10/XI • oktober 2001 • NI ZA PRODAJO • poštnina plačana na pošti Ravne na Kor. koroški0$9časopis H fccrcike petami? Koroška c. 2 2370 Dravograd Tel.: 02 87 21 000 Fax: 02 87 84 637 Tovarna Akumulatorskih Baterij, d.d. Mežica - Slovenija ENERGIJA IZPOD PECE HOM OPREMA Tovarna oblazinjenega pohištva 2380 Slovenj Gradec, Pod gradom 4 Tel. (02) 8825 110; telefaks (02) 88 42 153 |L d.d. D R A V 0 G R 'IGEM SGPKOGRAD BETON d.o.o. Dravograd GRADBENA OPERATIVA KOROŠKE d.oo Ravne GRADNJE d.0.0. Slovenj Grade« INŽENIRING d o.o. Dravograd PRODAJNI CENTER d.o.o Dravograd lesna Les živ RAVNE d • O.O. ISO 9001 KOMUNALNO PODJETJE - d.o.o. " LOG " Dobja vas 187, 2390 Ravne na Koroškem vT N C. 02 82 23 963. fax: 02 82 20 912 ^ d.d.l ZAVAROVALNICA MARIBOR ZANESLJIV PARTNER ZA VSE VRSTE ZAVAROVANJ Hoteli smo čez 100 metrov. Rekli so: to je nemogoče. Pristali smo na 120. Vzklikali so: bravo, bravo, bravo. Hoteli smo dalje. 140,180. Govorili so, da to nima nobenega smisla. Vztrajali smo: to so naše sanje. Nihče ne more čez Sistem ISO 9000 je serija mednarodno primerljivih standardov kakovosti poslovnih procesov. Njegov namen je vzpostaviti proces stalnih izboljšav vseh delovnih postopkov. Podelitev certifikata ISO 9001 je potrditev, da je zunanja presoja sistema kakovosti uspešno zaključena. Proces stalnega razvoja kakovosti po mednarodnih standardih seje zdaj pričel. ISO 9001 0-316 j IQNet S ISO 9001 OBMOČNA ENOTA SLOVENJ GRADEC 10 LET ^triglav ZAVAROVALNICA TRIGLAV, D.D. PRIMER PETEK LETA 2090 - Brez skrbi, gospod Petek. Storilcem še vedno dihamo za ovratnik ! Javno pismo Korošcem DRAGI PREVALJČANI! Globoko sem razočaran, da ste podlegli slepilu demokracije in se odločili za plinski referendum. Pod nosom ste se obrisali za takojšnjo pocenitev ogrevanja. Računam na vašo pamet, da boste verjeli županovim zagotovilom o izbiri najcenejšega koncesionarja in glasovali za. Predhodno se obračam na vas z informacijo o dobrih namerah in vas prosim za naklonjenost ob izbiri po končanem cirkusu okrog referenduma, ki je še »potrebnejši« od onega o umetnem osemenjevanju v dobrobit človeške rase. Pripravljam ponudbo na razpis in se enakopravno potegujem ob dosedanjih in morebitnih novih distributerjih plina za koncesijo. Seznaniti vas želim s prednostmi pred ostalimi kandidati. Moja firma PRDECPLIN iz Močeradnika je delniška družba malih proizvajalcev plina, povezanih v sorodniško poslovno verigo na območju Spodnje Logarnice in Zgornje Kotlovnice. Nastopamo javno, brez zaprtih kuvert in fig v žepu. Ponujamo 9,99% nižjo ceno! Konkurenčno ceno nam omogočajo tehnološke izboljšave naših partnerjev na farmah pitancev, bekonov, kopunov in pujčekov, da ne pozabim lastnikov ovčjih in zajčjih štal ter domačih kurnikov. V prvi fazi bi vam dostavljali plin po vaši distribucijski mreži, saj brezcevna dostava zaenkrat ni možna. V drugi fazi vam obljubljamo dostavo v trdi obliki, saj naši strokovnjaki pravkar zaključujejo postopek stiskanja tekočih in plinskih odpadkov v brikete. Surovine bomo skladiščili v jami ob nogometnem igrišču, proizvodnja pa bo locirala v poslovnih halah bivših supermarketov. V tretji fazi pa vam omogočamo samooskrbovanje z vašimi lastnimi izvori energije. Naši strokovnjaki vam bodo za minimalno odškodnino montirali najsodobnejše naprave za izkoriščanje plinov, ki se sproščajo v otroških plenicah, kahlicah, WCjih, vedrih za kuhinjske odpadke, kompostnih jamah, vrtovih itd. Proučujemo tudi postopek izrabe plinov, ki nastajajo ob riganju, zehanju pred TV in vreščanju nogometnih navijačev. Dolgoročno obstoječe plinovodno omrežje nima perspektive in sem ga pripravljen prevzeti v upravljanje brezplačno vsaj za 30 let. Računam na vaše razumevanje in vas prisrčno pozdravljam, vam vdani Srečko Kozoprc, direktor Politik, ki odstopa od pravila, ne odstopa od pravil. NIKO 1 Iz vsebine: • SŽ - jedrne družbe na prelomu 4 • Koroška v sliki 6 • Slovenj Gradec ima veliko projektov 8 • V Mežici obnovili tenis igrišča 11 • ZM 50 let na Koroškem 12 • Utrinki iz Mislinje 13 • Zlata jesen Dravograda 14 • Družabna kronika 18 • Štirje kovači na Japonskem 23 • Krojaček Hlaček ima rostni dan 25 • Nova knjiga Janeza Mrdavšiča 26 • Kuzma zaklepa Korotanova vrata 29 • RK Prevent predD novo sezono 30 • Črna kronika 32 • Anketa: Napad brez napadalcev 34 Naslovnica: FRANKFURT 2001 Posnetek: Aleksander Praper PREPIH Koroški časopis Glavni in odgovorni urednik: Vojko Močnik Grafična priprava: E. P. T„ Veselin Vukovič s.p., Ravne na Koroškem Tisk: Tiskarna ODTIS, Danilo Obrul, s.p. Ravne na Koroškem Izdaja: ČZP VORANC d.o.o. Ravne na Koroškem, Prežihova 24, email: prepihl@siol.net tel. 02/82 15 780, faks 02/82 22 999 Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo in ne honoriramo. September 2001, tiskano 3000 izvodov Slovenske železarne: JEDRNE DRUŽBE NA PRELOMU Od podržavljanja do sanacije in končno -privatizacije Slovenske železarne so se pred dobrim desetletjem znašle v velikih težavah: na eni strani razpad države in za železarne tradicionalnega jugoslovanskega trga, na drugi strani pa železarne takrat še z vso značilnostjo socialističnega gospodarstva niso več zdržale v konkurenci zahodnega gospodarstva. Slovenska metalurgija in strojno-predelovalna industrija je bila povsem izčrpana, zato tudi odločitev o podržavljanju tega sistema. Slovenske železarne so ob podržavljenju zaposlovale 13. 453 delavcev, v lanskem letu je bilo povprečno zaposlenih 4106 delavcev. Proizvodnja jekla je leta 1991 znašala 374.874 ton, za kar so železarne iztržile 515 milijonov mark. V tem desetletju se je podoba železarn temeljito spremenila in med metalurškimi družbami je novega lastnika dobilo Jeklo Štore (Inexa); kljub temu so lani v Slovenskih železarnah odlili 364.807 ton jekla in dosegli skoraj 589 milijonov mark realizacije. Slovenija je pri železarnah ubrala enake principe, kot so pred njo storile že nekatere druge zahodnoevropske države: najprej podržavljanje, nato sanacija in končno privatizacija. In tudi obdobje desetih let je časovno kar primerljivo s sanacijami na Zahodu. Toda letos in prihodnje leto prihaja veliki finale, prodaja štirih osrednjih družb. Prihodnost bo pokazala, ali je država ravnala modro: državna intervencija v železarnah je temeljila na finančni pomoči, ki je v prvi vrsti sanirala banke in ohranjala socialni mir, ni pa bilo finačnih spodbud, to je vlaganja v razvoj tehnologije in izdelkov. Milijoni, milijoni, še najmanj na Ravne Prva in ključna vloga države je seveda bila v finančni sanaciji tega sistema, ki je omogočala pokrivanje obveznosti železarn do bank, javnih podjetij in države. Pravo delo seje začelo leto po podržavljenju, ko je državni zbor obravnaval sanacijski načrt Slovenskih železarn in sprejel tri železarske zakone: o kritji izgub, jamstvu RS za obveznice izdane za sanacijo Slovenskih železarn in jamstvu RS za kredite na trajna obratna sredstva Slovenskih železarn. S prvim zakonom je država nadomestila izgubo podjetij sistema izkazano v izkazu uspeha za leto 1991, ki je znašala nekaj več kot 4,3 milijarde tolarjev. Za nadomestilo te izguba je konec leta 1992 izdala blagajniške zapise v skupni vrednosti nekaj več kot 71,7 milijona mark, ki so zapadli v izplačilo 26. junija 1993. S temi blagajniškimi zapisi so SŽ poravnale obveznosti do domačih dobaviteljev in prispevke za Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in Zavod za zdravstveno zavarovanje, obveznosti do Elesa, Slovenskih železnic, Petrola, proračuna in drugih. Zakon o jamstvu države za obveznice izdane zaradi sanacije Slovenskih železarn, ki je bil sprejet konec leta 1992, bo najbolj aktualen prav v letošnjem letu. Zakon je omogočil Slovenskim železarnam izdajo obveznic za poravnavo obveznosti do domačih bank iz naslova dolgoročnih in kratkoročnih deviznih kreditov zapadlih do leta 1991 in vseh tolarskih kreditov, skupaj z obrestmi, v višini 248 milijonov mark. S tem zakonom je bila z garancijo omogočena sprememba kratkoročnih obveznosti v dolgoročne, v železarnah pa stalno poudarjajo, da so se na ta način sanirale predvsem banke (večinoma Ljubljanska banka v Kranju, Celju in Slovenj Gradcu). Slovenija je prevzela jamstvo za poravnavo obveznosti iz naslova obveznic ob njihovi zapadlosti konec leta 2022 v primeru, da železarne tega same ne bi zmogle, do konca leta 1997 pa je država prevzela tudi izplačilo obresti za te obveznice v višini skoraj 20 milijonov mark na leto. Te obresti je država plačevala tudi po letu 1997, saj železarne tega niso zmogle, ker pa komisija Evropske unije zahteva s koncem letošnjega leta tudi konec vseh državnih pomoči, bo še letos moral parlament sprejeti zakon, s katerim bo država prevzela tudi te obveznosti. Z Zakonom o jamstvu RS za kredite za trajna obratna sredstva SŽ je država izdala jamstva v višini 72 milijonov mark za kredite, ki so jih železarne najemale za trajna obratna sredstva. Oktobra leta 1994 je parlament sprejel Zakon o zagotavljanju sredstev za odplačilo kreditov za trajna obratna sredstva in kre- ditov za izvedbo nujnih investicij (februarja 1995 je bil ta zakon dopolnjen). Tako je država iz proračuna zagotavljala denar za odplačilo glavnic kredita v višini 61 milijonov mark, ki so ga železarne najele za pridobitev trajnih obratnih sredstev in za izvedbo nujnih investicijskih del. Država seje po tem zakonu zavezala, da odplačuje glavnico v višini 7,63 milijona mark letno, obresti iz naslova tega kredita pa železarne. Po nekaj letih zatišja je bilo jasno, da bodo za sanacijo železarn potrebna še dodatna državna sredstva. V začetku 1998 je bil sprejet Zakon o privatizaciji Slovenskih železarn, ki je poleg dokapitalizacije v višini več kot 61 milijonov mark predpisal še privatizacijo tega sistema. Program privatizacije načrtuje prodajo 80-odstotnega deleža vseh družb, skladno z zakonom o privatizaciji pa je 20 odstotkov namenjenih notranjemu odkupu. V letih od 1992 do 2000 je bilo za socialni program namenjenih dobrih 60 milijonov mark. Vlaganja države v Slovenske železarne so torej bila neposredna in posredna. Neposrednih vlaganj je bilo več in pred desetletjem je država v obliki blagajniških zapisov namenila za sanacijo treh železarn (Ravne, Jesenice in Štore) dobrih 71 milijonov mark. Leta 1992 je država izdala obveznic za nekaj več kot 248 milijonov mark, ki naj bi zapadle leta 2022, glavnico in del obresti (država se je zavezala, da bo do 31. decembra 1998 plačala obresti v višini skoraj 115 milijonov mark) naj bi po takratnih predvidevanjih poravnale same železarne. Kreditov po zakonu za zagotavljanju trajnih obratnih sredstev in investicij je bilo za skoraj 60 milijonov mark, prav toliko tudi subvencij za socialni program, država pa je prevzela tudi kredite v višini 43 milijonov mark. Zadnji železarski zakon o privatizaciji SŽ je predvidel tudi skoraj 62 milijonov mark za dokapitalizacijo tega sistema. Skupaj je bilo neposrednih vlaganj države do konca leta 2000 za dobrih 411 milijonov mark. Med posredna vlaganja štejemo že omenjene obveznice v višini 248 milijonov mark in poroštev za kredite v višini 100 milijonov mark. Toda obveznice se bodo prej ko slej spremenile v neposredna vlaganja, kajti v programu prestrukturiranja jeklarstva, ki je bil izdelan skladno s Protokolom II k evropskemu sporazumu o pridružitvi Slovenije k Evropski uniji, je v 65. členu Pridružitvenega sporazuma zapisana izrecna zahteva, da se vse sektorske državne pomoči iztečejo konec letošnjega leta. To z drugimi besedami pomeni, da bo morala država podeliti železarnam v tem letu še eno pomoč, to pa v obliki prevzema omenjenih obveznosti oziroma posrednih vlaganj Slovenskih železarn. V ta namen bo vlada tudi predlagala zakon o prevzemu obveznosti Slovenskih železarn s strani Republike Slovenije. Ko bodo po letu 2001 delali obračun, bo mogoče govoriti le še o neposrednih vlaganjih, ki jih bo za več kot 660 milijonov mark, še vedno je nedorečeno vprašanje poroštev za kredite, saj je vprašanje, ali se bo od prodaje pod- jetij in stanovanj resnično zbralo okoli sto milijonov mark. Med tremi železarskimi lokacijami je bilo v tem desetletju velikokrat slišati medsebojne obtožbe, kako je bila posamezna lokacija s strani države privilegirana. Na Jesenicah je bilo v teh letih vseh oblik neposrednih vlaganj za več kot 164 milijonov mark ali 40 odstotkov vseh neposrednih vlaganj države. Posrednih vlaganj je bilo še več, to je 186 milijonov mark ali 53 odstotkov vseh vlaganj v obliki obveznic in poroštev na kredite. Ravne, od koder se je največkrat slišal glas, da so bile v sanaciji zapostavljene, so res prejele polovico manj neposrednih državnih sredstev kot Jesenice (dobrih 84 milijonov mark ali 21 odstotkov), obveznic in poroštev pa je bilo skupno za 60 milijonov ali 17 odstotkov vseh posrednih državnih vlaganj. Boljše od Raven sojo odnesle Štore, saj so železarska podjetja na lokaciji v Štorah dobila več kot 124 milijonov mark državnega denarja (30 odstotkov vseh neposrednih vlaganj) in dobrih 78 milijonov mark posrednih vlaganj (23 odstotkov). Manjši delež državne pomoči so bila deležna tudi ostala podjetja (Veriga Lesce, TIO Pnevmatika Lesce, Plamen Kropa, lovil Ljubljana, Žična Celje, Slovenske železarne d.d.). Stotine milijonov mark, ki jih je država namenila za sanacijo tega sistema, omenjamo tudi zato, da bi se privatizacija zaključila s poštenimi prodajami, ne pa z razprodajami. Ravne so dobile še najmanj državnega denarja, metalurgija pa je tod preživela zato, ker so predhodne generacije poskrbele za kvalitetne elektro peči, kontrolno opremo in razvoj ter akademsko izobražen kader. Pazljivo v privatizacijo jedrnih družb Skratka, v Sloveniji v zadnjem desetletju ni bilo sistema, za katerega bi bilo sprejetih toliko zakonov in namenjenega toliko državnega denarja, toda v desetih letih se je vendarle ohranila metalurgija v teh tradicionalnih industrijskih okoljih, ohranilo seje vsaj nekaj tisoč delovnih mest. Sedaj sistema čaka zadnja faza privatizacija jedrnih družb tega sistema. Prodano je že biio Jeklo Štore, ki ga je zelo poceni dobila švedska Inexa. V zadnjem letu je največ vznemirjenja povzročila prodaja Armatur Muta. Najbolj trd oreh bodo v času privatizacije podjetja na lokaciji Ravne. Kaj kmalu bo vodstvo družbe STO, Stroji in tehnološka oprema moralo na dan s precej bolečo resnico, najbrž bodo nujna tudi odpuščanja. Jože Studenčnik, novi direktor družbe STO, zagotavlja, da odpuščanja ne bodo velika, saj v zadnjih mesecih poslujejo pozitivno in se pripravljajo na privatizacijo tega podjetja. Za Metal pa je že danes treba zapisati, da bi bil prvovrstni škandal, če bi bil prodan za skromnih 20 do 30 milijonov mark, kolikor so po nekaterih podatkih pričakovanja Slovenskih železarn. Sama kovaška stiskalnica, ki je pričela kovati konec lanskega leta, je namreč stala 17 milijonov mark. Metal kot tipična mini jeklarna je v zadnjih letih v dobri poslovni kondiciji, zato bo potrebna pozornost, da se ne ponovi zgodba z Armaturami. Armarture Muta so devet let poslovale odlično in z dobičkom, zadnjo leto ali dve, ko so bile v fazi prodaje, pa so zaradi špekulativnih razlogov in diktata kupca ustvarjali izgubo in prostor za razprodajo. Zato je utemeljena bojazen, da bi se v prihodnjem letu lahko tudi Metal znašel v izgubi, da bi nekdo to jeklarsko družbo ceneje kupil. Metalu pa ne gredo na roke tudi zadnja dogajanja v ZDA, kamor izvozi več kot desetino svoje proizvodnje. Metal Ravne ima podobno prodajno strukturo kot tri samostojne jeklarske družbe v Evropi (Boehler, Bereitenfeld in EWK), trg za orodna jekla je količinsko precej omejen in na njem preživijo le podjetja, ki se hitro prilagajajo oziroma podjetja, ki sama diktirajo tehnološki razvoj. Za omenjeni drobiž bi se lahko hitro kdo kupil Metal že iz špekulativnih razlogov, zato mora Metal doseči svojo realno ceno, to pa lahko le z ustrezno lastniško strukturo. Ta bi morala biti razpršena in nobenemu od partnerjev vsaj v začetku ne bi smela omogočiti več kot 15-odstotni delež, razen železarjem v skladu z zakonom o privatizaciji (20 odstotkov). Poslovodstvo bi moralo biti vključeno v lastništvo v skladu z njihovimi finančnimi zmožnostmi, Metal pa mora postati solastnik Nožev in Valjev s Kalilnico. (mp) KOROŠKA V SLIKI Tudi Korošci smo kar pridno podpisovali. Za Holding seveda, ki naj bo, kje drugje kot v Mariboru. Dravska veriga elektrarn pridela le nekaj manj kot polovico slovenske električne energije. In kaj imamo mi od tega? Že res, sveti nam, požene motor, tresejo se elek-tropeči... Pomnimo pa tudi potopljena polja, hiše, dobili smo meglo. Bil je to »družbeni interes«. Razna sponzorstva, pomoči kulturi, zdravstvu... pa pripadajo mestom in centrom. Pa se nam mora zasvitati, čemu podpisujemo. Ste ondan slišali zanimivo izjavo, da bodo popolnoma zaprli le dve brezcarinski prodajalni: tisto na Viču in ono na Radeljskem prelazu? Obe sta menda na Koroškem, in nekaj je treba vreči vragu na nagrado. Pa bo še najlajžje tu pri nas. Jernejčani so se lotili še zadnjih, bolj lepotnih urejanj svojega vrha tam, kjer so cerkev, zanimivo pokopališče, župnišče. Ob pokopališču so uredili estetsko dodelano hišico kot shrambo za razno orodje in pripomočke. Načrte jim je izdelal znan koroški arhitekt Andrej Lodrant. Tudi urejen vhod na pokopališče je sedaj že pokriti s tukaj običajnimi šintli, četudi sta cerkev in župnišče pokrita z macesnovimi deščicami. Posnetek Kristl Vaiti Obromova kapela spada med zgodovinsko zaščitene spomenike kulturne dediščine. Letos je bila s strani domačinov deležna temeljite obnove in tako je v stari podobi zasijala skoraj, kot da bi zaživela v novo rojstvo. Škoda le, da so današnji »mojstri« uničili nekdanje freske, tiste, ki so bile v stranskih okenskih vdolbinah. Nemara pa jih je tudi že popolnoma uničil čas. Kapelica ima zanimivo zgodovino. Svojčas je služila tudi kot cerkvica, kjer so potekali razni obredi, posebej velikonočni žegen je bil tu slovesen. Ob kopališču HE Ožbal je v organizaciji Davida Leitingerja in prijateljev potekal močan shod nad trideset prijavljenih in le nekaj manj prisotnih ljubiteljev likovnega ustvarjanja. Izrabljajoč pretežno naravne materiale in forme so nastajala zanimiva dela, novi ali nemara tu in tam ponovljeni likovni motivi, skulpture in drugi izrazni izdelki in prijemi. Področno združenje borcev in udeležencev NOV Slovenj Gradec je organiziralo izlet svojih članov v Prlekijo, Prekmurje in Goričko, kjer so obiskali največji grad v Sloveniji, ki ima toliko sob, kot je dni v letu. Obiskali so Moravske toplice, v Murski Soboti pa so si ogledali znamenit spomenik iz NOB. Tam je nastal tudi skupni posnetek. Posnetek Stanko Hovnik V prostorih ravenske Študijske knjižnice, prav tam, kjer je Mitja Šipek srkal osnove in polnil celice radoznalosti, je na ogled prav zanimmiva razstava. Postavljena je sicer s pravo koroško skromnostjo in šele pravi postanek in pregled nam razodene pretežno tisti kulturniški nemir in ustvarjalnost, ki gaje ob svojem delu v fab-riki desetletja dajal Mitja Šipek s »Šntaneva«. Sicer pa vemo še veliko več: kolikokrat smo uživali v pesmih, ki jih je dirigiral, ga poslušali na odrih, gledali v filmih. Mar ni Mitja eden najbolj zanimivih živečih Korošcev? Posnetek Kristl Vaiti Občinska gasilska zveza gornje Dravske doline je imela v gosteh vrstnike iz Občinske gasilske zveze Tolmin. Gasilski tovariši so si ogledali Rudnik v Mežici, šli na Šentanel, si mimogrede ogledali še nekaj drugih krajev in zanimivosti in na kraju zaključili razgovore in pogovore na Lovski koči nad Vuzenico. Kar prekratek je bil dan, da bi si izrekli vse, kar je zanimivega od stroke, organizacije in drugih problemov, ki so skorajda enaki v vseh krajih po Sloveniji. Jesenska srečanja na Prevaljah so tudi letos postregla z izjemno bogatim programom, ki je privabil množice ljudi od blizu in tudi bolj od daleč. Zvrstile so se številne prireditve, od pohodov v naravo, športnih tekmovanj, planinskega srečanja družin na Uršlji gori, razstav in predstavitev knjig... Pa z dvema gledališkima predstavama in koncertnimi večeri. Tudi mladi so prišli na svoj račun, otroci s Krojačkovim dnevom in mladina s koncertom priljubljene skupine ter s prireditvijo Veter v laseh - s športom proti drogam. Manjkal ni seveda niti semanji dan, ki je že tradicionalno dobro obiskan in založen s številnimi drobnimi artikli. Posnetek: mp V razstavnem salonu na gradu na Ravnah na Koroškem je ta čas razstava s presenetljivo vsebino: razstava čipk in porcelana, predvsem izdelki, ki so bližje miniaturi. Po vsebini lepotah in preciznosti izdelkov pa so dokaz, da Korošice znajo povsem dohiteti klekljarice iz Idrijskega, ki imajo evropski, če ne kar svetovni sloves. Posnetek Kristl Vaiti Planinsko društvo Mežica ter občini Mežica in Črna so odprli biološko čistilno napravo, ki jo je sofinancirala Evropska skupnost preko projekta Phare CBC. V ta namen je za tri čistilne naprave v Sloveniji unija prispevala 180 tisoč evrov. Prva šistilna naprava iz tega projekta je bila odprta pred mesecem dni na Loki pod Raduho, v kratkem bo gotova še tretja na koči na Kališču. Posnetek: -mp naš^raji Slovenj Gradec: OB PRAZNIKU ODPRTJE ŠOLE IN PODPIS LISTINE O MEDNARODNEM SODELOVANJU Slovenj Gradec ima veliko projektov v izvajanju in veliko načrtov za naprej Mestna občina Slovenj Gradec praznuje septembra svoj občinski praznik. Ob tej priložnosti so v občini potekale številne svečanosti in prireditve, od katerih velja posebej omeniti odprtje druge faze obnove Prve osnovne šole ter podpis listine o sodelovanju in partnerstvu mesta Slovenj Gradec z avstrijskim Vocklabruckom in nemškim Hauzenbergom, na katerem je bil prisoten tudi župan Češkega Krumlova, kije listino že podpisal. Na svečani seji so podelili tudi letošnje občinske nagrade in odličja. »Mednarodno sodelovanje med regijami in mesti glasniki miru je eno od pomembnih področij dejavnosti občine. Več kot leto dni potekajo priprave na ustanovitev skupnosti regij Varpalota (Madžarska), Marche (Italija), Lavantall (Avstrija) in naše Koroške (vseh dvanajst občin) v skupnost regij. S skupnimi projekti bomo kandidirali za sredstva Evropske unije, vsa partnerstva in povezovanja pa načrtujemo dolgoročno, saj smo prepričani, da bo ta pristop prinesel odmevne rezultate,« je na tiskovni konferenci povedal župan Janez Komljanec. »Letos smo uspeli do začetka pouka prenoviti deset učilnic v Prvi osnovni šoli, uredili smo vhod in avlo s stopniščem, dozidali del sanitarnih prostorov, prenovili del upravnih prostorov in zbornico, za kar smo potrebovali 170 milijonov tolarjev. S tem zagotavljamo pogoje za devetletko na šoli.« Da pa adaptacija še ni v celoti končana, je Komljanec povedal tudi ob odprtju nove pridobitve in napovedal, da bo v prihodnjih letih šola dobila tudi telovadnico, »...kot jo želi gospa ravnateljica oziroma kot narekujejo potrebe otrok«. Mestna občina je sicer za investicije letos namenila iz proračuna 920 milijonov tolarjev. Nekatere pomembne investicije so dolgoročne in se bodo nadaljevale v prihodnjih letih. Med najbolj zahtevnimi je izgradnja čistilne naprave v Pamečah, katere vrednost ocenjujejo nad dve milijardi tolarjev in bo sofinancirana iz evropskega projekta ISPA. Na tiskovni konferenci pred občinskim Janez Komljanec: Prednost projektom, ki prinašajo največ k skupnemu razvoju praznikom je direktor uprave Ivan Plevnik predstavil še vrsto projektov, ki so v teku ali jih načrtujejo v kratkem času. Med njimi so dograditev kulturnega doma, investicije v športna igrišča in obnovo športne hale, prenova mestnega jedra, vodooskrba, odlagališče v Mislinjski dobravi, projekt oživljanja podeželja... V mestni občini si prizadevajo zagotoviti tudi čim več socialnih in neprofitnih stanovanj. Med leti 1992 in 1998 so zgradili ali kupili 57 stanovanj, v zadnjih treh letih pa še 31 stanovanj. Potrebe so velike, zato je občina v zadnjem razpisu zagotovila 12 socialnih stanovanj, drugo leto pa načrtujejo še izgradnjo 20 stanovanj v novem bloku v soseski S-8. Preveč je projektov, da bi se spuščali v posamezne predstavitve. Morda omenimo, da bosta pri obnovi mestnega jedra letos končana prva in druga faza, tretja faza (Trg svobode z osrednjim delom Glavnega trga) pa drugo leto. Projekt celostnega razvoja podeželja v primestni skupnosti Sele-Vrhe se odvija v okviru projekta CRPOV. Ključni namen je ugotoviti razvojne možnosti območja na področjih kmetijstva, gozdarstva, turizma in obrti ter opredeliti potrebne investicije v infrastrukturo. Delo občinske uprave poteka očitno usklajeno, s strokovnim pristopom občina obvladuje zahtevnost projektov in načrtovanja v prihodnje. Korak naprej so naredili tudi na področju informatizacije uprave, kjer so pristopili k dograditvi geografskega informacijskega sistema, s povezovanjem baz podatkov vseh področij. Informacije v digitalni obliki bodo zagotavljale nadzor nad stanjem v prostoru, hitro odločanje in iskanje rešitev, predvsem pa hiter dostop do potrebnih podatkov. »Eden najbolj pomembnih in dolgoročno razvojno naravnanih projektov občine je prostorski plan, ki opredeljuje način izrabe prostora. Na eni strani omogoča razvoj na vseh področjih, na drugi strani pa prostor varuje pred nenamenskim in nepravilnim izkoriščanjem. Tudi na ravni regije smo se uspeli dogovoriti za enoten pristop k regionalnemu prostorskemu planu in vrsti drugih pomembnih projektov. Skupna naloga je na primer sodobna prometna povezava Koroške z avtocestnim križem ter ponovna vzpostavitev železniške povezave Dravograd - Velenje. Dobra prometna povezanost bo izjemnega pomena za nadaljnji dolgoročni razvoj regije,« pravi župan Janez Komljanec. »V zadnjih letih smo na Koroškem pridobili tudi kar nekaj dodatnih izobraževalnih programov. Večje možnosti za šolanje doma so pomembne za učence in dijake same, prav tako pa za gospodarstvo v našem okolju. To nadgrajujemo s pridobivanjem dodatnih programov na višji strokovni šoli in težimo k širitvi teh programov.« Želja in potreb je veliko, problem predstavljajo predvsem preskromna denarna sredstva, da bi lahko vsem ugodili. »A prepričan sem, da bomo s skupnimi prizadevanji kos vsem težavam, zavedati pa se morami tudi, da vsega, kar je treba postoriti, ni mogoče narediti naenkrat, in ker so želje večje od možnosti, je nujno usklajevanje in dogovarjanje. Prednost moramo dati projektom, ki prinašajo največ k skupnemu razvoju in ki povečujejo naše potencialne možnosti za hitrejši napredek na vseh področjih našega življenja in dela,« pa je Komljanec zapisal tudi v prvo številko Glasnika Mestne občine Slovenj Gradec, ki je izšla ob letošnjem občinskem prazniku. Vojko Močnik Občinske nagrade in plakete 2001 Naziv častni občan Mestne občine Slovenj Gradec je letos pridobil Ivan Gams, rojen v Šmartno pri Slovenj Gradcu. Priboril si ga je izrednimi dosežki na področju geografije, sicer pa akademik in znanstvenik trenutno stanuje in dela v Ljubljani. Franček Lasbaber je na predlog Zavoda Republike Slovenije za šolstvo prejel občinsko nagrado, plakete pa so prejeli Anton Ješovnik iz Starega trga, Drago Plazi z Graške Gore, Jakob Borovnik iz Šmartna, Peter Pungartnik s Sel in Albin Žižek iz Slovenj Gradca. Vrunčevo nagrado, ki jo občina podeljuje za delo v šolstvu, je prejela Olga Obretan, upokojena učiteljica 1. razreda osemletke, Vrunčevi plaketi pa Frančiška Šumnečnik, ki je prispevala k izboljšanju izobraževanja v zdravstvenih šolah, in projektna skupina za uvajanje programa devetletke na Prvi osnovni šoli Slovenj Gradec. Gospodarstvo: Do konca leta združene koroške zadruge Predstavniki koroških zadrug so napovedali združitev sedanjih šestih zadrug v eno, ki naj bi začela poslovati v začetku prihodnjega leta. S tem želijo zmanjšati stroške poslovanja in se prilagoditi sodobnim tržnim pogojem. Da bi izpeljali projekt razvojnega prestrukturiranja zadružništva in hranilništva, so direktorji zadrug na Koroškem ustanovili konzorcij, ki bo do konca leta pripravil vse potrebno za združitev. Razloga za združitev zadrug ne gre iskati zgolj v spremenjenih tržnih razmerah, ampak tudi v nujnosti sanacije skupne Kreditno hranilne službe (HKS) Slovenj Gradec. Slednja seje zaradi slabega vodenja in najemanja visokih kreditov v preteklih letih znašla v izredno slabem finančnem položaju, saj je bila denimo že po reviziji računovnodskih izkazov za leto 1998 ugotovljena izguba v vrednosti 395 milijonov tolarjev. Kot je povedal direktor Kmetijsko gozdarske zadruge Ledina v Slovenj Gradcu Mirko Tovšak, bodo izgubo HKS pokrili s pomočjo državnih sredstev, z dezinvestiran-jem in s prihodnjim, bolj konkurenčnim poslovanjem. »V tej smeri nam je priskočila na pomoč država, in sicer smo na podlagi lanskega razpisa za prestrukturiranje pridobili 110 milijonov nepovratnih sredstev s strani ministrstva za kmetijstvo in 75 milijonov dolgoročnega ugodnega kredita iz ribniškega sklada za regionalni razvoj. Ker je primanjkljaj še večji, ga bodo zadruge pokrivale tudi s prodajo dela svojega premoženja, ki ga za delovanje neobhodno ne potrebujejo,« je pojasnil Mirko Tovšak. Kot je povedal, računajo, da bodo združene zadruge, ki imajo preko tisoč članov, močnejše na prodajnem in nabavnem trgu. »Z enotno komercialo bomo imeli bistveno boljše nabavne pogoje, seveda pa pri tem moramo racionalizirati proizvodnjo. To pomeni, da bo potrebno zmanjševati število zaposlenih, in sicer na tistih področjih, ki so bila zdaj organizirana v okviru posamezne zadruge. Gre na primer za računovodstvo, komercialo, administrativne funkcije in tako naprej, nekaj pa bo tudi prerazporeditev iz ekonomske v trgovsko dejavnost. Precej zaposlitev je bilo že zdaj sklenjenih za določen čas, kar pa olajšuje zmanjševanje števila delovnih mest,« je razložil Tovšak. Načrtujejo, da bodo od sedanjih 161 zaposlitev v prvi fazi ohranili 145 delovnih mest, v kasneje (približno čez tri leta) pa bo zaposlenih 130 delavcev. Sedež zadruge je predviden v Slovenj Gradcu, čeprav to vprašanje še ni povsem usklajeno. Predvidena pa je ohranitev poslovalnic v Dravogradu, Vuzenici in na Prevaljah, kjer bodo lahko kmetje še naprej opravljali odkupe kmetijskih proizvodov. Petra Lesjak Tušek Srečanje uporabnikov programske opreme KOPA /COFA računalniški inženiring d.d. Podjetje Kopa je 7. septembra na Rogli priredilo tradicionalno Srečanje uporabnikov njihovih informacijskih rešitev. Namen srečanja je bilo predstaviti novosti s področja aplikativnih rešitev in najnovejše tehnologije strateških partnerjev. Dogodek je bil namenjen izmenjavi izkušenj, utrjevanju vezi med uporabniki in podjetjem Kopa ter zabavi in sprostitvi. »Naši uporabniki so osrednjega pomena tako za naš uspeh, kot za našo prihodnjo strategijo razvoja in dejavnosti,« je poudaril Bernard Osvald, direktor podjetja Kopa. »Srečanje z njimi nam je omogočilo predstavitev naših rešitev, obenem pa je lahko tudi naše podjetje pobliže prisluhnilo njihovim željam.« Podjetje Kopa se zaveda pomembnosti strank pri izdelavi novih rešitev in tako poskuša upoštevati njihova mnenja in povratne informacije. Srečanje je bilo sestavljeno iz dveh delov: formalnega, v okviru katerega so potekala predavanja in predstavitve podjetij Kopa, Oracle in Compaq, ter neformalnega, v okviru katerega so se lahko obiskovalci udeležili različnih športnih aktivnosti. Kopa želi svojim uporabnikom ponuditi storitve najvišje kakovosti, kar pa je mogoče storiti le s stalnim spremljanjem želja in potreb uporabnikov. Obenem pa so na srečanju predstavili tudi tehnologije in novosti strateških partnerjev, saj so na prireditvi sodelovali tudi podjetji Compaq in Oracle. »Uporabniki naše opreme so pokazali veliko zanimanja za nove tehnologije, saj se čedalje bolj zavedajo nujnosti prehoda v elektronsko poslovanje,« je razložil direktor Osvald. Podjetje Kopa skuša s tovrstnimi srečanji poudariti pomembnost stalnega prilagajanja potrebam trga in novim tehnologijam. PR KOPA računalniški inženiring d.d., Kidričeva 14, 2380 Slovenj Gradec tel: (02) 88 39 700, fax: (02) 88 39 777, e-mail: info@kopa.si, www.kopa.si ENERGETIKA RAVNE, d.o.o. SVETUJE KDAJ IN KAKO PRISTOPITI K IZBIRI DOBAVITELJA ELEKTRIČNE ENERGIJE SLOVENSKE ŽELEZARNE ENERGETIKA RAVNE do.o. rm ISO 9001 Nova zakonodaja omogoča glede odpiranja trga z električno energijo tudi drugačen status odjemalcev električne energije. Nakup in prodaja električne energije preko različnih pravnih in fizičnih subjektov omogočata konkurenčnost na trgu. Omogočeno je združevanje upravičenih odjemalcev, to je odjemalcev nad 41 kW, ki s skupno količino in enim diagramom nastopajo pri nakupu električne energije, medtem ko bo potrebno upravljalcu poravnati omrežnino za vsakega odjemalca posebej, če so različni napetostni nivoji oziroma tako imenovana bilančna območja. Upravičeni odjemalci lahko po lastni presoji izberejo konkurenčnega dobavitelja električne energije. Z ozirom na to, da bo potrebno do 15. 10. 2001 izbrati in skleniti pogodbo za naslednje leto, je treba kar pohiteti. Omogočeno je torej samostojno ali z združitvijo upravičenih odjemalcev izbrati dobavitelja električne energije preko trgovca, posrednika ali zastopnika.. Konkurenčno ceno bo možno doseči z združitvijo odjemalcev, ki se s svojimi karakteristikami odjema med seboj lahko dopolnjujejo oziroma dosežejo čim bolj enakomeren odjem preko celega dneva, meseca oziroma leta (pasovni odjem). Ustrezna izbira bo predvsem pomembna za večje upravičene odjemalce. Na ceno bo vplivalo tudi obdobje sklenitve bilateralne pogodbe (letne pogodbe) oziroma sproten nakup na trgu. Konkurenčna izbira bo omogočena predvsem v letu 2003, ko bo popolnoma odprt zunanji trg in bo večje število ponudnikov. Vladaje predčasno odprla zunanji trg v letu 2002 za uvoz omejenih količin, kar ne zadostuje niti za TALUM iz Kidričeva. Uvoz bo zagotovljen za najugodnejšega ponudnika. Za uvozno kvoto je potrebno na osnovi razpisa ELES-a (vloge do 28.09.01) pridobiti pod določenimi pogoji dostop do omrežja. Tudi v okviru koncerna Slovenskih železarn, d.d. in še nekaterih upravičenih odjemalcev (nosilec aktivnosti je ENERGETIKA RAVNE,d.o.o.) poteka sodelovanje v smislu združevanja upravičenih odjemalcev ter skupni nastop na trgu z električno energijo. Anton Bertalanič Naši kraji:^ V V \/ V MEŽICI OBNOVILI TENISKA IGRIŠČA Pri teniškem klubu Mežica, ki deluje v sklopu 19 športnih društev in klubov v občini, so po petih letih postopne obnove v letošnjem poletju z ureditvijo in pleskanjem ograje končali zastavljeno obnovo treh teniških igrišč in izgradnjo klubskih prostorov. Obnova in zaščita ograje je potekala tudi s pomočjo projekta obnove športnih objektov, zato so predstavniki tamkajšnjega teniškega kluba in Športne zveze Mežica na tiskovni konferenci, navzočim pojasnili projekt sodelovanja s poslovnim sistemom Helios d.d. iz Domžal in Olimpijskim komitejem Slovenije - Združenjem športnih zvez. Podjetje Helios namreč občinskim športnim zvezam podarja barve in lake svojega proizvodnega programa, ki jih koristijo društva in klubi. »Želimo podpirati tako rekreativni kot vrhunski šport po vsej Sloveniji. Letos seje na javni razpis prijavilo kar 31 športnih zvez in društev, posebna komisija pa jih je izbrala dvanajst. Ker v naši državi v objekte, ki so namenjeni množičnemu športu in rekreaciji, ni opaznejšega vlaganja gospodarskih subjektov, ima ta naš projekt tudi simbolni značaj. Naša akcija ima tudi vizualni učinek, kajti prenovljeni objekti dajejo vsej okolici lepšo in prijaznejšo podobo. Skupna vrednost dodeljenih barv, lakov in premazov iz Heliosovega programa znaša 1,6 milijona tolarjev,« je povedala Irena Kocjan, direktorica marketinga v Heliosu. Tako so lani na Koroškem že pomagali nogometnemu klubu Peca v Črni pri obnovi nogometnega igrišča, na Ravnah pa pri obnovi Doma telesne kulture. »V Mežici smo se pred petimi leti lotili prenove igralnih površin s pomočjo različnih sponzorjev in prostovoljnim delom članov kluba. Da bi povečali uporabnost igrišč in pogoje igranja smo pred tremi leti s pomočjo tamkajšnje občine, ob igriščih namestili tudi reflektorje in zgradili primerne klubske prostore,« je poudaril predsednik TK Mežica Vlado Ovnič. »Tenis ima v Mežici dolgoletno tradicijo, saj so med obema svetovnima vojnama prvo teniško igrišče zgradili Angleži, takratni lastniki tukajšnjega rudnika. V začetku sedemdesetih let je skupina zanesenjakov zgradila tri peščena igrišča, ki so bila dolgo časa edina v Mežiški dolini. Danes je prenovljen sodoben teniški center pod okriljem naše občine, ki za dejavnost kluba poskrbi tudi s finančnimi injekcijami,« je dejal mežiški župan Janez Praper. Teniški klub trenutno šteje 120 članov. Pred tremi leti so imeli člansko ekipo, ki je nastopala v tretji ligi, danes večina igra tenis rekreativno, prirejajo pa razne turnirje in tečaje za otroke in odrasle. V času šolskih počitnic omogočajo otrokom brezplačno igranje. Ivo Mlakar ZAVAROVALNICA MARIBOR 50 LET NA KOROŠKEM Z novinarske konference: Janez Blagotinšek, direktor PE Koroške podružnice, Drago Cotar, predsednik uprave ZM, Natalija Postružnik - Cvikl, vodja oddelka za stike z javnostjo Na novinarski konferenci ZM ob 50. obletnici prisotnosti na Koroškem sta Drago Cotar, predsednik uprave, in Janez Blagotinšek, direktor ZM-PE Podružnice Slovenj Gradec, predstavila rezultate poslovanja slovenjgraške podružnice ZM. Govora je bilo tudi o združevanju ZM in Tilie, saj je 27. avgusta potekala obravnava na novomeškem sodišču, kije odločitev preložilo za nedoločen čas. ZM za leto 2001 napoveduje 13,2-odstotno rast, je povedal Blagotinšek. »ZM je matična zavarovalnica Koroške s 70-odstotnim tržnim deležem. PE Slovenj Gradec za letos načrtuje 3,2 milijarde tolarjev prometa, od tega dobro milijardo s pravnimi osebami, ostalo pa z občani, s katerimi imamo sklenjenih preko 80.000 zavarovalnih pogodb.« Tak načrt bo izpolnilo 23 internih delavcev in 13 redno zaposlenih zastopnikov v PE Podružnici Slovenj Gradec. Za ZM na Koroškem in širšem velenjskem območju sklepajo zavarovanja še pet agencij in trije samostojni podjetniki, kar pomeni 25 ljudi. Najmočnejša zavarovalna skupina je zavarovanje avtomobilske odgovornosti cestnih vozil, sledi ji kasko zavarovanje cestnih vozil, nato požarno zavarovanje in zavarovanje elementarnih nevarnosti ter druga premoženjska zavarovanja. Zavarovalnica Maribor d.d. kot celota je v prvih sedmih mesecih letošnjega leta rešila 6236 škod, ki so v povprečju pomenila izplačila v višini 494 tisoč tolarjev po primeru. Še tri leti nazaj (v letu 1998) pa je v enakem obdobju ZM rešila 5500 odškodninskih zahtevkov, ki so v povprečju znašali 383 tisoč tolarjev. Opaziti je torej, da se dviga tako število zahtevkov po odškodninah kot višina zahtevane odškodnine. V porastu je izplačilo »nematerialnih odškodnin«, tako pri avtomobilskih zavarovanjih kot pri drugih zavarovanjih odgovornosti (splošna, poklicna...). NAČRTI ZA LETO 2001 ZM je v prvih šestih mesecih zbrala za 16,6 milijard tolarjev premije, PE Slovenj Gradec pa 1,6 milijarde tolarjev. V PE v Slovenj Gradcu so za leto 2001 predvideli 13,2 % rast prodaje zavarovanj. Polletni rezultati poslovanja so vzpodbudni in kažejo, da bo načrtovana prodaja dosežena. V klasičnem domačem okolju Koroške z večinskim tržnim deležem na bistveno povečanje števila zavarovanj ne računajo. Vsi njihovi napori na tem območju so usmerjeni v ohranjanje portfelja, v dvig kakovosti storitev, v izpopolnjevanje prodajnega in poprodajnega servisa v skladu s certifikatom kakovosti ISO 9001, ki ga je ZM prejela že leta 1999. Začetek leta 2001 je za PE Slovenj Gradec povezan z odločnejšim tržnim nastopom in ustreznim organizacijskim preoblikovanjem prodajne mreže na območju občin Velenje, Šoštanja in Šmartna ob Paki. ZM je imela pred letom 1977 na območju bivše občine Velenje visok tržni delež. Z okrepitvijo prodajne mreže in računajoč na sinergijske učinke pripojitve Zavarovalnice Tilie, ki je na velenjskem območju že razpoznavna in prisotna, nameravajo v prihodnjih letih doseči in preseči položaj, ki so ga že imeli. Sodoben zavarovalni produkt, imenovan »individualno premoženjsko zavarovanje«, je ZM začela tržiti že v preteklem letu. Izkazal se je za uspešnega. Številne izpeljanke v okviru omenjenega zavarovanja, prilagojene finančni sposobnosti zavarovancev, nudijo optimalno možnost varovanja premoženja občanov in ohranjanja njegove vrednosti. Čeprav se v ZM skušajo kar najbolj prilagajati spremenjenim potrebam zavarovancev - tudi njihovi kupni moči, »ugotavljamo, da je še zmeraj veliko premoženja nezavarovanega. V zadnjih dveh mesecih so na področju Koroške pogorela kar tri nezavarovana gospodarska poslopja. To ni le velika gospodarska škoda za prizadete posameznike (neprimerno bi jo bilo primerjati z višino zavarovalne premije), ampak za širšo skupnost. Zavarovalna kultura pri nas še zmeraj ni kdove kako visoka,« je dejal Blagotinšek. »Modri kasko« je prav tako novost na slovenskem tržišču, najbolj celovito in kakovosto avtomobilsko zavarovanje z asistenco druge največje asistenčne hiše na svetu AXA, kar ga v tem trenutku ponujajo slovenske zavarovalnice. S to obliko kasko zavarovanja je zavarovančev avtomobil zavarovan kjerkoli v Evropi. Zagotavlja 24-urno pomoč na cesti doma in v tujini. K modremu kasku je moč priključiti zavarovanje delne kombinacije T za riziko tatvine in druge izboljšane kombinacije delnega kaska. Zaupanje zvestim zavarovancem izkazuje ZM tako, da zavarovanci v najvišjem bonusnem razredu pridobljeno boniteto ohranijo tudi v primeru enega škodnega dogodka. S ponudbo dodatnih prostovoljnih pokojninskih zavarovanj ZM zaokrožuje paleto osebnih zavarovanj. V zadnjem mesecu so ta zavarovanja postala aktualnejša tudi z vidika občutnega znižanja vstopnih stroškov ob priključitvi pokojninskemu načrtu »Moja naložba«(4,5%) in tudi izstopnih stroškov (0,3%). ZM-PE Podružnica Slovenj Gradec skoraj dva odstotka (kar pomeni preko 60 milijonov tolarjev) zbrane letne premije namenja spozoriranju različnih organizacij. Le manjši del teh sredstev je namenjen sponzoriranju večjih športnih klubov, kot je npr. RK Prevent, NK Korotan, NK Dravograd, NK Radlje... , večina sredstev pa je razpršena med humanitarne organizacije, kulturna, športna in gasilska društva, lovske družine, ipd. -vik naši kraji Ravne na Koroškem: OB KRAJEVNEM PRAZNIKU »OF - 12. oktobra 1942 so RAVENSKI vžgali tukaj borbe kres in les jim bil je brat.« To je avtorsko posvetilo koroškega velikana slovenske besede, dr. Franca Sušnika. Vgrajeno je na spominskem obeležju na Navrškem vrhu. Obeležje je bilo na pohodu občinskega odbora ZB zgrajeno leta 1958 v spomin na junaško dejanje peščice domoljubov. Na ta dan so se na Veržunoven travniku, obkroženim z gozdom Navrškega vrha, pred mostom okupacijskih sil Tretjega Reicha zbrali, odločeni, z domovinsko ljubeznijo prežeti možje: Beno Kotnik - Lubas - kmet, Anton Metarnik - gozdar pri grofu Thurnu, Janko Rožman - knjigovodja grofa Thurna, Pavel Medvešek in Viktor Krevh - fabriška delavca. Ustanovili so prvi odbor OF - območje Guštanja. Šesterica je takrat doumela, da je tudi na tem severnem delu Slovenije potrebno organizirati oborožen odpor proti okupatorskim silam in njihovim domačim pomagačem. Temu uporu v čast in ponos praznujemo Ravenčani, 12. oktober je bil pred skoraj 25. leti izbran za krajevni praznik mesta Raven. Praznujemo ga pravzaprav zato, da plemenita junaška dejanja v kateremkoli obdobju slovenske preteklosti ne bi utonila v pozabo. Popotnica prazniku pa naj bo tudi zahvala in obenem pohvala vsem načrtovalcem, izvajalcem in oblikovalcem finančnih transakcij rekonstrukcije krožne ceste na Čečovju, pri čemer je treba izpostaviti občinsko upravo in občinski svet ter KP LOG. Rekonstrukcija je zajela tudi temeljito obnovo pločnikov, cestne razsvetljave, pridobljena so bila dodatna parkirišča, mogoče najbolj obsežen je bil obseg v podzemno infrastruktiro (kanalizacija, vročevod, vodovod, elektrovodi za cestno razsvetljavo). Zahvala gre tudi prebivalcem Čečovja in drugim udeležencem v prometu za strpnost, uvidevnost in spoštovanje spremenjenih prometnih razmer v času obsežnih, predvsem pa zahtevnih del. Res je, da je ta rekonstrukcija letos v naselju Čečovje, vendar je nesporno, da so zaradi nje tudi celotne Ravne postale lepše, prijaznejše za vse nas in za tiste, ki k nam prihajajo od drugod. Tudi zaradi tega je naš letošnji krajevni praznik še bolj naš, bolj svečan, bogatejši. A. Janežič Utrinki iz Mislinje GOBARSKO SREČANJE Turistično društvo Mislinja je letos že drugič organiziralo srečanje gobarjev na turistični kmetiji Miklavž v Mislinji. Namen srečanja je, da bi gobarji nabrali kar največ gob v gozdovih mislinjskega Pohorja, ob enem pa spoznali, katere gobe so užitne, katere ne. Ob času nabiranja je bilo vreme vseskozi sušno, zato v pohorskih strminah letos ni zraslo veliko gob. Kljub temu so na srečanju gobarji prinesli kar okoli 60 vrst gob, njihovo užitnost pa je predstavil Branko Vrhovec, mojster poznavanja gob iz Horjula. Gobarska srečanja v Mislinji bodo odslej tradicionalna. OZKOTIRNA ŽELEZNICA Janko Krebel. upokojeni rudar iz Mislinje, se še iz otroških let dobro spominja ozkotirne železnice, ki je bila okoli leta 1904. med prvimi v Evropi, speljali pa sojo po mislinjskem jarku. Po tej železnici so iz mislinjskih pohorskih gozdov spravljali les v dolino. Okoli leta 1957 železnico razdrli in tako se je končala njena življenjska pot. Čisto v pozabo pa zopet ni šla. Janko Krebel se je namreč še dobro spominja in takšno, kakršna je bila, jo je izdelal v miniaturi. Da bi njegovo železnico videli tudi mlajši rodovi, jo je razstavil v izložbenem oknu mislinjskega Marketa Zipo. MNOGA KMEČKA DELA OPRAVIJO Z VOLI Na naših kmetijah so nekoč z volovsko vprego večinoma opravili vso kmečko delo na polju in v gozdu. Z nabavo kmetijskih strojev so kmetje opustili rejo volov. Na Konečnikovi kmetiji v Mali Mislinji pa še danes redijo vole in z njimi opravljajo mnoga kmečka dela. Tudi letos so z njimi kopali krompir in, kot pravi gospodar kmetije Tone Sovič, so jim voli v veliko pomoč še pri spravilu lesa in pri drugih kmečkih delih. Z čas, ko bodo stare vole prodali mesarju, pa v hlevu že vzrejajo mlade vole, ki so na tej kmetiji že tradicija. Franc Jurač Lepote kulture in zgodovine Lepo so uhojene te poti. Speljane od orjaških lip, od cerkve do cerkve, na onkraj tistih rdeče belih stebričkov in kamnov, ki označujejo nevidno črto državne meje. To je mejna planinsko turistična pot »Lipe - cerkve«, ki je kot nalašč, da jo v samotnem miru, v družbi ali z družino prehodimo v dnevnem pohodu. Lahko si privoščite tudi samo posamezne etape. Vsaka bo lepo doživetje. Resje menda imel tu stvarnik že vrečo prazno ali pa mu je, tako so govorili, zlobec razrval, razmetal lepe ravnice, ki so ostale daleč za njim. Pa ga je, tako legenda, dobrotnik ukanil. Semkaj je vsipal toliko lepote, raznolikosti in presenečenj, da jih ne najdete v neskončnih ravninah daljnih dežel. Takšna je torej ta pot lepot, zgodovine in starih legend. Snovalci, avstrijski turistični delavci, g. Zatiko in Karli Miheu iz Agencije za turizem občine Muta, so patini preteklosti dodali dobro zajemalko novejše, vendar manj znane zgodovine. Pa bo kar prav, saj je to del nas, pa bi brez obeležja šlo v usedline, postalo pozaba. Če boste utrujeni, boste nemara potrebovali sprostitev za dušo, stopite na pot velikih lip in zanimivih cerkva. Skoraj kjerkoli lahko vstopite; na Radeljskem prelazu, na Jerneju, pa še nekaj mejnih prehodov je označenih. Imejte s sabo le kak veljavni osebni dokument. Tu se srečate z Evropsko potjo Od Baltika do Jadrana«, lep del boste hodili po »Mejni panoramski poti«. Povsod pa prijetna presenečenja. Le starost še pomni, le orumeneli papirji še kažejo, da je bil sv. Anton na Ivnikom - Eibiswaldom radeljska fara. Vsekakor veste, da so poslikani leseni stropovi cerkva nekaj posebnega? Pa jo najdete na poti, ko se ustavite v Sv. Lovrencu... Naj ne bo neskromno. Pri nas, na tem majhnem prostoru, so kar štirje takšni dragulji; Duh na Kozjem vrhu. Magdalena pri Murnhofu, Rotunda na Sp. Muti in župnišče v Vuzenici. Potem pa daleč, daleč nič kaj podobnega, zgodovinarji pravijo, zelo dragocenega. Poti so dobro uhojene. Popotnikov ne manjka. Srečali boste posameznike iskalce posebnosti. Že na daleč prepoznate ljubitelje mirne narave. Tiho jih nese pot skozi vejevje gozdov, mimo senožeti, skozi trave. V vlažnih tleh so podpisi drugih uporabnikov. Jelena od srne boste že ločili, polagoma prepoznate »podpis« srne z mladiči, veverica vam pusti sporočilo na objedenem storžu, jutranje trave vam spregovorijo o nočnih sprehajalcih. Sčasoma se naučite prebirati to knjigo. Morda je pozimi pot še lepša, zapisi bolj vidni, tu srež še zapoje, zacinglja, ko se ga dotaknemo, sneg je še kristalno bel. Videli boste, kako so lahko te strani sončne in zakaj pravijo Ivniku Ivnik, ko je ves v kristalih ali meglicah. Naravna posebnost, zapisana v imenu. S te strani pa orjaške lipe. Sleherna s svojo legendo, z zanimivo preteklostjo. So videle Turke, preživele vojne in strele, Primoževa, Herkova, Ižakova in druge. Krepko nad osem metrov obsega so namerili najbolj mogočni. Pokojni prof. Šušteršič ji je prisodil drugo mesto v Sloveniji. In sestre niso bistveno manjše. Ja, Lapovnikova lipa je v krizi, menda tudi lipe umirajo kot ljudje? Celo nočni pohodi so nekaj lepega, le po mejni črti ne hodite ponoči, to je stvar prihodnosti. Mučki planinci pa se vsakega novega leta dan ali ob kakšni polni luni odpravijo na nočni Bricnik. Če ne boste preglasni, vam bo narava nasipala poln nahrbtnik doživljajev. Ste že poskušali privabiti sovo? Tiho kot misel zaplava nam vami, se oglasi le od daleč. Morda v jesenskih nočeh srečate tisto največjo kuno, jazbec mu pravimo, godrnjaje se vam bo izognil. Presenečeni boste, kako se v naravi skoraj ničesar ne sovraži, le izogiblje se človeku, živi in pušča živeti. Lajajočega prijatelja pustite doma ali ga vodite na povodcu, namenite mu drugačne izlete. Na celotni poti vas bodo spremljale table s slikami in kratkimi opisi zanimivosti. Morda je ponekod kanilo tudi nekoliko vznesenosti. Nič hudega, vsi ne gledamo z enake višine, skozi ista okna. Z obeh strani tiste, pred desetletjem ob vojni dobro očiščene in takrat z zastavami označene meje, boste našli dovolj rešitev proti lakoti ali žeji, pa še cene so v mejah normale, bi rekli matematiki. k. vaiti ZLATA JESEN DRAVOGRADA Zlata jesen je po vsebini in po številu sodelujočih še vedno ena od večjih turistično zabavnih prireditev Dravograda. Celo v koroškem prostoru nekaj tehta. Ne moremo prezreti tudi tistega vedno močnega kulturnega naboja, ki ga v tem času prinesejo v kraj. Tvegal bi zapisati, da postaja celo vodilni del jesenskih prireditev, ki so v organizaciji Turističnega društva. Škoda le, da jim, kot zakleto, že vrsto let rado ponagaja slabo vreme. Koliko organizacijskih naporov, sestankov, prepričevanj, poti in še marsikaj drugega je potrebnih, da se ustvari dolga kolona prikaza domačih običajev. Množica dela je v Domača ponudba ne razočara »štantih« vedno bolj pestre in dobre domače ponudbe. Tudi cene se nekako umirjajo, so vabljive, le naša kupna moč vedno bolj peša. Manjka nam tisti tolar, ki ga evrop-ski človek še lahko brez posebnega drugega prikrajšanja vloži v tur-p istično pestrost življenja in v kakšen tovrstni priboljšek. Na kraju pa še to vreme. Nekaj se dogaja in vztrajnosti velja iskreno zaploskati. Še posebej, ko mnogi od utečenih večjih prireditev odstopajo. -kv P.S.T. d.o.o. Javornik 12 Ravne na Koroškem TEL./FAX: 02/82 23 944 N MI: 050 654 341 GSM: 041 712 732 • Žaluzije • Lamelne zavese • Menjava oken (les, alu, pvc) Ugodne cene! Dobava, izdelava, montaža PREVERITE CENE, KAKOVOST IN DOBAVNE ROKE! • Alu-rolo garažna vrata • Alu rolete • Pvc rolete Audi Pritisnite na pedal za plin in takoj boste razumeli, zakaj smo novi motor 2.5 V6 IDI s 114 kW (155 KM) kot prvi dizelski motor na svetu združili z brezstopenjskim avtomatskim menjalnikom multitronic. Lahko uživate v udobju samodejnega prestavljanja, pospešujete hitreje kot z ročnim menjalnikom in kljub temu porabite manj goriva. Informacije o številnih drugih novostih Audija A6 lahko dobite pri vseh pooblaščenih trgovcih z vozili Audi. Avtocenter Meh Velenje, Tel.: 03/ 896 85 24 /igra® III# SLOVENJ GRADEC PREPIH KOROŠKI CjO ČASOPIS ŽELITE PREJEMATI PREPIH NA DOM ALI V SLUŽBO? Naročilo pošljite na naslov: ČZP VORANC d.o.o., Prežihova 24, Ravne na Kor. Obračunali vam bomo le stroške pošiljanja po pošti. 1 SECMM] RRwiHwifi- Splavùrjenje na Dravi ima več kot pets Srbijo, jez drugo svetovno vojno zamrla. Za doživela parvi razmah. Lani so tako koroški s Letos pa so zgradili tudi nov pristan. Turistom . Drave in nazaj Prijetno potovanje traja dve uri in pol. Dalj Splavarjenje natej poti traja štiri ure. Na splavu, ki vozi po Dravi, je prostora za okrog 60 ljudi. V pristanu dela na splavu. Ekipo sestavljajo poleg njega še ravnjak. prednjak in zaanjaK, sami pr dobro malico in pijačo. Tradicionalna flosarska malica je sestavljena iz golaža, polente, muzikante, da se lahko potniki na splavu veselo zavrtijo. Veselo m zanimiveje ves čas vožnje. Bodisi na krajši, bodisi na daljši progi se potnik niti sekundo ne dolg nekoč v zgornji Dravski dolini, na slikovit način spoznali šege in navade, uživali v čudovitem utripu neokrnjene nar je lahko proglašen za flosarja. K>- . ; vnrij na Dravi nudijo različne programe, posebej prilagojene potrebam potnikov: program za šolske skupine, jutranji progra- . • . ■ program (vožnja ob baklah), programi za praznovanje rojstnega dne, raznih obletnic, družabnih srečanj...tudi za spm 1 'dba je tako široka, da je lahko zanimivo vsakomur zanimivo, prijetno in poučno. In varno. Splav ima namre)' PROGRAMI: • Progrurn pnlugojen zaključenim skupinam • Programi prilagojeni šolskim skupinam (od 1 do 5.ra/reda m od 6 do 8 ra/reda osnovnih šol) • Poseben program za daljšo vožnjo • Jutranji program (vožnja ob svitu) • Nočni program (vožnja ob baklah) • Prilagojeni programi za različne priložnosti (poslovni partnerji, rojstni dnevi, razne obletnice, srečanja, .) 1 I Koroška bo pela samo za vas. -ÓZ naiHdul^__________________________________PREPIH IZ ŽIVLJENJA KLUBA KOROŠCEV LJUBLJANA Piše:Renata Picej KOROŠCI NA ČEŠKI KOČI Že vse od prvih pomladnih dni smo se dogovarjali za vzpon na Češko kočo, ko pa smo v svoji sredini v začetku leta gostili Davorja Karničarja in je le-ta prav prijazno prosil, da mu blagohotno dovolimo druženje s Korošci na njemu tako domači kočije bila odločitev o izletu zapečatena. Da ima Karničar prav posebno čustveno struno naravnano na Koroško in Korošce, je dokazal tudi s tem, da se je julija znašel na Češki koči prav na dan, ki smo ga določili za vzpon že pred meseci. Kljub temu, da ga nismo posebej obvestili, da odhajamo, je prišel kot dogovorjeno in Korošcem in sebi pričaral posebej poln in nepozaben planinski dan. Glavni organizator vzpona je bil, kot ponavadi, ko gre za gore in poti, pri katerih se kolena tako zelo približajo očem, Peter Štiglic z ženo. Kasneje se izleta nista mogla udeležiti, zato je vlogo vodje mini odprave prevzel Ivan Mrzel. Nalogo je odlično opravil in 23. junija popeljal družbo osmih planincev, v dobrih dveh urah, mimo odličnega kmečkega turizma do koče in toplega ričeta - čudovitemu dnevu z lepimi spomini nasproti. Krpač: Planinska sekcija s pridruženim članom - Korošcem Davorjem Karničarjem PRVO REDNO MESEČNO SREČANJE ČLANOV KLUBA Iran in mozaiki stare Perzije, na način Franca Pisanca Franc Pisanec, po rodu iz Slomškove Ponikve, je poročen s Korošico in zato član KKL. V okviru svoje potovalne agencije GALERIJA iz Škofje Loke že deset let uspešno organizira najrazličnejša popotovanja po zemeljskih vzporednikih in poldnevnikih. Znana in priznana so njegova raziskovanja Irske, Francije, Portugalske, Italije in Krete, vendar pa je poleg Trinidada in Tobaga v Karibih pravi turistični posladek odmaknjena in na robu potovalnega avanturizma zasidrana Perzija. Pravzaprav je to povsem novo potovanje, ki so ga Pisančevi prvič izpeljali v lanskem letu, potem pa nekajkrat zelo uspešno ponovili. Iran, ki se nam v zadnjih dneh vsled neljubih ameriških dogodkov znova riše v temnejših turističnih barvah in bo prav zato znova zdrknil na lestvici priljubljenih turističnih destinacijah, je na način, kot smo ga doživeli ob diapozitivih in izjemni spremni besedi, žarel pred nami s posebno vabljivo energijo. Velik posluh za likovno kompozicijo in sporočilno vrednost diapozitivov je skupaj s tekočo besedo Franca Pisanca doprinesel do skorajda zamaknjene pozornosti, s katero je skoraj petdeset članov KKL sledilo zgodbi o deželi peska tam nekje visoko nad morjem... Pred nami se je odvijala pravljica o Perziji, o Iranu, o »Beli revoluciji« in šahu Rezi Pahlaviju II., o njegovi Farah Dibi, o Teheranu, ki je z nesluteno brzino narasel na velemesto s 15 milijoni prebivalcev, pa o reki Zajanderud, ki bruha na dan sredi skalovja na nadmorski višini 3.200 metrov, o bogu Zaruastru, ki je umrl v bazenu z devicami in pri tem uspel ustvariti tri potomce, med katerimi je bil tudi Zaratustra,... Poslušali smo pripoved o življenju, ki ga ni brez čadorja - obvezne pelerine, s katero se ogrnejo ženske ko zapuščajo svoje domove. Prisluhnili smo življenju, ki prepoveduje kravate, vendar odobrava javna bičanja in udarce z mečem po lastni glavi, dokler vse naokoli ni krvavo - ko napoči državni praznični dan marca. Spoznali smo hotele za golobe v katerih pridobivajo prepotreben gnoj za obdelavo polj... In zagotovo nismo preslišali delčka perzijske filozofske misli, ki govori o treh pomembnih stvareh v vsakem življenju: misli, besedi in dejanju! R. Picej: Perziji je ime tudi Teheran, Shiraz, Persepolis, Naqsh-e Rajah, Naqsh-e Rostam, Pasargad, Yazd, Nain, Isfahan, Shahr-e Kord,... in zagotovo ne bomo pozabili, da je Iran med najzanimivejšimi državami, ki bi jih veljalo obiskati KROJAČEK HLACEK IMA VELIK DAN 20. septembra smo na Osnovni šoli Franja Goloba Prevalje praznovali 4. Krojačkov dan. V okviru jesenskih srečanja na Prevaljah imajo šola in oba vrtca v kraju dan otroškega veselja, ki smo ga poimenovali po Suhodolčanovem junaku Krojačku Fllačku. Leopold Suhodolčan je bil dolga leta ravnatelj naše šole in ta dan še posebej obudimo spomin nanj, njegova dela in življenje in je zanimiv in pester uvod v branje za bralno značko. Dopoldne smo popestrili z različnimi delavnicami.Učenci razredne stopnje so poustvarjali po razredih. Prvi razredi so izdelovali Krojačkove zmaje,2. razredi so se odločili, da bodo izdelovali Krojačkove gumbe iz gline, 3. razredi so se pogumno lotili izdelovanja Krojačkov Fllačkov iz papirja, 4. razredi so oblikovali različne Suhodolčanove junake iz gline in testa in jih prilepili na steklene posodice. Na predmetni stopnji so bile na izbiro različne delavnice, kamor so se lahko učenci vključili po svoji izbiri,presoji in interesih. V literarni delavni- ci so v računalniški učilnici pisali pesmi,v tehnični delavnici so izdelovali stojala za svinčnike z motiviko Krojačka Fllačkajžgali v les), v kuharski delavnici so pekli piškote v obliki raznih predmetov iz Suhodolčanovih knjig, v likovni delavnici so izdelovali kipe iz gline, v posebni delavnici so slikali na steklo, v športnih delavnicah so igrali košarko in nogomet za Krojačkove diplome. Skupina učencev je šla po poti Skritega dnevnika in iskala na prizorišču dogajanja skriti dnevnik, dve skupini sta šli na Ravne v Koroško osrednjo knjižnico, kjer so si ogledali Suhodolčanovo spominsko sobo in razstavo o Franju Golobu, novinarska delavnica je imela svoje uredništvo v knjižnici in skupina mladih novinarjev je obiskala vse delavnice. Učenci so bili v delavnicah zelo zadovoljni in so uživali ob delu, kar smo izvedeli tudi iz ankete, ki smo jo novinarji naredili v nekaterih delavnicah. Ob 11. uri smo se vsi zbrali v športni dvorani, kjer je bil gost pesnik in humorist Andrej Rozman Roza. V popoldanskem času sta bili še dve pomembni prireditvi. V parku znanih osebnosti Prevalj je potekalo odkritje doprsnega kipa Franju Golobu, po katerem nosi naša šola ime. Po kulturnem programu in odkritju pa so nas v športni dvorani zabavale še Foxy teens. Mladi novinarji OŠ Franja Goloba Prevalje Oktet Lesna v Iranu »DIALOG MED CIVILIZACIJAMI« V poletnem času je Oktet Lesna iz Slovenj Gradca gostoval v Iranu. Turnejo je v sodelovanju s slovenskim veleposlaništvom v Iranu organizirala Iranska fundacija Niavaran Atristic Creations iz Teherana. »V času gostovanja smo člani okteta nastopili na treh celovečernih koncertih - v Teheranu smo imeli dva koncerta, enega pa v Shirazu - drugem največjem mestu Irana, kjer smo bili po islamski revoluciji leta 1979 prva vokalna skupina iz Evrope, ki je gostovala v tem čudovitem mestu v osrčju Perzije. Iran je v nas pustil veliko različnih, tako pozitivnih kot tudi negativnih vtisov. Kljub vedno večji odprtosti, ki pa je še vedno na zelo nizkem nivoju, je to družba, kjer pod velikim vplivom verskega fanatizma vladajo verski poglavarji. Na junijskih volitvah je sicer ponovno zmagal reformistično usmerjeni predsednik Fiatami, vendar pa mora vse pomembnejše odločitve sprejemati v soglasju z verskimi voditelji, kar kaže na to, da islamska vera obvladuje in pogojuje življenje v skoraj 70-milijonskem Iranu. Kljub temu je našemu oktetu na koncertih uspe- lo vzpostaviti neposreden stik s poslušalci, ki so nas sprejeli z neverjetnim navdušenjem. Za vsakega pevca je največja nagrada zadovoljstvo poslušalcev, zato teh treh koncertov, na katerih je bilo skoraj 1600 resnično navdušenih obiskovalcev, člani Okteta Lesna nikoli ne bomo pozabili. V teh osmih dneh v Iranu smo sklenili tudi nekaj zelo trdnih prijateljstev, ki jih bomo po naših najboljših močeh poskušali ohranjati ter s tem še poglabljati vez, ki smo jo spletli z ljudmi, ki živijo v neki popolnoma drugačni civilizaciji,« je povedal član Okteta Lesna Franjo Murko. Brezočnik v galeriji Uršnik Ravenski likovni pedagog in slikar Stojan Brezočnik ne počiva. Spomladi je razstavljal tihožitja v Vinoteki Mihelač, te dni pa postavil na ogled zgodbe, ki jih upodablja na platnu. Dela so nastala letos poleti in so izraz pripovednega slikarstva o vsakdanjem življenju, kot ga slikar nosi v sebi. Razstava z naslovom Slike iz hiše bivanja je na ogled v galeriji Uršnik na Ravnah na Koroškem. -vik NOVA KNJIGA Janez Mrdavšič: Krajevna in domača imena v Mežiški dolini Janez Mrdavšič, nekdanji spoštovani in priljubljeni gimnazijski profesor slovenščine in ravnatelj Koroške osrednje knjižnice, pisec avtobiografije, raziskovalec življenja in dela dr. Alojza Kuharja, že vrsto let zbira in raziskuje krajevna in domača imena v Mežiški dolini. Nastalo je dragoceno imenoslovno delo, v katerem je najprej predstavljen in izpopolnjen zapis krajevnih imen iz leksikona Slovenskih krajevnih imen, v drugem delu pa je po abecedi urejen seznam nad petsto hišnih in domačijskih imen v Mežiški dolini z uradnim zapisom in narečnim izgovorom. Moškemu hišnemu imenu sledi poimenovanje hišnih gospodinj s priponskimi obrazili: -inja > -ija, -ja/-je, -na/-ne, -Ica, -ca, -ka, -a, -la, naveden je mestniški edninski sklon s končnico -u > -o ali -i, na koncu pa svojilni pridevnik na -ov > -u. Če je ob hišnem imenu znano še prvotno ali drugotno domačijsko ime, tvorjeno z enim od obrazil: -je, -sko, -ško, -čko in s predlogom na v mestniku, je dodana oblika ustreznega svojilnega pridevnika na -ji ali v podobnem svojilnem pomenu ustreznega pridevnika na -ski, -ški, -čki. Avtor pri večini gesel pojasnjuje nastanek hišnega imena iz osebnih imen, iz poimenovanja poklicev, iz krajevnih lastnih in občnih ter ledinskih imen in iz vzdevkov po živalih in rastlinah ter po človeških telesnih in duhovnih lastnostih. Le redka imena ostajajo nepojasnjena ali pa je možnih več razlag njihovega nastanka. Avtor pojasnjuje tudi tvorbo imen z domačimi in tujimi priponskimi obrazili. Ker so hišna imena verjetno nastajala že pred zapisom priimkov, so se tudi kot priimki ohranila. Dragocena je tudi mestoma dodana opomba, na katerem mestu je določeni priimek v Sloveniji. Narečjeslovcu so zapisana imena tudi dragoceno gradivo za študij glasovne in oblikovne podobe imen. Pojavi palatalizacij in jotacije so nadrobno opisani. Značilnosti mežiškega narečja se kažejo v dvoglasnikih ie in uo: Mieh, Sienčnik, Gruobar, posebnosti podjun-sko-mežiškega narečja še v premeni à v 6, -an- v -oun-: Rošešnik, Onži, Bróunat in nosnega è v a: Desàtnik. Naglasne razmere so zaradi mladih naglasnih umikov zelo zapletene in pojavljajo se kratki naglašeni samoglasniki sredi besede, opaža se tudi samoglasniški upad nenaglašenih samoglasnikov. Priponska obrazila so pogosto naglašena: Robnik, Končnik, Rebernik, Jesenik. Naglas se lahko umakne na predpono: Nšvršnik, Pólesnik. Koroško prehajanje I v v pred a, o, u je ohranjeno tudi v imenih: Govób, Vadlnik. V mestniku ednine moškega spola je na Koroškem danes edina končnica -u, ki se izgovarja kot -o, v imenih pa se pojavlja tudi -i kot edina ali izbirna končnica. V tvorbi feminativov je znan preglas -nja > -ne/-je, ki je za vsemi palatalnimi glasovi znan na Strojni. Hvaležni smo požrtvovalnemu avtorju za knjigo - izredno redkost v slovenskem imenoslovju. prof. dr. Zinka Zorko Knjiga je izšla pri založbi Voranc Ravne na Koroškem. »DA BI KAMNI OŽIVELI« Pet zgodb Janka Sušnika o rimskih nagrobnikih iz Dobje vasi Nedavno sta prevaljsko Kulturno društvo Mohorjan in celovška Mohorjeva družba skupaj izdala brošuro prof. dr. Janka Sušnika z naslovom »Pripoved rimskih nagrobnikov iz Dobje vasi«. Kratek uvod vanjo o Prevaljah in Ravnah v antiki je napisala znanstvena svetnica Marjeta Sašel Kos. Iz njega izvemo (če tega nismo vedeli že prej), da je v rimskih časih tod mimo vodila cesta, ki je povezovala takratno Celeio (Celje) in središče Norika Virunum (kraj, nekaj nad današnjim Celovcem). Ker so na začetku 20. stoletja v strugi Meže med današnjo tovarno le- penke in Brančurnikom našli precej odlomkov in kipov, ki pripadajo rimskim grobnicam, iz tega upravičeno sklepamo, da je bilo takrat na Zagradu pri Prevaljah rimsko naselje, verjetno obcestno postajališče neznanega imena (Sušnik predlaga zanj ime Prae Valle - kraj pred Podjunsko dolino). Nekaj teh reliefov je hranjenih v lapidariju Koroškega muzeja na ravenskem gradu in o njih je pet zgodb napisal (ter prispeval ilustracije) Janko Sušnik. Bolj primernega avtorja bi težko našli, saj predvsem zna latinsko, je široko izo- bražen zdravnik in znanstvenik ter uspešen slikar. Vsak relief oz. kip je najprej predstavljen z risbo in muzejskim opisom, sledi pa zgodba iz časov, ko so te skulpture nastale. Berejo se prijetno in izpričujejo poznavanje življenja v tisti dobi. Po avtorjevih besedah jih je napisal zato, »da bi kamni oživeli in spregovorili,« pa da bi »zbudil radovednost mladih, ki bodo imeli znanje in našli denar za raziskovanje« rimske preteklosti domačih krajev. Zelo lep namen. Brošura obsega 60 strani in je izšla v nakladi 500 izvodov. Marjan Kolar Knjiga življenjskih pripovedi »Minilo je kot prijetne sanje« Občina Ribnica na Pohorju je izdala knjigo življenjskih pripovedi svojih petnajstih občanov in trinajstih občank, ki jih je v celoto strnila in uredila Marija Makarovič. Doživete pripovedi nas popeljejo v čase pred drugo svetovno vojno, med vojno in po njej in slikajo usode ljudi v tem delu pohorskega hribovja. Usode kmetov in kamnosekov, ki so globoko zarezale v duše Ribničanov in okoliških kmetij. Vse po vrsti trde, a vse po vrsti upajoče v boljši jutri. Že sedanjost je prežeta z mnogo lepšim življenjem in hvaležnost za to dobrino veje iz vseh njihovih spominov. Za pokušino preberimo odlomek iz pripovedi, ki jo v obsežno knjigo prispeval Drago Zaveršnik: »... Saj je resnica, da brez dela ni jela. Čeravno je pošten kruh najtrši, je pa zato najslajši. Kdor izprosi, ta lahko nosi. In tudi ta rek nekaj velja in se ga splača držati, da lepa in poštena beseda lepo mesto najde in prenekatera še tako trda vrata življenja odpre. Tako meje življenje učilo in še resje. Odkrito vam povem, da se zemlja ni nič spremenila, ampak mi smo spremenili ves svet. Ne zavedamo pa se, kako z ekstremno tehnologijo dan za dnem uničujemo mater zemljo, ki nam temeljito vrača svoje bolečine. Pomislimo na poplave in sušo. Kdor se še spomni, lahko pove za leto 1960, kako je bil lep pogled po kmetijah okrog Ribnice, katerih njive so bile zasejane z raznimi žiti, krompirjem, korenjem, fižolom in peso. Po gnojiščih seje postavljal petelin z veliko družino svojih družic in piščancev. Gospodar je z zaplatami pokrpanimi hlačami ali suknjo in od potu zamaščenim klobukom oral njivico za setev. Ko je zoral ogon ali dva, čemur pri nas rečemo leho ali dve, je malo počival. Počivali so tudi voliči in pobič, ki jih je gonil. Če je pa bil orač žejen, je naredil iz flaše en ali dva dolga cuka jabolčnika, ki mu v Ribnici pravimo mošt. Ni več kožuhanja - šopinanja. Ni več njiv in njivic, ki bi se lesketale od zorečih pridelkov. Ljudje so se tudi nekako spremenili, saj vse gospodarstvo sveta zelo vpliva _ i^i Minilo je kot prijetne sanje ' tudi na podeželje pri nas. Silimo v Evropo, pa nimamo take sreče, kot jo je imela moja Sivka, ko sem jaz čital knjigo. Mi še tega hitro ne bomo doživeli, edino bomo dobili nore krave, ob katerih bomo tudi mi ponoreli, kolikor že nismo...« -vik Kultura: GLASBENI SEPTEMBER 2001 in Wolfov koncertni abonma v Slovenj Gradcu Mednarodni festival komorne glasbe Glasbeni september (letos osmi) izhaja iz tridesetletne tradicije Festivala baročne glasbe. Potekal je od 18 do 30. septembra v Mariboru, na Ptuju, Slovenj Gradcu, Ljubljani in Zagrebu. Festival odlikuje pretanjen programski izbor (umetniški vodja festivala je eden najbolj priznanih komornih glasbenikov na svetu, Radovan Vlatkovič), visok izvedbeni nivo (na festivalu so sodelovali priznani komorni glasbeniki z vsega sveta) predvsem pa svojevrsten, v naši državi edinstven način organiziranja. Festival namreč ne vabi komornih zasedb z že pripravljenimi koncertnimi programi, temveč zgolj glasbenike - soliste, ki nato glede na festivalski program tvorijo zasedbe v Mariboru. Tako so še posebej zanimiv del festivala vsakodnevne vaje glasbenikov, ki so seveda odprte za publiko. Program Glasbenega septembra zajema komorna glasbena dela domače, evropske in svetovne glasbene literature različnih glasbenih obdobij (od baroka do sodobnih del). Program povezuje tako imenovana »rdeča nit festivala« - v letu 2001 so to dela angleških skladateljev. Ob tem festival vsako leto pri mladem slovenskem skladatelju naroči novo delo, ki je nato praizve-deno v okviru festivala. Letos je bila to skladba Projekt Satirikon I Gregorja Pirša. Festival ponuja osrednje festivalske koncerte (večerne koncerte, matinejski koncert in družinski - mladinski koncert), na katerih se predstavljajo sodelujoči glasbeniki v najrazličnejših zasedbah. V Slovenj Gradcu je bil koncert 20 septembra v cerkvi sv. Elizabete. Ajda Prislan Dobrota opogumlja Vaša dobrota vrača upanje ljudem v stiski. tel.: (01) 23 23 186, www.karitas.si Karitas Nadete ■■■■■■■■■■■■■ Prinese Vam jo poštar med 12. in 14. sept Karitas Hi študentarije Sosedi Piše: Mojca Erjavec Žlig-žlag zobnih krtačk, šumenje curka vode in škrtanje ob odpiranju različnih segmentov make-up pribora. Na koncu pa njen plah živjo in moj nasmešek. Čeprav sem v tistem študentskem domu preživela že več noči in je dobro vedela, kdo sem in h komu hodim na obiske. A še rednim stanovalcem se pogosto dogaja, da sosedov v študentskem bloku, kaj šele v najemniškem stanovanju, sploh ne poznajo. Sosedi se molče opazujejo. To je (ne)prijetna sprememba po srednji šoli, kjer vata iz učiteljev in staršev poskrbi, da se v hramu učenosti počutiš pogosto bolj nadziran kot v lastni domači sobi. Je pa tudi res, da je to varnostna mreža, ki ti preprečuje, da bi popolnoma pozabil, zakaj si v resnici tu. To se v mestu študija lahko zgodi, poleg tega, da bi se naučili samostojnosti in »samostoječnosti«, predvsem bruci z malo preveliko žlico zajamejo vse pristojnosti in užitke žodraslega’ življenja, ki jim kar naenkrat pritiče. Če lahko drugi, moram tudi jaz - je pogost izgovor, v katerem se nemalokrat skriva tudi osamljenost in nepripravljenost, upreti se volji ostalih. Sosedi pa molče opazujejo in si mislijo svoje. Tudi predavanja ali vaje po srednji šoli so -s čisto osebnega vidika - neosebna priložnost izkazovanja tekmovalnosti. Odvisno sicer od fakultete, toda pri sto ali nekajsto študentih si profestor komaj zapomni različne smeri in oddelke, kaj šele obraze ali imena. Pri vajah si kar naenkrat bi vi?, in če ne prideš, se bo ob tvojem priimku znašel minus, kar bo imelo morda konec leta zate slabe posledice. Pa kje je še konec leta! Po pripovedovanju mnogih se - medtem ko študent sedi med svojimi takoimenovanimi žkolegi’ na takoimeno-vanem predavanju, kjer profesor z nenad-kriljivo hitrostjo in obenem nezaslišano dolgočasnim glasom predava nekaj, o čemer se ne sanja nikomur razen tistim priliznjencem v prvi vrsti, ki se že ves čas vključujejo in vneto prikimavajo - torej, v katerem od teh trenutkov predvsem v nežnih mesecih začetnega leta študija se marsikateremu študentu samo od sebe v glavo prikrade vprašanje Pa kaj sploh delam tukaj? In ko se v obupu nezmožnosti najti odgovor v lastnih ovinkih nevronske mreže hrepeneče po pomoči ali namigu ozre okoli sebe, obupano zagleda obraze, kjer se zrcali vse prej kot sočutje ali modrost. Od napuha, zavisti, strahu, vdanosti v usodo do popolne praznosti -je videti na izrazih žkolegov’. Znajdi se sam. Sosedi seveda molčijo in pasejo zijala. Ko se študent nato bolj ali manj uspešno znebni eksistencialnih in identitenih dvomov, počasi pridobiva zaupanje, da seje pa kljub pastem modernega življenja v izolaciji medosebnih odnosov, kjer velja konkurenca in še kaj gršega, vendarle odločil za nekaj pravemu študiju podobnega, kar ga celo zanima - je treba to še potrditi. Na izpitih, seveda. Prva zmeda nastane že s prijavo. Na nekaterih fakultetah imajo še vedno zastareli - pa kaj zastareli, popolnoma preživeli sistem prijavljanja na izpite s papirnato prijavnico, ki jo vržete v leseno skrinjico. Kot pred stotimi ali še več leti, ne pa kot pritiče današnji postindustrijski digitalno tehnološko razviti družbi s tremi generacijami mobilne telefonije in olala sposobnimi modemi. Kako naj torej izpolnim prijavnico? Kam naj napišem svoje podatke? Kje je prostor za mojo vpisno številko? Eeee, mimogrede, kaka sploh je vpisna številka? Hej, a tista na študentski izkaznici? Eeee, kje pa je študentska? Kje jo naj dvignem? V referatu - če bi vedel, kje je to. Hm - ampak sosedi ne rečejo ne bele, ne črne. Enako je na izpitu - ravno to vprašanje mi dela probleme, hej, kako gre vprašanje 12? Tišina. Ej, kaj pa 8? Tišina -to je odgovor sosedov. Menda mi ni treba pisati še enega odstavka s podobno vsebino, da bi razmeli, za kaj gre. Človek je pogosto osamljen - naj gre za fizično samoto ali ne. Z odhodom na fakultete se začne obdobje sprejemanja odločitev za samega sebe. Pri tem ni več varnostne mreže. Ker sosedi bodo vedno molčali in se brigali zase. Ne mislim le na žresnične’ sosede, ki živijo blizu, ali na nekoga, ki se pri predavanjih usede v sosednjo klop. Gre za dejstvo, da izbereš, naročiš in plačaš sam. Vso srečo pri kosilu vsem brucem in ostalim študentom (tem je laže), dober tek v naslednjem študijskem letu. Zanima me, kaj morajo študentje pojesti pri sosedih, v tujini. Naslednje Študentarije bom napisala iz Nemčije, kjer bom na polletni degustaciji njihovega visokošolskega sistema. Naše note: V NA GRAŠKI GORI SO PELI Na Graški gori je tamkajšnje kulturno društvo v sodelovanju z Zvezo kulturnih društev Slovenj Gradec in Velenje izvedlo 26. festival narodnozabavne glasbe. V tekmovalnem deluje nastopilo 14 glasbenih skupin, ki jih je ocenjevala strokovna komisija, občinstvo pa je izbralo tudi svoj najbolj priljubljen ansambel. Po oceni strokovne komisije je postal absolutni zmagovalec festivala ansambel Zupan iz Vranskega, s skladbo »Pivce za živce«. Občinstvu je bil najbolj všeč mlad ansambel Unikat z Dolenjske. Najlepšo melodijo »Klasje» pa je na festivalu zaigral ansambel Franca Žerdonerja s prijatelji iz Velenja (na sliki). FJ. PREPIH________________________ Kuzma zaklepa Korotanova vrata Stanislav Kuzma je v vrste Korotana prišel v sezoni 2000/2001. Čeprav je jesenski del večino časa preživel na klopi, seje kasneje prebil v prvo postavo in položaja prvega vratarja ekipe do sedaj še ni izpustil iz rok. Tako je tudi letošnjo sezono začel med vratnicami edinega koroškega prvoligaša, s prikazanim pa je zaupanje trenerja povsem upravičil. Čeprav Korotan sezone ni začel tako, kot so si želeli, je Kuzma uspel ohraniti dobro formo in je svojo ekipo z atraktivnimi posredovanji kar nekajkrat obvaroval poraza. Kljub temu je tudi sam prej razočaran kot zadovoljen. »Mislim, da bi lahko imeli vsaj tri točke več. Posebej mi je žal izgubljenih točk pred domačimi navijači, saj so nas skozi celotno sezono spremljali v lepem številu. Imamo kvalitetno ekipo in za uspešno nadaljevanje ni bojazni. Mislim, da smo do sedaj imeli tudi kar precej smole in čas bi že bil, da bi na kakšni tekmi imeli kanček sreče,« je dejal Kuzma, ki je kritično ocenil tudi svojo formo: »Kar se tiče moje forme, sem začel kar dobro. Nato sem padel v rahlo krizo, a gre sedaj ponovno na bolje. Seveda pa se zavedam, da bi lahko kakšnega od prejetih zadetkov z boljšim posredovanjem tudi zaustavil. Vedno razmišljam, da bi lahko strel ubranil. Skoraj nikoli pa nisem povsem zadovoljen in vedno težim k temu, da bi popravil tudi tiste napake, ki jih drugi mogoče ne vidijo.« V lanski sezoni je Korotan večino točk osvajal ravno na domačem terenu. Letos temu ni tako, Kuzma pa meni, daje glavni razlog domačih porazov nesproščenost, saj se od ekipe, ki je kvalitetnejša od prejšnje, pričakujejo tudi boljši rezultati. V lanski sezoni je imel na klopi močno konkurenco v drugem vratarju Robertu Sragi. Ker je slednji po končani sezoni zapustil Prevalje, so bili mnogi mnenja, da bo Kuzma zaradi slabše konkurence počasi nazadoval. A zgodilo seje ravno nasprotno, saj je v dosedanjem poteku prvenstva pokazal bistveno večjo zanesljivost in tudi konstantno branjenje iz tekme v tekmo. Prvi vratar Korotana se prav tako ne strinja s tistimi, ki menijo, da v ekipi nima konkurence. »Trenutno drugi vratar Dušan Kordež iz dneva v dan napreduje, postaja boljši in je vsekakor je kvaliteten vratar. Na treningih ga je zelo težko premagati in mislim, da bi bil marsikateri vratar, ki brani v prvi ligi, slabša konkurenca od Kordeža. Nasploh oba pod vodstvom trenerja vratarjev Mudriniča trenirava kvalitetno in dobro, tako da Kordež vsekakor je konkurenca«. Seveda je njegova želja, da bi si našel dobro organiziran klub v tujini. Sam bi najraje odšel v Nemčijo, z zadnjimi obrambami pa je vsekakor opozoril nase. Ob vsem tem pa nikoli ne pozabi na zveste navijače. »Še nikoli nisem imel takšnih navijačev, spodbujali so me tako v dobrem kot slabem. Lahko rečem, da jih zelo spoštujem, saj so nam že mnogokrat pomagali do zmage. To še posebej velja za tekmo s Publikumom, ko so se kljub slabemu vremenu zbrali v lepem številu. Upam, da jim bomo z dobrimi igrami zvestobo uspeli vsaj delno poplačati.« Bogdan Tušek Koroška cilja visoko Košarkarski klub Koroška bo v oktobru začel s tekmovanjem v 3. slovenski košarkarski ligi. Igralci pod vodstvom trenerja Luke Lužnika se pred začetkom že vneto pripravljajo, priprave potekajo kar na Prevaljah, kjer imajo za delo idealne pogoje. Ekipa je sestavljena iz domačih igralcev, zaznamuje pa jo predvsem mladost, saj je večina igralcev članskega moštva še mladincev, nekaj pa je tudi nadarjenih kadetov. Člani bodo tako kot lani vse tekme odigrali v dvorani OŠ Franja Goloba na Prevaljah, po besedah trenerja ekipe pa je cilj uvrstitev v višji rang tekmovanja. Poleg članov delujejo v klubu tudi kadeti in mladinci, prav tako pa poteka šola košarke, v katero so vključeni mladi košarkarji od 1. do 4. razreda. Tudi v nižjih selekcijah so cilji postavljeni zelo visoko. Tako Lužnik upa, da se bodo mladinci uspeli uvrstiti v I. slovensko mladinsko ligo, enako velja tudi za kadete. Poleg tekmovalnih ciljev je dolgoročni plan dela povezan predvsem z zvišanjem popularnosti košarke na Koroškem, tudi v prihodnje pa bodo težili k temu, da bo članska ekipa sestavljena predvsem iz domačih igralcev. Seveda pa je vsak načrt povezan s finančnimi sredstvi, kijih tudi pri košarki kronično primanjkuje. Lužnik poudarja, da jim še največji sponzor kluba občina Prevalje, ki jim nudi vse potrebne pogoje za delovanje, v zadnjem času pa je interes pokazal tudi Koratur.