Poštnina plačana v gotovini.
KRALJEVINA flft JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Izhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno din 10'—, četrtletno din 48’—, polletno din 90’—, celoletno din 192’—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25-52.
73. kos.	V	LJUBLJANI	dne	13.	septembra	1939.	Letnik	X»
450. Ukaz o	splošni amnestiji.
451. Ukaz o	delni amnestiji za kazniva dejanja po zakonih	o
taksah, državnih monopolih carinah in državni trošarini.
452. Uredba	o izplačevanju vlog pni denarnih zavodih.
4511. Uredba	o gradnji in opremljanju sodnih poslopij in	o	ure-
janju zemljiških knjig.
VSEBINA:
454. Naredila o kontroli izvoza konj.
455. Sprememba uredbe o organizaciji ministrstva za promet in prometne službe iz 1. 1927.
456. Razne objave iz »Službenih novin«.
Zakoni in kraljevske uredbe.
450.
V imenu Njegovega Veličanstva Petra II.,
po milosti božji in narodni volji kralja Jugoslavijo. Kraljevski namestniki
so se na predlog ministra za pravosodje na podstavi Člena 30. ustave kraljevine Jugoslavije odločili, da po milosti dajo
splošno amnestijo*
v naslednjih mejah:
1.
Dajemo splošno amnestijo za vsa kazniva dejanja, storjena ob volitvah narodnih poslancev za narodno skupščino z dne tl. decembra 1938. in zaradi njih, ki se kaznujejo po zakonu o vol it vi narodnih poslancev za na-rodno skupščino z dne 10. septembra 1931., s spremembami in dopolnitvami z dne 26. septembra 1931. in ^4. septembra 1933.. m ki so bila storjena do dne razglasitve tega ukaza in jih kaznujejo redna kazenska sodišča, ne glede na to, ali se je sodni postopek /.e začel aH še teče, če se postopek pa še ni začel, da se niti ne Za,,ne, in ali je že izrečena sodba, najsi pravnomočna aH ue.
IL
Dajemo splošno amnestijo za kazniva dejanja iz !«. 99., 100., odst. 1.. 101., 127. do 131... 154. do 15(5.. 8l-> 164., 165., 302., 307., 307. v zvezi s §§ 810. in 400.
^	* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
’ 3ePtembra 1939., št. 205.
kazenskega zakonika kakor tudi za kazniva dejanja ii členov 3., 4., 5., 6., 18., 19. in 20. zakona o zaščiti javna varnosti in reda v državi in § 166. kazenskega zakonika, kolikor se ta § 166. nanaša na zgoraj našteta kazniva dejanja, za katera se daje splošna amnestija, in ki so bila storjena do vštetega dne tega ukaza, ne glede na to, ali se je sodni postopek že začel in ali še teče, če se postopek pa še ni začel, da se niti ne začne, in ali je že izrečena sodba, najsi pravnomočna ali ne.
III.
a) Pri amnestiji pod I. se izrečene, a še ne izterjane kazni ne izterjajo; že izterjane pa se ne vrnejo.
b) Od amnestije po,d II. so izvzete tiste osebe:
1. ki so obsojene, ker so sprejele podkupnino kot državni, samoupravni ali drugi javni organi;
2. ki so obsojene zaradi vohunstva v prid tuje države;
3. ki so obsojene kot vojaške osebe ali kot civilne osebe v vojaški službi;
4. ki so pobegnile v inozemstvo ali se skrivajo v državi ali v inozemstvu, pa se niti do dne tega ukaza niso prijavile oblastvom ali vrnile v državo, da bi se nad njimi izvršila kazen.
IV.
Pri amnestiji pod I. in IT. ostanejo v vseh primerih’ nedotaknjene pravice države in zasebnikov do povračila škode.
V.
Minister za pravosodje odloči o vseh spornih vprašanjih, če nastane dvom, kako naj se uporabi ta ukaz.
Minister za pravosodje naj izvrši ta ukaz.
V Beogradu dne 5. septembra 1939; št. 83.271.
Pavle s. r. Dr. R. Stankovič s. r. Dr. I. Perovič s. r.
Minister za pravosodje dr. Lazar Markovič s. r.
451.
V imeiiu Njegovega Veličanstva Petra II.,
po milosti božji in narodni volji kralja Jugoslavije.
Kraljevski namestniki
so na predlog ministra za finance na podstavi člena 30. ustave odločili, da se prekine vsak nadaljnji postopek, oprosti vsaka izrečena kazen, če ni že izvršena, in opro-ste njene posledice, da se opusti izterjava neizterjanih taks za preiskavo in obsodbo (tar. post. 229. zakona o taksah) za naslednja kazniva dejanja ali dela, storjena do vštetega dne 26. avgusta 1939.:
1. iz § 101., odst. 1., t. 1., 2., 3., 4., 5., 6., 7., 8., 12. in 13., iz § 102., t. 1., 2., 3., 4., 5. in 8., kakor tudi iz § 103. zakona o drždvnih monopolih;
2. iz členov 145., 149., 158., 159. in iz pripombe 1. k členu 166. carinskega zakona kakor tudi iz členov 58., 60. in 61. carinsko-pomorskega pravilnika, če višina denarne kazni ne presega 10.000 dinarjev; zaplemba blaga po členu 146. carinskega zakona pa ostane v veljavi;
8.	iz člena 71. zakona o državni trošarini zaradi kuhanja žganja iz škrobnih (mokastih) snovi.
Za oproščena kazniva dejanja se bo nadaljeval redni postopek oziroma se izvršijo že izdane rešitve in izrečene razsodbe, če bo pomiloščenec v povratku in od dne odkritega in oproščenega kaznivega dejanja in dejanja, storjenega po 26. avgustu 1939., niso pretekla več ko tri leta.
v Minister za finance naj izvrši ta ukaz.*
I y Beogradu dne 5. septembra 1939.; št. 27.604.
Pavle s. r. Dr. R. Stankovič s. r.
Dr. I. Perovič s. r.
Minister za finance
dr. J. šutej s. r.
Uredbe osrednje vlade.
452.
Na podstavi § 113. finančnega zakona za 1. 1939./40. predpisuje ministrski svet na predlog ministra za trgovino in industrijo in ministra za finance tole
uredbo
o izplačevanju vlog pri denarnih zavodih.**
člen 1.
Vse obveznosti, nastale iz pogodb in drugih poslov, katerim je predmet vlaganje denarja na prihranek v kateri koli obliki, ostanejo v veljavi in se morajo izplačevati po predpisih te uredbe in po dosedanjih pravilnikih, kolikor ta uredba teh pravilnikov ne spreminja.
Člen 2.
t
Hranilne vloge na knjižice in hranilne vloge na tekoči račun se izplačujejo po lestvici:
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 9. septembra 1939., št. 205.
** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
9.	septembru 1939., št. 205/.LXX1/547.
a) vsote do 5000 dinarjev se izplačujejo ne glede na višino vloge brez odpovedi;
b) vsote nad 5000 dinarjev do 20.000 dinarjev po enomesečni odpovedi;
c) vsote nad 20.000 dinarjev do 50.000 dinarjev po dvomesečni odpovedi;
č) vsote nad 50.000 dinarjev po trimesečni odpovedi.
Vsote, ki so odpovedane, pa se ne dvignejo ob roku, ostanejo vlagatelju na prosto razpolago.
Člen 3.
Terjatve iz tekočega in iz drugih računov, katerih imetniki so protokolirane tvrdke in drugi gospodarstveniki, se izplačujejo brez odpovednih rokov, toda samo za dejanske potrebe. O dejanski potrebi se sporazume imetnik računa z denarnim zavodom. Ob sporu odloči minister za trgovino in industrijo po svojih orgapih, v banovini Hrvatski pa ban Hrvatske.
Člen 4.
Terjatve iz tekočih računov in drugih vlog zasebnikov, s katerimi se morajo spolniti obveznosti za dovrši-tev že začetih gradb, se izplačujejo brez odpovednega roka do zneskov, s katerimi se morajo te obveznosti poravnati. Ob sporu se uporabijo določbe prednjega člena.
Člen 5.
Omejitve, določene po tej uredbi, se ne uporabijo na terjatve pri Narodni banki, na čekovne račune pri Poštni hranilnici, na tekoče račune pri Državni hipotekarni banki, na terjatve enega denarnega zavoda proti drugemu denarnemu zavodu in naposled na terjatve zavarovalnih družb pri denarnih zavodih za izplačilo elementarnih škod in dospelih življenjskih zavarovalnih glavnic. Hkrati se izvzemajo tudi terjatve javnih teles pri državnih denarnih zavodih in pri samoupravnih hranilnicah.
Člen 6.
Prenosi terjatev z enega računa na drug račun pri istem zavodu so neomejeno dopustni; toda s takim prenosom ne more nihče pridobiti več pravic kot jih je imel prvotni imetnik računa.
Člen 7.
Na zneske, ki se vložijo v gotovem denarju po 7. septembru 1939., se predpisi te uredbe ne nanašajo.
Člen 8.
S predpisi te uredbe se ne spreminjajo pogoji za izplačevanje starih vlog pri denarnih zavodih, ki uživajo zakonsko zaščito po uredbi z dne 23. novembra 1934. ' spremembami in dopolnitvami. •
1 r)Jr Člen 9.
Odgovorne upravitelje denarnih zavodov, ki prekršijo predpise te uredbe, kaznuje minister za trgovino in industrijo v denarju do 500.000 dinarjev; denarnemu zavodu pa »sne odvzeti pravico sprejemanja hranilni! vlog.
Člen 10.
Dokler je ta uredba v veljavi, so denarni zavodi dolžni pošiljati Narodni banki vsak mesec vse potrebne podatke, ki jih bo zahtevala od njih Narodna banka.
Člen 11.
Ta uredba stopi takoj v veljavo.
.V Beogradu dne 7. septembra 1939.; M. S. št. 1075.
Predsednik ministrskega sveta Dragiša J. Cvetkovič s. r. Podpredsednik ministrskega sveta Dr. Vladko Maček s. r. (Sledijo podpisi ostalih ministrov.)
(Ta uredba je bila prvič objavljena v »Službenih no-vinah« št. 204 z dne 8. septembra 1939. in je tega dne stopila v veljavo.)
453.
Na podstavi §§ 113. in 119., t. 1., finančnega zakona za 1. 1939./40. predpisuje ministrski svet na predlog ministra za pravosodje in ministra za finance tole
uredbo
z zakonsko močjo o gradnji in opremljanju sodnih poslopij in o urejanju zemljiških knjig.*
§ 1.
(') Radi pospeševanja gospodarske delavnosti in ustvaritve trajnih pogojev za sistematično in umno varčevanje v proračunu ministrstva za pravosodje se bodo izvrševala dela po tej uredbi.
(*) Dela, ki se bodo izvrševala po tej uredbi, so: Rradnja potrebnih poslopij za apelacijska, okrožna, trgovinska in okrajna sodišča in državna tožilstva; popravljanje za te namene obstoječih poslopij; opremljanje °nienjenih sodišč in državnih tožilstev; osnavljanje, ob-Uavljanje in dopolnjevanje zemljiških knjig.
§ 2.
(') Za namene iz § 1. se ustanavlja pri ministrstvu *a pravosodjo »sklad za gradnjo, popravljanje in oprem-danje sodnih poslopij in za urejanje zemljiških knjig« ^t samostojna državna ustanova.
(2)	Sklad ima svoja lastna sredstva in poravnava s *v°jimi dohodki razhodke po tej uredbi. Imovina sklada nalaga plodonosno pri Državni hipotekarni bunki. Za Zveznosti sklada jamči država.
§ 3.
Sredstva sklada se uporabljajo:
, b za gradnjo in opremljanje apelacijskih, okrožnih, 8°vinskih in okrajnih sodišč in državnih tožilstev, in to:
*• za popravljanje obstoječih poslopij;
; za nakup zemljišč za gradnjo novih in razširitev >^yiečih poslopij;
. >Službene novine kraljevino Jugoslavije« z dne • JUlija 1939., št. 159/LVI/436.
3. za gradnjo novih in dozidavo obstoječih poslopij;
4. za nakup poslopij za potrebe sodišč;
5. za nakup in popravila opreme;
II. za zalaganje sodnih knjižnic pri vseh rednih sodiščih in državnih tožilstvih;
III. za materialne in osebne razhodke pri urejevanju zemljiških knjig, in to:
1. za obnavljanje in dopolnjevanje obstoječih zemljiških knjig;
2. za osnavljanje zemljiških knjig.
§ 4.
Od sredstev sklada iz § 2. se uporabi: 20% za namene iz § 3., III., do 5% za namene iz § 3., I., t. 5., do 5% za namene iz § 3., II., ostanek pa za namene iz § 3.,
I.,	t. 1., 2., 3. in 4.
§ 5-
0) Sredstva sklada se delijo območjem apelacijskih sodišč v razmerju s številom prebivalstva vsakega območja. Potrebe območja vsakega apelacijskega sodišča se zadovoljujejo samo iz kvote, ki pripade temu območju. Dohodki od daril in drugih odmenil in od zneskov, dobljenih za prodane nepremičnine, pripadejo kvoti tistega območja, za katero so bili dani ali iz katerega izhajajo; dotacije iz državnega proračuna pa se trošijo za namene, za katere so določene.
(2) Dohodki, ki se v enem letu ne porabijo, se prenesejo v dobro kvote istega območja za naslednje leto.
§ 6.
Sklad upravlja minister za pravosodje. Minister razdeljuje sredstva sklada po odst. 1. § o. po območjih posameznih apelacijskih sodišč in odloča o njih uporabi po predlogih apelacijskih sodišč.
§ 7.
C) Minister za pravosodje sme po odobritvi ministrskega sveta najemati na račun sredstev sklada posojila za namene, katerim služi sklad.
(-’) Amortizacija teh posojil se opravlja iz kvote za območja posameznih apelacijskih sodišč sorazmerno s porabo posojila za ta območja.
§ s.
C) Apelacijska sodišča morajo predložiti do 31. oktobra vsakega leta ministrstvu za pravosodje izkaz potreb, naštetih v t. 1. do 4. § 3., z navedbo vrstnega reda, v katerem naj se dela izvrše, in približnega proračunskega zneska, potrebnega za posamezna dela.
(-) Minister za pravosodje napravi do 30. novembra razpored za izvrševanje del iz prednjega odstavka in naroči apelacijskim sodiščem, naj podajo nadrobne predloge in proračune za ta dela. Apelacijska sodišča morajo to izvršiti do 31. januarja naslednjega leta. Potrebne tehnične elaborate izdelajo in sestavijo proračune tehnični oddelki banskih uprav oz. uprave mesta Beograda.
(3) Predloge za potrebo iz § 3., I., t. 5., in § 3„ II. in III., podajo apelacijska sodišča konec vsakega koledarskega leta. Za območje apelacijskih sodišč v Beogradu in Skoplju in velikega sodišča v Podgorici določi potrebo iz § 3., III., ministrstvo za pravosodje.
(4) Na podstavi predlogov po prednjih odstavkih odloči minister za pravosodje dokončno in odpre pri Državni hipotekarni banki potrebne kredite iz sklada.
(5) Vsa dela in nabave se opravljajo skladno s predpisi zakona o državnem računovodstvu.
§ 9-
Dohodki sklada so tile:
1. darila in odmenila;
2. dotacije v. državnem proračunu;
3. zneski, dobljeni za nepremičnine, prodane po § 10.;
4. dohodki od prodaje knjig, ki jih izdaja ministrstvo za pravosodje;
5. prispevek za gradnjo sodnih poslopij (sodni prispevek) iz § 17. kakor tudi zvišani prispevek in kazni za kršitve predpisov o pobiranju sodnega prispevka.
§ 10.
(4) Minister za pravosodje se pooblašča, da sme sporazumno z ministrom za finance prodati nepremičnine, ki so pod upravo ministrstva za pravosodje, a niso potrebne za pravosodne namene. O tem se odloči na predlog apelacijskega sodišča, v čigar območju leži nepremičnina.
('-) Način oprave prodaje predpiše minister za pravosodje sporazumno z ministrom za finance s pravilnikom.
§ 11.
C) Sodni prispevek se pobira s posebnimi taksnimi znamkami po tarifi iz § 17.
(2) Znamke se izdajo v vrednosti po 0‘50, 1, 2, 5, 10 in 25 dinarjev in se dajejo v promet na način, ki je predpisan za državne kolke.
(3) Znamke se izdajajo po predpisih, ki veljajo za izdajanje državnih kolkov in določi njih obliko minister za finance sporazumno z ministrom za pravosodje.
(4) Uprava državnih monopolov obračuna prodane znamke vsake tri mesece in izroči skladu zneske, dobljene od prodaje znamk, po odbitku stroškov za izdelavo in prodajo konec vsakega trimesečja.
§ 12.
O) Sodni prispevek se plačuje na spise, dejanja in listine v vseh postopkih pred rednimi sodišči, če so zavezani taksam po zakonu o sodnih taksah in ni v tarifi iz § 17. drugače odrejeno.
(2) V poslih, ki jih opravljajo javni notarji kot sodni poverjeniki, se plačuje sodni prispevek kakor pri rednem sodišču.
§ 13.
(*) Glede vprašanja, kdaj nastane taksna obveznost za sodni prispevek, kdo ga je dolžan plačati in kdo za koga jamči, nadalje kako vpliva plačilo prispevka na potek sodnega postopka, veljajo smiselno predpisi zakona o sodnih taksah z dne 30. maja 1930., kolikor ni s to uredbo odrejeno drugače. Enako se morajo na sodni prispevek smiselno uporabljati predpisi pravilnika za izvrševanje zakona o sodnih taksah z dne 11. junija 1930., št. 43.292.
(2) Sodni prispevek se ne more plačevati v gotovem denarju.
(3) Osebe, spisi, dejanja in listine, ki so oproščeni plačevanja sodnih taks, so oproščeni tudi plačevanja sodnega prispevkaj če ni s tarifo iz § 17. drugače odrejeno.
(4) Na sodni prispevek se uporablja § 9. zakona o sodnih taksah, le da izterja znamke po popisu (seznamu) sodišče prve stopnje s pozivom zavezancem, naj plačajo, če pa ne ustrežejo pozivu v 15 dneh, z izvršbo.
(5) Za povračilo prispevka velja predpis § 36. zakona o sodnih taksah.
(6) Za odtegnitev iz obteka, zamenjavo in uničevanje posebnih znamk po tej uredbi veljajo predpisi, ki obstoje v ta namen za kolke, menice in druge taksne papirje, le da se odtegujejo iz obteka na predlog ministra za pravosodje.
(7) Za razne prekrške glede teh posebnih taksnih znamk veljajo isti predpisi kakor za druge državne kolke,
§ 14.
(') Če osebe, ki so zavezane plačati sodni prispevek ali ki zanj jamčijo, prisostvujejo sodnim dejanjem, ki so zavezana plačilu prispevka, morajo prispevek takoj plačati. Če tega ne store, postopa sodišče prve stopnje po odstavku 3.
(2) Če te osebe ne prisostvujejo sodnemu dejanju, jih pozove poslujoče sodišče pismeno, naj plačajo prispevek v 8 dneh, s pripombo, da morajo plačati, če no plačajo v roku, zvišani prispevek.
(a) Če se prispevek po prednjih odstavkih ne plača o pravem času, pozove sodišče prve stopnje zavezance, naj plačajo redni in za dvakratni znesek zvišani prispevek v 8 dneh. Če se zvišani prispevek ne plača, ga izterja sodišče prve stopnje z izvršbo, kupi znake in jih nalepi na spis.
(4)	Če so spisi ob času, ko je nastala obveznost, plačati prispevek, pri višjem sodišču, postopa sodišče prva stopnje po prednjem odstavku, brž ko se mu spisi vrnejo. Višje sodišče je dolžno opozoriti sodišče prve stopnje, če prispevek ni plačan, sploh ne ali ne zadostno.
§ 15.
C) Vsak sodni uslužbenec mora skrbeti, da se sodni prispevek predpisno pobere. Arhivski uslužbenec, ki vlaga spise v arhiv, jih je pred njih vložitvijo dolžan pregledati in ugotoviti, ali je prispevek plačan; če do* žene, da sploh ni plačan ali da je plačan nezadostno, napravi o tem poročilo, po katerem se nato postopa po predpisih § 14.
(2) Uslužbenec, ki ne spolni dolžnosti po odstavku 1., odgovarja disciplinsko.
§ 16.
Sodni prispevek spada k stroškom kazenskega postopka po § 314. kp.
§ 17:
C) Sodni prispevek se pobira v višini 4/io taks, predpisanih z zakonom o sodnih taksah z dne 30. maja 1930., s poznejšimi spremembami in dopolnitvami, le da ne more biti manjši od 0‘50 dinarja in ne višji od 25 dinarjev. Deli dinarja pod 0‘50 dinarja se zaokrožajo na 0'50 dinarja, deli nad 0'50 dinarja pa na coli dinar.
(2) Sodni prispevek se plačuje tudi za tale sodna dejanja:
1.	za vpise v javne knjige:
a)	za vknjižbe in predznambe (predbeležbe) lastninske pravice na nepremičnih stvareh in rudniške lastnine, če spada pravni posel ali naslov pridobitve, po
katerem naj se opravi vpis, pod prenosno takso, po vrednosti stvari
do	1.000	dinarjev	.	.	.	din 2'—
nad 1.000 dinarjev	„	10.000	„	.	.	.	„	5 —
j ,, 10.000	„	„	50.000	„	.	.	.	„	10 —
j, 50.000	„	   25'—
ce ni vrednost v listini sami izražena, se vzame za osnovo tista vrednost, po kateri je bila določena prenosna taksa;
2. za sestavitev listin, potrebnih za vknjižbe (§ 40., °dst. 1., črka a, zakona o zemljiških knjigah) in ki jih sestavi sodišče po uredbi o sestavljanju listin v zemljiškoknjižnih stvareh pri sodiščih z dne 12. decembra 1931., st. 84.476/1, sodni prispevek na zapisnik po vrednosti predmeta
do	5.000 dinarjev .	,	din 2'—
nad	5.000 dinarjev „	10.000	„	.	.	„	5'—
„	10.000	„	„	50.000	„	.	.	„	10'—
„	50.000	„	„	100.000	„	.	.	„	25'—
» 100.000	    50'—
3. za potrdila izvršnosti sodnih odločb ne glede na to, ali se izdajo na ustno ali pismeno prošnjo din 2'—
§ 18.
Minister za pravosodje se pooblašča, da sme izdajati Pojasnila te uredbe, glede posebnih taksnih znamk pa niora postopati sporazumno z ministrom za finance.
§ 19-
Minister za pravosodje se pooblašča, da predpiše sporazumno z ministrom za finance pravilnik o ravnanju 8 skladom iz § 2.
§ 20.
Dolžnost, plačevati sodni prispevek, se začne z dnem, ko stopi ta uredba v veljavo. Od tega dne dalje so zarezani	plačevanju	sodnega prispevka vsi spisi, dejanja in
kstine	iz §	12.	tako	v	novih	kakor v že tekočih stvareh.
§ 21.
Ta uredba stopi v veljavo v 60 dneh po razglasitvi v ^Službenih novinah«.
V Beogradu dne 10. julija 1939.; M. s. št. 787.
Predsednik ministrskega sveta
in	minister za notranje posle
1^,	Dragiša	Cvetkovič s. r.
Minister za pravosodje Ružič s. r.
Minister za finance ^0iin Duričič s. r.
454.
tr ,.^a Podstavi §§ 1. in 2. zakona o organizaciji in kon-u izvoza živine in živalskih proizvodov in § 1. pravil-deR ° konzoli 'zvoza živine, živalskih proizvodov in pre-VoH *n v zvez' s Členom 1. in 7. uredbe o ustroju za-a za pospeševanje zunanje trgovine izdajem tole
naredbo
o kontroli izvoza konj.*
Člen 1.
lzvoz konj ne glede na namembne države spada pod dali ' zavoda za pospeševanje zunanje trgovine (na-«^^J*azvan: »zavod«).
2.	f6L Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne ^Uarja 1939., št. 24/VI/46.
člen 2.
Za odobrene izvozne množine in vrsto konj izdaja zavod izvozna potrdila, brez katerih se pošiljke konj, namenjene za izvoz, ne morejo ne vtovoriti ne izvoziti čez mejo.
Člen 3.
Pred natovoritvijo konj za inozemstvo mora zahtevati državni veterinar, ki je pristojen za pregled na do-tični natovoritveni postaji, od stranke izvozno potrdilo zavoda in kot dokaz o kupni ceni za vsakega konja kupčevo izjavo po obrazcu št. 1. Na podstavi tega pregleda konj in živalskih potnih listov izda po obrazcu št. 2 za vsako vagonsko pošiljko uradno »poročilo o pregledu konj pred odpremo v inozemstvo« v triplikatu, v katerem navede za vsakega konja barvo, spol, leta starosti, pasmo, kategorijo, visokost, obseg, srez, v katerem je nabavljen, in po kateri ceni je kupljen. Izvirnik tega poročila pošlje veterinar zavodu za pospeševanje zunanje trgovine, duplikat predloži ministrstvu za kmetijstvo, tripiikat pa obdrži v svojem arhivu. Po opravljenem pregledu konj izda isti veterinar potrdilo o izvoru po obrazcu št. 3 za medjimurske konje, namenjene za izvoz v Nemčijo, za ostale države pa po obrazcu št. 4. To potrdilo o izvoru se priloži k ostalim spremnim listinam.
Brez teh listin ne puste obmejna oblastva pošiljke v inozemstvo.
Člen 4.
Z izvozom konj se smejo baviti samo tiste osebe ali organizacije, ki se v ta namen registrirajo pri zavodu po § 6. pravilnika o kontroli izvoza živine, živalskih proizvodov in predelkov.
Člen 5.
Kot izvozniki konj se smejo pri zavodu registrirati:
a) izvozniki, ki so sodno kot takšni protokolirani in ki spolnjujejo v členu 6. te naredbe določene pogoje,
b) kmetijske zadružne zveze kot predstavniki poljedelskih in živinorejskih zadrug, če izvažajo proizvode svojih zadružnikov,
c) proizvodniki, če izvažajo sami ali v ta namen združeni svoje lastne proizvode.
Člen 6.
Prijava za registracijo mora obsegati tele iistine: za izvoznike:
a) poslovno pooblastitev po zakonu o obrtih z dne
5.	novembra 1931.,
b) potrdilo o sodni protokolaciji pri pristojnem sodišču,
c) potrdilo o plačanem davku;
za zadruge:
Č) potrdilo o registraciji pri pristojnem sodišču,
d) zvezna pravila,
e) spisek članov zadružne zveze;
za proizvodnike:
f) občinsko potrdilo, potrjeno od sreskega veterinarja, da so konji, ki jih želijo izvoziti, njih last,
g) davčno potrdilo.
Člen 7.
Razen tega morajo izvozniki v prijavi za registracijo navesti, ali so se bavili prej z izvozom konj ali ne.
V prvem primeru morajo poleg listin, navedenih v členu 6., predložiti dokaze o svojem izvozu, in to da so
po letu 1920. izvozili nepretrgoma tri leta vsaj tri vagone na leto, kar morajo dokazati s carinskimi deklaracijami ali z overjenim izpiskom iz carinskih knjig, glasečih se na njih firmo.
Izvozniki, ki dokažejo svoj prejšnji izvoz na spredaj navedeni način, se registrirajo v skupino starih izvoznikov, vsi ostali izvozniki, ki svoj prejšnji izvoz ne morejo dokazati, se registrirajo v skupino novih izvoznikov.
Skupina starih izvoznikov je deležna izvoza s 70%, skupina novih izvoznikov pa je deležna izvoza s 30%.
Vse prej opravljene registracije je treba spraviti v sklad s predpisi te naredbe.
Člen 8.
Registrirani izvozniki predlože zavodu prijave za množino, ki jo žele izvoziti, v roku, ki ga določi zavod.
V prijavi je treba natančno navesti:
a) državo, v katero naj se izvozi,
b) množino, ki jo žele izvoziti, ob navedbi, koliko je žrebcev, koliko kobil, koliko konj in koliko žrebet do dveh let starosti,
c) srez, iz katerega se izvozijo,
č) kategorijo konj, t. j. ali so vprežni, jezdni, tovorni ali pa klavni,
d) pasmo,
e) najmanjšo mero, z vrvico merjeno višino, izpod katere konji ne smejo biti, kakor tudi najvišjo, čez katero konji ne smejo biti,
f) obmejno postajo, pri kateri se izvozijo, ali obmejni kraj, če se gonijo peš.
Če se izvozi več kategorij konj, je treba podati za vsako kategorijo posebno prijavo.
Zavod pošilja prijave ministrstvu za vojsko in mornarico, veterinarski oddelek, za predhodno mnenje.
Člen 9.
O teh prijavah odloča ožji strokovni odbor za živino in živalske proizvode pri zavodu, v katerega odpošlje ministrstvo za vojsko in mornarico enega svojega predstavnika. Odločbe ožjega strokovnega odbora se predložijo plenumu strokovnega odbora za soglasnost.
Člen 10.
Zavod izda po členu 9. interesentu izvozno potrdilo, glaseče se na ime in neprenosno na drugo osebo in z določenim rokom veljavnosti, in v katerem roku morajo izvozniki izvoz opraviti. En primerek tega potrdila se pošlje ministrstvu za kmetijstvo.
Po opravljenem izvozu je vsak izvoznik dolžen poslati zavodu račune in druge podatke o opravljenem izvozu radi razvida. Če odobreni jim izvoz ne morejo opraviti, so interesenti dolžni o tem obvestiti zavod, vrniti jzvozno potrdilo in opravičiti opustitev izvoza v roku, ki ga zavod odredi.
Izvozniki, ki ne izvozijo konj, za katere so dobili potrdilo, in ne opravičijo opustitev tega izvoza, zgube deloma ali celoma varščino iz člena 11. te naredbe. Kazensko odločbo izda minister za trgovino in industrijo na predlog zavoda po zaslišanju interesentov in mnenju zainteresirane strokovne organizacije.
Člen 11.
Pri izdajanju izvoznih potrdil pobira zavod posebno takso, katere višino določi z odločbo minister za trgovino in industrijo soglasno z ministrom za tiuauce.
Dohodek od teh kolkovnih znamkic služi po odst. 1. člena 7. uredbe o ustroju zavoda za pospeševanje zunanje trgovine za pokrivanje strpškov izvozne kontrole.
Člen 12.
Kot jamstvo za pravilno izvrševanje predpisov te naredbe morajo položiti izvozniki pri zavodu varščino 25.000'— dinarjev v gotovini ali v državnih vrednostnih papirjih po dnevnem tečaju ali v garantnem pismu denarnega zavoda, registriranega pri pristojnem oddelku ministrstva za finance.
Člen 13.
S to naredbo se razveljavlja naredba o izvozu konj v Nemčijo št. 397 (»Službene novine« št. 157/XL1 z dne
11.	julija 1934.).*
Člen 14.
Ta naredba stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinah«.
V Beogradu dne 28. januarja 1939.; I. št. 3283.
Minister za trgovino in industrijo Kuhal in s. r.
Obrazec št. 1.
Zavod za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu
Kupčeva izjava o ceni konja.
Kupec   ..........................................................................................
Ime ............................■................
Priimek....................................... .
Stanovališče .....................................
Poklic .........................................
S tem izjavljam, da sem kupil danes konja
Barva ....................................'...................................
Spol ......................................
Leta starosti .............................
Pasma .........................................
Kategorija ....................................................
Višina ......................................................................
Obseg
po ceni dinarjev ............  z	besedami	...
»Za resničnost gorenje izjave jamčim.
Kupčev podpis
Pripomba:
Po naredbi o kontroli izvoza konj je kupec konja dolžen izpolniti to izjavo in jo izročiti pristojnemu sre-skemu veterinarju, ker mu drugače sreski veterinar no dovoli natovoritve.
Obrazec št. 2.
Poročilo o pregledu konj pred odpremo v inozemstvo.
Podpisani sreski veterinar sem pregledal spodaj navedene konje, namenjene za izvoz v............................-
in ugotovil tole:
Zaporedna številka .................................................
Številka potrdila zavoda ~..................................
Barva ........ ......................................................
Spol ...........  jm		......
Leta starosti _.....................................................
* »Službeni list« št. 472/59 iz 1.1934,
Pasma .................
Kategorija ............
Višina ................
Obseg .................
Nabavljen v srezu _____
Cena dinarjev..........
Pripomba:	..........
. .V  .................   dne	  193..
Podpis Sreski veterinar sreza
Izvirnik se pošlje zavodu za pospeševanje zunanje trgovine.
Duplikat se pošlje ministrstvu za kmetijstvo. Triplikat ostane v arhivu sreskega veterinarja.
455.
Spremembe uredbe
0 organizaciji ministrstva za promet in prometne službe z dne 30. marca 1927.*
1
Na podstavi § 66. uredbe o organizaciji ministrstva za promet in prometne službe z dne 80. marca 1927.** odločam, da se §§ 14., 21. in 26. uredbe takole spremenijo in dopolnijo:
V § 14., V. Komercialni oddelek se v točki 1. dodajata novi skupini:
»č) skupina za kuponski promet,
d)	skupina za povračilo vozne cene in voznine za Prtljago in ekspresno blago iz inozemskega prometa.«
V § 14., VI. Oddelek za kontrolo dohodkov se v točki 1. Obči odsek črta:
>č) skupina za povračilo vozne cene in voznine za Prtljago in ekspresno blago iz inozemskega prometa«.
V točki 2. Odsek za potniški promet se črta:
»b) skupina za inozemski promet,
c)	skupina za kuponski promet«.
V točki 2. Odsek za potniški promet se spreminja naziv odseka in se glasi: »Odsek za notranji potniški promet«, skupina č) pa postane skupina d) tega odseka.
V točki 3. Odsek za blagovni promet se spreminja naziv odseka in se glasi: »Odsek za notranji blagovni promet«, in se črta:
\ »e) skupina za inozemski promet«, t Dodaje se točka 5. z nazivom:
>5. Odsek za inozemski potniški in blagovni promet:
a) skupina za potniški promet,
b) skupina za blagovni promet.«
Na koncu § 14. se dodaje tale stavek: »Sedež oddelka Za kontrolo dohodkov generalne direkcije državnih želez-11111 je v Subotici.«
V § 21., V. Komercialni oddelek je pod 1. Tarifni . Sek za promet potnikov, prtljage, ekspresnega blaga
tujski promet vnesti podnaslove:
27 * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne '• aprila 1939., št. 94/XXVIl/204. g. »Uradni list« št. 380/89 iz 1. 1927., »Službeni list; ^7/58 iz 1. 1932., Št. 60/10 iz 1. 1933.. št. 57/9 iz 1. 1938. st- 39/6 iu 64/11 iz 1. 1939.
»a) Skupina za tarifno službo
b) Skupina za turizem
c) Skupina za publicistično službo«.
Za točko 14. tega odseka se dodaje skupina s temle besedilom:
»č) Skupina za kuponski promet
1. preizkuša vse račune do zaključnega glavnega računa iz prometa potnikov s kuponskimi voznimi listinami;
2. izdaja kontrolne pripombe, opravlja superrevizije njih kakor tudi računov, preizkuša glavni obračun, vodi
dopisovanje;
3. ima v razvidu vozne listine in kupone in jih primerja z računi, sestavlja statistiko, inkontracije, reklamira voznine, ureja odvzete vozne listine;
4. sestavlja obračun z družbo »Putnik«, in to za aktivno kontrolo glede vračunanja naših voznih listin;
5. kontrolira in obračunava nabijanje oznanil po pogodbi z družbo »Putnik«.
d) Skupina za povračilo vozne cene in voznine za prtljago in ekspresno blago iz inozemskega prometa
opravlja povračila v mejah pooblastitve ministrstva
za promet.«
V § 21., VI. Oddelek za kontrolo dohodkov se V
točki 1. Obči odsek črta:
»č) Skupina za povračilo vozne cene in voznine itd.< V točki 2. se naziv odseka spreminja in se glasi: »Odsek za notranji potniški promet«.
V isti točki se črta:
»b) Skupina za inozemski promet« in »c) Skupina za kuponski promet«, dosedanja »Skupina č) za evidenco« pa se označi kot skupina b).
V točki 3. se spreminja naziv odseka v: »Odsek za notranji blagovni promet«, in se v isti točki črta: »e) Skupi na za inozemski promet«.
Dodaje se točka 5. z nazivom:
»V. Odsek za inozemski potniški in blagovni promet« s temile skupinami:	/
»a) Skupina za inozemski potniški promet ^ !*\
1. preizkuša vse račune do zaključnega obračuna za prevoz potnikov, prtljage in ekspresnega blaga, obračunava deleže, sestavlja prijave za saldiranje, pregleduje
odkazane deleže;
2. izdaja kontrolne pripombe, vodi dopisovanje iu statistiko,
3. ureja in preizkuša odvzete vozne listine, sprem-nice in priznanice, prtljažnice in ekspresne prevoznice in jih pošilja odpravnini upravam.	J'
b)	Skupina za inozemski blagovni promet:
1..odprava; '
2. dospetje;
3. prevoz;
4. obračun«.
V § 21., VI. Oddelek za kontrolo dohodkov se dodaje
na koncu tole:
: Posle 4. odseka (Odseka za specialno knjigovodstvo) kontrole dohodkov, pod a) skupina za glavni računski zaključek, navedene v točkah 2. in 3., opravlja do nadaljnje odredbe finančni, oddelek generalne direkcije državnih železnic.«
V § 26. se prvi stavek spreminja in se glasi: »Oblastnih direkcij je za sedaj pet, in to: Beograd jug, Beograd sever, Ljubljana, Zagreb in Sarajevo, po potrebi pa se jih lahko ustanovi tudi več.«
Iz generalne direkcije državnih železnic v Beogradu; G. d. št. 40.316/31).
(Ta sprememba uredbe je bila objavljena prvič v »Službenih novinah« z dne 25. aprila 1939., št. 92.)
mi
456.
Razne objave iz »Službenih novina.
Številka 121 z dne 2. junija 1939.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 19. aprila 1939. so bili postavljeni: za višje prometnike Vil. položajne skupine: pri pošti, brzojavu in telefonu Ljubljana 1 Rozman Viktor; pri pošti, brzojavu in telefonu Ljubljana 2 Ladst&tter Karel; pri mestni t. t. t. sekciji Ljubljana Ferluga Josip in pri 3. t. t. t. sekciji Ljubljana Pristavec Marija, vsi prometniki Vlil. položajne skupine; za glavne arhivarje VIL položajne skupine pri poštnem ravnateljstvu v Ljubljani Kavčič Pavla,Jakopin Franc in T i h 1 e Fortun at, arhivarji Vlil. položajne skupine.
Z odločbo ministra za pravosodje z dne 15. maja 1939., št. 46.300, sta bila postavljena d r. R u p n i k V 1 a -do, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani, za predsednika obrtnega sodišča v Ljubljani in Štrukelj Stanko, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani, za namestnika.
Z odločbo ministra za pravosodje z dne 15. maja 1939., št. 46.299, sta bila postavljena na prošnjo: za pristava VIII. položajne skupine pri okrajnem sodišču v Trebnjem Košir F e d o r, sodniški pripravnik okrožnega sodišča v Ljubljani; pri okrajnem sodišču v Mareu-bergu Dol n i č a r M a t e j, pristav VIII. položa jne skupine okrajnega sodišča v Trebnjem.
Z odločbo ministra za pravosodje z dne 15. maja 1939., št. 46.294, je bil postavljen na prošnjo za kanclista X. položajne skupine okrajnega sodišča v Marenbergu Vetrih Albin, zvaničnik 111. položajne skupine okrajnega sodišča v Mariboru.
Z odločbo ministra za pravosodje z dne 15. maja 1939., št. 46.295, so bili premeščeni: na prošnjo k okrožnemu sodišču v Celju KramerJosip, kanclist X. položajne skupine okrajnega sodišča v Marenbergu; po službeni potrebi k okrajnemu sodišču v Marenbergu Ferenc Ljuba, kanclist X. položajne skupine okrožnega sodišča v Murski Soboti, ter k okrajnemu sodišču v Šoštanju Lah Rudolf, pisarniški oficial Vlil. položajne skupine okrajnega sodišča v Murski Soboti; na prošnjo k okrajnemu sodišču v Murski Soboti Sed o n ja Josip, kanclist X. položajne skupine okrajnega sodišča v Velikih Laščah.
Z odločbo ministra za pravosodje z dne 15. maja 1939.. št. 46.297, je bil postavljen na prošnjo za kanclista
X. položajne skupine okrajnega sodišča v Kozjem Sitar I v a n, artilerijski narednik pri dravskem vojaškem skladišču v Ljubljani.
Z odločbo ministra za pravosodje z dne 15. maja 1939., št. 46.296, je bila postavljena po službeni potrebi za kanclista X. položajne skupine pri okrajnem sodišču v Tržiču Ker/, a n Mira, zvaničnik III. položajne skupine pri istem sodišču.
Z odločbo generalnega ravnatelja državnih železnic z dne 15. maja 1939. je bil premeščen po službeni potrebi Černe Albert, prometni uradnik IX. položajne skupine postaje Videm-Krško, v postajo Zidani most.
Številka 122 z dne 3. junija 1939.
Z	odločbo	pomočnika	ministra	za	finance	z	dne
17. maja 1939.	sta bili postavljeni	pri podružnici
Poštne hranilnice v Ljubljani za računovodji X. položajne skupine Majer Zdenka in V r a n k a r Silva, uradniška pripravnika.
Z	odločbo	pomočnika	ministra	za	promet	z	dne
8. maja 1939. je bila upokojena iz področja železniškega ravnateljstva v Ljubljani štefula Frančiška, blagajnik voznih listkov in prtljage VIII. položajne skupine z 2. periodnim poviškom.
številka 123 z dne 5. junija 1939.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 19. maja
1939., št. 49.789, je napredoval v III. položajno skupino 2. stopnje Ročnik Rudolf, starešina okrajnega sodišča IV. položajne skup. 1. stopnje na Vranskem.
Z	odločbo	pomočnika	ministra	za	finance	z	dne
26. maja 1939., ,št. 6764/1X, je bil premeščen po službeni potrebi Blatkovič Milan, poverjenik finančne kontrole IX. položajne skupine glavnega oddelka Dravograd, v oddelek Ruma.
Številka 121 z dne 6. junija 1939.
Z odločbo ministra za kmetijstvo z dne 12. aprila
1939., st. 34.256/1, je napredoval Urbanija Vinko, uradniški pripravnik na kmetijski poskusni in kontrolni postaji v Ljubljani, za pristava VIII. položajne skupine.
Z odločbo ministra za kmetijstvo z dne 20. aprila
1939., št. 38.681/1 je bil postavljen za kontraktual-nega učitelja molže pri državnem mlekarskem zavodu v Škofji Loki ing. Pavličič Dušan, diplomirani inženir agronomije iz Gorice.
' Številka 125 z dne 7. junija 1939.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 28. marca
1939., šl. 31.248/1, sta napredovala za veterinarska višja pristava VI. položajne skupine dr. Kocjan Leon, veterinarski višji pristav pri sreskem načelstvu v Škofji Loki, in dr. K o r d a š Sebastijan, veterinarski višji pristav pri sreskem načelstvu v Kamniku.
Z odločbo ministra za pošto, brzojav in telefon z dne
6.	maja 1939., št. 30.601, so bili postavljeni: za prometnike Vlil položajne skupine: pri pošti, brzojavu in telefonu Maribor 1 Matjašič Ana in B e r n o I Franc; pri pošti, brzojavil in telefonu Maribor 3 Jurač Brigita; pri pošti, brzojavit in telefonu Je* senice-Fužine Lakota Josipi na; pri pošti, brzojavu in telefonu Jesenice Korene Anton; pri pošlL brzojavu in telefonu Šl Jurij o j. ž K inci Marija* pri posti, brzojavu in telefonu Zagorje ob Savi F 1 i s e B Karla.
Tiska in zalaga tiskarna Merkur d. d. v Ljuhliani: njen predstavnik: Otmar Milinlek v Ljubljani Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine; njen predstavnik in urednik: 1’ohar Robert v Ljubljani.
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 73. kosu X. letnika z dne 13. septembra 1939.
Razglasi kraljevske banske uprave
V. No. 91/101.	2658	3—1
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za elek-trostrojno opremo črpalne postaje ob Glohočcu in rezervoarja ob Strašnem vrhu
*
III.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 26. sept. 1939. ob 11. uri dop.
v sobi št. 4 tehničnega oddelka v Ljubljani, Stari trg 34/1. Pojasnila in ponudbeni pomočki se dobe proti plačilu na-pravnih stroškov med uradnimi urami pri elektrostrojnem odseku tehničnega oddelka v Ljubljani, Stari trg 34/1.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsoto odobrenega proračuna, ki znaša dinarjev 384.053'—.
Upoštevale se bodo le ponudbe, ki bodo za varianto po proračunu nižje od din 361.009'82, za varianto s kratkostič-nima motorjema pri črpalnih agregatih in litoželezno stikalno baterijo, vključno dobave 12žilnega signalnega zveznega kabla pa nižje od din 288.800'—.
Kavcija znaša din 39.000'— za naše in din 77.000'— za inozemske ponudnike
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 5. septembra 1939.
*
V. No. 87/243.	2637	3-2
Razglas o licitaciji.
Dne 23. septembra 1939. se bo vršila pri kraljevski banski upravi v Ljubljani, Gledališka 8/IV., tretja pismena ponudbena licitacija za dobavo litoželeznih cevi in armatur za vodovod Kokrica—Bo-bobek—Mlaka. Proračun znaša 416.509 dinarjev. Ponudbe, večje od zneska din 387.353'37 se ne bodo upoštevale. Kavcijo v znesku din 42.000'— za domače in din 84.000'— za tuje ponudnike je >oložiti pri banovinski blagajni v Ljub-jani ali davčni upravi za mesto Ljubljana na dan licitacije najkasneje do
10.	ure.
Licitacijski pripomočki so na vpogled pri tehničnem oddelku oziroma se dobe tamkaj proti plačilu din 85'—.
Ponudbe se morajo predložiti na dan licitacije najkasneje do 11. ure. Z vročitvijo ponudbe je hkrati predložiti potrdilo davčne uprave o plačanih davkih za tekoče četrtletje, odobritev ministrstva za gradbe za udeležbo pri licitacijah, potrdilo pristojne zbornice za trgovino, obi t in iudusirijo o sposobnosti in
potrdilo obče upravne oblasti o dovoljenju za izvrševanje obrta.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa na uradni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
,V. Ljubljani dne 1. septembra 1939.
V.	No. 330/131.	2597	3—3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje parke-tarska dela v prizidku kirurgičncga paviljona obče državne bolnice v Ljubljani
I.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 22. septembra 1939. ob 11. uri dop. v sobi št. 34 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami pri terenski tehnični sekciji za gradbeno izpopolnitev zdravstvenih zavodov v Ljubljani, Aleksandrova cesta 11.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša dinarjev 102.254'40.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 29. avgusta 1939.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
Og 23/39—7.	2695
Uvedba postopka v dokaz smrti.
Kozlevčar Franc, rojen 7. avgusta 1898. v Gaberju, pristojen v občino Brusnice, srez novomeški, samski delavec v Gaberju št. 7, je odšel 1915. leta z bivšim 7. lovskim bataljonom na ga-liško bojišče in bil baje 7. ali 8. septembra 1915. v boju pri Sinkovem po ročni granati ubit.
Ker je torej verjetno, da je Kozlevčar Franc umrl, se uvaja po prošnji njegove matere Kozlevčar Marije iz Gaberja št. 7 postopek v dokaz smrti pogrešanca in se vsakdo poziva, da do 31. decembra 1939. sporoči sodišču, kar bi vedel o po-grešancu, ali pa njegovemu skrbniku Jarcu Ivanu v Novem mestu.
Po preteku tega roka in po sprejemu dokazov se bo razsodilo o dokazu smrti. Okrožno sodišče v Novem mestu, odd.V., dne 7. septembra 1939.
S 74/39—5.	2694
Razglasitev preklica.
S sklepom okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 15. junija 1939., posl. štev.
III R 172/39-2, je bil Koritnik Aleš, rojen 6. julija 1908. v Poženku, občina Cerklje, stanujoč v Poženku št. 9, zaradi umobolnosti popolnoma preklican.
Za skrbnika je bil postavljen Koritnik Martin, pos. v Cerkljah.
Okrajno sodišče v Kranju, odd. I., dne 5. septembra 1939.
Kn 48/39—2.	2675
Razglas.
Vilmanu Janku, sinu Antona in Helene, roj. Kobentar, r. k. vere, roj. 15. maja 1903. na Javorniku, tov. del. na Javorniku št. 65, pristojnemu v Radovljico, samskemu hišnemu posestniku, se je z odločbo okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 11. julija 1939., VIII Kzp 1457/38, prepovedalo zahajanje v krčmo za dobo dveh let. Prepoved velja od 11. julija 1939. do 11. julija 1941. Okrajno sodišče v Kranjski gori, odd. II., dne 8. septembra 1939.
P 70/39.	2668
Oklic.
Škufca Ludvik, posestnik iz Klopt št. 1, je vložil zoper Škufco Matevža it Zvirč tožbo radi vrnitve 31 amerikan« skih dolarjev, peto 1244'— din.
V tej pravdni stvari je določena ustna razprava na 18. oktobra 1939. o poli devetih pri tem sodišču, soba št. 6.
Ker bivališče tožene stranke Škufce Matevža ni znano, se postavlja za skrbnika Papež Franc, tus. služitelj, ki ga bo zastopal na njegovo nevarnost in stroške, dokler se ne javi sam ali ne ime« nuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Žužemberku dne 5. septembra 1939.
I 1972/39—9.	2669
Dražbeni oklic.
Dne 13. oktobra 1939. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Sv. Pavel polovica vi. št. 245.
Cenilna vrednost: din 43.022'—.
Vrednost priteklin: din 2.882'—.
Najmanjši ponudek: din 28.681'34.
Vadij: din 4.302'20.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najiMizneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Celju, odd. II., dne 30. avgusta 1939.
H-
I 1899/39-13.	2571
Dražbeni oklic.
Dne 17. oktobra 1939. ob de« vetih bo pri podpisanem sodišču ? sobi št. 10 dražba nepremičnin zemlji-
ška knjiga Kresnike vi. št. polovica 22.
Cenilna vrednost: din 77.912'—.
Vrednost pritekline: din 2.625'—.
Najmanjši ponudek: din 53.691'76.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Celju, odd. VI.,
dne 25. avgusta 1939.
H1
1 645/39-5.	2460
Dražbeni oklic.
Dne 16. oktobra 1939. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 22 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Litija vi. št. 293.
Najmanjši ponudek: din 3.000'—.
Varščina: din 300'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benetn naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Litiji, odd. II.,
dne 12. avgusta 1939.
-j.
I 597/39—7.	2493
Dražbeni oklic.
Dne 17. oktobra 1939. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 22 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Potoška vas vi. št. 178.
Cenilna vrednolt: din 15.000'—.
Najmanjši ponudek: din. 10.000'—.
Varščina: din 1.500'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Litiji, odd. II.,
dne 16. avgusta 1939.
I 1/39-22.	2561
Dražbeni oklic.
Dne 16. oktobra 1939. ob osmih bo na mestu samem v Tržišču dražba nepremičnin po posameznih parcelah zemljiška knjiga k. o. Tržišče vi. št. 120 in k., o. Lakenc vi. št. 871.
Cenilna vrednost: din 39.259'—
Vrednost priteklin: din 2.985'—.
Najmanjši ponudek: din 26.172'66.
Vadij: din 3.925'90.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe je priglasiti sodišču najpozneje pri draž benem naroku pred začetkom dražbe sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni
oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mokronogu, odd. II.,
dne 29. avgusta 1939.
»j.
I 1275/38—15.	2678
Dražbeni oklic.
Dne 16. oktobra 1939. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Čepinci vi. št. 262, 4/5 vi. št. 398, zemlj. knjiga Vel. Dolenci V4 vi. št. 43 in V24 vi. št. 173 (hiša, njive, travniki in gozdovi).
Cenilna vrednost: din 72.567'85.
Vrednost priteklin: din 12.849'—.
Najmanjši ponudek: din 48.644'51.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Murski Soboti, odd. IV.,
dne 22. junija 1939.
H*
I 946/38-8.	2679
Dražbeni oklic.
Dne 16. oktobra 1939. ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin zemljiška knjiga VaneČa 3/4 vi. št. 145, vi. št. 203 in 288 (hiša, njive, pašnik in gozd).
Cenilna vrednost: din 5.034'—.
Vrednost priteklin: din 560'—.
Najmanjši ponudek: din 3.356'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabil na uradni deski tega sodišča.	,
Okrajno sodišče v Murski Soboti, dne 25. julija 1939.
I 579/38-22.	2391
Dražbeni oklic.
Dne 14. o k t o b r a 1939. o p o 1 i d e -vetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 9 dražba nepremičnin zemljiška knjiga a) Lahonci vi. št. 88 in b) Kora-čice vi. št. 148.
Cenilna vrednost: ad a) din 19.647'50, ad b) din 28.258'95.
Najmanjši ponudek: ad a) 13.098'50 dinarjev, ad b) din 18.839'50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe je priglasiti sodišču najpozneje pri draž benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ormožu, odd. II.,
•—_ dne 27. junija 1939.
I 1161/38-13.	2392
Dražbeni oklic.
Dne 14. oktobra 1939. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 9 dražba nepremičnin zemljiška knjiga a) Pršetinci vi. št. 179 in b) Prše-tinci vi. št. 170.
Cenilna vrednost: ad a) din 2.106'40, ad b) din 12.875'-.
Najmanjši ponudek: za a) din 1405'—, za b) din 8534'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ormožu, odd. II.,
dne 26. junija 1939.
•k
1 1133/39-8.	2656
Dražbeni oklic.
Dne 11. oktobra 1939. ob o s m i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 javna dražba nepremičnin zemljiška knjiga d. o. Vitomarci vi. št. 75.
Cenilna vrednost: din 15.692'20.
Najmanjši ponudek: din 10.465'—.
Varščina: din 1570'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča
Okrajno sodišče v Ptuju, odd. IV.,
dne 28. avgusta 1939.
1 824/39.	2654
Dražbeni oklic.
Dne 11. oktobra 1939. ob enajst i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 javna dražba nepremičnin zemljiška knjiga d. o. Dragovič vi. št. 16, 94, zemljiška knjiga d. o. Gerlinci vi. št. 78, 79, 205.
Cenilna vrednost: din 44.070'—.
Vrednost priteklin: din 5.460'— in din 200'— k vi. št. 16, 94, k. o. Dragovič.
Najmanjši ponudek: din 29.380'—,
Varščina: din 4.407'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabil na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, odd. IV.,
dne 28. avgusta 1939. '
I 726/39-10.	2655
Dražbeni oklic.
Dne 11. oklo b r a 1939. ob d v a -n a j s t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 javna dražba nepremičnin zemlj. knjiga d. o. Rogoznica vi. št. 134,
Zemljiška knjiga d. o. Nova vas, p. Ptuju,
vi. št. 122.
Cenilna vrednost: din 14.049'—. Najmanjši ponudek: din 9.366'—. Varščina: din 1405'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, ie priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni °klic, ki je nabit na uradni deski tega
sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, odd. IV.,
dne 28. avgusta 1939.
I 1031/39—14.	2621
Dražbeni oklic.
Dne 18. oktobra 1939. ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 javna dražba nepremičnin zemljiška knjiga d. o. Starošinci M vi. št.114. Cenilna vrednost: din 39.423'—. Vrednost priteklin: din 7.380'—, % = = din 2.460'—.
Najmanjši ponudek: din 26.285'—. Varščina: din 3.945'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-kenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati Slede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, odd. IV.,
dne 28. avgusta 1939.
1 367/39—22.	2560
Dražbeni oklic.
Dne 18. oktobra 1939. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v Sobi štev. 7 dražba nepremičnin zemljiška knjiga davč. obč. Velika Varnica vk št. 18 in 164 v dveh skupinah.
. Cenilna vrednost: za I. skup. dinarjev 16.67475, za II. skup. din 2.837'—. , Vrednost priteklin: za 1. skup. dinarjev 250'—.
. Najmanjši ponudek: za 1. skup. dinarjev 11.120'—, za II. skup. din 1.892'—.
Vadij znaša za I. skup. din 1.670'—, Z:i H. skup. din 283'—.
. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-,6nem naroku pred začetkom dražbe, ®'cer bi se ne mogle več uveljavljati r.ede nepremičnin v škodo zdražitelja. je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni ()klie, ki je nabil na uradni deski tega
sodišča
Okrajno sodišče v Ptuju. odd. IV.,
dne 25. avgusta 1939.
1 903/39.	2653
Dražbeni oklic.
s D n-e 18. oktobra 1939. ob de-s('lih lx> pri podpisanem sodišču v v o št 7 javna dražba nepremičnin h,, k skupinah zemljiška knjiga d. o. Okovci vi. št. | 183, II. 378, 111. zem-J'ka k n lig;l d. o Stogovci vi. št. 392 uPaj ali v dveh enakih polovicah.
Cenilna vrednost: za I. skup. dinarjev 20.292'60, za II. skup. din 4.200'—, za III. skup. din 8.566'—.
Vrednost priteklin: k I. skup. dinarjev 1.070'—.
Najmanjši ponudek: za I. skup. dinarjev i3.534'—, za II. skup. din 2.800'—, za III. skup. din 5.712'—.
Varščina: za I. skup. din 2.030'—, za
II.	skup. din 420'—, za III. skup. dinarjev 858'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, odd. IV.,
dne 28. avgusta 1939.
*
I 1172/39-12, I 1233/39-9.	2623
Dražbeni oklic.
Dne 18. oktobra 1939. ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 javna dražba nepremičnin I. skup. zemljiška knjiga d. o. Podlehnik vi. št. 114, II. skup. zemljiška knjiga d. o. Lancova vas vi. št. 100, III. skup. zemljiška knjiga d. o. Podlehnik vi. št. 66.
Cenilna vrednost: I. skup. din 16.347,
II.	skup. din 2.944'—, III. skup. dinarjev 32.443'—.
Vrednost priteklin: din 3.600'—.
Najmanjši ponudek: za I. skup. dinarjev 10.898'—, za II. skup. din 1.964'—, za III. skup. din 21.630'—.
Varščina: za 1. skup. din 820'—, za
II.	skup. din 150'—, za III. skup. dinarjev 1.625'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, odd. IV.,
dne 28. avgusta 1939.
»J;
I 510/39-15.	2577
Dražbeni oklic.
Dne 14. oktobra 1939. ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 26 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Savica vi. št. 92.
Cenilna vrednost: din 45.474'40.
Vrednost priteklin: din 2.070'—.
Najmanjši ponudek: din 30.316'26.
Vadij: din 4.547'50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča
Okrajno sodišče v Radovljici
dne 28. avgusta 1939.
Vpisi v zadružni register.
Vpisale so se spremembe
in dodatki pri nastopnih zadrugah:
952.
Sedež: Trzin.
Dan vpisa: 10. julija 1939.
Besedilo: Mlekarska zadruga v Trzinu, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Na občnem zboru dne 30. aprila 1939. so bila sprejeta nova pravila v smislu zakona o gospodarskih zadrugah z dne
11.	septembra 1937.
Besedilo odslej: Mlekarska zadruga z omejenim jamstvom v Trzinu.
Upravni odbor sestoji iz 5 zadružnikov in se voli za dobo treh let.
Prvo in drugo leto izstopita po dva odbornika.
Zadrugo zastopa predsednik upravnega odbora ali tisti, kogar pooblasti upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno firmo svojeročno podpišeta po dva člana upravnega odbora ali po en član upravnega odbora in en v to pooblaščeni nameščenec zadruge.
Zadruga ima namen, pospeševati gospodarske koristi svojih zadružnikov, zato:
1. sprejema od svojih zadružnikov mleko in ga predeluje v razne mlečna izdelke;
2. vnovčuje za svoje zadružnike mleko in mlečne izdelke;
3. posreduje za svoje zadružnike nabavo gospodarskih potrebščin in vnov-čevanje ostalih pridelkov.
Za dosego svojega namena zadruga nabavlja in vzdržuje potrebne zgradbe in inventar.	,
Zadruga je ustanovljena za nedoločen čas.
Poslovni delež znaša 100'— din in se mora vplačati ob pristopu ali v obrokih.
Vsak zadružnik jamči z vpisanimi poslovnimi deleži in še z njihovim enkratnim zneskom.
Zadruga objavlja svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici. Javne razglase, zlasti vabila na skupščine mora razglašati tudi s pismenimi vabili.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 8. julija 1939.
Zadr. II 29/7.
*
953.
Sedež: Vrhnika.
Dan vpisa: 10. julija 1939.
Besedilo: Kmetska posojilnica vrhniške okolice, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Za zadrugo se podpisuje tako, da se podpišeta pod njeno firmo dva člana ravnateljstva ali en član ravnateljstva in eden za sopodpisovanje pooblaščeni nameščenec.
Vpiše se za sopodpisovanje pooblaščeni nameščenec zadruge Nagode Jože na Vrhniki, Sušnikova c. 4.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 8. julija 1939.
Zadr.' I 11/99.
954.
Sedež: Zg. Tuhinj.
Dan vpisa: 3. avgusta 1939.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Zgornjem Tuhinju, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Na občnem zboru dne 18. aprila 1939. so bila sprejeta nova pravila v smislu zakona o gospodarskih zadrugah z dne
11.	septembra 1937.
Besedilo odslej: Hranilnica in posojilnica v Zgornjem Tuhinju, zadruga z neomejenim jamstvom.
Upravni odbor sestoji iz 4 zadružnikov in se voli za dobo treh let.
Vsako leto izstopi tretjina odbornikov.
Zadrugo zastopa upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno firmo svojeročno podpišeta po dva člana upravnega odbora ali po en član upravnega odbora in en v to pooblaščeni nameščenec zadruge.
Zadruga ima namen zboljševati gospodarske razmere svojih zadružnikov s tem, da jim priskrbuje kredit po kar najbolj povoljnih pogojih.
Za dosego tega namena opravlja zadruga sledeče posle:
1. daje svojim zadružnikom posojila;
2. budi in širi smisel za varčnost in sprejema od vsakogar hranilne vloge na vložne knjižice in na tekoči račun;
3. si pridobiva nadaljnja potrebna denarna sredstva z izposojili;
4. nabavlja na račun svojih zadružnikov potrebna sredstva za kmetijsko proizvodnjo in sprejema od svojih zadružnikov njihove proizvode v komisijsko prodajd;
5. posreduje za svoje zadružnike v zavarovalnih poslih.
Zadruga je ustanovljena za nedoločen čas.
Poslovni delež znaša 10— din in se mora vplačati ob pristopu ali v obrokih.
Zadružniki jamčijo za obveznosti zadruge neomejeno.
Zadruga objavlja svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici. Vabila na skupščine mora poleg tega objavljati v listu >Narodni gospodar« v Ljubljani.
Izbriše se član načelstva Koncilja Pavel.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 29. julija 1939.
Zadr. II '43/57.
*
955.
Sedež: Žužemberk.
Dan vpisa: 28. julija 1939.
Besedilo: Posojilnica v Žužemberku, reg. zadr. z n. j. v Žužemberku.
Izbrisal se je dosedanji član upravnega odbora Glavan Anton in vpisal novo-
izvoljeni član upravnega odbora Novak Janez, posestnik v Žužemberku št. 12. Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II.,
dne 28. julija 1939.
Zadr. I 5/88.
Razglasi raznih uradov in oblastev
Št. 5739.	2682
Razglas.
Ker rudarska združba Lepa njiva nima zakonitega direktorja v smislu § 144. občega rudarskega zakona in na prošnjo lastnikov kuksov št. XVII do XXIV imenovane združbe, rudarsko glavarstvo v Ljubljani na podstavi § 149. cit. zakona
sklicuje občni zbor rudarske združbe Lepa njiva na dan 31. oktobra 1939. ob 10. uri
v prostorih rudarskega glavarstva s sledečim dnevnim redom:
1. Volitev direktorja.
2. Slučajnosti.
O tem se obveščajo lastniki kuksov:
1.	Ing. Glaesener Mihael kot pooblaščenec Frohlich Marije in Frohlich Neže, obeh iz Mekinj pri Kamniku, dr. Rolfa Jiirgensena iz Budimpešte, Bim-bo-utca 47, Gaberščka Dragotina iz Kamnika in kot pooblaščenec za kukse št. XXXVII do CXXVIII, ki so last rudarske združbe Lepa njiva,
2. Ksenija Turnšek iz Ljubljane kot lastnica kuksov št. XVII do XX,
3. ing. Turnšek Viktor ml. kot lastnik kuksov št. XXI do XXIV.
Rudarsko glavarstvo v Ljubljani dne 9. septembra 1939.
Št. 1334/39.	2676
Objava.
Gospodu Tornagu Leonu, advokatu v Ljubljani, je po § 50. adv. zakona ustavljeno izvrševanje advokature za dobo 15 dni, t. j. od 11. do 25. septembra 1939.
Prevzemnik pisarne je gospod dr. Zupančič Tone, advokat v Ljubljani.
V Ljubljani dne 9. septembra 1939.
Za odbor Advokatske komore v Ljubljani predsednik:
Dr. Žirovnik Janko s. r.
Razne objave
2681
Vabilo na zbor združbenikov,
ki ga bo imela Rudarska združba Bohemia v Celju
v četrtek dne 12. oktobra 1939. ob 11. uri
v pisarniških prostorih pooblaščenca
združbe dr. Riharda Pintarja, odvetnika v Celju, Razlagova ulica 3/a, z naslednjim dnevnim redom:
1. Obratno in tehnično poročilo.
2. Predložitev računskega zaključka in odobritev bilance za leto 1938.
3. Volitev novega direktorja združbe.
4. Sklepanje o razpisu doplačil na kukse.
5. Slučajnosti.
Rudarska združba »Bohemia« obvešča o tem go. Eydam Marijo, Dresden, Tier-gartenstrasse in dediče po umrlem gen. direktorju g. Eydamu Williju, to je prej imenovano go. Eydam Marijo, go. Haucke Trudo, Dresden, Tiergartenstrasse in g. dipl. ing. Eydama Pavla, Dresden, Reichenbachstrasse.
V Celju dne 9. septembra 1939.
Direktor združbe: Hans Groger.
*
2684
Objava.
Izgubil sem indeks medicinske fakultete univerze v Ljubljani in ga proglašam za neveljavnega.
lvanov-Stojanov Dimitrij s. r.
*
2685
Objava.
Izgubil sem orožni list za posest in nošenje samokresa, izdan od sreskega načelstva Ljubljana-okolica dne 26. junija 1929., št. 7381/211—290 in ga proglašam za neveljavnega.
Sajovic Ivan s. r., Zg. Pirniče 112.
*	2683
Objava.
Izgubil sem mojstrsko spričevalo za kovinsko - strugarski obrt, izdano od Zbornice za trgovino, obrt in industrije v Ljubljani, in ga proglašam za neveljavno,
Smole Franc s. r.,
Ljubljana.
*	2659
Objava.
Izgubil sem legitimacijo za trgovske potnike na ime: Serban Pavel z Dunaja> izdano dne 23. sept. 1938., št. 334/39, oo Zbornice za trgovino, obrt in industrije v Ljubljani. Proglašam jo za neveljavno-
Šerban Pavel s. r.
Objava.
Izgubil sem prometno knjižico motorja, glasečo se na ime Viljem TschinkeL lesni trgovec, Koč. Reka, evid št. 2/l4°J’ registrovanega pri sreskem načelstvo Kočevje in jo proglašam za neveljavne-Viljem Tschinkel s. r., lesni trgovec Koč. Reka.
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska In zalaga Tiskarna Merkur ? Ljubljani, njen predstavnik: O. Milralek v Ljubljani.