je privedla vzgoja za parado 1 Lepi prizori so ee odigravali pri Grajski kopeli in zvečer po jezeru. Za Orle ni bilo čolnov. Ponujali so jih Sokolom in sokolsko mislečim zastonj, samo da jih Orli ne dobe. Otroke so naščuvali, da so zlezli na streho in žvižgali ter kričali »čuki«. Svobodomi-selcl so še vedno poznali svobodo samo zase. Da bi bili tedaj Sokoli na našem mestu tr>, bi se jih kopalo oblečenih. Takega počflrtja je bilo sram nekega Sokola samega. Povabil je fanta Orliča in ga brezplačno vozil po jezeru in pri slovesu mu dejal: »Pojdi k Orlom in jim povej, da nismo vsi Sokoli taki!« Na Bledu je bila to pač edina častna izjema! Vaše delo, Sokoli, so razžagani in raz-flekani mlaji. Bodite zadovoljni, saj so mili naši gostje vzeli ta spomin s sabo, da postavijo v izložbena okna slilco vašega dela na polju izobrazbe ,tiste izobrazbe, s katero se ponašate, da imate nanjo patent. Zgražali so se nad početjem letoviščar-ji sami. Neka gospa jo prišla mimo in rekla: Zakaj tako od daleč? Kako morete ohraniti mirno kri, idite bližjo in jih po-tunkajte v jezero!« Zapeli smo Orlovsko himno in odšli. Zeleni od jezo so žvižgali in tulili Sokoliči, ta up in nada njihova. »Dobro, da se jim žolč no razlije« je reklo gorensko dekle. Kot smo slišali, je blejski Sokol napovedal vojsko vsem državam in kot država v državi je započel pravo ofenzivo zvečer na jezeru, žvižgali in tulili so, ko je pevsko društvo iz Gorij prepevalo narodne himne, škropili so in se zaletavali v čolne. Dobro so vas spoznali naši gostje, in verjeli so nam, ko smo jim pravili, da so to tisti, ki so nam podirali in bskrunjevali znamenja. Lep evangelij jim Oznanjaš, »Domovina«, tisti časopis, ki stremi za napredkom. Tu se naglej uspeha, tu plodu svoje setve! Žalostno pa resnično! Sami najeti od verižnikov in veleverižni-kov, so nas začeli titulirati z »berači«. Odgovor, ki veliko pove! Živelo sokolstvo! L+! K blejski noCi še tole: Da je bila Cela sramotna prireditev organizirana, bodo zopet tajili. V torek, ko so naši gostjo Obiskali Bled, takrat so Sokoli odvrgli popolnoma svoje plašče in s tem trenutkom so se pokazali »vredni bratje in sestre« blejskega sokola v luči, ki jih je vrgla na najnižjo stopinjo kulture. Tajili bodo, izgovarjali se na pobaline, neodgovorne elemente. Konštatiramo pa da so bili skoraj Sami člani in članice Sokola. Evo vam sličice iz mesta, kjer se druži Sava Bohinjka K Dolinko, ki osvetljuje pripravljanje na »prireditev«: Črez trg korakajo modrujoč voditelji tukajšnjih, vredni bratje blejskih sokolov. In povzdignil je glas gotov »dob t ar« in vzdihnil preroško: »ne bo jim svetilo.« Svetila so se mu lica, zmagonos-no je pomežikal kimajočim bratom. — »Danes se bomo vozili — gratis, v grajski kopeli ne dobi noben čuk čolna« ■— tako je modro povedal član te odlične družbe »ikoncertistov.« Vprašamo: Ni li to barbarstvo organizirano? G. Kenda, lastnik »Grajskih kopeli«, kdo je tisti magnat, ki jo bil tako velikodušen in je izposloval tisti »gratis«? Kdo je odgovoren za izzivanje, sramotenje, ki so ga uprizarjali člani Sokola? — Pa je le svetilo in vse divjanje blejske najete in plačane drljali ni pogasilo številnih kresov in veličastno razsvetljave na jezeru. Imena junakov in junakinj pa že še objavimo javnosti in pristojni oblasti. žvižgi in drugo. Pišejo nam: Ko je blejskim razgrajačem nekdo iz čolna, v katerem so sedeli Amerikanci in nekaj Čehov, očital italijanske generale na praškem zletu, je dobil krasen odgovor: »So že fejst, k vam pa ne marajo priti, ker ste črni.« Na tem čolnu so se zlasti delale od strani Čehov našemu regentu velike ovacije; toda na klice: »Živel regent Aleksander!« žvižgi niso ponehali, kakor tudi niso ponehali, če se je pela ali svirala »Lepa naša domovina,« »K)e dom je moj« in druge himne. Učiteljica — Cchinja se je sklonjena čez čoln igrala z vodo. Mimo pride čoln Sokolov in eden izmed ve-slač-cv jo z vso silo udari z veslom po roki. Abiturijent Marolt pa je dobil toliko gnojnice na nov klobuk in novn obleko, da je klobuk popolnoma zanič, obleka pa se bo tudi lc s težavo osnažila. Mesto, da bi se »Narod« spodlikal nad »Valentinom« Slomškom, naj sc rajši spomni sokolske vzgoje, [+! Blejski Sokol se jo v »Slov. Narodu« oglasil in sicer tako, kakor smo pričakovali. Sokol izjavlja, da »no more biti odgovoren zato, ako domačini in letoviščarji Orlov niso pozdravljali.« Dalje zahteva imen. Kakor vsa svobodomiselna javnost, tako tudi Sokol nima poguma, da bi priznal dejanja, katera Je imel pogum izvršiti. Skriva se za one »domačine in lotoviščar-je, ki niso Orla pozdravljali,« medtem ko mi govorimo o onih Sokolih, ki so izžviž-gali Lepo našo domovino in marseljezo, ki so divjali po jezeru in na neštete načine žalili tuje goste! In kar se imen tiče, naj bo Sokol potolažen! Prišla bodo na dan in junaški blejski Sokol naj jih potem odlikuje za hrabrost! + Svobodomiselno časopisje molči o blejskih dogodkih, kakor bi bilo v tej pasji vročini zmrznilo, ge bolj značilno, kakor blejsko divjaštvo samo, je molčanje glasil svobodomiselnega javnega mnenja, ki nima poguma, da bi svojim pristašem povedalo resnico, in ne toliko čuta za dostojnost, da bi dalo žaljenim gostom zadoščenja, Da se svobodomiselna javnost ne drzne upreti tolovajstvu, je žalostneje, nego da so se oni sramotni dogodki zgodili, Ko je češko sokolstvo počenjalo neumnosti na Slovaškem in prevrnilo Marijino soho, so se oglasili tudi svobodomiselni listi češki in so svarili divjake. To je dokaz, da je tam v javnosti še vedno nekaj čuta za nravnot in dostojnost. Slovenci smo pa tako srečni, da imamo namesto viteškega mišljenja »Slovenski Narod«, namesto dostojnosti »Jugoslavijo« in namesto olike »Naprej«, -f' V dobri goli. »Naprej« poroča o izletu orlovskih gostov na Bled s temi-Ie besedami: »Klerikalna maškerada. V torek, dne 3. avgusta so klerikalci pripeljali na Bled svoje backe in ovčice. Toda njihova pobožna želja, da bo izletnikov toliko, da se bo vse trlo, se jim ni izpolnila. Število vseh izlotnikov ni doseglo niti tisoč. Zastave bi tudi lahko naštel na prste. Zaslužili so čolnarji in razni kramarji, ki so prinesli sadja in kruha na prodaj, Vse je bilo zelo drago.« O ostudnih surovostih, hi so jih izvršili duševni sorodniki njegovega dopisnika, ne ve »Naprej« ničesar povedati. Vidi se mu, da jo bil v dobri šoli judovsko borzij. žurnalistike, v isti šoli, kjer se jo v sosedni sobi njegov krušni oče g. Kristan učil narodnega gospodarstva. Kaj se meni »Naprej« za to, v kakšno delavsko korist bi moglo biti, če delavski list podpira divjaštva liberalnega Sokola! On piše, kakor se je pri liberalnih borzi-jancih učil. Kaj se »Naprej meni, da blati delavstvo, ko ga spravlja v zvezo z gnojnico, ki so jo na Bledu zlivali liberalci! On hoče rešiti g. Kristana, spraviti na varno ogroženo naraščanje njegovega imetja; po-; tem rad umrje. '-f- Napori socialpatriotov. Ne mine dan, da bi »Naprej«, ki je g. Kristanu še zvest in mu bo ostal zvest, dokler ga bo vzdrževal, ne apreliral ali v člankih ali v noticah na slovenski proletariat, naj se vendar zopet vrne v naročje g. Kristana,' ki ga hoče prižeti na svoje ljubeče srce. Volje ima »Naprej« mnogo, da bi dejanje ujedinjenja izvršil, a razlogov malo, ki hi delavca prepričali, da mu je g. Kristan vzor proletarca. O svojih lastnostih, ki bi ga usposabljale za voditelja delavstva, ve g. Kristan malo mikavnega povedati, a zato govori tem več strašnega o nevarnosti klerikalizma. Milijonar in trgovec na debelo hoče delavstvu naslikati [kaplana, ki si ne more dati zakrpali čevljev, kot variha kapitalizma, in župnika, ki nima toliko dohodkov na leto, kolikor je g. Kristan v enem mesecu zaslužil, kot simbol krivičnega mamona, Delavci že vedo, da ti revolucionarni socialpatriotje ne spadajo v vrste delavstva, čeprav so bili na barikadah, kjer se jc vršil boj ia dobiček, prvi, -f Podražsnje železniških cen, »Naprej« piše o podraženju železniških tari-fov tako: »Klerikalni blagoslov je nova podražitev voznih cen na železnicah. Klerikalni listi so obljubljali že takrat, ko je postal Korošec minister železnic, da bo Korošec, ker je duhovnik, »požegnal« železnice tako, da se bomo v »treh mesecih« vozili po železnicah tako, kakor v najmodernejše urejenih vlakih, recimo kakor v Ameriki. No, ker ta »blagoslov« ni uspel, je pa uspel tembolje drug tak blagoslov — namreč podražitev železniške tarife, ali z drugimi besedami: ; j-dražitev vseh življenjskih potrebščin, kar je torej »zasluga« prijateljev revnega ljudstva, naših klerikalcev.« Kaj tako neumnega jc še za »Naprej« prekrepko. Zakaj »Naprej« ne pove svojim bralcem, da imajo železnice pol milijarde deficita in da je dr. Korošec podedoval železniško ministrstvo v razdrapanem stanju po ka-pitalistično-socialistični vladi? Dr. Korošec je napravil na železnicah red, kakor dobro vedo tudi socialisti, a dcficitov od-čarafi ne more. Tn hi morali storiti vojni dobičkarji s tem, da plačajo davek na vojne dobičke; klerikalci bi dali temu davku svoj blagoslov, čeprav g. Kristan nc mara ne davka na vojni dobiček, nc blagoslova* + Minister dr. Kukovec kot kleri- | kalcc. Minister za socialno politiko dr. Kukovec je pred časom izdal naredbo, da je pri košnji in žetvi v Bački in Banatu prepovedana raba kosilnih strojev, češ, da bodo imeli delavci več dela. Kdor pozna razmere v Banatu, se mora prijeti za glavo in trebuh, ko vidi, kako pojmuje demokrat dr. Kukovec rešitev socialnega vprašanja. Seveda so končno tudi Kukov-cu dopovedati njegovi tovariši «napred-njaki«, da se s koso in grabljami v roki vendar ni mogoče ustavljati napredku. Ta stvar jc pred nekaj tedni zbudila mnogo hrupa v Banatu in Vojvodini in se je o stvari tudi precej pisalo v hrvatskih listih. Dr. Kukovec se je končno udal, pa je preklical naredbo o prepovedi kosilnih strojev. Seveda, blamaža je bila precejšna, pa zato skušajo razni demokratski listi na Hrvatskem oprati svojega ministra pred ljudskimi močmi. Z namenom, da bi lopili pri tej priliki tudi po SLS, pa jo dosegel »Hrvatski Narod«, glasilo hrvatskih za-jedničarjev, višek, ko je dr. Kukovca »po-črnil«. Pravi namreč, da je naredbo izdal »klerikalni« minister, član ljudske stranke, minister dr, Kukovec. Ne moremo drugače, kakor da odklonimo to čast in pustimo dr. Kukovca tam, kjer je. -f Ne učinkuje več! Belgrad, 6, avgusta, Poslednje dni je bil pri regentu Sveto-zar Pribičevič, ki jc pri tej priliki skušal regentu odvrniti Slovence in Hrvate, zlasti pa je napadel Ljudsko stranko in Narodni klub, pri čemer je imenoval njuno politiko neiskreon napram edinstvu naroda in napram dinastiji, Regent mu je odgovoril: »Po mojem posetu v Zagrebu in Ljubljani take stvari ne učinkujejo več.« Pribičeviču je nato radi iznenadenja zastala beseda. '+ »Učiteljski Tovariš« proti učiteljskim pravicam, Žc večkrat smo dokazali, da se ta list bori proti učiteljskim interesom, ker zastopa koristi ožjega kroga učiteljev, ki jih vežejo osebni interesi, da si priborijo potom učiteljstva upravna mesta v učiteljskih gospodarskih organizacijah ali pa zasedejo razna nadzorniška mesta. Mislili smo, da se bo po veselem belgrajskem izletu, kjer je bilo »kao vulkan« in kjer so izbrisali še zadnjo sled strokovne učiteljske organizacije, izpremenilo kaj na bolje, toda varali smo se, V štev, 28 ta list tako-le zastopa potrebe svojih ožjih interesentov in se bori proti učiteljskim koristim: »V nekaterih okrajnih šolskih svetih so predlagali za okrajne šolske nadzornike uradnike socialnega skrbstva, bivše učitelje, v enem okraju pa profesorja. Kdor je odšel od učiteljstva v kako drugo kategorijo, ni več učitelj.« —■ Če bi ne bilo kopito »Učit. Tovariša« tako prozorno neumno, potem bi bile njegove besede uva-ževanja vredne, tako pa le vsebujejo pomilovanje. Kaj je res? Dotični uradnik socialnega skrbstva je bil več let učitelj in mnogo let vzoren nadzornik ter ima sedaj v rokah mladinsko oskrbo, ki zahteva velike požrtvovalnosti, ki je med liberalnimi učitelji redko sejana. Navedeni »profesor« ima le časten naslov in še danes deluje kot strokovni učitelj, ko je prej služboval v vseh kategorijah šol. To učiteljsko glasilo bi tedaj rado zapravilo vse pravice učiteljstva ter mu zaprlo vrata do vsakega napredovanja. V času, ko se vse učiteljstvo skuša združiti, hoče ta list učiteljstvo razcepiti, Najbolje je, če začne delati še skupine ravnateljev in učiteljev ter takih, ki so izpite napravili takoj, in one, ki so enkrat ali dvakrat padli. Potem bo »Tovariševa« duhovitost dosegla svoj vrhunec. Najodločneje moramo protestirati, da bi se liberalna učiteljska društva vtikala v šolska imenovanja. Imamo višji šolski svet in poverjeništvo za uk, ki sta edino mero-dajna. Našemu katoliškemu ljudstvu pa kličemo: Čuvaj svoje pravice, da ti jih ne ukrade liberalni učitelji r+ Zopet so se našli. Najsi so si bili Nemci in Italijani v stari monarhiji šo tako nasprotni: Kadar jo bilo treba udariti po Slovanih in posebno po Slovencih, kadar jc bilo le-tem treba iztrgati kako pravo in jim prizadeti novo krivico, tedaj so se Nemci in Italijani vedno našli v vojni zavezi. Kaj čuda, da so so v taki zavezi našli tudi sedaj tam, kjer teko njihovi »interesi vzporedno«, kakor odkrito pišo »Grazer Volksblatt«, to je na Koroškem. Ta list se v impertinentno pisanem članku peča z odklonilnim stališčem jugoslovanskega časopisja nasproti italijanskemu članu plebiscitne komisije v Cclovcu, princu Bor-ghese. List dela princu, Italiji in celi en-tenti najglobljo poklono in jih zaklinja, naj so no zmenijo za smešno jugoslovanske ugovore. O princu pravi, da jo kazal nasproti Avstriji vedno največjo blagohot-nost in razumevanje za njene težave. Zato mu avstrijski Nemci lahko zaupajo, da bo tudi v koroškem vprašanju »pravično« zastopal njihove interese, ki teko paralelno z italijanskimi. Prinčeva prizadevanja najuspešneje podpira major Carrara, ki je kot načelnik italijanske misije v Mariboru in Gradcu z najboljšim uspehom odbijal slovensko nakano. Ako torej italijanski razsodnik v plebiscitni komisiji nI pogodu Slovenccm, jo, toliko boli dobrodošel ay- strijskim Nemcem — zaključuje »Grazer Volksblatt«. To je dovolj jasno povedano in le potrjuje, kako prav ima jugoslovansko časopisje, ko odklanja princa Borghe-seja kot pristranskega sodnika. + Verska obnova v Rusiji. Luciano Magrini poroča o obupnih gospodarskih in socialnih razmerah v Moskvi in nadaljuje: »Ljudje iščejo utehe v veri. Cerkve so odprte in mnogo bolj polne nego pred revolucijo, Verske ceremonije so vodno obilno obiskane. Pojav verske obnovo je tu še ja-čji nego v Petrogradu. Na Tverskaji sem videl, kako jo šlo za ikono okolu sto mož in žena odkrite glave. Gledalci, med njimi tudi vojaki, so snemali klobuke in se križali. V dveh letih boljševiške. diktaturo je bilo ubitih 16 škofov in 300 duhovnikov zaradi protirevolucionarne zarote. Mnogo samostanov so zaprli in izpremenili v ječe ali koncentracijsko tabore. Pred kratkim so zaprli znameniti samostan Svete Trojice. Relikvijo so odprli in razmetali, svete ikono pa prenesli v novi muzej, ki se je v) ta namen otvoril v Moskvi. Ko so vojaki odnašali slike iz samostana, je na tisoče žena obkolilo samostan in poizkušalo preprečiti odnašanje slik. Vojaki so začeli streljati in nekaj žensk ubili, ostale so sa razbežale. ObisRal sem novi muzej, kjersts zbrano zanimive sliko starega ruskega bi^ zantinskega slikarstva. Najznamenitejše ikone so okrašeno s cvetjem in nekaj žena jo na kolenih molilo pred njimi.« Vera se ne da zatreti, dokler živi v srcih. + Deschanel bo odstoplL Gotovo je, bo predsednik francoske republike Deschanel tekom meseca septembra odstopil. Njegovo mesto bo zavzel Millerand, za kate« rega se zavzema Poincarč, ki hoče postati sam ministrski predsednik. + Usoda vojnih ujetnikov v Rusiji. Nansen, ki je obiskal tabore vojnih ujetnikov v Rusiji, je poročal, da je od 200.000 vojnih ujetnikov 150.000 mrtvih ali so jili pa prodali za sužnje buharskemu emirju. Drsele raovke. — Cenjenim naročnikom! »Slovenec« se ustavi s prihodnjim torkom vsem, ki smo jih pred enim mesecem s položnicami opozorili na obnovitev naročnine, pa tega doslej še niso storili. V lastno korist vsakogar, ki hoče list redno dalje prejemati, opozarjamo vnovič zamudnike na to dolžnost naročnikov-plačnikov, — Československc ministerstvo N£« rodni Obrany vypisuje prave radn6 odvo-dy ročniku 1898, 1899 a 1900. Všichni pri-slušnfci českoslovenštf siglfci v ob vodu Deželne vlade za Slovenijo, kteri se narodih roku 1898, 1899 a 1900 se vyzyvaji, aby budisi osobnž neb pisemnč prihlasili svou nynejšl adresu pri konsulatu čsl. republiky v Ljubljani, Breg 8. S adresou bud'tež udA-ny: rok a misto narozeni, prislušnost, jmč-no rodiču, stav a dokumenty, jež pri sobž maji. — Konsulat Českoslcjvenske Republik v Lublani. — Na mnoga vprašanja odgovarjamo, da bo večina izletnikov na Črnu,če odšla iz Ljubljane peš okoli 7, ure, precejšen del se pa posluži kamniškega vlaka, ki odhaja s kolodvora v Šiški točno ob 8. uri. Za one, ki se udeleže skupnega sv. obhajila med mašo, je poskrbljeno tudi za zajutrk. —■ Tiskaroiškemu os obju so se povišale s 1. avgustom plače in sicer kvalificiranemu za 15 in pomožnemu za 10 odstop kov na dosedanje tedenske prejemke, — Povratek vojnih ujetnikov fz Vladi-vostoka čez Trst. Te dni pričakujejo v Trstu ruski parnik »Nižnji Novgorod« in japonski parnik »Hudson Mara«, katera bosta pripeljala 1230 nemško avstrijskih vojnih ujetnikov. Parniki »Thomas«, »Evclin« in »Amerika« bodo pripeljali te dni 7500 češkoslovaških legionarjev y Trst, — Iz Metlike. Krog 7. ure zvečer v, sredo 4. avgusta je obiskala Metliko in nje okolico grozna nesreča. Črni oblaki so izzvali strašen vihar nad mestom. Razkrival jc hiše, ruval drevje s koreninami, preobračal kozolce. Med najbolj prizadetimi objekti v mestu jc župna ccrkcv. Vinogradi po Veselici nudijo sliko pravega razdejanja, Med viharjem je bil naliv in toča. Vendar je povzročil vihar večjo škodo nego toča. Po toči sami so najbolj prizadete vasi Želebej, Radoviči, Slanina vas in Gra~ brovec. Pridelek, ki je šc na polju, je v teh krajih uničen. Vas Drašiči je bila toče obvarovana, udarila pa je tamkaj strela v rodni dom zatiškega p. prijorja Kostelca. Pogorela je hiša in hlev. Na Suhoru je pri-plavila voda dva mrtva dečka-pastirja, katera jc naliv prehitel, ko sta bežala z živino domov. Na hrvatski strani je ubil hrast, ki ga je vihar treščil ob tla, par volov. Upi in milijoni so šli po vodi. Da bo žalostna slika še bolj popolna bodi šc iz preteklega tedna omenjeno, da je strela ubila tesarja Teropčiča, ko je pripravljal veselični prostor za sokolsko prireditev. — Smrtna nesrečo. Na kolodvoru v Zagorju je med 6. in 7. uro zjutraj pobirala žena železniškega kretnika Marija Kurnik premog. i\o je nameravala prekoračiti železniško progo, je prišla med dva prcmikalna voza in sta ji vozna krožnika fako stisnila prsni koš, da se je takoj zgrudila mrtva na tla. Pokopali so jo na pokopališču v Zagorju. — Resno svarilo avtomobilistom. Av-tomobilisti so se navadili, da po mestih in vaseh divjajo, kakor da bi bil cel svet njihov. Človek ni varen več življenja pred njimi. Iz vseli krajev, posebno iz Kamnika, dobivamo veliko pritožb proti avtomobilom, ker prenaglo vozijo, Avtomobi-lisji sc opozarjajo, naj ne vozijo tako divje, ker velja za nje postavni predpis, da re smejo voziti skozi obljudene kraje z večjo brzino, kakor 8 do IC km na uro. — Uboj iz narodnega šovinizma. Gra-žki listi poročajo, da so se v Stieblerjevi gostilni v Arvežu prepirali med seboj Nemci in Slovenci. Pri tem je viničar Sus-singer zabodel viničarja Ignacija Knafli-ča. Silssingerja so zaprli. — Smrtonosen mušji pik". Gospo Vero Huth v Zagrebu jc te dni pičila muha. Kmalu se je pokazalo zastrupljenje krvi in gospa je bila v treh dneh mrlič. Muhe so nevarne prenašalke bacilov in strupov. — Vlomi. Pri hčeri posestnice Frančiški Rebolj v Srednji vasi je bilo vlomljeno. Vlomilec je ukradel Reboljevi blaga in denarja v vrednosti 1100 kron, — Hiša Janeza Zupančiča na Jančah stoji blizu ho-ste. T« dni se je pa vtihotapil v hišo neki neznan mož, ki so ga videli postopati okoli kateri je medtem, ko so delali ljudje na polju, pokradel Zupančičevim blaga in denarja v vrednosti 2730 kron, — Samomor. Dne 30. julija t. >1. se je obesil v Predosljah leta 18841 rojeni samski poljski delavec Anton Cuderman. Samomorilec j« b;l zelo nasilen in delo-mrien človek. — Sedemnmo delo na vseh' državnih uradih so uvedli v Avstriji. Uradne ure BO od 8. dopoldne do 2. popoldne; sedmo ure odsluži uradnik menjaje v času od 3. Ido 6. popoldne. ■ Ceno sadje v Gradcu. Štajerski SaHjerefcl so zahtevali dovoljenje za izvoz sadja aa Dunaj. Dovoljenje so dobili proti temo, da so se obvezali najprej preskrbeti Gradec. Mestu je zagotovljenih mnogo vagonov sadja, ki se prodaja na trgu na drobno po 4 K kilogram ali 1 K 76 vin. ▼ naii valuti. Pri nas je sadje še zmerom ©d 5 do 16 K kilogram. Štajerske novice. š Visok obisk'. V ponedeljek so obiskali v Mariboru poverjenika dr. Ver-stovška in njegovo družino cerkveni knezi: knezoškof mariborski dr. Napotnik, ljubljanski dr. Jeglič, sarajevski dr. Šarič in kiiževški Niarady. V imenu cerkvenih knezov je govoril knezoškof dr. Napotnik daljši govor, v katerem je povdarjal namen njihovega prihoda v hišo in med družino poverjenikovo. Nato je podelil celi družini blagoslov. š Narodni tabor. Jugoslovanska Matica in Narodna obrana v Gornji Radgoni sklicujeta na 8. avgusta ob pol 9. pred posojilnico v Gornji Radgoni narodni tabor prebivalsstva z Murskega polja, iz Slovenskih goric in Prekmurja. Pred shodom bo manifestacijski obhod po trgu. Na shodu bo govorilo več govornikov, med njimi prof. dr. A. Medved iz Maribora. š Naši shodi bodo 8. avgusta pri Sv. Lovrencu, pri Marija Reki, v Št. Ilju v Slov. Goricah, pri Novi cerkvi v Halozah, v Ribnici na Pohorju; dne 15. avgusta pa v Bočni in v Mozirju. Dekanijski dekliški in ženski shod bo 15. t. m. pri Sv. Treh kraljih v Slov. Goricah, Dne 29. avgusta bo na Oljski gori pri Polzeli velik dekliški in ženski tabor za Savinjsko in Šaleško dolino. š Za kaiolški konvikt gimnazije v Murski Soboti se je nabralo ob zlati maši duh. svetnika D. Meška 740 kron. š Mariborska pukovska okružna komanda se je preselila iz meljske y dravsko vojašnico. 1] Dr. Beneš v Ljubljani. V nedeljo pride v Ljubljano Češki zunanji minister dr., Beneš v spremstvu jugoslovanskega poslanika v Pragi Ivana Hribarja. Iz Ljubljane se odpelje v Beigrad. lj Za KoroSko. Isti dan, ko priredi društvo »Gosposvetski Zvon« Grafenau-erjev večer, to je v soboto 7. avgusta in v nedeljo 8. avg., prirede narodne dame ljubljanske, na čelu jim gospa županja dr. Tavčarjeva in g. dr. Debeljakova cvetlični dan v prid slovenski Koroški. Kakor so se ob zadnjem cvetličnem dnevu hvalevredno žrtvovali posestniki kavarn, vrtnarji in šolska vodstva, tako pričakujemo tudi tokrat. Vsakdo, ki ima cvetlični vrt, blagovoli poslati v soboto 7, avgusta dopoldne največ ko mogoče cvetlic na magistrat. Tam naj se ob 11. uri tudi zberejo gospodične nabiralke in gospodje spremljevalci; s seboj naj prinesejo po možnosti cvetje in steklenice. Ljubljanska mladina bo takrat pokazala, aH ima tudi ona toliko srca za Koroško- kakor neutrudne dame iz odbora« lj Seja načelstva K. t- dr. bo danes v soboto popoldne ob pol 4. uri. lj Pevska zveza v Ljubljani, Ljudski dom, prosi vse one, ki so fotografirali pevski zbor zveze pri maši v Mariboru, naj ji pošljejo proti povrnitvi stroškov vsaj po dve sliki za zvezin arhiv. lj »Ljubljana«, V pondeljek ob osmih sestanek pevk in pevcev v društvu z važnim razgovorom. Obenem poravnava morebitnih računov z mariborskega izleta. lj Vsem javnim nameščencem. Uve-Ijavljenje službene pragmatike se vsled vladne krize vedno bolj zavlačuje in je poleg tega vsled posebnega načrta člana glavne kontrole Miljutina Popoviča za do-gledno dobo ogroženo. Osrednja vlada noče ničesar slišati o 25% povišku vseh dra-ginjskih in ne samo decemberskih doklad. Jame nameščence hoče vlada oropati pasivne volilne pravice, podražiti jim hoče premog in ponovno zvišati železniške tarife. Napram takemu postopanju bodo javni nameščenci na protestnem shodili ki se vrši v torek, dne 10. avgusta, ob 20. uri v veliki dvorani hotela »Union« odločno nastopili in od vlade na jasen način zahtevali svoje pravice. Dolžnost zadnjega javnega nameščenca brez razlike političnega naziranja bodi, da se shoda udeleži. Brez enodušnosti ni zmage! — OZJN. lj Pevski zbor »Slavca« priredi v nedeljo 15. avgusta zvečer koncert na Bledu in v nedeljo 22. avgusta pa v Rogaški Slatini. Koncerta se vršita v dvoranah on-dotnih zdraviliških domov in obsezata srbske, hrvatske in slovenske umetne in narodne pesmi, med njimi koroške narodne. (k) lj V svrho odmere hišne naj marine za leti 1921 ln 1922 je podati do konca avgusta 1920 pri davčni administraciji v Ljubljani običajne napovedi najemninskega donosa, na kar se hišni posestniki v Ljubljani posebno opozarjajo. lj Motorni čoln na Ljubljanici. Prihodnji teden ae bo otvoril osebni promet z motornim čolnom med Ljubljano in Vrhniko ter vmesnimi postajališči. Čoln je last strokovnjaka g. Ludovika Železnika, najnovejšega tipa, 9 m dolg,, 2 m širok, 1 m globok, in ima 35 konjskih sil močan bencinmotor ter prevozi naložen 25 km na uro. Opremljen je z najpotrebnejšimi rešilnimi pripomočki kakor tudi z rešilnim čolnom ter ima na pokritem krovu prostora za 16 oseb. Da je vožnja z motornim čolnom zelo varna, je dokaz, ker je čoln odlikovan že s šestimi srebrnimi kolajnami. Cena vožnji bo jako nizka, in moremo to podjetje ljubljanskim izletnikom le priporočati, ker vožnja po Ljubljanici k izvirku Ljubljanice bo jako interesertna. Vozil bo ob nedeljah in praznikih večkrat na dan, med tednom pa po potrebi. Pristanišče je Trnovski pristan. lj Mestna zastavljalnica ima tomeseč-no dražbo decembra 1919 zastavljenih predmetov 12, avgusta popoldne. lj Produktivna zadruga čevljarjev za Slovenijo, naznanja svojim članom prodajo usnja v pondeljek, dne 9. avgusta ob 3. uri popoldne, Sp. ŠiŠka 30. (k) lj Stanovanjska zadruga. Vsi, ki so prizadeti na podlagi stanovanjske naredbe št. 166 in jim je poverjeništvo za socijalno skrb zagrozilo z deložiranjem 3. t. m. če ne "izpolnijo stavljenih pogojev, so imeli zborovanje v četrtek v sejni dvorani mestnega magistffata ljubljanskega. Poročalo se je o stanju zadeve in o zahtevah, na katerih vztraja poverjeništvo za socijalno skrb. Nato se je oglasilo takoj 26 udeležni-kov, ki so podpisali pristopnice za stanovanjsko zadrugo z deleži, ki znašajo več kot 1 milijon kron. Nato se je vršil ustanovni občni zbor »Stanovanjske zadruge z o. z.« v katerega načelstvo so bili izvoljeni gospodje: Ivan Knez kot načelnik, Ivan JelaČin, kot načelnikov namestnik, R. Ko-kalj, kot tajnik, Fran Stupica kot blagajnik, dr. Jenko kot odbornik, ter nadzorstvo, čegar člani so gospodje: Alojzij Lil-leg, načelnik, E. Hieng, načelnikov namestnik, ter gg. I. Drufovka, Franjo Krapež in Viljem. Tčnnies. Sklenilo se je pozvati pozvati vseh 37 prizadetih strank, da nemudoma pristopijo k »Stanovanjski zadrugi« ter podpišejo primerno vsoto deležev, nakar bo zadruga takoj začela graditi stanovanjske hiše. Namerava se v slučaju, če se pridobi deležni kapital 5.000,000 K, takoj pričeti z zgradbo 3 stanovanjskih hiš z 48 stanovanji, s čemer bodo člani zadruge zadostili vsem zahtevam poverjeništva za socijalno skrb in se s tem izognili neprijetni negotovosti, v kateri so dosedaj živeli. Želeti bi bilo, da se čim več zadružnikov prijavi, da se uresniči lep načrt in s tem kolikor mogoče mnogo odpomore stanovanjski bedi. Kdor pa ne bode član zadruge, bo pa moral sam prenašati vse posledice. Prijave se sprejemajo v pisarni »Gremija trgovcev v Ljubljani, Gradišče št. 17-1., kjer je dobiti tudi nadaljnje informacije. lj Opeharjeni ženin. Svoji nevesti Antoniji D. je zaupal trgovec Ivan K. 3950 K denarja, 1050 kron vredno zlato zapestnico in 600 K vreden prstan. Ker pa ie izvedel neugodna poročil« o predživljenju Tončke, je razdrl zaroko z njo in zahteval od nje nazaj zaupane ji stvari. Tončka pa mu nI ničesar vrnila in Je izginila POTEK VLADNE KRIZE. Beigrad, 6. avgusta Danes je imel začasni finančni odbor ministrstva sejo, na kater*™ Je imel finančni minister Stojanovič ek?pole o gospodarskem stanju države in o iv/fvzu. Odbor je sklenil, da se dovoli svoboden izvoz masti in slanine. Beigrad, 6. avgusta. Danes dopoldne Je bila v ministrskem predsedništvu seja, ki so se je udeležili ministri dr. Vesnič, dr. Ninčič, Davidovtč in Pribičevič. Razpravljalo se je o agrarni reformi in o vprašanju izvoza. Beigrad, 6. avgusta- |z parlamentarnih krogov doznavamo, da so odpravljene vse težkoče glede agrarnega vprašanja in izvoza. Vprašanje preosnove pokrajinskih vlad se približuje rešitvi. Domnevajo, da bo že jutri došlo do sporazuma in da bo čez 2 ali 3 dni sestavljena nova vlada. Nocoj je prišel iz Pariza naš zunanji minister dr. Trumbič. NIKOLA PA8IČ. Beigrad, 6. avgusta. Nikola pauč ja javil iz Pariza, da bo čez 10 dni odpotoval v Beigrad. m,-..' .,,' DEMENTI. .. Beigrad, 6. avgusta. Z uradne strani se dementira vest, da je vzrok ministrski krizi zahtva naših zaveznikov, naj da naša vlada na razpolago svojo vojsko proti bolj-ševikom. NEMŠKI POSLANIK V BELGRADU. Beigrad, 6. avgusta. Kakor poroča »Pravda«, bi imel postati nemški poslanik v Belgradu von Keller, poslaniški svetnik. MENICE. Beigrad, 6. avgusta. Finančno ministrstvo je odločilo, da se imajo uvesti za vso državo enaki formularji menic, ki so bile dosedaj po raznih pokrajinah različne. RUSKA BANKA V BELGRADU. Beigrad, 6. avgusta. V Belgradu se je osnovala rusko-slovanska banka z ruskim kapitalom. Te dni je odpotovala v I>ondon skupina inženjerjev, ki ji načeljnje bivši ruski minister za promet Križanovski. Namen te deputacije je, dogovoriti se s francoskimi in angleškimi kapitalisti radi osnovanja družbe za grajenje železnic v Jugoslaviji, Ista banka je osnovala paro-brodno družbo »Srbski Lloyd« za t lovbo na Jadranskem morju. ' ; r V OBRAMBO POLJSKE. LDU London, 6. avgusta- (Bresžičuo) Vlada se je včeraj posvetovala o korakih, ki jih v sporazumu s Francijo namerava ukreniti v obrambo Poljske. Odpošljejo se velike množine vojne opreme. Mnogo francoskih dobrovoljcev gre na Poljsko. Topovi, letala in municija so že na potu. Zavezniki ne nameravajo opustiti podlage, ki tvori versaillesko mirovno pogodbo ter pogojev za mir med Rusijo in Poljsko ter drugimi obrobnimi državami. LDU London, 6. avgusta (Brezžično) Nova poljska mirovna delegacija je dne 4- t. m. pepoldne odpotovala v Minsk. LDU London, 6. avgusta. (Brezžično) Dasi vlada še ni ničesar sklenila glede Poljske, se vendar poroča, da bo vojno ministrstvo v par dneh pozvalo prostovoljce in mobiliziralo mornarico. LDU London, 8. avgusta. (Brezžično) Po poročilih iz Budimpešte se pod francoskim vrhovnim poveljništvom pripravlja madžarsko-rumunska ofenziva, ki naj pomaga Poljski z juga. Rumunski finančni minister je dospel v London, RUSI IN MIROVNA POGAJANJA. LDU London, 6. avgusta. (DunKU — Reuter.) Kakor poročajo listi, je Kamenec sinoči prejel Čičerinov odgovor na Lioyd Georgevo noto in ga danes dopoldne izročil ministrskemu predsedniku, V tey noti izjavljajo boljševiki, da jim je sedaj nemogoče ustaviti sovražnosti, čim dospejo poljski delegati s pooblastili v Minsk, se bodo začela pogajanja o premirju in o miru. Pripravljeni so zagotoviti Poljakom popolno neodvisnost in liberalno določene meje. Vztrajati pa morajo na separatnem miru s Poljsko. — V odgovoru na noto z dne 27. julija izjavlja ruska vlada, da imata Kamenec in Krasin pooblastilo, podpisati mir z vsako ententno državo ali s Poljsko, odklanja pa prisotnost obrobnih držav na mirovni konferenci in zahteva zaščito ju-dov in komunistov na Poljskem. — Angleški kabinet bo danes proučil rusko noto, Sodi se, da namerava angleška vlada svetovati, naj ruski trgovinski delegati zapustijo Angleško. »Daily Express« doznava, da je Lloyd George sporočil Kamancu in Krasiuu, da je odredil ponovno blokado. Po »Daily Heraldu« je severovzhodno bro-dovje dobilo povelje, naj odpluje v Vzhodno morje. PREVRATNO GIBANJE NA fiEEOSLO-VASKEM. LDU Budimpešta, 6. avgusta. (DKU) , Madžarski dodani urad poroča: Kakor dQi znava »Pester LIoyd« iz Bratislave, se prevratno gibanje na Čehoslovaškem ved** bolj Siri. Vesti iz bivše kraljevine če^, zlasti iz industrijskih okrajev, slovejo. cA so oblasti izgubile vso avtoriteto ln da so se delavski sveti s terorjem polastili vse moči. Na Slovaškem je bilo preteklo nedeljo več shodov, na katerih so se zadržali vojaštvo, orožništvo in policija popolnoma pasivno in so poslušali sklepe bolJSevilke tendence, ne da bi kaj ukrenili proti nJim, V Stupavi In čeklisu imajo boljševiki vso oblast v svojih rokah. Zasegli so vse gra« dove. V Novih Zara&ih in Komarnu vlada* jo boljševiki. Iz Piufa. Iz Ptuja nam pišejo: Marsikod po Sloveniji se čujejfl gfafr sovi, kako je v naših obmejnih krojih mfr« goče, da nemštvo kljub novim razmeram vendar še tako drzno dviga glavo, ln dal se doslej še niso iztrebila razna gnezda, Id se v njih vali najstrupenejša nemškooac ralna iredenta. Ti očitki so morda na dez opravičeni in ni čuda, da se apa; _ valcem, ki ne poznajo krajevnih razmeri zdi marsikaj v tem oziru neumlftvoi, i, Nimamo namena, da globlje ruBlotti vamo o opravičenosti ali neopravičeno«^ teh očitkov, vendar lahko rečemo, da, gri delo stalno naprej, kolikor pač p ' krajevne razmere in opora, ki jo imam merodajnih višjih mestih. Tak kloraik prej je storil slovenski Ptuj ob zadnji občnem zboru, tukajšnjega nemškega s i k v e r e i n a. > ! *: • To društvo bi moralo imeti IzkljoBa^ kulturni namen. Da nam ne bi mogli *M>it sodržavljani nemške narodnosti očitati, daj jih mi v svoji barbarski nekulturnosti ramo pri njih prosvetnem delu, jim nismo kratili njih »pravic«. Toda ta ški kulturni zavod je bil vse prej nego ta* rišče za gojenje glasbe. Zbirali so s« v njeuj elementi, ki jih druži ena ideja, to je skrita sovraštvo do vsega, kar ne. diši po nemlld krvi in odpor proti naši državi. V društvi* se je sistematsko gojila najodločnejša irCH,' denta; njegovi člani so stalno r. zvezi H bojnimi društvi v Nemški Avstriji — »krati ka človek ima vtis, da je društvo zbiraj lišče ogleduhov, ki na zunaj prijazni, lojalJi ni in dobrodušni s svojim subverziv delom preračunjeno izpodkopavajo samostojnost. A svaka sila do vremt Temu je bilo treba storiti konec. Da bimo Slovenci v društvu primeren vplivJ smo zahtevali zastopstvo v odboru s kon-j cesijo, da sme začasno obstojati v društvo poseben nemški oddelek, kjer bi laKkfij gojili glasbo člani in deca nemške narod* nosti, dokler še niso zmožni slovenščini Nemci so to našo kulantno zahtevo v svoji znani skromnosti odklonili, da, še veC^ drznili so si celo zabraniti Slovencem vstop v društvo. Naznanili smo jim neka} dni pred občnim zborom pristop kakih 15Q slovenskih članov, pripadajočih vsem sl«H jem ptujske inteligence. Odgovorili so nani^ da društveni odbor o sprejemu teh članom ne more sklepati, češ, da mora biti vstopi po pravilih javljen najmanj 14 dni pred občnim zborom. Te določbe pa v drustve« nih pravilih ni. Gospodje Nemci so se torej grdo zlagali. Ta laž jim je bila le sredstvo^ da se izmuznejo iz zadrege, v dokaz temu je dejstvo, da društveni odbor ni sklepa] niti o sprejemu onih slovenskih člajiav, ki so bili prijavili svoj vstop že mesece pred občnim zborom, Ko se je ugotovilo, da omenjen« ti«4 ločbe v pravilih ni, smo pozvali vladnega; komisarja, naj zahteva od društva strikten odgovor, ali ijiisli odbor sklepati o naše« sprejemu, ali ne. Tudi na ta poziv so n«« gativno dgovorili. Slovenci, ki smo imeli namen, dji vstopimo v društvo, stfto se udeležili občnega zbora dne 2. t. m. Bilo nas je kakih 170, Navzoč je bil tudi vladni komisar. Pred početkom dnevnega reda smo pozvali odbor tretjič, naj sklepa O našem sprejemu. Na slovensko stavljeno zahtevo je dru-« štvuni predsednik prof. Kasimir odgovoril nemško. V opravičilo, da govori nemško* je navedel, da sicer razumi slovenski to« liko, kolikor je potrebno za občevanje Z navadnim človekom, da pa ni vajen slovenskemu občevanju z boljšimi krugi. V, nadaljnjem izvajanju mu je zdrknil z jezika približno ta-le stavek: »V občevanju s slovensko inteligenco se vedno poslužujem nmščlne in tako mi ni treba dru« g e g a deželnega jezika.« Toda ne dovolj tega, vrgel nam je še v obraz, da nas po pravilih siccr lahko sprejme, toda, da niso primorani, vsled česar tega tudi ne store. Na to izjavo smo slovenski udeleženci pozvali vladnega komisarja, da zborovanje zaključi in razpusti, ker ne pustimo, da bi se v očigled nesramni žalitvi nas vseh vršil zbor dalje, Vladni komisar je vpošteval rastoče razburjenje in je, videč, dr? je nadaljevanje faktično nemogoče, občni zbor zaključil. Slovenski zborovale! se kljub temu niso razšli, dokler odbor ni zagotovil, da izroči ključe do društvenih prostorov vlad-nemu komisarju. Imeprtinenca, s katero si upa danes nadut Nemec imenovati slovenščino »drugi deželni jezik«, je tako gorostasna, da more človeku sapa zastati, če to čuje. Iz te nesramnosti se jasno vidi, kak duh vlada v teh ljudeh in kako nemogoče jim je, otresti se avstrijskega načina in se prilagoditi novim razmeram, Ti ljudje smatrajo današnji državni jezik še vedno po starem kopitu za drugi državni jezik, S tem za nas dragocenim priznanjem razgalili so se Nemci v vsej svoji ostudni goloti in razkrili nam vso laž namišljene lojalnosti in odkritosrčnega mišljenja napram jugoslovanski državi. »Hic Rhodus. hic salta!« kličemo naši vladi. Tu ima sedaj priliko, da z vso brez-.obzirnostjo razprši to gnezdo strupenih sršenov, Ni pričakovati, da bi Nemec, ki je nekoč vihtel bič nad našimi glavami, presedlal v svojem mišljenju. On se smatra še nadalje za »Herrenvolk« in pri njem ne izda ne gladenje, ne božanje. Potem bo videl, kakšen okus ima »pravica«, ki }o je bil vajen deliti on nam. Poživljamo vlado z vso resnostjo, da začne s korenitim pometanjem. Dela za metlo je dovolj. Razen Musikvereina imamo v Ptuju še izključno nemški »Gesangs-verein«, »Deutsches Vereinshaus« in požarno brambo. Vsa ta društva delujejo v svojem smislu kulturno, t. j, rujejo proti državi in vzgajajo zaprisežene sovražnike naše domovine, Gedngivereinovci gredo v svojem navdušenju za falirano Avstrijo tako daleč, da si zakrožijo včasih » O du mein Oesterreich«, požarni brambovci zahtevajo od slovenske gasilske zveze za svoje društvo nemški poveljevalni jezik in nemško dopisovanje. Vsega tega se morajo odvaditi. Razpoloženje med ptujskim slovenskim prebivalstvom je tako, da si bo samo očistilo hišo, če ne najde odmeva pri vladi. pr Straussova turneja po Ameriki. Richard Strauss bo odpotoval te dni iz Milana in se podal v Južno Ameriko, kjer bo priredil po južnoameriških mestih, posebno v Braziliji in Argentiniji več gostovanj. Dirigiral bo izključno Beethovnova, Wag-nerjeva in svoja orkestralna dela. Potem bo šel skozi Španijo in se končno zopet vr-nU na Dunaj. pr »Vrhbosna« 13.—14, štev. je izšla ta prinaša precej zanimivo vsebino o verskih in kulturnih vprašanjih. Prinaša tudi »piske iz Slovenije pod naslovom »Z Bogom za narod««, v katerem na kratko oriSe našo organizacijo z željo, da se tudi na Hrvatskem kmalu doseže kaj takega. Članek piše Dragutin Čelik. Turlstika in spori. Klob kolesarjev in motociklistov Ilirija priredi v nedeljo 8. t. m, izlet v Kamniško Bistrico. Odhod točno ob pol 14. uri; zbirališče pred kavarno »Evropo«. Vabijo s« vsi člani in prijatelji kolesarskega športa, — Reditelj. (K) Koča na Jepid 1587 m pod Kepo je otvorjena in oskrbovana. Krasna lega — diven pogled na biser zgor. Roža — Blažko jezero! Rožanska koča 1666 m na Mačenski planini pod Stolom nudi letos izborno in ceno oskrbo! Priporočamo jo posebno tudi za daljše bivanje. Prekrasna okolica, Velika koča. Obittka koča. 2043 m — dne 15. t, m, veliki planinski tabor na Obirju! Češka koča (1600 m) pod Grintavcem fe otvorjena — lepo popravljena, istotako tudi pot do nje, pot na Grintavec čez Mli-narsko sedlo, Kremžarjev pot na Kočno in pot čez Žrelo na Okrešelj (Frišavfov dom). Pripominjamo, da je Češka koča izborno založena, vsled česar se ni treba turistom po nepotrebnem truditi in nositi mnogo seboj. »ZJatorog« ob Bohinjskem jezeru. — Vpeljan je zopet omnibus-promet. Sodišče in policija. s Z novačenja. Jera Grošelj j> Izgubila na Javorniku, žepni koledar, katerem je imela 1450 kron. Ko je opazila, da je denar izgubila, ga je vsa preplašena -iskala. Neka gospa ji je pokazala izgubljeno knjižico in jI povedala, da je srečala tri »rekrute«, ki so se zelo smejali. Gro-šeljeva je šla k orožnikom, kateri so šli po fante v gostilno, kjer so priznali, da so res denar našli in si ga pridržali. Sodišče v Ljubljani je prisodilo Ivanu Zalokar-ju 1 mesec, Ferdinandu Martjnjaku 3 mesece in Lovru, Kaltenegerju 6 tednov ječe. Vsi trije so z Jesenic. s Rus pred sodiščem. Dne 13. junija Je aretiral v Ljubljani nadstražnik Vidmar Rusa Nikolaja Letagina. Predno je šel z njim, ga je še prosil, naj ga izpusti. Pozneje se je s silo in s pretnjo upiral eskorti-'•anju. Šele s pomočjo nadzornika Grudna o zopet Letagino ukrotili. Sodišče je ob-•> zopet Legatina ukrotili. Sodišče je ob-'.ora. s Izgubljeni sin. Ivan Sigott je sin lednega puškarja v Borovljah. Živci je zelo lahkomišljeno in je zapravljal in goljufal. Pričel je celo krasti. V Borovljah je ogoljufal več ljudi, v Ljubljani je pa izvabil meseca majnika več osebam večje svo-te denarja. Nobel se je vozil s fijakarjem po mestu. Fant je zagrizen nemškutar. Ko se je moral zagovarjati pred ljubljanskim deželnim sodiščem, je odgovarjal na vprašanja, ki mu jih je stavil predsednik, nemški. Fantov oče se je odpovedal pričevanju. Ko ga je vprašal prvomestnik senata nadsvetnik jjebre, če bo sina vzel nazaj, je oče v lepi slovenščini, katere se sin sramuje, odgovoril: »Fant bo moral dokazati, da se je poboljšal, sicer ga ne bom vzel domov. Zaradi fanta sem skoraj revež postal, ker sem plačal za fanta 15.000 kron ljudem, katere je ogoljufal, da bi n« bil zaprt. Kar se tiče povračila osebam, ki jih je fant sedaj ogoljufal, bom škodo poravnal, ako bom to zmogel.« — Sodišč je obsodilo Sigotta na 8 mesecev težke )>.. c, s Žalostno! Kako malo pazijo stariši na svoje otroke, dokazuje sledeči žalostni dogodek: Dne 6. t. m. je policija aretirala 13 letnega Vladislava B. in 12 letnega Josipa P., ker sta ukradla na državnem kolodvoru več železnega orodja, vrednega 500 kron. Povedala sta na policiji, da sta že prej pobirala železo in ga prodajala po 70 vinarju trgovcu F. S., denar, katerega sta dobivala zanj, sta redno oddajala sta-riŠem. s Zakopan denar. Večkrat zaradi tatvine predkaznovani hlapec M- F. je zavedel 14 letno V. K-, da je ukradla svoji gospodinji 700 dinarjev, ki jih je M. F. potem zakopal na njivi. Končno besedo bo imelo sodišče. s Izgred v kavarni. Soboslikar S. K. je v Leonovi kavarni razgrajal in je ni hotel ob polic, uri zapustiti ter je kavarnarja sunil v prsi, ker ga je hotel odstraniti. Na policiji je moral plačati 200 K globe. Fran Radešček: VosSne m asm ?©fforma v Vodne zadruge. Tam, kjer se danes raztezajo ob Donavi, ob dolnjem toku Tise in Drave, rodovitna, obdelana polja v Vojvodini, ki jo opravičeno nazivamo žitnico Jugoslavije, se je pred kakimi 50 leti vsa ta ogromna ravnina nahajala v primordijalnem carstvu vode. Neprehodno močvirje, tu in tam poraščeno z vrbovino in drugim vodnim rastlinstvom, v katerem so gnezdila edina živa bitja: vodne ptice, ležalo je pusto in neizkoriščeno. Razne bolezni, kot malarija i. dr. so ogrožale življenja bližnjih obljudenih krajev, ponekod odrezanih od ostalega sveta z brezbrojnimi rokavi in deltami omenjenih rek. Vsa ta inondacijska površina je danes spremenjena v plodna zemljišča, katera križa gosta mreža cest in potov, ob katerih se dvigajo ponosne in bogate vasi in mesta, ki se bavijo z vsemi panogami narodnega gospodarstva, predvsem pa s poljedelstvom, Škodljivo in nepotrebno rastlinstvo je iztrebljeno, vrbovina pa raste le še izmed močnih nasipov in rek, da slabi ob viharjih valovje narastlih voda. Malarije ni več, To zmago nad razuzdanim elementom vode so izvojevale združene moči posameznikov: vodne zadruge. Kako veliča-stven vzgled tudi v življenju človeka, narodov in držav! Združene moči! Predno je dosegla združena človeška moč in tehniška veda te ogromne uspehe, so padle mnoge in težke žrtve v energiji in materijalu. Samo v Vojvodini je dosedaj zgrajeno 2700 km nasipa s kubaturo 300 milijonov kubnih metrov in v vrednosti 5 milijard kron. Kanalska mreža se razprostira v dolžini 2000 km s 96 sesalkami in z 200 propusti, kar predstavlja vrednost drugih 5 miijard kron. Vse to ogromno delo so izvršile v preteklih desetletjih vodne zadruge na podlagi privatne inicijative, katero je podpirala država bolj moralne^ kot materijalno. Pregledovanje hidrotehniš-kih naprav v Titelu- Ministrstvo za poljedelstvo in vode, skupno z ministrstvom za agrarno reformo, je te dni priredilo izlet strokovnjakov, da si na licu mesta praktično ogledajo hi-drotehniške naprave in njihovo delovanje in vpliv na razvoj poljedelstva v Vojvodini- Ob zori 8, t. m. je odplula iz belgraj-skega pristanišče posebna ladja »Aleksan-dar« po Donavi navzgor. Strokovnjakom pridružili so se tudi povabljenci: poslanci in časnikarji. Na čelu ekskurzije sta bila ministra za poljedelstvo in za agrarno reformo, gg. Dr. Velizar Jankovič in dr. H. Krizman, z načelniki svojih resorjev in z generalnim direktorjem voda g. Moricom Vinierauxom. Vseh udeležencev je bilo okrog 40 oseb. Okrog 10. ure v vročem julijskem dopoldnevu smo prispeli v improvizirano pristanišče titelske sesalke, kjer je nas ob z zastavami in zelenjem okrašenem slavoloku pričakovalo predsedstvo in tehn. osobje »titelske zadruge za isušavanje šajkaš-kih ritova«, Po kratkem pozdravu in odgovoru ministra g. dr. Vel. Jankoviča ogledali smo si sesalko in stroje, katerih funkcijo nam je v jedrnatih besedah in praktično razkazal direktor g. inž. Hakič. Plastično nam je predočil ogromno važnost vodnih zadrug, katerih člani so večinoma srednji in mah posestniki, ki nikakor niso zadovoljni z dosedanjim izvajanjem naredb agrarne reforme. Zelo neprijetno je zadelo ministra za agrarno reformo g. dr, Kriz-mani inž. Hakičevo poudarjanje glavnih škodljivih posledic oddajanja posameznih zemljišč v najem od strani krajevnih odborov za agrarno revorrno kar izziva nezadovoljstva v prvem redu pri onih, ki so zemljo prejeli, med tem ko je v mnogih slučajih y?lepcsestnik celo na dobičku. Z dosedanjim reševanjem agrarne reforme so vodne zadruge, ki vrše edino le svojo vzvišeno človekoljubno nalogo, brzdajoč divje strasti nevkrotne vodne sile, občutno prizadete, ker ne prejemajo rednih prispevkov svojih članov, ki znašajo za vsako jutro plavne zemlje 170 kron letno. Vodne zadruge, brez dovoljne količine premoga in denarnih sredstev, s katerimi morajo vzdrževati vsaj postoječe hidrotehniške naprave (o novih za enkrat ni mogoče misliti), so v svojem delovanju ovirane tudi z agrarno reformo, ki je v Vojvodini na inondacijskem terenu sploh nepotrebna. Razdelitev zemljišč je v Vojvodini že davno izvršena brez agrarne reforme tako, kakor to zahtevajo lokalne razmere v popolnem soglasju s prirodo zemlje. Težka mastna zemlja, ki ima v svoji notranjosti močno plast ilovice, ki ne prepušča vode, zahteva stalno racionelno obdelavo in intenzivno melijoracijo. To zemljo je mogoče obdelavati z velikim rizikom, ki se se-feda ob dobrih letinah bogato poplača, samo s parnimi plugi in z modernim strojnim aparatom, ker so v deževnem vremenu slabi živini, vozovom in navadnim plugom taka polja takorekoč nedostopna. Kaj naj stori na takem zemljišču posameznik, ki je prejel par jutrov (jutro = 0.57 hektarja) zemlje v smislu dosedaj izvajane agrarne reforme? V Vojvodini, posebno na poplavnih zemljiščih, kjer je nevarnost od poplave velika, mora se obdržati dosedanji veleposestniški in srednjeposestniški sistem, bodisi v rokah posameznikov, ali pa na zadružni podlagi, Edino združene moči bodo tudi v bodočnosti kos v težavni borbi z elementi prirode. To je nekako vsebina ne samo inž. Ha-kičevega predavanja, temveč tudi mišljenja skoraj vseh onih, s katerimi sem prišel v dotiko na svojem potovanju s službeno ekskurzijo po Vojvodini. Ko smo si še ogledali kanal in čoln za sečenje podvodnega rastlinstva v kanalu, zavzeli smo svoje prostore v pripravljenih vozovih in se odpeljali po širokem nasipu (zvanem dolma) izmed Tise in rodovitnega obdelanega polja v bogato in razsežno vas Titel. Raz malega holmca smo si ogledali prostrano obdelano poljano, prepreženo s kanali za odtok vode in Rudolfsgnadsko sesalke ter smo na to v sokolski dvorani uživali ljubeznivo gostoljubnost Titelča-nov v podobi bogatega obeda, nakar smo zopet odpluli po Tisi navzgor v Stari Be-čej. Jsjžna železnica* Občni zbor južne železnice se je vršil dne 30. julija na Dunaju. Predsednik dr. Avgust *Veber se je spominjal po otvoritvi seje umr-;«ga člana upravnega sveta prof. dr. Landes-iergerja, ki je deset let uspešno deloval v prid družbe, ter je naznanil, da je upravni svet v svoji seji z dne 20, maja kooptiral gospoda Dragotina Hribarja, predsednika Kranjske hranilnice, dvornega svetnika Frana pl. Suk-Ijeta ter sekcijskega svetnika Solvisa. Potem prečita predsednik poročilo upravnega sveta. Vsled težavnih in neurejenih razmer ni bilo mogoče za leto 1919. sestaviti bilance ter računa dobička in izgube, pač pa se je sestavil račun o uspehih obrata. Ta račun kaže primanjkljaj 218,676.356 K, dočim se je v letu 1918. še dosegel prebitek 59,694.975 K. V posameznih točkah znaša primanjkljaj: pri splošni upravi 8.074.193K, pri nadzorstvu in vzdrževanju železnice 46,885.855 K, pri prometu in komercialni službi 68,812.635 K, pri izdatkih za vožni personal in za delavnice 80,474.940 K, pri prometu lokalnih železnice 1,480.269 K. Poročilo omenia, da je stalo poslovno leto 1919. še popolnoma pod vplivom posledic razkroja. Do prevrata je bdo od skupnega omrežja 2614 kilometrov 64 % na avstrijskem, 36% na ogrskem ozemlju. Sedaj pa spada 31% Avstriji, 29% Jugoslaviji, 22% Ogrski in 18% Italiji. Največjega pomena za družbo je bilo pomanjkanje premoga, Zaloge premoga, katerega je bilo v letu 1913, povprečno na razpolago za 100 dni, so se skrčile tako, da so časin zadostovale komaj za en dan. Vsled tega je bilo treba žal omejiti promet. Posebne težkoče je povzročila Italija, ki je zasedla primorske in južnotirolske proge tar zaprtie mei med novonastalimi državami. Zelo velike težave so delale valutne razmere. Razlika med vrednostjo posameznih valut sc pri sestavi računa ni mogla upoštevati, tako, da so kronske novčanice vseh držav, po čijth ozemlju teče železnica, kot enakovredne računale. V bodoče bo_ seveda treba drugače postopati, vendar sedai še ni možno odločiti se, kakšen sistem računanja naj se vpelje. Poročilo omenja povišanje tarifov, ki so se dovolila v posameznih državah ter opisuje naraščanje personalnih izdatkov ter nabavne cene za, premog, . Akoravno ie bila oor&ba premoga v letu 1919. v primeru z letom 1918. za eno tretjino manjša, se ie trošek za premog povišal za 32 milijonov in ie znašal 112 milijonov kron. (V zadnjem letu pred vojno je znašal skupni izdatek za premog pri zelo živahnem prometu 12 milijonov kron.) Za ostravski premog, ki e koncem leta 1918. stal 100 K za 1000 kg, je bilo treba koncem leta 1919. plačati 317 nemškoavstrijskih kron, za gornje-šlezki 731 nemškoavstrijskih kron. V svojem težkem položaju se ie obrnila južna železnica, do vlade prizadetih držav. Avstrijska vlada: ji je do konca leta 1919. priskočila s predujmi v znesku 42 milijonov kron. Od jugoslovanske vlade je družba dosedaj samo za vojaške transporte in za svoje terjatve proti jugoslovanskim državnim železnicam prejela večja plačila. Sicer je bil promet na jugoslovanskih progah uspešnejši nego na avstrijskih in ogr« skih, tako, da je družba za silo izhajala z dohodki teh prog, Vsled primanjkljaja družba y letu 1919. ni mogla plačevati obresti družbenih dolgov. Kar se tiče ah.ixv, je italijanska anuiteta' (to je dolg italianske vlade za odkup gornje-italskih prog) od leta 1915. dalje na zaostanku in doslej ni bilo možno z italijansko vlado doseči sporazuma glede plačila tega dolga. Večjo vsoto ima družba terjati od prejšnje avstrijske vojaške uprave za vojaške transporte. Poročilo razpravlja končno podrobneje d pogajanjih s francosko Association nationale, ki zastopa interese francoskih upnikov južna železnice. Delničar Steinitzer opozaria občni zbor, da sta dve točki poročila posebne važnosti, namreč vprašanje italijanske anuitete in vprašanje, kako naj se sedai razkosano omrežja južne železnice v bodoče upravlja. Steinitzer zastopa mnenje, da naj s? poskuša na podlagi člena 320. mirovne pogodbe doseči, da se proge južne železnice internacionalizirajo. Delničar Bori se bavi s težkočami, ki so vezane s preskrbo premoga ter svetuje, da naj se poskuša doseči pomoč francoske vlade, Predsednik dr. Weber odgovarja delničarjema Steinitzer in Beri ter poroča, da zna« šajo zaostale anuitete italijanske vlade dosedaj brez obresti 162,634.379 zlatih frankov, Po poročilu Association nationale se zanima; za vprašanje italijanske anuitete tudi francoska vlada, ki se zaradi tega pogaja z italijansko vlado. Plačevanje prioritetnih obresti s«J bode začelo, ko bo imela družba potrebne dohodke, zlasti ko bode rešeno vprašanje laške anuitete. Predsednik se bavi dalje z vpra$a-njem premoga in poroča, da je družba tudi s čehoslovaško vlado stopila v dogovor, ki je zelo zainteresirana na tem, da se promet na: južni železnici ne ukine in doseglo se je tudi, da je čehoslovaška vlada večkrat priskočila z večjimi količinami premoga. Poročilo upravnega sveta se ie potem so« glasno odobrilo. • • * g Žitna trgovina v Bački. Iz Novegj« Sada se poroča: Kupčija za izvoz 1000 va* gonov pšenice v Čehoslovaško se ni posrečila, vsled česar cene padajo in veS tvrdk ne nakupuje več žita- Za robo iz pr* ve roke plačujejo in sicer za pšenico 600—; 620 kron, za zdravo koruzo 280—300 kron, Poroča se, da sta Severna in Južna Amerika ponudili v Trstu in v nemških lukah žito in moko v nakup za znatno nižje cene, kakor so bile naše ponudbe. Moka notira: nulerica 10.50—10-75, moka za kuho 9.50-< 9.75, krušna moka 8.50, otrobi 1-80 K. g Razglas. Državna frebčama na Selu pri Ljubljani razpisuje in objavlja nastopne ofertalne licitacije zaradi nabave potrebi nih keličin kruha, mesa, ovsa, sena, slame in drv za čas od 1, septembra 1920 do 31. avgusta 1921. Natančnejše podatke glej Uradni list štev. 90, — Vodstvo državne žrebčarne na Selu pri Ljubljani, g Francoski črevlji na zagrebškem tr-gn. Neko francosko velepodjetje namerava uvažati iz Francije v Zagreb črevlje, kat teri se bodo prodajali 80—100 dinarjev par, g Ceno živil v češkoslovaški od 1. ju-i lija do 1. avgusta: Hleb kruha, težak 1.75Q kg je stal Z kroni; goveje meso kilo 17 K; telečje 16.80 K; marmelada navadna 6.50 K; finejša 10 K; kilo krompirja 1-60 K< šunka kilo 36 kron. "Upoštevati je treba, da je valuta čehoslovaške krone precej višjai kakor naše krone. Našla se je denarnica z srednjo vaoto denarja in drugimi listinami, Dobi se pri Franč. Pogačnik, Val. Zarnikova ul. 11. Našel se je dežnik. Dobi se pri g. Ku-naverju, Poljanska cesta 19. Izgubil se je ključ Wertheim blagajne, takozvan »Šteher« tvrdke M. AdlersfKigel, Wien. Pošten najditelj se prosi, da odda ključ pri upravništvu tega lista proti nagradi, Zlat medaljon, emajliran, je bil včeraj izgubljen od Gradišča do glavne pošte. Vj njem se nahajajo lasje. Kdor ga je našel, naj ga proti dobri nagradi odda na ravna-« teljstvu policije. a Telečje meso, »Vnovčevalnica za zu vino in mast« oddala je za jutri in pojut« rišnjem t- j. 7. in 8. t. m. sledečim mešan jem svoja teleta v razprodajo in sicer: Ah« linu, Bizilju, Breceljniku, Cuzaku, Dolni-čar Francu, Dolničar Jožefi, Ham Matiji, Ham Mariji, Jeshu, Kastelicu, Kocjanu, Petriču, Prepeluhu, Prezlju, Purenli, Rih-tar ml., Rihtar star., Selanu, Smoljanu, Škerjancu, Škrajnerju, Žabjeku, Žganjar Jožetu, Žganjar Antonu, Zupančiču, Sag« meistru, Gutniku po 2 teleti; Kočarju, Kra- I šovcu, Lebnu. Makovcu, Novaku, N&vlja-nu, Ocvirku, Zaje Ivanu, po 3 teleta le Janežič je dobil 6 telet. Kg sprednjega mesa bo veljalo Kil, zadnjega K 20. Vsaka stranka dobi največ en kilogram mesa. Zn dvakratno obiavo v tednu se računa 8 kron.) ELEKTROTEHNIKA »Svetla«, Mestni trg 25. Vcrbajs A., Linhartova ulica 4. FOTOGRAFSKI ATELIJE: Grobietz Franjo, Miklošičeva c, 6. JAVNA SKLADIŠČA »Balkan«, I Ljublj. javno sklad., Dunajska c, 33 (Tel. 366 ) KLEPARJI Kom T,, Poljarska cesta 8. Remžgar & Smerkol, Flor. ul. 13. Prispevajte za m s. L, s. Priporolaio se sledeče domafe tvrdke KNJIGARNE Jugoslov. knjigarna. Pred škofijo. KNJIGOVEZNICE Knjigoveznica K. T. D., Kopit. ul. 6. KONFEKCIJSKE TRGOVINE Olup Josip, Pod Trančo. Sax Ivan, Stari trg 8. LEKARNE »Pri Mariji Pomagaj«, Reslj. c. 1. MANUFAKTURNE TRGOVINE Schuster Anton, Stritarjeva ul. 7. MODNI SALONI Gotzl Marija, Židovska ul. 8 in 7. MODNE TRGOVINE Kuaovar Ivan, Stari trg 10. Magdič Pavel, Aleksandrova cesta- PARFUMERIJE IN KOSMETIKA »Uranus«, Mestni trg 11. PREVOZNO PODJETJE Erman Štefan, Št. Vid n. Ljublj. TRGOVINE S PAPIRJEM »Uranns«, Mestni trg 11. RESTAVRACIJE »Perles«, Prešernova ulica. SOBNO SLIKARSTVO Suran Martin, Mestni trg 12. STAVBENA PODJETJA Čeme Andrej, Sv. Petra cesta 23. Treo Viljem, arhitekt, mestni stavbenik, Gosposvetska cesta 10. ŠPEDICIJ5KA PODJETJA »Balkan«, Dunaj. c. 33. (Tel. 366.) Uher F- & A., Šelenburgova ulica 4. (Tel. 117.) TRGOV. Z URAMI IN ZLATNINO Čeme Lud., Wolfova ulica 3. (Za dvakratno oktavo v tedna ■ rakuna 8 kron.) TRGOV. Z DEŽN. IN SOLNC& Mikuš L, Mestni trg 15. TRGOV. Z ŽELEZ. IN POLJED STROJI Erjavec & Turk pri »zlati lopati« Valvazorjev trg št. 7. Zalta & Žilic, Gosposvetska cest« 10. (Mar. Ter, cesta.) TRGOV. Z USNJEM IN CEV« LJARSKIMI POTREBŠČIN AML Sever Andrej, Prešernova ul, 9. ZALOGA POHIŠTVA. Fajdiga Filip, Ljnbljana. Ifnrtfinrt pri Lozarju, Sv. Jakoba trg, se ilUhlul I pri rod t v nedeljo dne 8. avgusta 11)20. Vstopnina prosta. Za solidno in točno postrežbo skrbi in ee priporoča Justl Požene!. 3158 t/iaifir dobro ohranjen, je naprodaj. UtOfili Jezovšek, Vransko pri Celju. inlar račne 6. avgusta zopet ordinirati vsak popoldan od 1—3 ure. Cankarjevo nabrežje št. 5. 3128 Potrtim srcem naznanjava vsem sorodnikom, prijateljem Jn znancem prežalostno vest, da je Vsemogočni poklical k Sebi med svoje nebeške kri-latce našega ljubega, nepo.?ib-nega sinčka in bratca Ženkota. Ljubljana, 6. avg. 1920. Josip in Frida šiška stariši, . jlnnniifl poštena in pridna 30 sprejme (JLIjJIrU. za modno trgovino. Predstaviti se je vsak dan od 2,—4. ure na Mestnem trgu št. 19/1. Soss. 3190 Nrarinira lžCe stanovanje s hrano. Na-UIuuIlILU slov pove uprava lista pod štev. 3171. Umn 1919 do 45 hI. jo naprodaj V111U v župnišču Semič. 3174 Ženitna ponudba. Mlad vdovec z dvema otrokoma, čedne zunajnosti s 30 tosoč kron premoženja, državni naslavljenec sc želi seznaniti s pošteno gospodično ali vdovo v starosti 20 do 28 let. Le resne ponudbe pod Ideal na Anončni zavod Drago Beseljak Ljubljana, Cankarjevo nabrežje'5. l7if!7hD 2 roletl ln stekli, velikost IbiU&Ub, 140/280. ena z vrati so naprodaj. Isve se pri stavbeni tvrdki Ivan Ogrln, Ljubljana. 3172 llnu vm na peresih prodam ali ga llul t uL zamenjam s starim. Naslov pove uprava pod št. 316i. v V-ujljn za fino moško perilo išče modna tJIVlljll trgovina. Ponudbe na tvrdko Soss, Ljubljana, Mestni trg 19. 3188 Iinntnrictinia veSča vseh ptsarnlswh liUlIlUI lalilljU del, samostojna moč, za tovarniško podjetje se takoj sprejme. Ponudbe pod „Goren]sko<( na upravo lista. njcalni Clrni dobro ohranjen se kupi. namili OllUJ Ponudbo pod,Gorenjsko' na upravo lista. 3163 Kol offlilellica lšg06tr^Skav,fja družabni ca k boljši dami vrlo na-obražena gospndična, vešča hrvat. in nem. jezika, glasovirja, šivanja in mo-disterije. Naslov. Jelisova Jesensky, Zagreb. Mrazovičeva ul. 12 II. n. levo. Hiša z dvemi slanovanji postavljena Cesta v mestni log štev. 9 je naprodaj. 3164 Kurja očesa ln o&lisnlence zzz izučeni, športni maser Ivan Pele v Ljubljani, Ilirska ul. 31 (Podbojevahiša). Cl/p7o mjpLn v poljubni množini ta-JvCLl luluiu koj na razpolago. Postavi se na katerikoli kolodvor. Po- PFflfifl 1 bakrena peč za kopalno riuliU o tj sobo, dvojo steklenih vrat (predvojno blago). Naslov pove uprava „Slovenca" pod št. 3186. Dvoitisiropno Hiša z vrtom v Sp. Šiški se proda. Poizve se pri hišniku Knezova ni. 254. Tužnega srca javljamo prežalostno vest, da je j? naš dobri brat, stric in svak, častiti gospod V Edvard Meznaršič vikar v Vrtojbi pri Gotici po kratki, mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti v 50.letu mililo za-pal v Gospodu, Priporočamo ga v pobožno molitev. 0gs Metlika, dne i. avgusta 1920. Žalujoče rodbine: Meznaršlč, Zalokar, šusteršlč. izvedbe pri upravništvu ,.Slovenca". Naznanilo. Cenjenim urarsftim kolegom naznanjam, da prejemam popravila od njih, iz Ljubljano kakor tudi z dežele. Seliškar Ivan, urarski mojster, Ljubljana, Pot v Rožno dolino St. 10. 3161 Cnllfm ičro akadomik, mirna in so-JUUIIU ISLt lidna stranka. Ponudbe na upravništvo lista pod »Mir«. na drobno in debelo prodaja Ivan Pirnat, Vič 23, gostilna „Plevna". 3112 Porlianl cemenl Galanterijsko in stavbeno kleparstvo, acetelinski in vodni inštalater Franc Lončar Ljubljana, Celovška cesta št. 23 se priporoča cenjenemu občinstvu s točno postrežbo in po zmernih cenah sprejema vsa v to stroko spadajoča nova dela in popravila na cerkvah in stolpih. 2187 Stanovanje — ena soba meblovana brez perila in ako mogoče ena prazna soba in kuhinja — išče mirna zakonska dvojica (upokojenec) v bližini železniške proge med Borovnico in Grosupljem. Naslov na: Vpo-kojenec, poštno ležeče, Mirna, Dolenj-sk. 3117 PiCRlni Cfrni »°LIVER« vidna pisava, rljUlIll 011 Uj malo rabljen, kakor nov, potom 1 z usnjem preoblečen častniški kovčeg, 1 krasen zelenobarvni dekora-cijski divan z brušenim zrcalom, 1 velika dekoracijska palma, pripravna za fotografe fn 2 skoraj novi infanterijski sablji se radi odpotovanja lastnika takoj proda. Naslov v Anončni ekspe-dlciji, Al. Matellč, Ljubljana. 3175 Karel, Franc, Ela por. Star, Emil in Mina por. Kastner naznanjamo v svojem in v imenu vaeb. ostalih sorodnikov pretužno vest, da je naša srčnoljubljena, nepozabna mamica, gospa mM PP8i vdova višjega knjigovodje ^Kranjske hranilnice" včeraj dne 5. t. m. po kratki mučni bolezni mirno preminula. Fogreb nepozabne pokojnice bo v soboto dne 7. t. m. ob y2 6. uri popoludne iz hiše žalosti Prašakova ulica 10 na cvangeljsko pokopališče. V Ljubljani, dne 6. avgusta 1920. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. Pozop I liastnikl avtomobilov! Švicarski šofer išče mesto kot višji šofer ali šofer proti dobri plači. Vozil je že na: Mercedes, Fiat, Graf in Stieft Opel, nazadnje na 5 tonskem Saurer, 50 HP, tovorni voz in na 40 HP. Saurer omnibus za 30 oseb s poštno zvezo. Manjša popravila oskrbi sam. Dopise pod F. Blumer, kapla-nija Sv. Kunigunda na Pohorju pri Konjicah. Vsled sklepa občnega zbora z dne 3. avgusta 1920 se bode razdelilo 60 nagrad po 50 K dolgo služečim poslom ter obrtniškim pomočnikom (pomočnicam,) ki so vlagatelji kranjske hranilnice. Prosilci, ki dokažejo nepretrgano službeno dobo najmanj 10 let in lri so vže pet let vlagatelji Kranjske kranil-nice. naj se oglasijo do 31. avgusta 1920 pri tajništvu Kranjske hranilnice. V Ljubljani, dne 5. avgusta 1920 Kranjska hranilnica. enonadstropna v sredini mesta se proda Naslov pove upravništvo »Slovenca« pod št. 3102. NadaT lepo poseslvo, sposobno E9 gostilno, bli- zu večjega podjetja, z 12 orali zemlja. 20 minut od postaje. Tudi 6no majhna posestvo se takoj proda. Pojasnila daj« Ivan Drofenig, gostilna, Poljčane. VABILO na OBRTNO POMOŽNEGA JDrtUSTVA R Z. E 0. Z. ki se vrši dne 19, avg. 1920 ob 16. url v društvenih prostorih na Kongresnem trgu številka i, 1. nadstropje. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega obCnega zbora. 2. Sklepanje o razdružitvi. 3. Raznoterosti. . . NAČELSTV0. P. p. Ako hi ta občni zbor na bil sklepčen, so skliče uro pozneje v istem prostoru z, istim dnevnim redom drugi občni zbor, ki jo v smislu §27 društv. pravil sklepčen nc glede na Števila društvenikov. PfiMB oliu itn. 9. (Rcstaur Perles). Novo! Novo! Izšla je knjiga aert ustave Ustavni načrt g. Stojana Protiča, ministra za ustavotvorno skupščino in iznednačevanje zakonov; Ustavni načrt ustavne komisije, katero tvorijo pravniki — profesorji univerz. Avtentično izdanjc, s predgovorom g. Stojana Protiča. Naročbe sprejema založnik Knjigarna Geca Kohn Cena 9'— din. Beograd, Knez Miballova nlloi 1. Na prosti stojnici Vodnikov trg se prodaja prve vrste med, race, piščanci in jajca. Med se dobi tudi na debelo. Dospela mi je velika partija izbornega belega I 13 iz okraja Baje. — Kron 13'50 za liter. V posodi kupca kron 1330. Milko .Tesih, veletrgovina vina, Ljubljana - Rudnik. SLANINA, la OLJE ter koruzni zdrob in moko in druge kolonijalne stvari se oddajo radi razprodaje po ugodni ceni. Po naročilu se odpošlje tudi franko namembna postaja. Vsak dan od 8—1 in od 2—6 na ogled. Natančna pojasnila daje Anončni zavod Drago Beseljak, Ljubljana, Can« karjevo nabrežje številka 5. Graditelji! Ceno! Ceno! Vsa tesarska in krovska dela izvršuje solidno in ceno tvrdka Franjo Mar-ftnsc, mestni tesarski mojster. V zalogi ima mnogo stavbenega materijala kakor vsake vrste desk, tramov, strešne opeko, lepenke i. t. d, Ljubljana, Prule št. b. (Štev. 35450/IX—20.) Ministrstvo za pošto in brzojav potrebuje mlajših strojnih in elektrotehniških inženjerjev za tehniška opravila pri ministrstvu samem in pri poštnih ln brzojavnih ravnateljstvih v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Cetinju, Nišu, Sarajevu, Skoplju, Splitu in Velikem Bečkereku. Pogoji za prosilce so: 1. da so dokančali tehniške nauke, doma ali drugod, 2. da so državljani kraljevstva SHS, " ' i), da so odslužili vojake, 4. prednost gre onim, ki so že bili v državni službi, 5. začetne plače bodo imeli prosilci, ki so bili diplomirani zadnje leto, 3.000 dinarjev na leto, starejšim pa se bo določila plača po službenih letih ali pa po letih prakse. Mimo plače jim gre doklada, ki jo imajo vsi državni uradniki in njih družine. Plača se bo kasneje uredila z novo naredbo, ki bo ve-za vse uradnike. 6. Sprejeti inženjerji se bodo poslali čez nekaj Časa v tujino, da se izpopolne v svoji stroki. Prošnje po predpisu kolkovane in opremljene z vsemi listinami, naj se pošljejo ministrstvu za pošto in brzojav v Beogradu. Rok prijave je do konca septembra leta 1920. Ljubljana, dne 2. avgusta 1920. Poštsio in brzojavno ravnateljstvo v Ljubljani. r eiaw - ira ».'•.•cr.: .rn . tc x' x tvrtr ar fip m ci LluMiaitsl* r." k! Počimo r?.niSQ v SpSifiu, Colovcu, Trst«, Sarajevu, «zorčc5, Csljju, Msršfcoru Borovljah ter oksposStura v Ptuju. Stritarjeva ulica št. 2. » .v ' v? riavr.Sca s rezervnimi zakladi okrog mimooo !:im ra&im preti ugeti. nsmu obreslovarsju. Kupuje In prodaja vs® vrsts vrednostnih papirjev, valut ln dovoljuje vsakovrstne kredite. SLOVENEC, 2ne 7. avgusta 1920, Tovarna Kllharlra spretna, kt je zmožna vse-lullSUl lltJ, stransko kuhati, se sprejme proti dobri plači in celi oskrbi v hiši. Ponudbo na: Mthaet Omahen, Višnja flora. 3176 vsakovrstno blago. obleke, nudi »DRAVA«, lesna trgovska ia industrijska deln. družba, Maribor. NAZNANILO Ljubljana, Poljanski nasip 4. Podružnica: Šelenburgova ul. 3, ovratnike, zapest niče in srajce. — PODRUŽNICE Novo mesto Glavn. trg Telefon 0. Zvonarska ulica 5 (S). Brzojavi »Montana«. Import. Ekspert. Prodajamo Vse vrste kovin, rudnin in kemikalij ter vse lndu« in kupujemo atrijske izdelke, spadajoče v rudarsko, fužinarsko in na debelo. kemijsko stroko. Maribor Gosposka ul, 38 Kočevfe Stev. 39. SeMdne cen«, Velika izbira izgo-tovl j ene obleke vseh vrst za gospode, dame in otroke. Zaloga vsakovrstnega blaga za moške obleke, površnike in suknje, dalje vata za krojače v kosih in na metre. Cdplov pomikov Is TfiJn: 14. avgusta poštni parnlk.....Bolvedere, 15. , brzoparnik.......Amerikn. 21. „ ,, ... Prosident Wilson. 26. „ poštni parnik.....Coimn&ia. Odhod iz Mub9£ane tri cin! puor .-J. Vozne liste prodaja In prostora za potnike Iz Slovenijo pripravlja edlnols: Simon Kmefec, Kolodvorska u8š««i 26. Mubsiana. Hitro! M14ro! Stiskalnice za grozdje Gnjetlia za grozdja Rezalnlce Reporeznlce RobkaCe za koruzo Vetrne mlir.a Čistilnice Viiljs za dvoprego iSd. Prodaja na debelo in na drobno vedno po našniSjih cnnah „Smev" tvornica strojev Bjelovar. Zahtevajte cenike! Zahtevajte ponudbe! llfllnoveiSI kroJL ToEna postrežba, mast mestni tesarski mojster Ljubljana, Linhartova ulica št. 35 kupuje po najvišjih dnevnih cenah razne vrste okrogli les, kakor tudi cele gozdne parcele. «So&avj5|a prompino Dopisa na SsntTEio v Mariboru. Tel. 60. Brzojavi: 5?afjn«r?ja. Oddajo se zastopstva zmotnim ivril-sam v vsaU vsšjfh mestih Jugoslavije. (trakovne) priporoča gg. trgovcem ljubljanska komercijalna družba, Ljubljana, Bleiweisova cesta štev. 18. v LlubHanl, o lastnem domu nUblosiceoa cesta Sko. S obrestuje hranilne vlogo po čistih za strope izdeluje in prodaja na debelo in drobno m> po K 4-80, pri večjih naročilih znaten popust Ant Steiner, Ljubljana, Jeranova ulica, 13. (Trnovo). i Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica in je imela koncem marca 1919 nad« milijonov kron vlog in nad i 1 milijon enstotisoč kron rezervnih zakladov. I Posojila so dovoljujejo na osebni kredit (proti menici) na hipoteke j in v tekočem računu, j Ljudska posojilnica stoji pod neposrednim državnim nadzorstvom. munagni »uuunaaanaaauuaacoai bukove in hrastove, prevzame nei vsaki postaji egiptovska izvozna družba »dlesskoa. Plačilo polovico v naprej, ostanek pri povzetju. Resne ponudbe z navedbo cene pod »Blessko« na anon-čui zavod. Drago Beseljak, Ljubljana. Cankarjevo nabrežje St. 5. 3142 kruSne in sobne, kahlice za Štedilnike ima v zalogi vedno Ivan Giegorec, Mengeš, 25. se dobi v vsaki množini po nizki ceni pri svečarju J. KOPAČU v Ljubljani GOSPOSVETSKA CESTA številka 90. Telefon Interurban 21. Brzojav: Rossi-Rum?., PrnHslisI* koruzo, P^enko, oVes. r*> ječmen, me-r I DUoja. ganjco |n moko v najmanjših količinah od 5000 kilooram franko skladišče ali kolodvor Rum.s. 8olo'/< nova pošiljatev po K Koruzni zdrob po „ Koruzno moko po „ razpošilja dokler traja zaloga Selo, Sioste pri Ljubljani, SHšab-Refta, ZDoninsfrona nlica 102 Lastnik sledečih hotelov in sanatorijev L. MIKIIS npoioča svojo zulogo Sanatorij in veliko morsko kopališča „T*ERAPIA" Crlkvenioa. Halaca-Hotol „miram&re" Grlkvenlca Telefon interurb. 11, r opravila so izvršujejo tobno ln »oltarno. je pričela z izdelovanjem torbic in dru gega galanterijskega blaga iz najfinejšega usnja. - V zalogi ima tudi prvovrstne gamaše lastnega izdelka. - Naročila se izvršijo po najnižjih cenah. Hotel-eenslon in morsko kopališče ,,JADRAN" SuSak-ReKS Telefon Interur. 2-14 Hotal-Pension ,SAN MARČNO" Novi Vlnodolski Telefon Interur. 5. Vrni hoteli ia fanatoriji .o nairooder-neje in 9 viem komfortom urejeni. — Oskrba izvrstna. — Otvorjeni akozi celo leto. — Vi« naročbe prejema in cujt! pojasnila sa. Crikvenico upiava hotela .M1RAMARE" v Crikvenici; »Novi: uprava hotel« .SAN-MARINO' v Novora; za Suiak: SREDiSNJI UR£D DRUŠTVA, SUŠAK-RE1CA. Naslov za brzojav« Jadrancentrala Sušak-Reka. Interurban telefon Jtev. M-9. Hotel-Penil on ln morsko kopallšSe „JADRAN" Baker. Hotul-Pension in veliko morsko kopališče „LSSAiMJ" Novi Vlnodolski. razpošilja glavna zaloga Sv. Petra cesta 6. Teleion 539, cj^tPre sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro- in druge vloge pod najugodnejšimi pogoji. Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji. Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, Uisfrl]aMf Maribor, Metkovič, Opatija, Sarajevo, »Split, Sibenik, Zadar, Zagreb, Trst, Wien. Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v tu- in inozemstvu. 3£ 3(2— rfS o N rt ■p* r4 CA Pri i O Pi Prvi in edini slovenski zavarovalni zavod. fipiffl Z v Ljjubljani, ESunafska ccsta 17, je ustanovila oddelek za SHO ZiliFOliii Sprejema; V žlvljenskem oddelku: zavarovanja na doživetje ln smrt v vseh sestavah, zavarovanja na otroško doto, rentna in ljudska zavarovanja pod najugodnejšimi pogoji. V polarnem oddelku: zavarovanja vseh premakljivih in nepremakljivih predmetov, ki so poškodujejo po ognju, streli in po eksploziji svetilnega plina po znano nizkih cenah. N B 0) Ui Podružnica: CELJE, Breg 33. si v »Slovencu4 velik vspeli. S^Jb^K in njih zalega takoj pogine, ako uporabljate lOP^I^H steklcnica 12 K od za\'oda M. Jtinker, Zagreb, Petrinjska ulica St, 3, III. nadstr. KOLONUflLNO f------^ Najcenejša dobava ra debelo .FRMCTUS' d. d. za promet zem. proizvodov, kolonijalnim in drugim blagom preje (ustanovljeno 1883) Zagreb, Vlaška ut. 12. Telefon 106. Brzojavi: Fructus. ŠPECERIJSKO j mamam r R U C TI U 51 Stavbeno podjetje Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 6 se priporoča. 1844 dobro ohranjeno kočijo, 7 lot-... nega lepega konjaz novo ru-javo prsno opremo in z no\iin sedlom — Ponudbe na upravo lista pod šifro »Voz ln konj«. Sinton Hftiipl a za lesno aH vinsko {jUHIjSU trgovino išče vpoko-jeni železuičar. Nastopi službo po celi Jusosluviii. Naslov povo uprava lista pod št. 3185. Sprejme nrmbisJS-a izurjena v me* so |1! tSliujiiikiu šani stroki, va-jena tudi nekaj gospodinjstva. Nastop s 1. septembrom. Naslov po.ve uprava »Slovencn« pod št. 3189. e mi F. Z« Z 0. Z. v Ljubljani, Marijin trg S, Wolff©va ulica 1. Poštni čekovni račun št, 11.323. PnfllMl^nipn v Mn^clri Brzojavni naslov: Telefon Štev. B4. fUUlIliSHIld V IflUlSal dOUlU. Jugoslovanski kredit J.juUJana. Sprejema hranilne vloge in vloge na tekoči račun ter jih obrestuje po čistih brez odbitka. Izvenljubljanski vlagatelji dobe poštne položnico. Inkaso faktur in trgovske informacije. Izdaja čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inonemska mesta. — Daje posojila na vknjižbo, poroštvo, vrednostne papirje in na blago ležeče v javnih skladiščili. Trgovski krediti pod najugodnejšimi pogoji. — Zavod je neposredno pod državnim nadzorstvom. Inl, telefon štev. 461. Slovenska eskomptna Brzojavi: Eskomptna. ^ -"T "^TEffEJBS^vrt ^ Ljubljana, Šelenburgova ulica štev. 1. Interesna skupnost s Hrvatsko eskomptno banko ln Srbsko banko v ZagrsJi«. ■ w --- Izvršuje vse bančne transakcije na]kulanfne]e. Denarne vloge. - Nakup in prodaja: Efektov, deviz, valut. - Eskompt menic, terjatev, faktur. - krediti vi. - Borza. UnfeSJama - Maribor - Trst Špedicije vseh vrst — Sprejemanje blaga v skladišča — Zacarinanja. — Mednarodni prevozi. — Selitve s patentiranimi vozovi na vse strani. — Skladišče, spojeno s tirom južne železnice. — I. ljubljansko javne skladiiče. Največje domače špedleifsRo podjetje. f* II JUGOSLAVENSKA MEPICA lovarna kemikalij In zdravil d. d. v Karlovcu. Poziv na subskripcijo. V kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev ni nobene tovarne kemikalijskih preparatov, posebno takih, katere rabimo v zdravilstvu, tako da smo v tem oziru popolnoma odvisni od tuje industrije in trgovine. Politična in državna neodvisnost, katero je naš narod dosegel z ujedinjenjem v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, bode nepopolna, ako se na gospodarskem polju ne emancipiramo od inozemstva in ne postavimo na svoje lastne noge. Naslanjajoč se na tehniške in trgovske skušnje, katere je v dolgih letih svojega obstanka nabralo akcijsko društvo ,.Medica" v Pragi, sklenili smo ustanoviti v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev prvo tovarno kemičnih in terapeutskih preparatov, pod imenom ..Jugoslovanska Medica, tovarna kemikalij in zdravil d. d. s sedežem v Karlovcu". Ta delniška družba se ustanovlja na nedoločen čas z namenom, da sezida tovarno, katera bode izdelovala in stavljala v trgovine garantirano čiste zdravniške, živinozdravniške in industrijske preparate, kemično in fizijološko izdelane. Tovarna se bode sezidala v mestu Karlovcu, kjer je že zagotovljeno potrebno stav-bišče, in potrebna električna sila. V tem društvu bode zastopan češki in jugoslovanski kapital v razmerju 40% : li0n/0. Praška Medica bode dala svoji jugoslovanski sestri na razpolago ne samo svoj delavni program, temveč tudi svojo izkušeno trgovsko in produktivno organizacijo. Naša želja je, da temu društvu pristopijo vsi oni, ki so neposredno interesirani, t. j. zdravniki, živinozdravniki, lekarnarji in mirodilničarji, kateri se bodo pri razdelitvi delnic najprej upoštevali. Delniška glavnica znaša K 5,000.000-—, razdeljena na 12.500 delnic po nominalnih K 400—, t. j. 100 dinarjev in se glasijo na nosilca. Da dobimo to glavnico, razpisujemo s tem subskribcijo vseh 12.500 delnic pod sledečimi pogoji: 1. Cena vsake delnice je določena na K 400-—, tj. 100'— dinarjev in K 40-— t. j. 10-— dinarjev za stroške izdanja (morebitni prebitek se bo pridelll rezervnemu fondu.) 2. Pri podpisu delnice se mora plačati v gotovini proti pobotnici 50°/o podpisane glavnice, t. j. K 200 —• ali 50'— dinarjev za vsako delnico za račun stroškov. Ostanek se bode plačal pozneje v smislu tozadevnega sklepa ravnateljstva društva. 3. Rok za prijavo in podpis delnic je določen od 1. do 31. avgusta 1920. 4. Prijave in plačila sprejemajo sledeči denarni zavodi: V Beogradu: Jugoslaven. banka d. d. podružnica v Beogradu. V Zagrebu: Hrvatska Ekskomptna banka in Prva Hrvatska Obrtna Banka d. d. v Zagrebu. V Ljubljani: Jadranska banka d. d. podružnica v Ljubljani. V Karlovcu: Hrvatska sveopča kreditna banka d. d. podružnica v Karlovcu. . - . 5. Po razglasu ravnateljstva društva se bodo delnice izročile svoječasno nosilcem dotičnih pobotnic. 6. Ustanovitelji si pridržujejo pravico reparticije delnic. 7. Prvo ravnateljstvo društva za dobo treh let bodo imenovali ustanovitelji. llViJIl V K a r 1 o v c u,' dne 25. junija 1920. M. U. dr. Pavle Avramovlč, Ljubljana, zdravnik. M. U. dr. Anton Brecell, LJubljana, zdravnik. M. U. dr. Miroslav pl. čačkovld, Zagreb, vseučlliščni prof Gustav čižek, Zagreb, ravnatelj prve hrv. obrtne banke. M. U. dr. Jernej Demšar, Ljubljana, zdravnik. M. U. dr. Ernest Dereanl, Ljubljana, zdravnik PH. Mr. Josip Grahovnc, Earlovao, lekarnar. M. U. dr. Vinko Gregorlč, Ljubljana, zdravnik. PH. Mv. Josip Giškovlč, Zagreb, lekarnar. M. U. dr. Jaroslav Hlava, Prag, prof. patološke iinatomijo na češki univeroi in president akc. društva „Medica". M U. dr. ivan Honl, Prag, prof. na češki univerzi, M. U. dr. Josip Hrnioek, Beoornd, polkovnik. M. U. dr. Gjuro Ivkovič, Zagreb, zdravnik. M. U. dr. Ivnn Jenko, Ljubljana, primarij. M. U. dr. Iv osla M. Jnvanovič, Beograd, zdravnik. Dr. Pavao Klanč, Karlovac, predstojnik hrvaško kreditne Danke. M. U. Dr. Kraigher, Ljubljana, ravnatelj Deželno bolnišnice. M. U. Dr. Dragutiu Mašek, Zagreb, kr. vseuč. prof. M. U. Dr. M, MlkullčlC, Zagreb, vseuč. prof. Ph. Mr. i.ilan Miskovič, Beojrad, lekarnar. M. U, Ur. G. Nikolajevih, Beograd, zdravnik, ovetazar Oknaovič, Eeafirad, mirodilničar ?h. Dr. Františolc Pizžk, Pras, prof. kemije na Češki universi in člen uprav. odb. akc. druutvu ,.Medica". Pii. Mr. Vinko ProhfizUn, Ljubljana," lekarnar. C/i. U. dr. Aloksa ttadosavlevič, Boogiad, zdravnik. Ph. iVlr. Dfmitrl,o Rekalič, Beograd, lekarnar. M. U. dr. Ivan Robida, LJubljana, zdravnik. M. U. dr. Fran 3;neižnka, Zagreb, vseuč. prof. Ph. Mr. Aniun Snižek, Prag, contr. ravnatelj in člen uprav, odbora akc. društva „Medlca". Pv-of. iVT, U. dr, A J. U. dr. Jan 'i'rebizky, Prag, veletrgovec in podpreds. Akcijskega društva" „Modlca" It U, dr Tsltlor Vjnskv. K»i'ovoe, mestni fizik. M. U. dr. Jns-p Volavselt, Ljubijo na, specialist za plučno bolezni. M. U. dr, Vlad/mir VrabCevl^, Zngrcb zdravnik Prof. M. U. ilr. Alojz Znloknr, Ljubljr aa. Ph. Mr. Josip Altman, Prag, lekarnar. zdravnik. . Zagreb, zdravnik. Pli. Mr. M riio Viktorin, Karlovac, lekarnar.