57 POVEZANOST NEKATERIH INDIKATORJEV SOCIALNE STRATIFIKACIJE S TEKMOVALNO KVALITETO SMUČARJEV TEKAČEV Janez Pustovrh magister kinezioloških znanosti, mladi raziskovalec CORRELATION OF SOME INDICATORS OF SOCIAL STRATIFICATION WITH THE COMPETITIVE QUALITY OF SKI-RUNNERS POVZETEK SUMMARY Na vzorcu 60-ih slovenskih tekmovalcev v teku na smučeh smo raziskovali povezave med nekaterimi in- dikatorji njihovega socialno-demografskega statusa in tekmovalno kvaliteto . S postopkom regresijskih analiz tako v manifestnem kot latentnem prostoru stratifikacijskih spremenljivk s formiranim kriteri- jem nismo uspeli ugotoviti povezav, ki bi bile statis- tično značilne. Očitno se za trenutno doseženo raven mednarodne uspešnosti socialni status ne pojavlja kot predselektor baze sedanjih tekmovalcev. On a sample of 60 Slovene ski-runners we researc- hed the relations between some indicators of their so- cio-demographic status and competitive quality. With regression analysis in manifest and latent space of stratification variables on the criterion, we were not able to obtain statistically significant relations. Obviously social status does not figure asa pre-selec- tor of these competitors for the current level of their international competitive quality. l. UVOD Kakorkoli že je pQjav socialne dife- renciacije in stratifikacije prisoten v določeni družbi, je nujno povezan tudi s športom, kot eno pomembnih oblik družbene dejavnosti. Različne dimen- zije, ki so odgovorne za socialno razli- kovanje, imajo pri analizi psihosoma- tičnega statusa športnika pomembno vlogo. Posredno ali nepQsredno lahko socialni položaj tekmovalca pomemb- no vpliva na mnoge njegove ostale di- menzije psihosomatičnega statusa in nenazadnje na njegov končni uspeh v določen i športni panogi. V Republiki Sloveniji so v okvir kompleksnih raziskav psihosomatič­ nega statusa špQrtnikov praviloma vključene tudi spremenljivke s pod- ročja socialno-demografskih karakte- ristik merjencev . Tovrstne komplek- sne raziskave se glede izbire socialno- demografskih spremenljivk v osnovi opirajo na fenomenski model socialne stratifikacije S. Sakside in sodelavcev iz leta 1972. Uporabnost teh spremen- lj ivk je izredno pomembna, saj je očit­ no, da imajo omenjene karakteristike včasih celo odločilno vlogo pri tem, ali se bo nekdo ukvarjal s športom sploh; še posebej to velja za tekmovalni šport. Poanta večine opravljenih raziskav je, da je socialno razlikovanje v veliki meri odgovorno, ali se bo nekdo sploh ukvarjal s športom ali ne. V posamez- nih špQrtnih panogah, zlasti v tistih , pri katerih gre za v isoke stroške in dra- go opremo, je vpliv socialnih razlik na uspešnost tekmovalcev večji. V neka- terih športih pa stratifikacijski dejavni- ki sploh onemogočajo nadarjenim po- sameznikom ukvarjanje z dejavnostjo in s tem izražanje njihovega Potencia- la. Vsa navedena dejstva v večji ali manjši meri veljajo tudi za smučanje, za tek na smučeh . Zato je bistveno vprašanje raziskave, ali razlike v social• nem statusu med aktivnimi mladimi tekmovalci pomembno vplivajo na nji- hove tekmovalne dosežke. 2. PREDMET IN PROBLEM Sociološke dimenzije uvrščamo pra- viloma v skupino eksogenih dejavni- kov, ki v različni meri vplivajo na spo- sobnosti in lastnosti ali celo na uspeš- nost v določenih športnih panogah. Glede na ostale dimenzije psihosocial- nega statusa športnika, ki imajo več endogenih obeležij, se vedno bolj po- gosto kot operator pojav ljajo sociološ- ke dimenzije, ki imajo indirekten, pa tudi direkten vpliv na analizirane siste- me. In to v največji meri, kot kažejo rezultati dosedanjih raziskav, kot Po- memben restriktor, ki vpliva zlasti na možnosti mladih, da izkažejo svoj ta- lent. Dejstvo je, da je naš vrhunsk i smu- čarskotekaški šport že dlje časa v kriz- nem položaju v pogledu vrhunskih do- sežkov na največj ih tekmovanjih. Kljub prioritetnemu statusu smučanja v slovenskem prostoru tek na smučeh za razli ko od ostalih disciplin smučanja ni izpolnil pričakovanj. Seveda se nam ob analizi trenutnega stanja, gledano s stratifi kacijskega vi- dika, pojavlja več vprašanj. V kolikšni meri stratifikacijski dejavniki pogoju- jejo tekmovalno udejstvovanje oz. us- pešnost tudi pri starejših starostnih ka- tegorijah aktivnih smučarjev tekačev in v kolikšni meri so stratifikacijski de- javniki pQgojevali uvrščanje v selekci- je oz. napredovanje najbolj nadarjenih tekmovalcev že v mlajših starostnih kategorijah. S to nalogo želimo ugotoviti poveza- nost nekaterih demografskih in social- nih indikatorjev z uspešnostjo v teku na smučeh pri smučarjih tekačih, sta- rih med 16 in 20 let. Zanima nas, v ko- likšni meri takšna zveza obstaja - bodi- si v pozitivnem bodisi negativnem smislu . V ta namen bodo strokovnjaki z ustreznimi metodami ocenili tekmo- valno kakovost smučarjev tekačev, starih od 16 - 20 let. Proučevane bodo zveze med tekmovalno kvaliteto mer- jenega vzorca in socialno-demograf- skimi spremenljivkami. ., 58 Povezanost nekaterih indikatorjev socialne stratifikacije s tekmovalno kvaliteto smučarjev tekačev 3. CILJI RAZISKOVALNE NALOGE Tabela l: Lastne vrednosti, % pojasnjene variance, kumulativno % pojasnjene variance V raziskavi želimo doseči naslednje cilje: - Ugotoviti osnovne demografske in socialne karakteristike merjenega vzorca: - v manifestnem prostoru, - v latentnem prostoru. - Oblikovati kriterijsko spremenljiv- ko na podlagi relevantnega sistema ocenjevanja; - Tako v manifestnem kakor v la- tentnem prostoru ugotoviti poveza- nost stratifikacijskih prediktorjev s po- sebej oblikovanim kriterijem tekmo- valne kvalitete merjencev. 4. METODE DELA 4. 1 Vzorec merjencev Vzorec merjencev je zajemal 60 ak- tivnih jugoslovanskih smučarjev teka- čev, starih od 16 do 20 let, ki so izpol- njevali za raziskavo potrebne pogoje. 4. 2 Vzorec spremenljivk 4.2.1 Vzorec prediktorskih (neodvis- nih) spremenljivk Na osnovi fenomenskega modela za raziskovanje socialne stratifikacije in ciljev naloge je bil sestavljen vzorec neodvisnih spremenljivk. V posamezne podsisteme fenomen- skega modela so bile uvrščene nasled- nje spremenljivke: SOCIALIZACIJSKI podsistem: l. IZOBMAT - Izobrazba matere 2. IZOBOCE - Izobrazba očeta faktor lastna v red. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 II 12 13 3.97909 1.46285 120575 1.12103 0.99157 0.91258 0.70849 0.65359 0.53279 0.48183 0.39481 0.31826 0.23738 4.2.2 Vzorec kriterijskih (odvisnih) spremenljivk Vzorec kriterijskih spremenljivk predstavlja le ena spremenljivka: l. ocena tekmovalne kvalitete smu- čarjev tekačev Vzorec merjencev so ocenjevali štir- je med seboj neodvisni ocenjevalci, ki so morali zadovoljevati v raziskavi op- redeljene kriterije. Pri ocenjevanju skupnega predmeta merjenja so si po- magali s kriterijsko lestvico, sestavlje- no iz petih stopenj, katere vrednosti so definirane opisno. 4. 3 Organizacija zbiranja podatkov Zbiranje podatkov za potrebe te raz- iskave smo organizirali in izvedli v mesecu septembru in oktobru 1990, in sicer v dveh delih: - anketiranje merjencev - ocenjevanje merjencev 3. KARAKKR- Karakteristike kraja, kjer živi merjenec oz. njegova družina INSTITUCIONALNI podsistem: 4. OCEDELP - Položaj očeta v delovnem procesu 5. MATDELP - Položaj matere v delovnem procesu 6. OCESPOA - Športna aktivnost očeta 7. MATSPOA - Športna aktivnost matere 8. ST ARKLU - Najvišja funkcija ali očeta ali matere v klubu, v katerem smu- ča merjenec SANKCIJSKI podsistem: 9. VIDEORE - Videorekorder (v družini) 10. VIKENDH - Vikend hišica (družina) 11. SOBA - Stanovanjski pogoji merjenca (lastna soba) 12. AVTO - Avtomobil (družina) 13. STROJPP - Stroj za pomivanje posode (družina) % var. kum. % var. 30.6 30.6 11.3 41.9 93 51.5 8.6 59.8 * zadnji ekstr. 7.6 67.4 faktor 7.0 74.4 5.4 79.9 5.0 84.9 4.1 89 .0 3.7 92.7 3.0 95.7 2.4 98.2 1.8 100.0 4.4 Metode obdelave podatkov Zbrani podatki so bili obdelani na Inštitutu za kineziologijo Fakultete za šport v Ljubljani, na računalniku DEC V AX 8550 Univerzitetnega računal­ niškega centra Univerze v Ljubljani. Uporabljen je bil statistični programski paket SPSSX in nekateri lastni progra- mi, razviti na Fakulteti za šport v Ljub- ljani. 5. INTERPRETACIJA REZULTATOV Distribucije manifestnih stratifika- cijskih spremenljivk smučarjev teka- čev , doseženih na posameznih indika- torjih socialne stratifikacije, smo pri- merjali z vzorci športnikov - tekmo- valcev različnih športnih panog. Očit­ no ima tek na smučeh v Sloveniji sta- tus takšne športne panoge, s katero se v pretežni meri ukvarjajo tekmovalci, ki izhajajo iz socialnih kategorij neko- liko iznad povprečja prebivalstva. 5. 1 Faktorska struktura stratifika- cijskih spremenljivk Na osnovi Hotellingove metode glavnih komponent so bile določene lastne vrednosti in njim pripadajoči karakteristični vektorji matrike inter- korelacij manifestnih stratifikacijskih spremenljivk. Za odrejanje števila zna- čilnih glavnih komponent smo upora- bili Kaiser-Guttmanov kriterij, ki upošteva samo tiste lastne vrednosti, ki so večje ali enake l. C KinS 1, 1992 Tabela 2: Matrika paralelnih projekcij stratifikacijskih spremenljivk na latentne dimenzije FAKTOR 1 FAKTOR 2 FAKTOR 3 FAKTOR 4 IZOBMAT 0.44627 IZOBOCE 0.36470 KARAKKR (0.81359) OCEDELP (0.54859) MATDELP (0.69088) OCESPOA 0.14839 MATSPOA -0.18284 STARKLU 0.05732 VIDEORE 0.10701 VIKENDH -0.11029 SOBA -0.09058 AVTO 0.08959 STROJPP 0.02387 Z omenjenim kriterijem smo tako ekstrahirali 4 glavne značilne kompo- nente, ki skupaj pojasnjujejo 59,8% ce- lotne variance sistema. Prva glavna komponenta pojasnjuje 30.6%, druga 11.3%, tretja 9.3% in četrta 8.6% vseh informacij v sistemu latentnih spre- menljivk. Iz osnovne faktorske strukture težko definiramo čistost latentne dimenzije, ki v osnovi definira posamezni faktor, zato smo s postopkom rotacije glavnih komponent v OBLIMIN - poševno- kotni položaj, poskušali poiskati kar najbolj enostavno faktorsko rešitev . Rezultati poševnokotne rotacije so pri- kazani v matriki paralelnih projekcij in matriki koeficientov povezanosti med faktorji. V tabeli, ki prikazuje koordinate vektorjev manifestnih spremenljivk v poševnokotnem koordinatnem siste- mu, zasledimo štiri faktorje oz. latent- ne dimenzije socialno-demografskega prostora. Očitno je prvi faktor definiran pred- vsem s spremenljivkami rezidencial- nega statusa anketirancev ter s profe- sionalno edukativnim statusom star- šev. Prvi oblimin faktor tako pripada socializacijskemu podsistemu in bi ga lahko poimenovali REZIDENCIALNI STATUS SUBJEKTA IN PROFESIO- NALNI STATUS STARŠEV. 0.11418 (0.54876) 0.13348 0.19528 (0.53067) 0.18283 -0.14697 0.01484 -0.02976 0.31527 0.00273 0.10211 -0.00058 -0.05805 0.01349 -0.00187 0.03497 (0.68884) -0.03428 0.02998 (0.88876) 0.03216 -0.12239 (0.69993) (0.62849) (-0.58101) -0.08323 (0.66888) 0.06706 0.05255 0.14748 0 .82546 -0.08768 (0 .60785) 0 .18877 0.25322 (0 .66698) 0 .08163 -0.04670 V strukturi drugega oblimin faktorja se pojavljajo indikatorji iz sankcijskega podsistema socialne stratifikacije. To latentno dimenzijo bi lahko poimeno- vali LASTNIŠTVO DOBRIN TRAJ- NE VREDNOSTI KOT ŽIVLJENJ- SKI STIL DRUŽINE. Tretji faktor bi lahko interpretirali tako: zaradi stanovanjske politike v preteklem razvoju Slovenije, ko so ne- katere kategorije občanov z visokimi dohodki dobivale po različnih kriteri- jih družbena stanovanja oz. stanovanj- sko pravico v njih, gre v tem slučaju za primer, ko so starši z relativno nižjim socialnim položajem, ne glede na do- kaj visoko izobrazbo, zgradili hišo in s tem zagotovili otrokom lastne sobe. Vendar pa dobrine tako imenovanega »visokega življenjskega stila (videore- korder, vikend hišica, kamera ... ) še niso prisotne, ali bolje, prav zaradi us- meritve sredstev v izgradnjo hiše so se morali odreči drugim dobrinam trajne vrednosti. Faktor lahko imenujemo EDUKATIVNI STATUS STARŠEV. Paralelne projekcije manifestnih spremenljivk, ki definirajo četrti fak- tor, spadajo na področje športa, tako da bi lahko zadnjo, četrto latentno dimen- zijo imenovali ŠPORTNA DEJ A V- NOST STARŠEV. Iz inspekcije zgornje tabele je raz- vidno, da so faktorji deloma medseboj- no odvisni (najvišje korelacije so med Tabela 3: Matrika interkorelacij med faktorji F 1 F2 FJ F4 F 1 F 2 1.00000 0.25211 0.11449 0.32529 1.00000 0.11545 0.23272 F3 1.00000 0.24579 F4 1.00000 59 Fl in F4 ter med Fl in F2), kar kaže na določene skupne značilnosti, ki jih op- redeljujeta korelirani latentni dimen- ziji. Glede na tako pregnantno strukturo interkorelacij med posameznimi fak- torji bi bilo mogoče pričakovati, da bi se izoblikoval en sam faktor drugega reda. To bi vsekakor bilo smiselno v nekoliko razširjeni tovrstni raziskavi opraviti v prihodnje, saj bi s tem ver- jetno dobili faktor, ki bi ga lahko ime- novali GENERALNI SOCIALNI STATUS. V naši raziskavi tega nismo opravili, ker so nam že tako oblikovani faktorji zadostovali za potrebe raziska- ve, ki smo jih definirali v njenem pred- metu, problemu in ciljih. 5.2. Oblikovanje kriterijske spre- menljivke T.i. »tekmovalno kvaliteto« smu- čarjev tekačev so ocenjevali 4 medse- bojno neodvisni ocenjevalci z razpo- nom ocen od l - 5. Ocena 5 pomeni najvišjo možno oceno za posameznega tekmovalca. Pričakovali smo, da bodo ocenjevalci glede na strokovno uspo- sobljenost in večletno skupno delo imeli podobne poglede glede kvalitete mladih smučarjev tekačev. 5.2.1 Osnovne statistične značilnosti ocen ocenjevalcev Za vse ocene posameznih ocenjeval- cev so bili izračunani osnovni deskrip- tivni statistični parametri in frekvenč­ ne porazdelitve. S Kolmogorov-Smir- novim testom smo testirali normalnost porazdelitve spremenljivk. V se spremenljivke so normalno po- razdeljene. Distribucije ocen nam po- vedo, da ocenjevalec št. 2 pri ocenjev a- nju ni uporabil ocene l. Najstrožji kri- terij ocenjevanja je imel ocenjevalec št. 1 (ari t. sredina= 3), medtem ko so ime- li ostali ocenjevalci le nekoliko blažji kriterij ocenjevanja. Največkrat je bila pri ocenjevanju uporabljena ocena 3, najmanj pa 1. če seštejemo merjence oz. % poraz- deljenih ocen razreda 3 in 4, lahko ugo- tovimo, da je nekaj več kot 67% vseh merjencev ocenjenih s tema dvema ocenama. Ne glede na to, da je distri- bucija, merjena z ustreznim testom, pri vsakem sodniku normalna, pa ven- dar predstavlja skoraj 70% vseh mer- 60 jencev, uvrščenih v razred 3 in 4, po vsej verjetnosti preveliko kopičenje ocen, pri katerih sicer ne gre zanikati verodostojnosti ocenjevalcev, pač pa gre za preprosto ugotovitev, da bi bilo treba izdelati bolj prefinjen instrument ocenjevanja ... denimo večji razpon skal, ker je očitno, da statistično gleda- no kriterijska spremenljivka izjemno homogenizira svoj predmet merjenja, t.j. tekmovalno kvaliteto, kar lahko v nadaljnjem procesu obdelave podat- kov privede do »šuma«. S.2.2 Postopek objektivizacije sub- jektivnih ocen ocenjevalcev Ker vrednosti na ordinalni skali od 1 - 5 niso dejanska števila, kjer bi imela pri vseh sodnikih ista ocena isto vred- nost in kjer bi bila »oddaljenost« med enakimi ocenami enaka, ocen sodni- kov ni mogoče preprosto sumirati, da bi dobili skupno oceno za posamezne- ga tekmovalca oz. kriterij smučarjeve tekmovalne kvalitete. Ker ne gre za števila, temveč »številke«, so bile bru- to ocene ocenjevalcev v nadaljnjem postopku normalizirane in standardizi- rane. Na osnovi transformiranih ocen oce- njevalcev v T-scoreje bila izračunana matrika interkorelacij med ocenjeval- ci. Koeficienti korelacije med ocenje- valci se gibljejo med 0.54 in 0.83. Ko- relacije kažejo na dokaj visoko poveza- nost pri ocenjevanju skupnega pred- meta merjenja. Inspekcija zgornje ta- bele kaže, da tisti ocenjevalci, ki imajo najnižje korelacije z ostalimi, tudi na- jmanj prispevajo v skupni predmet merjenja vseh ocenjevalcev. To velja zlasti za ocenjevalca št. 2. Za izračun enotnega predmeta oce- njevanja je bila iz matrike interkorela- cij manifestnih ocen ocenjevalcev s postopkom H. Hotellinga izločena prva glavna komponenta. Prva glavna komponenta pojasnjuje 79,8% celotne variance, kar pomeni, da so imeli ocenjevalci v 79,8% enotno predstavo o predmetu merjenja, t.j. tekmovalni kvaliteti smučarja tekača. V preostalih 20.2% gre lahko za speci- fičnost pogleda ali za napako. Menimo, da je tolikšen delež pojasnjene varian- ce ocen ocenjevalcev prej slab kot do- ber rezultat- glede na izkušnje pri dru- gih monostrukturnih in cikličnih špor- tih, za katere so značilne enostavne gi- balne strukture, na voljo paje tudi vr- Povezanost nekaterih indikatorjev socialne s1ra1ifikacije s tekmovalno kvaliteto smučarjev tekačev Tabela 4: Matrika korelacij med ocenjevalci OCENA SI OCENA S2 OCENA SJ OCENA S4 OCENA SI OCENA S4 OCENA S3 OCENA S4 1.00000 0.54138 0.76851 0.81507 Tabela 5: Lastne vrednosti, % pojasnje- ne variance, kumulativno % pojasnje- ne variance faktor lastna vred. % var. kum. :X, var. 1 3.19142 79.8 79.8 * 2 0.46959 11.7 91.5 3 0.20336 5.1 96.6 4 0.13563 3.4 100.0 • zadnji izločeni faktor sta tekmovalnih rezultatov. Res je, da se je izoblikovala prva glavna kompo- nenta in da je že druga lastna vrednost manjša od 1.0, vendar je bilo na vse po- vedano pričakovati večjo skupno va- rianco ocenjevalcev. 1.00000 0.68007 0.72723 1.00000 O 83266 100000 Tabela 6: Korelacije ocenjevalcev s prvo glavno komponento sprem. F- 1 OCEN. 1 0.87839 OCEN. 2 0.81805 OCEN. 3 0.92236 OCEN. 4 0.94864 Na podlagi dobljenih faktorskih sco- rov je izračunan vektor K- 1. To je real- na ekvidistančna razporeditev merjen- cev na osnovi z - vrednosti oz. standar- dne deviacije. Prikazuje rezultate ter oddaljenost med merjenci, Tabela 7: Povezanost sistema manifestnih stratifikacijskih spremenljivk s krite- rijsko spremenljivko sprem. Correl. Partial BETA T Sig. T STROJOP .030712 -.115613 -.124439 -.789 .4339 KARAKKR -018712 - .084371 - .092064 - .574 ,5686 SOBA -070768 - .019069 -.020241 -.129 .8976 MATSPOA -.163548 - .304657 -.367496 -2.169 .0353 VlKENDH -.013858 -.063312 -.065491 -.430 .6690 MATDELP -.147693 -.196730 -.210539 -1.361 .1802 VIDEORE . !05345 .097360 .100830 .663 .5103 STARKLU .0635 15 .109560 .118049 .748 .4585 OCESPOA .103788 .130844 .152588 .895 .3754 OCEDELP .082599 .008277 .010061 .056 .9555 lZOBMAT .076289 .06611 l .094159 .449 .6553 AVTO .150064 .150857 .194119 1.035 .3061 IZOBOCE .147872 .104430 .151920 .712 .4800 'Vlultiple R = .4227 R Square = . l 787 f = .770 Sig. F = .686 Tabela 8: Povezanost sistema latentnih stratifikacijskih spremenljivk s kriterij- sko spremenljiv ko Faktor Correl. Parlial BETA T Sig. T FSS4 -.048052 -,002!09 -.002289 -.016 .9876 FSS2 -119059 .124480 .130241 .930 .3562 FSS3 -067548 ,073438 O. 75328 .546 .5872 FSSl .01 2484 .036167 0.38594 .268 .7894 Multiple R = .1456 R Square = .0212 f = .298 Sig. F = .878 ( Veljavnost ocenjevalcev, t.j. korela- cije vsakega ocenjevalca s prvo glavno komponento, nam pove, kakšen je re- lativni delež, ki ga je prispeval vsak ocenjevalec k skupnemu predmetu merjenja pri ocenjevanju tekmoval- cev. Vsaka ocena ocenjevalca vsebuje tako relevantne informacije o tekmo- valni kvaliteti merjenca kakor tudi ne- veljavne informacije ter specifično mnenje ali napako, ki jo je posamezni ocenjevalec naredil pri ocenjevanju. Zgornja tabela kaže položaj in vrednost vsakega ocenjevalca v procesu ocenje- vanja enotnega predmeta merjenja. Največ informacij k skupnemu pred- metu merjenjaje prispeval ocenjevalec št. 4. 6. REGRESIJSKA ANALIZA MANI- FESTNIH IN LATENTNIH SPRE- MENLJIVK SOCIALNE STRATIFI- KACIJE S TEKMOVALNO KVALI- TETO SMUČARJEV TEKAČEV S postopkom regresijske analize smo želeli ugotoviti povezanost tako mani- festnega kakor latentnega prostora spremenljivk socialne stratifikacije s tekmovalno kvaliteto smučarjev teka- čev. lnspekcija rezultatov regresijskih postopkov kaže, da so vse regresije sta- ZAKLJUČEK KinS 1, 1992 tistično neznačilne. Celotni sistem manifestnih stratifikacijskih spremen- ljiv k ne prispeva pomembno k pojas- njevanju kriterija (Sig. F = .686, R Sq- uare = .1787, Multiple R = .4227). Ena- ka ugotovitev velja za celotni sistem latentnih stratifikacijskih spremen- ljivk (Sig. F = .878, R Square = .0212, Multiple R = .1456). Zato tudi nemo- remo in ne smemo interpretirati kate- regakoli izmed posameznih prediktor- jev v obeh obravnavanih sistemih. LITERATURA l. Petrovič, K.: Socialno razlikovanje - sovražnik množičnega in vrhunskega športa na katerega smo često vse premalo pozorni. - Telesna kultura 23 (1975) 4, 3- 4 2. Petrovič, K., M. Žvan, F. Agrež: Ob- jektivizacija procesa vrednotenja storitev v nadonalni šoli alpskega smučanja. - Ljub- ljana : Fakulteta za telesno kulturo, 1985 3. Pustovrh, J .: Socialno demografske ka- rakteristike in pogoji dela ter življenja na- juspešnejših jugoslovanskih smučarjev te- kačev. - Ljubljana : Fakulteta za telesno kulturo, 1989 4. Zvan, M.: Povezanost položaja merjen- cev na indikatorjih socialnega razlikovanja z uspešnostjo v alpskem smučanju. - Ljub- ljana : Fakulteta za šport , 1990 CONCLUSION 61 Četudi pri smučarjih tekačih v slovenskem prosto- ru ne gre za relativno homogeni vzorec, za katerega je značilna dokaj podobna socialna klima, pa se za trenutno doseženo mednarodno kvalitetno raven očit­ no socialni status ne pojavlja kot predselektor baze sedanjih tekmovalcev. S tem pa sama kineziološka obravnava nadarjenih posameznikov pridobiva domi- nantno vlogo pri kreiranju športnih dosežkov. Pro- blem leži lahko bodisi izven prostora socialnih pred- iktorjev bodisi v njihovi izbiri, ki je invariantna za se- danje uspehe merjencev. Razlog je lahko tudi v neza- dostno selektivni kriterijski spremenljivki - tekmo- valni kvaliteti smučarjev tekačev. Možen in celo do- kaj verjeten je razlog, da imajo v vzorec zajeti tekmo- Even if we cannot say that Slovene ski-runners forma homogenous group in their »social climate«, it seems that social status does not represent a pre-se- lector of current competitors at the achieved leve) of quality in the international arena. This gives the dominant role in creating the achie- vement of gifted individuals to kinesiological treat- ment. This may the because the problem lies outside social predictors, or because of their unfortunate choise. Part of the problem probably lies also in the rather poorly discriminating criterion variable- com- petitive quality of the ski-runners. It is also possible that joint longer-lasting training camps, similar ma- terial treatment in the clubs and selections, form such 62 Povezanost nekaterih indikatorjev socialne stratifikacije s tekmovalno kvaliteto smučarjev tekačev vaki zaradi skupnih priprav, podobne materialne ob- ravnave v klubih in reprezentancah zaenkrat take po- goje, ki ne inervirajo potrebe po intervirajočem vplivu socialnih korektorjev njihovih družin. Vprašanje pa je, kako bi bilo, če bi prišlo do odločilnejših premikov posameznikov v mednarodno ovrednotenih rezulta- tih. To bi pomenilo drugačen poseg v procese prvega izbora in sprotne selekcije. V tem primeru bi lahko pričakovali značilno povezanost s stratifikacijsklmi dimenzijami, predvsem na področju ekonomskega statusa družin izbranih tekmovalcev. Problematiko teka na smučeh bi veljalo v prihod- njih raziskavah bolj celostno obravnavati. Brez resne- ga strokovnega dela in materialne projekcije potreb za razvoj in dosego vrhunskih rezultatov le-teh ni mogoče pričakovati. Ustvariti je treba pogoje za delo, ki prinašajo vrhunske rezultate In te rezultate temu primerno materialno ovrednotiti. To pa so že vpraša- nja, ki presegajo okvir te raziskave in se iztekajo v očitni potrebi, da se revalorizira vse dosedanje, zlasti strokovno delo, odvrže ves balast preteklosti, ki je pri nas še močno prisoten. Postaviti je treba smiselna iz- hodišča za nadaljnje delo, oprta na tuja znanja in spoznanja, predvsem pa na lastno raziskovalno prak- so. condltions that triggering of family social correctives is not needed. However, the question can be posed, what would happen if greater differences in leve! of internatio- nally recognlsed results would occur. This would mean a change In the process of the first and lat er se- lections. In this case one would expect a significant correlation with stratlfication dimensions, specially with indicators of the economic status of the compe- titor's family. Skl-running should be In the future treated in a more complex way. Without serlous professional work and a projection of material needs for develop- ment, It is unfounded to expect top results. Proper trainlng conditlons for top results should be organized and such results also suitably materlally sanctioned. However, these questions Iie outside the bounds of this research, but do show an obvious need for a re- valorization of ali the current solutions (specially the trainlng process) and throwing out ali the ballast of the past, which is bere stili very much present. Sen- sible premises should be drawn up for the future, ba- sed also on foreign knowledge and findings, but mainly on own research.