8tev 215 TRST, petek 5. avgusta I9IO. Tečaj XXXV - IZHAJA VSAK DAN tudi «b nedeljah In praznikih ob 5., eb ponedeljkih eb 9. zjutraj. Posamične Stev. se prodajajo po 3 nvč. (G stot.) v mnogih tobakarnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu. Ajdovščini, Dornbergu itd. Zantarele SteT. po 5 nvč. (10 stot.). OGLA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 »t. mm, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 61, vini. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka nadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, naj" manj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave .Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". - Plačljivo In utoiljivo v Trstu. •" = SPINOST Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. P edinosti je moč l NAROČNINA ZNAŠA za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na na- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Var*ialaa na nadeljako lidtnj« ,,EDINOSTI" stane: za oalo lato Kron 5*20, za pol lata Kron 3-60. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo Naročnino, oglase in reklamacije pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galattl 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost" vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica ■ Giorgio Galatti štev. 18. ===== PoStno-hranllnltnl račun S t. 841 652. TELEFON St. 11-57. SRZOdflUNE UE5TI. Minister Ritt v Opatiji. TURČIJA. CARIGRAD 4. Grški odposlanec Gry-paris se je danes pritožil pri ministvu za unanje stvari Riffat paši radi nadaljevanja OPATIJA 4. Minister za javna dela je bojkota, češ, da postopa bojkotni odbor kana vladnem pamiku „Pelagosa" dospel da- kor postranska vlada. Minister je odgovoril, nes semkaj in si je pod vodstvom okraj- da stori porta vse možno, tudi grška vlada nega glavarja barona Schmidt-Zabierowa mora torej pomagati s primernim vede-ogledal Opatijo in Lovran. j njem. Ogrska magnatska zbornica. CARIGRAD 4. „Sabah" poroča, da je J!...«-,*—. 4 „ , . turška vlada kupila v Nemčiji dve novi BUDIMPEŠTA 4. Magnatska zbornica 0klopnjači. Turški poslanik v Carigradu je je imeia danes ob 11. uri predpoludne sejo, pre:e! nalog naj podpiše pogodbo. Obe lana kateri je bila brez debate vsprejeta djji staneti j miIijon funtov iredloga za 1911.; ' ^ „ „ ^ \ ^ - . adresa ter indemnitetna predloga — Na razpravi rekruine predloge je knez CARIGRAD 4. Orožnik Mustafa je bil Windischgratz rekel, naj se čim pre in te- utiran ker se je dokazalo, da je M tad« meljito preosnuje vojsko. Predloge so bile on vpleten v zaroto, ki so ,o staroturk os-vsprejete v splošnosti in v podrobnosti. - noval: Protl novl turskl vladh °rozmk Nato je bila odobrena trgovska pogodba z Prevtz6! nal-°g°' -da Romunsko. Predloga je bila vsprejeta v m!"lstra 5.strelom iz svoje puške Zarotniški splošnosti in v podlostih. Nato je bila seja ^^a« S P°a SS^S £ zaključena. Bosanski deželni zbor odgodjen dokazati krivde. , „ ui ^ 1 Budimpešta 4 Ravnatelj splošne ban- SARAJEVO 4. Ko so bile precitane do- čne de!niške družbe Marko Biro je včeraj šle vloge, je zbornica po kratki debati eno- na bu svo;ega očeta izvršil samomor, glasno vsprejela posl dr. Srskica predlog Danes zjutraj so ganašH tamkaj mrtvega. zakonske nove e k vladnim odredbam proti; ~ .. .' T ® , . . .x . gozdnim prestopkom. Nato je deželni zbor ! C™hH4* Narodna^ banka je povišala rešil več peticij Po 1 in pol urnem odmoru d,s*ont od 3 odstotkov na 3 in pol od-ie bil z veliko večino v tretjem čitanju. stotRov. . vsprejet proračun. - Od deželnega zboJa I N™esa inTzlomU kl^ sklenjeni proračun reducira izdatke za 45 vcera' PadeI z koIesa m Sl zlomU Klluc tisoč K in povišuje dohodke za okroglo nico" 54.000 K. Zatem je predsednik prečital dopis de-' želnega načelnika, da je deželni zbor najvi-l šim odlokom odgodjen. Podpredsednik Šola* se je zahvalil zbornici in civilnemu adlatusu | in je zaključil sejo ob „Živio-klicih" po-j slar.cev. več pogajati. Pred vsem hoče iztisniti iz koalicije naprednjake in Srbe. Zato se pogaja s stranko prava, ki ima 20 mandatov in ki je za srbskimi samostalci najmočnejša stranka v koaliciji. Ako se Tomašiću posreči, doseči sporazum s stranko prava, bi imel s tem jedro za svojo novo stranko, kateri bi se pridružili — izvzemši morda enega ali dveh — tudi vsi členi avtonomnega kluba, ki šteje 14 členov. Tako bi tudi Tomašić sicer še vedno ne imel večine v saboru, a iir°l bi zase večino sedanje koalicije, imel bi stranko, s katero bi se lahko podal v volilni boj z nado na zmago. In kakor vsa znamenja kažejo, se Tomašiću tudi posreči ta račun. Poslanci iz Slavonije so namreč baje skoro brez izjeme za sporazum z banom Tomašićem in danes ima stranka prava kon ferenco, na kateri se odloči to, da-li naj stranka še nadalje ostane solidarna s koalicijo, ali naj brez ozira na druge stranke koalicije stopi v dogovore z banom ? ! Glasom vesti iz Zagreba je 14 poslan, stranke prava, torej dve tretjini njih, za to, da stopi stranka v dogovore z banom. In priznati treba, da so razlogi, ki jih navajajo v prilog sporazuma z banom Tomašićem, vse-kako vsaj razmišljanja vredni. Ban Tomašić izjavlja namreč, da poda demisijo, ;ako mu se ne posreči sestaviti enotne stranke z enotnim programom. S tem bi padla dežela " seveda v nove hude krize, čemur bi se rodoljubi ako le možno radi izognili. Tem razlogom se tudi mi, ki moremo le od da- narodnih borbah tako preizkušeni, da o njih rodoljubju ni možno ni najmanje dvomiti. Ako torej ti možje sklenejo dogovor z banom Tomašičem, store to gotovo z najboljšimi nameni in po najboljšem svojem uverjenju, da obvarujejo svoj narod pred novimi težkimi krizami. ^iri/atcIrA crhclta knaliriizi leč °Paz0vati razvoj razmer na Hrvatskem, III vdloIllP'ol Uolva IVUafllssja ne moremo odtezati. Ako izuzamemo način, pred razpadom ? Mednarodni mirovni kongres. j kakor je ban šiloma izzval prelom s koalicijo, (način, ki smo ga obsojali tudi mi) Trst dne 4 iuliia moramo priznati, da nam vse dosedanje J * ' I Tomašičevo delovanje utrja vero, da je ven-j Na podlagi najnovejih vesti, ki priha- darle dober hrvatski rodoljub, jjajo iz Zagreba o razvoju krize na Hrvat-. Dosedaj ni še noben nagodbeni ban o ^ ™ m. „ _ v ; skem, zdi se, da je razpad koalicije tako povdarjal hrvatskega stališča, kakor je STOKHOLM 4. Na čast udeležencev neizogiben. Ze prizadevanje bana Rakod- naglaša Tomašić. On je uvedel na Hrvat-mednarodnega mirovnega kongresa je bil Zaya, ki je zasedel bansko stolico po nar. skem nekoliko reda, tako, da se je ta ne- včeraj popoludne v kraljevski palači vspre- vladi, ki je padla zbog konflikta na vstalega med srečna dežela zopet povrnila _ v Ev- jem, na kateri je bilo povabljenih okolu madjarsko in hrvatsko-srbsko koalicijo radi ropo '» 600 oseb. Kralja je zastopal princ Karol, ki železniške pragmatike, je šlo za tem, da bi\ žato pač ni smeti niti konflikta, ki ga je vsprejemal goste. j razcepil hrvatsko-srbsko koalicijo; in v isto! je izzval s koalicijo, obsojati kar brez dru- Ruski jezik na bolgarskih gimnazijah. svrho si J*e prizadeval tudi Rauch, ali isto-; zega. Ne smemo namreč pozabiti, da je SOFIJA 4. (Bolg. brz. ag.) Najviši učni /^r^zdl da se to kar se ni' t°tf S'^'KS'^et svet je sklenil uvesti pouk v ruskem jeziku ^daj se pa zdi, da se to, kar se n v isti možje. Ki se razločujejo ne le po na holrarskih pimnaziiah od 4 do 6 raz- Posrecll° ne Rakodzayu, ne Rauchu, posreči svojem politiškem mišljenju, temveč tudi po ?eda SV teSa/^poučevalo le v 5. T°™fšiću- VJdeti je bi'° že »a P™ hip da svojem svetovnem naziranju Da pa z ve- 6 razredu Je a vsa nza lzzvana namenoma. Ban;cino, ki je sestavljena iz tako različnih ele- m * * |z Hondurasa Tomašić je zahteval od koalicije, naj se, mentov ni možno trajno vladati, je pač odpove zahtevi po umaknitvi pravosodnega jasno. Zbog tega bana Tomašiča tudi radi NEW-ORLEANS 3. Potniki, ki so šefa Aranickega, na tak način, da bi vspre-; njegovega preloma s koalicijo ne smemo prispeli semkaj iz Puerto Cortez, poročajo, jem Tomašičevega pogoja značil popolno kar obsoditi, to pa temmanje, ker je koa- da so v Hondurasu povodom zadnjega revo- kapitulacijo. Da pa koalicija toliko radi svo- \ licija že izvršila, če ne že vse, pa vsaj lucijskega gibanja usmrtili 17 oseb, 20 so jega dostojanstva, kolikor radi svoje popu-1 velik del svoje naloge. Da ni dosegla dru- au r^o 7Qnrii 1 lamosti ni mogla in ni smela storiti tega, zega nego to, da so na Hrvatskem uve jih pa zaprli. Smrt aviatika. je samo ob sebi umevno. Posledica temu je dene zopet ustavne razmere in da je raz- BRUSELJ 4. Včeraj se je na letališču v bila, da je podal Tomašić demisijo, ki pa širjena volilna pravica, bile bi že njene za- Stockelu pripetila nesreča, ki jej je zapal ni bila vsprejeta. Koalicija je na to poslala sluge neprecenljive. Ali moč koalicije je bila kakor žrtev neki mlad aviatik. Aviatik Kinet banu pismo, v katerem je rekla, da z de- v glavnem v negaciji, v obrambi ustave; se je bil na svojem areoplanu dvignil vi- misijo smatra bana odvezanega od doteda- ona je mogla torej izvrstno funkcijonirati, soko v zrak, ali močan veter mu je prevr- . njega pakta, da je pripravljena za nova po- dokler se je nahajala v defenzivi, a bi mo- nil stroj, ki je padel na zemljo. Kinet je gajanja z banom, da pa zahteva od njega rala razpasti, kakor hitro bi trebalo, da kmalu po padcu umrl. On je brat onega garancije, da to, kar obljubi, tudi izpolni, preide k pozitivnemu delu. Kineta, ki je nedavno na prav tak način Take garancije pa ban ni hotel in bržkone; Ako se izreče konferenca za prelom s ponesrečil. — V torek je mladi aviatik Tyck tudi ni mogel dati. Zato sploh ni odgovoril koalicijo in za sporazum z banom, to nika- dosegel svetovni rekord, dvignivši se 1700 na pismo koalicije. Danes stoje stvari tako, kor ne bo znak, da je stranka brezpogojno metrov visoko. da se ban s koalicijo kakor tako sploh noče kapitulirala. Možje, ki so v tej stranki, so v PODLISTEK. Žensko srce. Spisal Paul Bourget. — Prevel V. B. j „Madam de Velde je šla sedaj ven...; Toda kam je šla?.." Po vsaki taki odsotnosti je Ervin opažal | v njenem vedenju neko melanhonično, mehko stanovitnost, ki ga je bolela; kajti čutil se je odtujenega in odpahnjenega od tega obraza in teh očij, v katerih je čital misli, ki niso bile nemenjene njemu. Kake misli ? Tega ne bi mogel povedati Bilo je na večer ravno tistega dne, ko je hotel govoriti s Klaro že ob petih, a je i ni našel: ravno tisti večer je bilo, ko se ni mogel vzdržati in je zaklical po prvih bese% dah govora: „Kako nesrečnega ste me storili danes !..." Bila sta zopet sama v malem modrem salonu. Okno je bilo napol odprto. Zvezd-, nato nebo pomladne noči se je iskrilo in drhtelo... »Vonj cvetoče bezgovine, ki je na-; polnjeval vrt, je puhtel v sladkem dihu skozi okno v polumrak malega salona... So trenotki najnežneje sreče vse narave, ko tožba vsplava na ustfia, kakor solze v oči... Tedaj, ko je izgovoril Lavrence ono mehko očitanje, je stala Klara ob oknu. Ni mu odgovorila. To molčanje je Ervina bolelo in nadaljeval je: „Če bi bilo to samo danes!... Ali jaz trpim za Vas vsak dan, vsako uro... In videti je, da Vi niti ne slutite... Mari ne vidite, da so moje moči pri kraju ?... Ali res ne vidite ?..." Govoril je z vsem egoizmom razvnete bolesti; njegov glas je postal trd in v vsem bitju se je dvignila ona agresivna ljubost, ki žene moža, ako ljubi preveč, k temu, da žensko, ki jo ljubi, muči, da vsaj ne trpi on sam. Klara ga je pogledala z nedopovedljivo potrtim obrazom in dejala tiho, kakor bi govorila sama za-se. „Ta ura je pač morala priti..." „In vi hočete, biti nekaka žrtev !" je nadaljeval Ervin ves iz sebe. — „Pa odgovorite mi vendar!... Ali je pravično od Vas, da mi provzročate take muke? Vi veste vendar, da Vas ljubim. Ne lažite, nikar ne lažite, Vi veste!.... No, torej, naj bo če ne ljubite, pa mi vsaj povejte, da bom imel poguma, da Vas ostavim !... Ne puščajte me v smrtni bedi te negotovosti!... Čemu ste me zadrževali, čemu ste me pridrževali v svoji bližini ? Če- mu ti dokazi Vaše simpatije, če Vam res nisem nič ?!... Kaj hočete pravzaprav od mene ?..." „Vi ste mi obljubili, da mi boste prijatelj", je dejala enostavno in postajala od sekunde do sekunde bledejša. Njen dih je postajal vroč... Njene trepalnice so zmiga-vale in punčica se je razširila čezmerno... Bila je zmedena do smrti in tako lepa! — In Laurence je nadaljeval: „Da, jaz sem obljubil, toda poznal nisem svojega srca... Ah!... ako ne gojite do mene nobene nežnosti, potem recite mi! Povejte mi !... Ne bojte se ničesar! Ven z besedo, naj bo karkoli! Storite tako, kakor sem storil sedaj jaz! — Glejte, jaz sem popolnoma odkritosrčen. Storite to tudi Vi !..." In potegnil jo je s strastno kretnjo k sebi, in ona se ni branila... Njena, vsled premočne zaokrenitve premagana glava, se je nekoliko sklonila. — Bila je Ervinu tako blizo, da je mogel udihavati fini vonj, ki je prepajal njeno obleko. Prijel je z obema rokama njeno glavo in pritisnil poljub na mehko sence ob robu njenih las... Bil je to samo dih ustnic, komaj označena, božajoča ljubkost, ki pa je vendar izvila Klari lahek krik, da se je sunkoma odmaknila, kakor da se je odprla v njej že dolgo skrita rana; in z razprtima rokama, kakor da se jej gnjusi, ga je pahnila nazaj in dejala: Razpad vsepoljske stranke. —C— Dunajski „Neue Freie Fresse" poročajo iz Lvova, da je vsled izključenja bivšega predsednika „vsepoljske stranke" d.ra Germana navstal razpad v vsepoljski stranki. Do nedavno je bil dr. German predsednik „vsepoljske stranke". To čast je odložil, ker je prišel v navskrižje z večino stranke. Vzrok temu navskrižju je bil ta, da je večina stranke zahtevala, naj se odločnejše nastopa proti ma-loruskim nacionalnim zahtevam. Dr. German je bil temu nasproten in je izvajal konsekvence. — Ta navskrižja v vsepoljski stranki so dovedla do nje razpada. Demokratski udje stranke so se že začeli grupirati. Posledica temu bo osnovanje nove demokratske grupe v „Poljskem Kolu". ____ Dnevne novice. Občinske volitve v Poštorni na Ni- žeavstrijskem prično dne 26. septembra t. 1. Kakor znano, je nedavno vlada razpustila občinski svet. Delegacije se sestanejo to leto dne 4. novembra na Dunaju. Državni zbor še sestane med 14. in 18. oktobrom ter ostane skupaj do 3. novembra. Deželni zbori bodo sklicani za dne 30. septembra. Istrski deželni zbor bo sklican tudi v slučaju, da se med Hrvati ozir. Slovenci in Italijani ne doseže sporazum glede narodnih in gospodarskih vprašanj. Češki deželni zbor bo pa sklican le tedaj, ako pride do sporazuma med Čehi in Nemci. Avstrijskega katoliškega shoda, ki se bo vršil to leto v lnomostu, se češki katoliki radi sedanjih narodnostnih razmer bržkone ne vdeleže. Proti ogrskemu posojilu je začelo veliko kampanjo francozko časopisje, ki je odločno proti temu, da bi Francija dovolila Madjarom posojilo, dokler je politika avstro - ogrske monarhije naperjena proti Franciji. Nova srbska železnica. — Iz Belega-grada: V nedeljo se slovesno v navzočnosti mnogih povabljenih gostov otvori . nova podrinska okrožna železniška proga Sabac-Loznica. Potovanje srbskega prestolonaslednika na Cetinje. Iz Belegagrada: Prestolonaslednik Aleksander odpotuje 21. t. m. preko Zagreba, Reke, Kotora na Cetinje. Poživljamo vse sl. občinstvo, kakor vse zavedno delavstvo, naj ne zamude prilike izleta NDO v Pulo, ki bo v nedeljo. Odhod s parnikom točno ob 5. zjutraj. „Vi ne občutite in ne slutite torej nič, da ravnate tako z menoj ?..." Besede so jej zamrle na ustnah in na njenem obrazu je bil zapisan jasno ves odpor ponosne ženske, za katero je ta pohlepnost po njeni osebi neznosno razžaljenje. Ko je Ervin to opazil, se je naenkrat zvršil prevrat v njegovem srcu in hipoma ,ni čutil ničesar druzega, nego neskončno obžalovanje, da jej je provzročil to vidno bridkost in obenem je tudi začutil možnost, da jo lahko popolnoma izgubi... „Oprostite! Oprostite!..." je prosil, kakor otrok, in zgrudil se je v naslonjač, kjer ga je napadel eden onih krčev, ki jih poznajo samo tisti možki, ki so po svoji nervozni konstituciji — vsled bolne naglo-sti njihovih utisov — podobni ženskam. Ali ona je prišla med tem bliže in je dejala mehko: „Saj ni vaša krivda, Ervin, jaz sem sanjala nekaj nemožnega..." In stala je pred njim pokoncu, bolj bela nego čipke njene večerne obleke, ki jo je Ervin tako zelo ljubil, in opazovala ga je s svojimi temnimi očmi, ki so s svojo tmino v bledem obrazu delovale skoro nekako strašno. In vendar je plavalo tiho pomirjenje od nje. Držala je sedaj Ervina za obe roki trdno, in nerazložliva magnetična nežnost in mehkoba ga je spreletela, ne da bi ga zmedla. Ojačil se je toliko, da se je smehljal... (Pride še) Stran II »EDINOST« št. 215. V Trstu, dne 5. avgusta 1910. Potoval bo sam brez spremstva vlade. Ta! rešiti v ponedeljek, dne 1 avg. ; toda, ko so I sodišče, kjer se jih predaja kakor kos A J * . i.___i.____I — •■_ _ _ l?i*l____ A _ i_____ __T__Z —.—1X1: «4/% i/S. IaAIta ca c*/-v Holrilafi ■ klaira ali liultIP T odsotnost vodećih politikov tolmačijo tukaj s tem, da členi Pašičeve vlade ne morejo na Cetinje, ker črnogorska službena in po-službena glasila napadajo skoraj v vsaki številki srbsko vlado. Belgijski kralj v Bolgarski. V Evksi-nogradu, velikem dvorcu carja Ferdinanda ob Črnem morju, delajo, kakor piše sofijski „Dnevnik", velike priprave za prihod belgijskega kralja Alberta, ki poseti bolgarsko carsko dvojico. — Dan poseta ni še določen. Podkupljen bolgarski minister. Bolgarski list „Rječ" objavlja faksimile pisem, iz katerih je razvidno, da je bivši pravosodni minister sprejemal podkupnino v svrho vplivanja na tekoče procese. To razkritje je vzbudilo veliko senzacijo. Sestanek ruskega carja z nemškim cesarjem. — Iz Petrograda poročajo : Carska dvojica pride dne 24. avgusta na grad Friedberg na Hesenskem. Oficijelno se potrjuje, da se sestaneta car Nikolaj in cesar Viljem. Prihod ruske eskadre v Bar. „Četi njski vestnik" javlja, da pride v kratkem ruska eskadra v Bar. Obsedno stanje v Teheranu, iz Teherana : Glasom sklepa parlamenta je proglašeno nad mestom obsedno stanje. Oblasti so pričele razorožati prebivalstvo. Statistika analfabetov. V Parizu je nedavno izšla statistika o številu analfabe-tov v poedinih deželah : Nemčija ima razmerno najmanj anal-fabetov, to je samo 0.05 odstotkov. Potem sledijo Švica 01 ; Danska 02. Angleška z 1 ; Francoska z 2, Nizozemska z 2*1 od-Sto. Avstroogrska in Grška štejeta 30 od-sto; Italija 313, Bolgarska 53, Srbija in Rusija po 62 odstot. Rekord je dosegla Romunska. kjer na 100 ljudi odpada 75 anal-fabetov. Po omenjeni statistiki je v Evropi 465 415 šol z 1,050.634 učitelji in 41,281.692 učenci. Portugalski kralj povabljen v Rim. Rimska ,Tribuna* poroča iz Lizbone iz verodostojnega mesta, da je italijanski kralj Viktor Emanuel povabil svojega portugalskega bratranca na otvoritveno slavnost rimske jubilejne razstave leta 1911. V Lizboni pričakujejo, da se kralj Manuel odzove temu vabilu. c Nižeavstrijski mesarji in bojkotno gibanje. Pred nekoliko dnevi so imeli nižeavstrijski mesarji na Dunaju skupščino zoper bojkotno gibanje. Sklenili so resolucijo na vlado, v kateri zahtevajo od te poslednje, da najde izhod iz tega za mesarsko obrt neznosnega stanja, ki vodi do uničenja mesarske obrti. V slučaju, da ne bi vlada nič ukrenila mesarjem v prid, obrniti se hočejo naravnost na vladarja. — Radovedni smo, kaj ukrene vlada v korist mesarske obrti, in to toliko več, ker ta zadeva ne tangira samo mesarje, ampak tudi konsumente! c Volilna reforma na Francozkem. Že več mesecev razpravljajo na Francozkem o uvedenju novega „proporcijonelnega" volilnega zistema. Domače vesti. Iz finančne službe. Carinska oficijala Julij Berce in Jakob Rupel sta imenovana carinskima revidentoma, carinska asistenta Silvij Trevisan in Ernest S e-n i z z a carinskima oficijaloma, ces. in kr. podčastnik Konrad K o 11 e r ter carinski praktikant Ivan D r e x e l carinskima asistentoma. Italijanom vse, našim nič ! — Prejeli smo: Naši Italijani so vedno in povsod enaki. Za-se bi namreč radi vse imeli a drugim ne dajo ni vinarja, ako niso prisiljeni v to. Danes smo zopet v položaju, da podamo širšemu občinstvu dokaz o tej njihovi ljubezni do nas, o njihovi nepristranosti. — Vsak stan skuša po možnosti izpopolnjevati svoje znanje, da s tem koristi stvari, pri kateri deluje; tako tudi učitelji. V to svrho se prirejajo na raznih visokih šolah ferijalni kurzi za učitelje, ki trajajo navadno tri do štiri tedne. Da država omo-gočuje svojim učiteljem obiskovanje teh kur-zov, daja jim manjše ali večje podpore. — Tako tudi nekatere dežele. Seveda tržaški magistat tudi ni hotel zaostati ter je lani razpisal 6 podpor po 200 K za one učitelje, ki bi se hoteli vdeležiti teh kurzov v — Florenci! Med prosilci je bilo tudi Slovencev, ali podpore so dobili le Italijani. Letos je „Učit. druž. za Trst in okol.M pričelo akcijo, da bi se dala kakšna podpora tudi onim slov. učiteljem, ki bi svoje šolske počitnice hoteli posvetiti svoji na-daljni izobrazbi mesto tako potrebnemu oddihu od napornega šolskega dela. Društvo je prosilo podpore na podlagi okrožnice, ki priporoča obisk sličnih kurzov v — Brnu. Prošnja je bila vložena v začetku junija. Stvar se je vlekla do 29. julija, t. j. 3 dni, predno so se imeli pričeti oni kurzi v Brnu. Oni dan, t. . 29 julija, določilo se je baje z velikim bojem, da se slov. učiteljem stavi na razpolago eno tako podporo, ali ni še bila določena oseba izmed prosilcev, ki naj jo dobi. To vprašanje se je imelo prišli gospodje do te točke, so se nekateri vzdržali glasovanja, in se odstraniii, tako da seja ni bila sklepčna. V sredo, dne 3 avg se začenjajo kurzi v Brnu in učitelji-prosilci še ne vedo, kdo dobi podporo, in ali jo sploh kdo dobi. — Kajti možno je, da isto, kar se je zgodilo v tej seji, se zgodi v drugi, tretji i t. d. a d i n f i n i-t u m. Ni se pa tako godilo Italijanom, ki so tudi letos že davno potegnili svoje podpore in jo popihali v Florenco, kjer se brezskrbno solnčijo — ob vrelu znanosti. Čemu so gospodje toliko zavlačevali stvar ? To je jasno! Zato, da Slovenec samo zato, ker je Slovenec, ni deležen nobene ugodnosti in olajšave, ki jo imajo njegovi sodeželani druge narodnosti. Ne vprašuje se pri tem, odkod se steka denar v deželno blagajno ? Samo to vemo in Čutimo, da Italijani so gospodarji in delajo, kar se jim zlublja. Ali je to pravično, da je lani in letos 12 italijanskih učiteljev dobilo podporo in od naših nobeden ?!! Ali se ne da izsiliti niti mrvica pravice tudi za nas ?! Ali ni možna nobena kontrola od strani slovenskih in socialističnih poslancev ? !! Še vedno nas pošiljajo v Ljubljano! Dne 3. t. m. sem bil šel na magistrat, da plačam davke od premoženja. Bilo je tu več Slovenk in Slovencev. Nič slabega sluteč smo se na tihoma pogovarjali med seboj v slovenskem jeziku, kar pa je dotičnega uradnika popolnoma vrglo iz duševnega ravnotežja, da je kar glavo izgubil. Ko pa je slednjič vendar prišla na vrsto prva ženska ter prosila, naj jo odpravi, ker že tako dolgo čaka, se je tako zadri nad njo, da je reva kar obnemela in ni vedela, kaj bi mu odgovorila. A to še ni bilo dovolj velemožnemu uradniku, kajti pozval je — stražarja. Ker pa stražarja ni bilo, je prišel eden od preobilice magtetrat-nih slug, ki mu je uradnik zapovedal, naj dobi stražarja in gre ponj bodi tudi na Opčine, da se tu napravi — red. Prišla je na vrsto druga ženska, neka Vekjet, ki je pošteno plačala svoj davek in zahtevala — slovensko pobotnico! Jejžeš — to je bil ogenj v strehi. Uradnik je naravnost rjul nad žensko: „Cosa — qua la pretende slavo? Ande a Lubiana! Qua semo a Trieste e qua si parla italian !" (Kaj tu zahtevate slovenski ? Pojte v Ljubljano ! Tu smo v Trstu, tu se govori italijansko !) Na ta izbruh pa smo vsi r e g i r a 1 i, naglašujoč, da nismo prišli uganjati kake politike, pač pa vršiti težko dolžnost kakor občinarji in davkoplačevalci, ki pa ob enem zahtevajo le svoje pravo in dolžno jim spoštovanje od strani uradnikov, plačanih iz žepov davkoplačevalcev. Protestirali smo proti temu, da nas tako nadleguje in celo stražarje kliče nad nas. On, držeč se za glavo, nam je velel: Silenzio ! Mi pa smo reagirali, da nismo nikaki hudodelci ali barbari, kakor si morda on predstavlja ! Mi smo pošteni ljudje, ki prihajamo, da vršimo svojo dolžnost. In rekli smo mu tudi, da on naj bi šel v Ljubljano učit se spoštovanja do slovenskih občanov in njihovega jezika. On pa je velel, naj zapro pregrajo, na kar sem menil jaz, da bi bilo dobro, ako bi se vzelo metlo in vse pomedlo, da se bo malce bolj spoštovalo ljudi, ki prihajajo semkaj, da bi se jim šlo na roko in odgovarjalo na to, kar žele. Ne pa, kakor je sedaj, ko moraš držati v eni roki denar, v drugi pa klobuk, ker je hitro zvonec pri roki, ki kliče stražarja. No mi pa smo ponosni, da imamo še dva stražarja v magistratov! službi: Mihca in Jakca, gori pri uri, ki predstavljata na magistratu slovenski živelj Trsta in nas vspodbujeta, da se ne prestrašimo tako hitro in nam vtrjata nado, da poštenje in pravica morata zmagati tudi prej in slej ter da pride čas, ko nas ne bodo gonili več v Ljubljano le zato, ker zahtevamo ... svoje pravo ! Jos. Gregorič. Na adreso redarstvenega ravnateljstva in vojaške sodnije, — V sredo zjutraj ob 6. uri in pol me je vzel iz postelje — c. kr. redar. Zbudil me je in mi velel, da moram ž njim ? Zastrmel sem, ker sem si bil v svesti, da nisem zagrešil uičesar tacega, kar bi opravičilo tako postopanje. Stvar mi je bila tem neprijetneja, ker so se drugi ljudje v hiši in na rojanski ulici vzgledovali in vpraševali, kaj neki sem naredil, da moram biti v spremstvu — redarja !! Redar me je odvedel na stražnico na Belvederju. Tam poslujoči mladi inspektor mi je velel, naj sedem na neki kovčeg tam pri vratih. Na srečo pa je bil neki navzoči redar bolj olikan in uljuđen nego mladi g. inšpektor, in mi je prinesel stolico. Čez nekaj časa šele je prinesel inspektor neki listič ter rekel: da sem pozvan na vojaško sodišče kakor — priča! To mi je bilo nekaj povsem novega, da se ljudij, ki so pozvani kakor priče, da pripomorejo resnici in pravici do veljave, jemlje iz postelje kakor zločince, jih odvaja kakor zločince na stražnice, kjer se jih pušča čakati pol drugo uro, znjimi osorno postopa ter jih slednjič odvaja zopet v spremstvu redarja na vojaško me redar ni tudi — blaga ali živine! Pravo čudo, da uklenil. Povdariti moram, da nisem prejel nika-kega povabila na vojaško sodišče in da mi je na vprašanje : kako da prihajam jaz do tega, da me kakor kakega razbojnika vlačijo na sodnijo? — inspektor osorno od-govil: „Vi nimate tu nič govoriti 1 Izlasti hudo mi je bilo, da je šel redar s službenimi znaki z menoj tudi po mestnih ulicah, kar so znanci čudno gledali za menoj. Na vojaški sodniji sem tudi interpe-liral nadporočnika-avditorja, čemu da me puščajo na tak surov način goniti na sodnijo. Nadporočnik je pojasnil, da on ni mislil tako: Ich wollte nur, dass sie her-kommen!! (Hotel sem le, da pridite sem). Tako se mi je torej dogodilo dne 3. avgusta leta 1910. po Kristovem rojstvu, v prosvetljenem 20 veku v moderni in pravni Avstriji in v — velekulturnem Trstu. Albin Smrkolf. Pritožba iz občinstva. V naše uredništvo je prišlo več stanovalcev iz zgornjega dela ulice Boccaccio, ki so tožili, da vse jutro in popoludne ni prestajati radi neznanskega krika otrok na ulici. Prosijo to slavno policijsko ravnateljstvo, da bi odredilo, da bi stražarji posvečali malo več pažnje rečeni ulici. Na c. k. hrvatski gimnaziji v Pazinu je razpisano suplentsko mesto za nemščino in grščino, ali pa za nemščino in propedev-tiko. Prošnje, naslovljene na c. k. deželni Šolski svet za Istro, naj vlože kompetenti do dne 16. t, m. pri c. k. gimnazijskem ravnateljstvu v Pazinu. Izlet v Pulo. Še dva dni in' Slovenci Trsta in okolice odputujejo v Pulo. Nobenemu izletniku ne bo žal, ako se udeleži tega izleta na tako lepem parniku kakor je „Argentina". Med vožnjo b !> na parniku svirala narodna godba „Lira" narodne komade, ravno tako bo udarjal tamburaški odsek društva „Trst" in,prepevali bost! pevski društvi „Ilirija" in „Čitalnica" od sv. Jakoba. Na parniku se bo točilo pristno pivo in dobiti bo tudi mrzlih jedi. Že na aamem parniku bo krasna družabna zabava. Kaj pa v Puli ? Tukaj bodo izletniki vspreti po Nar. Rad. org." in po drugih narodnih de-putacijah. Vozne listke je dobiti v „Nar. del. org." (ul. Lavataio štev. 1 I), po ceni K 3 60 tje in nazaj, pri čemer je uračunjena vstopnina na veselico, ki se bo vršila v „Nar. domu" v Puli. Parnik „Argentina" odpluje s pomola Sanita v nedeljo točno ob 5. uri zjutraj. — Povdarjati moramo, da so n e-resnične vse vesti, ki krožijo, češ, da je puljska policija prepovedala sprevod v Puli. Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je imela meseca aprila leta 1910. sledeči promet i. s. Dohodki A) redni dohodki.. 1) Prispevki iz nabiralnikov 1.531 K 93 2) Prispevki podružnic L s, Kranjsko . 2.335 K 24 Štajersko . 3.578 K 78 Koroško .--K — Primorsko . 5057 K 22 Skupaj 10:971 K 24 3) Razni prispevki in s. darila, skupilo za druž. blago itd. 19.449 K 27 skupaj...... 31.952 K 44 2) izredni dohodki Prispevki za obrambeni sklad 9317 K — skupaj . . - 41269 K 44 Izdatki. A) redni: rem. uči osobju, razni rac., najem, od šolsk. prostorov itd. 19.232 K 01 B) izredni izdatki naložitev na glavnico, oziroma obrambeni sklad 17.160 K 46 Skupaj 36.392 K 47 Torej prebitka 4.876 K 97 Lonjerske pevsko društvo „Zastava" je torej radi izleta Nar. delavske organizacije, ki se mesto 14., kakor prej nameravano, vrši 7. t. m., preneslo obhajanje svoje petindvajsetletnice in razvitje zastave na dan 14. t. m. Prosi se torej vsa ona društva, ki se mislijo te slavnosti udeležiti, da to najkasneje do sobote, 6. t. m. naznanijo. Za veselico se vrše že velike predpriprave in nade je, da bode vspeh tem pripravam odgovarjal. Posebni vlak k Zavezini skupščini v Rudolfovo odhaja dne 6. t. m. iz Ljubljane — južni kolodvor ob 10 popoludne, dol. kolodvor 1011, Grosuplje 10 53, St. Vid pri Zatičini 1143, Trebnje 12-30 in pride v Rudolfovo 108. Iz Rudolfovega odhaja dne 7. t. m. zvečer ob 9. Trebnje 9.38, St. Vid pri Zatičini 1018, Grosuplje 1107, Ljubljana dol. kol. 11*48, južni kolodvor 11*59. Vozni listki imajo navadno ceno in veljavo za tja in nazaj; pri povratku so po-rabni tudi za navadne vlake. Tržaška mala kronika. Grozota. Če je to res, gre zares za eden izmed najstrašnejših zločinov, tragičen tem bolj, ko je morala lastna žena, kakor mati, nastopiti proti zločinskemu možu-očetu. — Na ovadbo lastne žene je bil včeraj zjutraj aretiran 34-letni dninar Anton Gregorič iz Dekanov, stanujoč v ulici Molin a vento št. 14, češ, da je oskrunil svojo 6 in pol letno hčerko. Grozno! Tatinski gostje. Dne 19 p. m. je iz kuhinje gostilne Friderika Erjavca pri Sv. Andreju zginila listnica z 200 kronami vred. Sum je padel na pivsko družbo, ki je bila onega dne v gostilni. Eden izmed petorice je bil včeraj aretiran, namreč 31-letni težak Rudolf Ceglar. Hud razgrajač. Radi motenja nočnega miru je bil predsinočnjem aretiran 36-letni delavec Makso Cherubin, ki je na poziv redarja odgovoril z nasilnostmi. Otrok padel z okna. 6 in pol letni Olivo Tarchini, stanujoč v ulici della piccola Fornace št. 1, III. nadstr. jo bil včeraj popoludne sam doma brez nadzorstva. Fantek se je popel na okno in padel doli na ulico. Ob padcu se je močno ranil na glavi in si pretresel možgane. Mati ga je hitro nesla na zdravniško postajo „Igeo", kjer so mu nudili prvo pomoč, potem so ga pa v opasnem stanju prenesli v mestna bolnišnico-. Pobožen. Viši sprevodni: južnt železnice Adolf Rau volf, star 55 tet, stanujoč v ulici Montorsino,. je včeraj rja koncu pomola Sv. Karla prišel pod neki voz. Zlomljen mu je bil desni gleženj. Spravili so ga naravnost v mestno bolnišnico. Raztdesenje. Sinoči ob 6, uri sta zdravnika-primarija dr. Viktor Massopust in'dr. Josip Saunig v mestni bcfoišnici v navzočnosti preiskovalnega zdravnika dr Albartija raztelesila truplo tramwajstega voznika Marcella Rosso, ki ga je v ponedeljek opol idne zabote njegova bivša ljubi'«* Lucija Stopar. — Pogreb se bo vršil danes. Deklica te vrezala. — 9-Ietna Pavla Gabersič, stanujoča v ulici Ferriera 3, se je včeraj slučajno vrezala na desni roki provzročivši si osem centimetrov ifolgo rano. Zdravi se bolnišnici. Nezgoda na delu. Anton Cuzela, po-dajač, star 26 let, zaposlen pri gradnji novega hotela ob obrežju Sanita je včeraj popoludne prišel med dva voza polna materijala. Voza sta mu 3tisnila in poškodovala prsi, ni izključeno, da je zadobil tudi notranje poškodbe. Prenesli so ga v bolnišnico. Zblaznela. Antoni Cociancich, stara 45 let, iz Umaga, je včeraj zjjtraj dospela od tamkaj c parnikom Istrsko-tržaške družbe. Cociancich je zblaznela in zato jo je tamošnja občina poslala v Trst. Tre ves-jo je spravil v opazovalnico. — Istotako se je včeraj zjutraj nenadno zmešalo 261etnemu Karlu Widrak, ki so ga tudi spravili v opazovalnico. Koledar in vreme. — Danes: Marija Snežnica. — Jutri: Spremenenje Kristovo. Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -4- 25 ° Cels. — Vreme včeraj: zjutraj deževno, pop. lepo. Vremenska- napoved za Primorsko: Spremenljivo s posamičnimi padavinami. — Hladni vetrovi — Temperatura malo spremenjena. ___ Društvena vesti. Zadruga opravičenih posestnikov na Opčinah priredi dne 12. t. m. v gostilni Zorko ob 8. uri in pol zvečer izredni občni zbor v svrho določitve zadnje cene za zemljišče, ki se ima prodati mestnemu magistratu tržaškemu za gradnjo vojašnice. Odbor. Telovadno društvo „Sokol" In pevsko društvo „ZvonM na Opčinah priredita pne 21. avgusta t. 1. veliko slavje. Prvo praznuje obletnico, drugo pa dvajsetletnico svojega obstanka. DAROVL — Vrla Sokolića Olga Prelc je pristopila k ženski podružnici) CMD. kakor usta-novnica z 20 K. Živio ! — Za moško podružnico sv. Cirila in Metoda je podarilo pevsko društvo „Kolo" v Trstu K 1*30, kakor preostanek svote, nabrane za venec pok. pevki Mihelič Kristini iz Bovca. _________ Nar. del. organizacija. Vsi zaupniki in drugi tovariši so uljudno naprošeni, da se udeleže jutri, dne 6. t. m. seje v prostorih NDO. Pogovor radi izleta v Pulo. Izleta v Pulo se udeleže sledeča pevska društva: „Ilirija" od Sv. Jakoba z mešanim zborom (14 pevk) Čitalnica od Sv. Jakoba, „Trst" pevsko društvo in tamburaški zbor, „Zastava" iz Lonjera. — V častnem številu se udeleže izleta, kakor se čuje, tudi drugi Lonjerci. _ Opozarjamo vse one, ki se udeleže nedeljskega izleta NDO v Pulo, naj si nemudoma priskrbe vozni listek do določenega časa! V Trstu, dne 5. avgusta 1910 »EDINOST« št. 215. Stran HI. Vesti iz Goriške* Kolesarsko društvo „Danica" v Gorici priredi celodnevnen izlet v nedeljo dne 14. t. m. v Italijo. Odhod iz Gorice z državno železnico ob 6. uri zjutraj do Sv. Lucije, potem s kolesi skozi Tolmin, Kobarid v Čedad in na Kormin nazaj. Opozarja se vse gg. člene, ki še nimajo legitimacij, da si preskrbe slike in obrnejo do predsednika Frana Batjela v Gorici, Stolna ulica št. 3. Kolesarsko društvo „Miren" v Mirnu priredi v nedeljo dne 7. t. m. cestno dirko Gorica—Miren, združeno z ljudsko veselico, z nastopom Sokolov in s srečkanjem za živo tele. Daril za cestno dirko bo deset in 3 darila za polževo dirko. K dirki sme pristopiti vsak Slovenec. Vpisnina znaša 1 K. Dirkači se lahko vpišejo pri predsedniku v Mirnu in pri F. Batjelu v Gorici, Stolna ul. št. 3. Na prijave brez vlog se ne ozira. Zaključek prijav v nedeljo ob 1. uri popoludne. Kolesarsko društvo „Gorica" v Gorici naznanja svojim členom, da priredi tekom meseca avgusta sledeče izlete: dne 7. avg. v Miren, dne 14. avgusta v Komen, dne 21. avgusta v Devin k slavnosti ondotnega društva. V nedeljo dne 7. avgusta bo torej izlet v Miren na veselico koles, društva „Miren". Zbirališče: kavarna Central. Odhod točno ob 2. uri popol. Reditelj: Danko Dekleva. Vesti iz Istre. Iz koperskega okraja. Bil sem minole nedelje po, svojih opravkih v Škofijah. Na prvi Škofiji sem z največo nevoljo nazri laško občinsko tablo, da-si žive tu sami Slovenci. Nu, spomnil sem se dopisa v „Edinosti" od 30. m. m. in potolažil sem se. Šel sem dalje v Sred. Škofijo in glej: v svoje največe zadovoljstvo sem opazil, da so vrli vaščanje laški napis odstranili! Ali še drugo veselo iznenađenje sem doživel. Dospevši nad vas, sem vzrl tamkaj veliko zastav, a ko sem prišel do srede vasi, sem videl čete mladeničev v stari narodni noši z godbo na čelu, ki je svirala naš „Naprej". Ta godba je bila pevskega in bralnega in godbenega društva „Istrski Grmič" iz Spod. Škofije. Šli so na stari tradicijonelni ples. V največe zadovoljstvo mi je bilo, ko sem videl na plesišču tudi dekleta v stari narodni beli noši. Res hvale- in posnemanja vredno. Zadovoljnim srcem sem zapustil oni kraj in nadaljeval svojo pot. A mej potoma sem razmišljeval o razliki med prvo in srednjo Škofijo. Na prvi sem videl italijanski napis na hiši, na drugi pa narodne zastave, mladino — fante in dekleta — v narodnih nošah. To treba pohvaliti tembolj, ker nismo videli tega že leta in leta v našem koperskem okraju — posebno ne od strani deklet. Posnemajte ta izgled in spoštujte staro našo narodno nošo! Istranom-akademikom! Glavna skupščina hrvatsko-slovenskega akademičnega ferijalnega društva „Istra" se začne dne 14. avgusta ob 8 in en četrt uri zjutraj in bo trajala do 11. ure. Nadaljevanje ob 1.30 uri popol. Tujci v Opatiji. Od 1. januarija 1910 do 27. julija 1910 je posetilo Opatijo 26.265 oseb. Dne 27. julija 1910 je bilo navzočih 5318 oseb. Za vinogradarstvo v Istri. Povodom osemdesetletnice cesarjevega rojstva je pulj-ski mestni zastop utemeljil ustanovo 2000 tisoč K za povspeševanje vinogradarstva v Istri. _ Druge slovenske detele Velika poletna veselica v svetovno-znani Postojnski jami. V nedeljo 14. avgusta t. I. se bo vršila v Postojnski jami velika poletna veselica. Ta čarobni podzemeljski svet, ki meri nad 21 km. (od teh je 6 km. dostopnih občinstvu) zavzema vsled svojih premnogih prednostij — najrazličnejše kapniške oblike, čist zrak, izključno električna razsvetljava, jamska železnica, izvrstna pota, lega na glavni progi južne železnice — prvo mesto med vsemi jamami na svetu. V obširnih dvoranah bo koncer- I tiralo več godb in vstopnina v jamo se je 1 znižala na 2 K za osebo. Veselica se prične ob 3. uri popoludne (pri vsakem vremenu), j Pri tej priliki bo vozilo več posebnih vlakov v Postojno. _ Gospodarstvo. Tržaška posojilnica in hranilnica je imela julija meseca t. 1. K 1,577.39954 prometa. Med temi je bilo: Vplačanih hran. vlog K 427.937-17 in izplačanih hran. vlog pa K 363.182 35. Posojil so vrnile stranke K 110.483 31 izplačalo se je posojil kron 215.280.81. Promet tega leta do inkl. 31. meseca znaša K 13.337 153 77. Mestna hranilnica v Kamniku. V mesecu juliju 1910 je 136 strank vložilo K 36.231-70, 174 strank vložilo K 42.705 06 3 strankam izplačalo se je 9.200-— hipotečnih posojil —•— Stanje hranilničnih vlog K 1,981.405 42 Stanje hipotečnih posojil K 1,516.266 80. Denarni promet za mesec julij 1910 kron 158.19458. Število nemških kmetijskih zadrug je koncem leta 1909 znašalo 23.362. Leta 1909 je bilo v Nemčiji ustanovljenih 10648 kmetijskih zadrug, 1. 1908 1005, leta 1907 888, 1. 1906 pa 850. Te Številke kažejo, da Nemci ustanavljajo leto za letom vedno več kmetijskih zadrug, ker jih dosedanji uspehi bodrijo k tem neumornejšemu delovanju- Splošna zveza avstrijskih kmetijskih zadrug ima danes v svojem okrilju 28 zadružnih zvez z nad 7400 zadrugami kakor članicami. — Velikansko mlekarsko zadrugo imajo na Danskem. Redi 12.000 krav, od katerih dobi vsak teden 20.000 kg surovega masla in nad milijon in pol kg sira na leto. Poučni tečaj za kmetijsko zadružništvo bo splošna zveza avstijskih kmetijskih zadrug priredila tudi letos na Dunaju. Trajal bo 4 mesece. Namerava se vpeljati tudi posebne izobraževalne tečaje za posamezne vrste zadrug. Drugi shod avstrijskega zadužništva se vrši v prvi polovici meseca oktobra na Dunaju. c Nova hrvatska banka v Bosni. — Hrvatska eskomptna banka in avstrijska „Landerbanka" sta sklenili ustanoviti novo banko z velikim kapitalom in s sedežem v Sarajevu. c Nova banka v Zagrebu. — Kakor doznaje „Hrvatski Lloyd", mislijo v Zagrebu ustanoviti novo banko in sicer: „Domovinsko banko" z delniško glavnico 2 milijonov kron, razdeljeno na 10.000 delnic po 200 kron. — c Znižanje cementnih cen. Cementni sindikat severne Šlezke, ki dela veliko konkurenco avstrijski cementni industriji, je znižal cene za 20 in 30 pfenigov. Razne vesti. Umoril svojo lastno ženo, jo razse-kal in zakopal v kleti. — Vse svetovno časopisje se peča že par tednov z zločinom, ki je razburil celo angležko javnost. Nedavno temu je izginila žena ameri-kanskega zobozdravnika d.ra Crippena v Londonu. Poizvedovanje tajne policije je spravilo na dan trupla dveh žensk, ki sta bili zakopani v kleti hiše, v kateri je stanoval dr. Crippen. Trupel sicer ni bilo možno identificirati, vendar je nastal takoj sum, da je eno teh trupel gospe Crippen, katero je umoril njen mož. Takoj na to je dr. Crippen izginil iz Londona, a žnjim vred tudi njegova steno-grafinja gospodična Neve. Izkazalo se je pozneje, da je imel dr. Crippen že več let ljubavno razmere z gospodično Neve. To, njegov beg in beg gospodične Neve, je seveda še bolj potrdilo sum, da je dr. Crippen res morilec svoje žene. Policija je spravila takoj v gibanje ves aparat, ki jej je na razpolago. Razposlane so bile brzojavke na vse strani. Osobito pa je deloval brezzični brzojav s parniki, ki so potovali v Ameriko. In res je naznanil kapitan par-nika „Montrose", da se nahaja na njegovemu parniku nek gospod Robinson s sinom in da je opravičen sum, da ta Robinson ni nihče drugi ko dr. Crippen in njegov namišljen sin za moškega preoblečena gospodična Neve. Takoj se je podal na drugem parniku za „Montrose" londonski detektiv Dew, ki je parnik „Montrose" res prehitel ter doŠel preje v kanadsko pristanišče Quebeck, nego dr. Crippen. Ko je prišla „Montrose" v Guebec, je stopil takoj na krov detektiv Dew in proglasil aretacijo d.ra Crippena. Policijski sodnik v Quebecku Angers je zaslišal dr. Crippena. Prvo zasliševanje je bilo povsem kratko. Sodnik je vprašal: „Ali ste vi Hawley Crippen?" — „Da". — „Ali znate, zakaj ste tukaj ?" — „Da." — „Ali priznavate, da je dama, ki je z vami, gospodična Neve ?" — „Da". — i „Katere narodnosti ste?" — „Amerikanec." — „Vere?" — „Rimokatolik." — „Kaj ste še ?" — „Doktor mičiganske univerze in ne-popolen antialkoholist, a zmeren v pijači". „Ali poznate tega uradnika?" (sodnik je pokazal na Dewa). — „Da, to je gosp. Dew". — Ali se hočete vrniti ž njim na Angležko? — „Da, ž njim, ali s katerim si bilo drugim kvalificiranim uradnikom". Nekateri listi so vedeli poročati, da je dr. Crippen že priznal svoj zločin. Vendar pa se ta vest ni potrdila. Detektiv Dew je uverjen, da gospodična Neve ne ve nič o zločinu. Gius. Waldner SSE TRST - ulico Medla 3 - TRST VELIKA ZALOGA JELOVEGA LESA IZ KOROŠKE Bogat izbor vsakovrst. obložkov Cene zmerne. Telefon 1395 Prodaja lesa za vrtanje. Velik izbor pekovskih lopat. kinematograf „jfforia" Elegantna dvorana, sestavljena po najmodernejših načrtih. Vsaki torek, četrtek in soboto nov program. VSTOPNINI: I. mesto 30 m., otroci ia vojaln 20 vin. n. mesto 23 vin, otroci ii vojati 10 v. Na obroke! Velika Izbera Na obroke I izgotovljen. oblek za gospode in manuf. biaga po jako zmernih cenah JAKOB DUBINSKY, Trst, Barriera 34, II. n. POHIŠTVO SOLIDNO: in : ELEGANTNO PO ZMERNIH CENAH RAFAELE STALIA TRST - ViA MALCANTON - TRST „Konsumno društvo" v Dolini — vspreime — društvene gostilne. Pogoji in kavcija po dogovoru. Ponudbe se vsprejemajo do 25. avgusta 1910. Ob enem se sklicuje izredni občni zbor /a dne 4. septembra 1910 ob 4. popol. v društvene prostore. DOLINA, 3. avgusta 1910. JOSIP PRAŠELJ, pređe. Riv/či fpnnuDO Slovenskega in nem- Dlvai iryuvcu škega jezika v govoru in piBavi, knjigovodstva in korespondence išče takoj primerne službe v Trstu ali v večjem kraju na deželi. Dolgoletna spričevala. Blagohotne ponudbe pod „TRGOVEC - na Inaer. odd. Edinosti. 1258 Razglas. Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani razpisuje službo knjigovodje. Reflektira se le na popolnoma izvežbano moč, katera popolnoma obvladuje pri zvezi vpeljano amerikansko knjigovodstvo, a tudi enostroko in dvostroko knjigovodstvo. Plača po dogovoru, nastop službe takoj. Ponudbe z dokazili se naj posije do 20. t. m. na gornji naslov. Pekarna in sladčičarna . Ivan PdH-fnt Ciiaia Trst, via Cavana št. 17 (na-rcrIU l-OUblO 0proti sodiSču). Zalagatelj društva „Socleta Cooperativa fra Impiegatl privat" v Trstu. — Tovarna mornarskih biškotinov. - Priporoča svoj velik izbor vedno svežega kruha in sladčic, — Zaloga vsako vTBtnih like rov in vin v Bteklenicah. Sprejemajo se naročnine tort In krokantov za vsako priliko. Postrežba na dom. — SVOJI K SVOJIM I Mnenjs i ces. smili. ta. W. Haraiewicz-a G. J. SBRRAVALLO Trst. Z velikim veseljem Vam poročam, da rabim že več let v svoji praksi Vaš izdelek SERRAVALLOVO KINA-VINO Z ŽELEZOM (Vino di China Ferruginoso Serravallo) Imet sem izvrstne vspehe, posebno pri izčrpanih mladeničih, bledičastih in pri konvalescentih po influenci ali malariji in to me izpodbuja, da še naprej predpisujem Vaš izdelek. DUNAJ, 16. aprila 1909. Dr. W. HARAJEWICZ. r = Predno nakupite pohištvo, blagovolite obiskati I zalogo pohištva M Palma TRST, ulica Glosue Curduccl 20, kjer nadete solid. blago MT po najnižjih cenah. "99 !• "ovoporočencem ::: Priporočamo našim KOUItfSKO CIKORIJO I - - gospodinjam----iz EDINE Slovenske Tovarne v Ljubljani. - - Stran IV. > EDINOST < št. 215. V Trstu, dne 5. avgusta 1910 Njen oče jej je brzojavil kratko : „Priznaj vse". Ko je prečitala brzojavko, se je spustila v jok, ter rekla: Oh, ko bi ne bila nikdar zapustila svojih dobrih starišev in nikdar sprejela službe pri dr. Crippenu. Oblast postopa z vso obzirnosjo napram gospodični Neve. Policijski prefekt jo je vzel v svoje stanovanje, dokler bodo rešene potrebne formalnosti z angležkimi ob-lastnijami, da jo odpošljejo z dr. Crippenem ured na Angležko. Vrednost inseratov z ozirom na druga reklamna sredstva se je zopet pokazala očividno s sledečim slučajem. Neki zlatar v Parizu je razposlal 20.000 reklamnih pisem, kar je veljalo z markami, ovitki, pisanjem naslovov 2295 frankov. Vsled te reklame je dobil 29 naročil, pri katerih je imel čistega dobička 495 frankov. — Nato pa je tvrdka inserirala v časopisih za 1700 frankov, in kmalu nato je dobila 1100 vprašanj, kar je provzročilo, 634 naročil z dobičkom 3700 frankov. Čisti dobiček je znašal z ozirom na inseratne stroške 322 odstotkov. Rodbinska tragedija. Minuli ponedeljek zvečer se je v Brnu vstrelila soproga stotnika Kažimirja Krokoszinskega. Ana Kro-hoszinske. Njen mož se je radi tega iz žalosti obesil. Zapustila sta dva otroka v dobi dveh in treh let. Tristoletnico kapucinskega samostana na Reki proslavijo slovesnim načinom dne 28. tega meseca na dan svetega Avguština. Mednarodni kongres za psihijatrijo. Od 3. do 7. oktobra tega leta se bo vršil v Berolinu četrti mednarodni kongres za psihijatrijo, t. j. za varstvo in skrb nad umobolnimi. Statistika o poŠtah in svetovnem poštnem prometu. — Nemški poštni arhiv priobčujo zelo zanimivo statistiko o poštah in poštnem prometu, ki zavzema 53 področij na prostoru 75 miljonov štirj. ki-lometov in šteje 1074 milijonov prebivalcev. — Glasom teh podatkov je na svetu nad 271.000 poštnih zavodov, od katerih odpada na Severno Ameriko 62.663, na Nemčijo 49.838, na Veliko Britanijo 23.788, na Rusijo 18.000, na Francijo 13.000/m po 9500 na Italijo in Avstro-Ogrsko. Štev/lo odposlanih pošiljatev je v predminulem letu iznašalo 40 in tretjino miljard, a sknpna vrednost vrednostnih pošiljatev in denarja v gotovini okroglo 10 miljard mark. Poštnih uradnikov v omenjenih področjih je okolu 1,694.247. Trojčki. Iz Budimpešte poročajo : Žena kmeta Andreja Suhanczkega v Totkomarosu je povila tri krepke otroke. Žena je imela že 18 otrok, od katerih jih živi deset. Velika eksplozija. — V Beoszinu na Ogskem je dne 30. julija eksplodiral velik parni kotel cementne tovarne. Sedem delavcev je mrtvih, 30 pa jih je težko ranjenih, od katerih pa bo malokateri okreval. — Najnovejša poročila pravijo, da znaša število mrtvecev 14. Velik del tovarne je v razvalinah. Eksplozija v ječi. Iz Šebenika javljajo dne 3. t. m.: Davi ob 6. uri se je razletel v kuhinji tukajšnjih zaporov en kotel. Pri tem sta bila nevarno opečena kaznjenca Simon Conja in Krištof Čičmir. Za prvega se je bati, da umrje za opeklinami. Samomor 100-letnega starčka. — V vasi Kalni blizu Zemunu se je ustrelil 100 let stari kmet Stojan Golubovič v stanovanju svojega sina iz neznanih vzrokov. Samomor na grmadi. Grozovit samomor je izvršil v Marbache čevljar Giin-ther. Napravil je grmado iz slame, jo polil s petrolejem, jo zažgal ter se pustil živega sežgati. Policija je preiskala njegovo hišo ter našla v kleti njegovo ženo umorjeno. — Najbrž je Giinther, ki je bil pijanec, svojo ženo v pijanosti usmrtil. Žrtev poklica. V Pakracu je umrl sekundarni zdravnik deželne bolnišnice dr. Milenko Gjurič, ki se je ranil pri seciranju mrliča in si zastrupil kri. Mala loterija v Italiji. — Po uradnih poročilih je imela Italija v minolem letu 46 in pol milijona lir čistega dobička. Najhujši Ioteresti so v Napolju, kjer prihaja vsako leto na osebo povprečeno 13 lir stave. Med nemškimi akademiki. Z Dunaja poročajo: Akademično pevsko društvo je nameravalo prirediti pevsko potovanje po Ameriki. V zadnjem trenotku pred odhodom pa se je dokazalo, da je potovalni maršal poneveril ves za to določeni potovalni fond in jo popihal v Tuniz. Skrivnostna nesreča. Z Dunaja javljajo : Brat bivšega ministra Baerenreitherja, Hans pl. Baerenreither se je podal te dni na lov v svoje gozdove. Ker ga dolgo ni bilo nazaj, ga je šla žena s prijatelji iskat. Našli so ga mrtvega v nekem jarku s prestreljeno glavo. Pravijo, da je najbrže zaspal, pa se je puška po nesreči sprožila in mu prestrelila glavo. Knjigarna v avtomobilu. — Pri nas poznamo dosedaj avtomobile v glavnem le kot sredstvo športa za bogataše, ki drve s svojimi avtomobili po cestah, kakor bi bili neumni in postavljajo s tem v nevarnost življenje in zdravje vseh, ki se slučajno križajo s to peklenščekovo iznajdbo, kakor bi bržkone rekel Luka Jeran, ko bi Še živel. No, po drugih deželah so se ljudje že znali okoristiti tudi na drugi način z avtomobilom. Branjevec s sadjem upotrebljuje tu in tam male avtomobile, ki so tako napravljeni, da se spusti eno steno doli, s čemu nastane odprto prodajališče. Na Angležkem se je napravilo avtomobile kot potujoče hranilnice. Sedaj pa napravijo tam tudi knjigarne v avtomobilu. Neki Anglež, Mardonald po imenu, je prišel na misel, da bi napravil potujoče avtomobile in ravnokar so bili napravljeni trije avtomobili, ki so urejeni za knjigarne. Na ta način bo mogoče priti tudi v mala mesta in vasi, kamor so prihajali dosedaj le kolporterji. Ko bi se uvedlo tudi pri nas take potujoče knjigarne, bi morda tudi za slovenske knjigotržce in pisatelje nastali bolji časi. Vpliv kopeli na srce je jako različen; odvisen je od temperature kopelji. S kopeljo moremo srce vaditi, varovati in krepiti, moremo ga pa tudi slabiti, in ako je srce bolno, mu resno škodovati. Učinek kopeli se izraža na krvni tlak in na vtip, odvisen je tudi od tega, kako dolgo traja kopelj in kaj je primešanega vodi. V splošnem krepe hladne in mrzle kopeli srce, dočim ga vroče kopeli precej utrujajo. O učinkovanju vodnih kopeli na srce, je dr. Strassburger v Bonni izvrševal preiskave, katerih rezultati so velikega pomena. Po tem, kar je on dognal, se ob začetku mrzle kopeli krvni tlak zvišuje, ker se žile stisnejo, srce vtriplje počasi in jako enakomerno; potem se žile zopet razširijo in krvni tlak se zmanjša. V gorki kopelji srce hitreje vtriplje, pri kope-lih od 34 po 36 stopinj Celzija se delovanje srca med kopanjem nekoliko zadržuje, pri kopelih od 37 do 40 stopinj pa nekoliko pospešuje. Pri kopelih nad 40 stopinj narašča delovanje srca kaj močno, ker je pri vročih kopelih tlak krvi in vtrip zvišan in mora torej srce veliko več delati. Zato je treba posebne previdnosti s kopelmi, ki pote; najmilejše med temi so še električne kopeli in peščene kopeli, ker ne ovirajo izhlapevanje potu. Pri slanih kopelih je vtrip srca počasneji, nego pri navadnih vodnih kopelih. Opomniti pa moramo, da je izvrševal dr. Strassburger svoje preiskave izključno na zdravih ljudeh, njegovih rezultatov se torej ne more prenesti brez vsega drugega na bolnike. Spomenik Mark Twainu. Iz Heidel-berga poročajo : Ameriška kolonija v Hei-delbergu je sklenila napraviti tukaj spomenik Mark Twainu. Mihael Pernarčič Trat, ulica Romagna 16, st avbeni in umetniški miiar, izvršuje vsakovrstne specijalitete za notranje in zunanje uredbe v Htanovanji h. pisarnah itd. Cene zelo zmerne. Priporoča se vsem Slovanom. 755 priredijo RcČinjaki fantje dne 7. avguBta. Eventuelni dobiček dobi Ciril-Metodova družba. 1266 Javen ples CANTI JUGOSLAVI Iv. Kušarja H se dobivajo v „Slovanski knjigarni in trgovini papirja" JOSIP GORENJEC, — _ Trst, u1. Valdirivo 40. Knjiga stane M brcš. K 3 lično v platno vezana K 4 Bogomil Fino : bivši urar v Sežani : ima svojo novo PRODAJALNICO: UR - - v TRSTU - -ulica V. Bellini 13 (nasproti cerkvi ?v. Ant. nov.) UsaKovrstne uerlžlce FO TOVARNIŠKIH CENAH AnstrijansVo parobrodarsko društvo na đionice : „DALMATIA" : VOZN l RED veljaven od 16. julija 1910 do nove odredbe. Proga TRST-32ETKOVIĆ A Odhod iz Trsta v ponedeljek ob 5. uri popo-ludne. Dohod v Trst v soboto ob G uri zjutraj. Proga TRST-METKOVIĆ B Odhod iz Trsta v četrtek ob 5. uri pjpoludoe. Dohod v Trst v sredo ob 6. uri zjutrai. Proga TRST-MSTKOVIĆ C Odhod iz Trsta v soboto ob 5. uri popoludne-Doh od v Trst v četrtet ob 6. uri zjutraj. Proga TRST-KORCULA. Odhod iz Trsta v torek ob 5. uri popoludne Dohod v Trst v ponedeljek ob 6. uri zjutraj. Norberto Nachtigal! Trst, ul:ca Nuova 41, Trst (PalaSa Sais.T.) je prevzel ZASTOPNIŠTVO VELIKE ŠVICARSKE URARNE ter zamore radi tega prodajati :: vsakovrstne ure --- po iouornlš. cenah. Potrebščine za urarje se prodajo po najzmernbjših cenah. MIHAEL ZADNIK Trst ulica Sorgente štev. 2 Velika zaloga koles RUDOLF ROTI TRST, ul. Acquedotto 21. Telefon 1228 Zaloga koL? Peugeot, Waf-fenrad. Stan -dard cd 150 kron naprej. Pnevmatiki ia potrebščine. Mehanična delavnica Hitra postrežba Cere ===== zmerne. — Zadnje brzojavne vesli. Novi ruski poslanik v Londonu. LONDON 5. Angleški odposlanec v Haagu Buchaneau je imenovan poslanikom v Petrogragu. kupi uole, ovce in ovne ter kože istih. Ponudbe, tudi pismene in brzojavne poslati je na gornji naslov. Hočete se prepričati obiščite velika skladišča ESI MALI MLATI E£3 . sfe: MALI OGLASI se računajo po 4 stot besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. Najmanja pristojbina stane 40 sto-tink. Plača se takoj Ins. oddelku. ai. Poste A Ha ciu& di Locira l/motnuoloo sprejme takoj v najem kmetijo ( Mil C lUadlou ^ kot oskrbnik. Obrniti se je:) via Molino a vento 70, S i b e r n a. 1272 Ponte delia Fabra 2 (vu^ai Torrertte) ».ur Jzl-nr 'cvct^vlien'b cbŠFb zti mrKfcp --n dečke ' t* otroke. i^ovrSnilri, ir.očce jope, kakor tudi z.iii. paleto tov. Obleke zt dom >c delo. Desavsbe ,: :c-tc. Titote'ri Jeden- Kepiemečljm pisSč* (pristci r^leMa) Speoijailtota: blago ta- in inozemskih Iz^otovliajo se obleke po men po najnovajSi ■i.odi, točno, solidno in eleeontiio po nizk;fr c?nab podučuje hitro :::: i i praktično j izvežbani učitelj omenjeaih jezikov. Informacije v Inperatnem oddelku Edinosti. 900 Italijanski, hrvatski TRVDKA Adolf: Kostoris skladišče oblek za moške in dečke Trst, via S. Giovanni 16, I. TELEFON štev. 16-83. (zraven restavracije Cooperativa ex Hacher) prodaja na mesečne ali tedenske obroke obleke in površnike za moške, perilo itd. Najdogovornejše cene. POZOR! Skladišče ni v pritličju, ampak v prvem nadstropju rizoalnke::: raznih vzorcev. - Popravki z največjo natanjčnostjo in jamstvom se izvršujejo v mehanični delavnici inštalacij kakor tudi vode in plina! G. SMch & A. Boschin Trst, Via Rossetti 5, Telefon 133, rim. IV. HncnriHipna zn^ina slovenske, nemške ko-UUb|JUUIblid. lespondence, strojepisja, nem- ( 5ke stenografije, z enoletni prakso, želi nastopiti s ! 1. eeptembrom primerno siužbo v Trstu. Ponudbe: na „lnseratni oddelek Edinosti" pod številko 1273; 7ocfnr»i rintlifo maihuo esperantsko slov- j &dOiUnj UUUi iO n coin Biovarček, ki jo j predelate v par urah in ki vtm odpre celi svet airo naroČite „P< polno slovnico fsp. jezika (2. ildr.ju, 1*30 K s poštnino), ki jo lahko prodate svojemu prijatelju. K petim izvodom (6'3Q K s poštnino) priložimo seveda zastonj 5 majhnih slovnic in slovarčkov, povrh pa 5e zveztk anekdot. Založništvo ejp. knjig L j. K o a e r, Jurš nci pri Ptuju, Sfta- j jersko. Iss69 i Ivan Mifieučič & Co. MEHANIČNA DELALNICA —= C