4300 Iztiskov V Gradcu, 1. novembra 1911, 60. Letnik. St Mr Gospodarski Glasnik za Štajersko. List zsl gospodarstvo in umno kimetijstvo. Izdaja c. k. kmetijska družba na Štajerskem. List t«1 ja na leto 4 krone. Udje družbe prispevajo na leto S krone. Udje dobi list zastonj. Vmebinm: Od uredništva. — Razglas glede ustanove Adalberts grofa Kottulinskega. — Natečaj za premije za kmetijsko knjigovodstvo. — Krmljenje z, ozirom na smer in način rabe. — Obdelovanje lahke zemlje. — O najpogostejših vinskih napakah in boleznih. — Ali se splača delati gnojnične jame? — Iz razprav osrednjega odbora c. k. kmetijske družbe na Štajerskem. — Zborovanja podružnic. — Iz podružnic. — Poročilo o stanju hmelja. — Vprašanja in odgovori. — Uradno. — Opozoritev. — Tržna poročila. — Zadruga: Poročila Zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem. — Oznanila. Od uredništva. Z ozirom na pritožbe zaradi lista, posebno pa njegovega jezika, ki se od časa do časa javno in zasebno oglašajo, omenjamo, da nas veselijo, ker so nam znak živega in trajnega zanimanja za list in njegove naloge in njegov namen. Vendar pa moramo vse one, ki jim je res kaj na tem, da se list povzdigne — možnosti za to je dovolj — prositi, naj se ne oglašajo s splošnimi pritožbami („list je nepopularen11, „previsoko pisan"), ampak naj v vsakem slučaju jasno in odkrito povedo uredništvu: „To in to nam ne ugaja, to je napačno i. t. d." Tako bo uredništvo dobilo jasen vpogled v konkretne želje in zahteve čitajočega občinstva, upoštevalo bo vsako pritožbo in ji bo po možnosti skušalo ugoditi. Če se naj ustvari boljši list, je tako pozitivno sodelovanje čitajočega občinstva neizogibno potrebno. Več ljudi več vidi in več ve. Na splošne obsodbe, kakor smo jih zgoraj navedli, pa se uredništvo doslej ni nikdar oziralo in jih bo tudi poslej preziralo. Razglas« Iz ustanove Adalberta grofa Kottulinskega za potrebne, dela nezmožne kmetijske posle na Štajerskem se takoj podeli dosmrtna ustanova v znesku letnih 100 K. Prošnje za to ustanovo se morajo nasloviti na prezidij c. k. štajerske kmetijske družbe in vložiti pri načelstvu one kmetijske podružnice, v katere okolišu živi prošnjik. Prošnji se mora razen delavske knjižice še priložiti od občinskega urada potrjeno spričevalo, da je prošnjik ubožen in za delo nesposoben, razen tega spričevalo o nravnosti in uradno potrdilo, kako dolgo je prošnjik služil kot kmetijski posel na Štajerskem, če se ta doba ne razvidi takoj iz delavske knjižice. Če je prošnjik postal za delo nezmožen vsled kake telesne hibe, se mora prošnji priložiti zdravniško spričevalo. Pri oženjenih prošnjikih se mora navesti tudi število družine in premoženjske razmere njenih članov. Prošnje se naj vpošljejo najkesneje do 15. novembra t. 1. V Gradcu, 1. novembra 1911. Od načelstva c. k. kmetijske družbe za Štajersko. Attems 1. r. Natečaj za premije za kmetijsko knjigovodstvo. Osrednji odbor c. k. kmetijske družbe štajerske je v svoji seji dne 10. oktobra t. 1. sklenil razpisati 15 premij po 100 K za pravilno izvedeno knjigovodstvo. Prosivci za eno teh premij morajo vposlati vsaj do 15. februarja prihodnjega leta zaključeno knjigovodstvo, kojega so vodili celo leto na svojem gospodarstvu in sicer vse tri zvezke (inventar, blagajniško knjigo in knjigo pridelkov) v pisarno c. k. kmetijske družbe štajerske v Gradcu, Stempfergasse 3. Premija 100 kron se bo izplačala v 3 delih in sicer prvo leto 20 AT, drugo leto 30 AT in tretje leto 50 K. Prvih 20 K dobi lahko vsak prosivec. Nadaljnjih 30 AT, oziroma 50 K pa dobi samo tisti, ki je že dobil prvih 20 Z, oziroma tudi drugih 30 K za pravilno knjigovodstvo prejšnjega leta. Po preskušnji knjigovodstev se bodo knjige vrnile dotičnikom z morebiti potrebnimi pojasnili. V Gradcu, dne 1. novembra 1911. Od osrednjega odbora c. k. štajerske kme- , tijske družbe. A11 e m s 1. r. J u v a n 1. r. Krmljenje z ozirom na smer in način rabe. ii. Krmljenje mladega goveda. Če teleta ne nameravamo nadajati, ampak ga hočemo napajati, ga ne damo kravi, da bi ga polizala, ampak ga s slamo tako dolgo drgnemo, da se posuši. Potem damo teletu približno liter sveže namolzenega mleka iz steklenice z gumijevim seskom. To prvo mleko (ki se imenuje mlezivo) ima večkrat zelo neokusno barvo, tu ali tam je celo krvavo, vendar pa nas to naj ne premoti, da bi ga ne dali. O nadaljnji vzreji teleta posnemamo iz knjige ravnatelja Schupplija („Viehhaltung und Alpwirtschaft") naslednje: „Ze drugi ali tretji dan lahko namesto steklenice dajemo teletu mleko iz pijavnika. Iz tega mora tele mleko sesati; dasi je obešen v višini glave na jasli in so razmere pri tem druge ko pri kravi, se tele vendar kmalu navadi nanj. Iz kraja moramo biti pri tem vedno navzoči; črez kakih 8 do 14 dni pa že ni potrebno nobeno nadzorstvo več, samo na to moramo gledati, da kako poleg stoječe tele pijočega teleta ne odriva in da se pijavnik, kakor hitro je prazen, odstrani, ker se sicer lahko potrgajo gumijevi sesci. Da teleta ne motijo pri sesanju druga teleta, je dobro, če naredimo med njimi dovolj visoke pre-graje. V začetku napajanja je dobro, če pijavnik s toplo vodo nekoliko ogrejemo, ker je zelo važno, da dobi tele mleko vsaj tako toplo, kakor pri kravi. Samo po sebi je umevno, da moramo gledati na to, da so pijavniki vedno snažni. Množine mleka, ki se naj teletom v tem času daje, ne moremo določiti, ker so teleta zelo različna. Črez tri ali šest tednov, kakoršna so pač teleta, smo dosegli največjo množino podanega mleka in šele od te dobe naprej lahko navedemo za razne namene, ki jih hočemo pri vzreji telet doseči, določena števila. Pri telički kake pasme, ki se redi na mnogovrstno rabo, lahko gremo do osem litrov na dan in pri bikiču do deset litrov. Črez to mero pa ni dobro iti, ker se potem začne tvoriti mast, ki je pri vzreji neugodna. Boljše je, da ne dajemo mleka preveč, zato pa zelo dolgo. Pri pasmi, ki se redi samo na mleko, gremo pri telički do šestih litrov, pri bikiču pa le do osmih, ker je za tako pasmo, ki bi naj dajala mnogo mleka, boljše, če dobi pri vzreji manj mleka." Naslednje množine lahko priporočamo za razne namene: 1. Množina mleka za bikiča s kombinirano rabo: 21 dni po 6 Z neposnetega mleka . . = 126 Z 126 „ ,, io „ n n • 1260 „ 14 „ » o „ n n • • ~ 126 „ 14 „ » B„ n n . . = 112 „ 14 „ 7 „ n n . . 98 „ 14 „ n 6 „ n r> • • 84 „ 14 „ r> 5 „ n n . . = 70 „ 14 „ » 4 „ ii n . . == 56 „ 14 „ M 3 „ n n . . = 42 „ 14 „ n 2 „ 1) n . . = 28 „ 7 n n 1 ii ii n • * s=s 7 „ 266 dni Vsota . . = 2009 Z 2. Množina mleka za bikiča za kombinirano rabo, če ga deloma redimo s posnetim mlekom: Neposnetega Pometega Neposnetega Posnetega mleka mleka mleka mleka 21 dni po 6 Z — Z . . = 126 Z — Z 63 „ „ io „ » • . = 630 „ 63 „ » 8 „ 2 „ . . — 504 „ 126 „ 14 „ » 7 „ 2 „ . • = 98 „ 28 „ 14 „ n 5 „ 4 „ • . = 70 „ 56 „ 14 „ » 3 „ 5 „ • • = 42 „ 70 „ 14 „ n 2 „ 6 „ . ■ = 28 „ 84 „ 14 „ n 1 » 6 „ . • 14 „ 84 „ 14 „ n n 6 „ . * ~ n 84 „ 14 „ H 1) 5 „ . . == n 70 „ 14 „ n n 4 „ . • = — n 56 „ 7 „ n n 2 „ • • ~ n 14 „ 266 dni Vsota . . =1512 Z 672 Z 3. Množina mleka telički za kombinirano rabo: 14 dni po 5 Z neposnetega mleka . . = 70 Z 70 „ » 8 „ n 11 * * 560 „ 14 „ » 7 „ n 11 • 98 „ 14 „ n 6 „ n 71 * * =** 84 „ 14 „ n 5 „ n 11 ' * “ 70 „ 14 „ n 4 „ n n * * ~ 56 „ 14 „ n 3 „ n n . • == 42 „ 7 „ . 2 „ ii n . . = 14 „ 7 „ . 1 . n n . • = 7 „ 168 dni Vsota . . = 1001 Z 4. Množina mleka telički za kombinirano rabo, če jo deloma redimo s posnetim mlekom : Neposnetega Posnetega Neposnetega Posnetega mleka mleka mleka mleka 14 dni po 5 Z — Z . . = 70 Z — Z 35 „ » 8 „ 11 • . = 280 „ n 35 „ n 6 „ 2 „ ■ ■ = 210 „ 70 „ 14 „ n 5 „ 3 „ . . = 70 „ 42 „ 14 „ „ 4 „ 3 „ . . = 56 „ 42 „ 14 „ n 3 „ 3 „ • • -= 42 B 42 „ 14 „ - 2 „ 3 „ . • - 28 „ 42 „ 14 „ n n 6 „ . • n 84 „ 7 „ n n 4 „ • • ~ ii 28 „ 7 „ n n 2 „ • • == — n 14 „ 168 dni Vsota . . == 756 Z 364 Z „Ena glavnih zahtev primerne vzreje je, da se mora živina, ki jo hočemo vzrediti, že kar iz početka utrditi, da mora dobiti priliko za gi- banje, da se vadi in krepi svoje ude. Daši je gibanje za teleta tako zelo važno, vendar je boljše, da teleta pripnemo in jih ne pustimo prosto, ker sicer jemljejo močnejša slabejšim krmo, tako da je dobijo slaba premalo, močna pa preveč. Razen tega potrebujejo prosta teleta več prostora in ta je drag. Tudi v prostih stajah ližejo eno drugo, tako da dobijo znane kepe v želodcih, vsled katerih mnogo telet pogine. Tudi za napajanje telet je boljše, da so pripeta ko pa prosta. Razen tega se v mladosti prosta teleta zelo težko privadijo verigi, so pri tem zelo nerodna in vsled tega se pripeti mnogo nesreč. Nadalje moramo omeniti, da je ležanje na nabranem gnoju le tedaj neškodljivo, če izdatno steljemo. Ko je tele, ki je pripeto, staro dva tedna, se lahko počasi navadi na gibanje na prostem; če se je temu enkrat privadilo, se naj spušča na prosto neglede na to, jeli vreme lepo ali slabo. S tem skušamo ugodno vplivati na razvoj udov, pred vsem pa privaditi telečjo kožo in dihala na mraz in mokroto, da postanejo bolj odporna. Če so teleta v deževju zunaj, jih moramo, ko se vrnejo v hlev, tako dolgo drgniti s slamo, da se posušijo, ker bi se sicer prehladila. Po letu so teleta, kakor druga živina, na paši in le črez dan v hlevu. V začetku morajo biti tudi črez noč v hlevu, da se navadijo na nočni mraz. Dobro je, če imajo taka teleta poseben pašnik zase; najprimernejša za to so topla, solnčna, s kratko, dobro pašo porastla pobočja. Tele, ki še ni okusilo paše, se mora nanjo navaditi na ta način, da ga krmimo, kakor sicer in poleg tega še spuščamo na pašo. Počasi se tele paši privadi, vzame manj suhe krme, zato pa več paše in si ve potem že na pravi planši poiskati dobro krmo, tako da ne zaostane za drugo živadjo, dasi ne dobi razen paše nobene krme. Odstavljeno tele mora še dalje dobivati svoj delež ovsa in otrobov, in šele črez leto se daje tega priboljška vedno manj, tako da preneha po koncu prvega leta. Razen ovsa in otrobov ne smemo pri teletu, ki na paši še ni staro eno leto, nikdar pozabiti na to, da mu moramo dajati tudi seno. V toplem, suhem vremenu ga jemljejo teleta manj, več pa v mokrem in mrzlem. Če jim dajemo seno, je manj nevarnosti, da bi obolela, posebno driske ne dobijo. V drugem letu lahko, kakor smo že omenili, dajemo telici manj dobro seno, v poletju pa ji moramo dati pašo, na kateri si mora krmo zaslužiti s telesnim naporom. Bikiču moramo, ko smo ga odstavili, dajati oves in otrobe v kolikor mogoče enakomer nih porcijah, ker mora imeti dobro in lepo meso; tudi je dobro, če je lahko v poletju na kaki paši, kjer mora mnogo hoditi in se spenjati, ker je jako važno, da so udi vsake plemenske živali zelo trdni. Bik je z enim ali enim in pol letom v najboljši starosti za prodajo in mora torej ob tem času kazati lepo podobo. Zelo važno je, da so na paši spoli ločeni. Ker se razmeroma redi mnogo več teličk ko bikičev, so v tem oziru zadružne paše za bike zelo primerne. “ pl. Naredi. Obdelovanje lahke zemlje. K lahki zemlji prištevamo njive, ki imajo več ali manj peska in le zelo malo ali srednje malo delov, ki bi se dali izprati. Peščena zemlja je premalo zvezana, čim več delov, ki se dajo izprati, ima pesek, čim bolj ilovnat in prsten pa je, tem bolj je zvezan. Večina naših njiv pa je nekako v sredi med peskom in peščeno ilovico. Ker ima lahka zemlja zelo majhno absorpcijsko zmožnost, to se pravi, ker drži v sebi zelo slabo vlago in redilne snovi, ker se vsled tega zelo lahko razsuši, hitro razgreje in tudi hitro ohladi, trpijo vsi sadeži, ki jih pridelujemo na taki lahki peščeni zemlji, zelo mnogo; večkrat dozorijo le za silo in trpe mnogo vsled mrazov. Zato je pač popolnoma umevno, da je lahko zemljo treba drugače obdelovati ko težko in da so med njima razne važne razlike. O obdelovanju težke zemlje sem že pisal. Tukaj bo pri obdelovanju lahke zemlje glavni namen nele ta, da bomo naredili zemljo pripravno za sprejem sadeža, ki ga hočemo ravno pridelovati, ampak gledati moramo tudi na to, kako bi naredili prst bolj zvezano in povišali njeno absorpcijo. Lahka zemlja potrebuje torej mnogo hlevskega gnoja. Ta pa se mora dajati v malih delih, toda bolj pogosto. V lahki zemlji moramo seveda takoj po žetvi strnišče sprašiti, da se kapilariteta prekine in da se na ta način vlaga v prsti kolikor mogoče ohrani. Pri plitvem oranju se z obdelano gornjo plastjo zemlje ustvari izolacijska plast vodene pare, ki preprečuje izhlapevanje dvigujoče se vlage in tako zelo zmanjšuje oddajanje vlage iz zemlje; na eni strani varuje ta izolacijska plast zemeljsko vlago, na drugi strani pa, ker je zemlja vsled prašenja pretrgana, ne more iti voda iz zemlje kvišku. Razen tega bomo morali strnišče takoj podorati iz vzrokov, ki jih bomo dalje bolj spodaj navedli. Več ko dve brazdi (prva naj zemljo samo olupi, druga pa naj gre kolikor se da mogoče globoko) pri lahki zemlji ne potrebujemo. V spomladi se mora taka zemlja takoj obdelati in posejati, da se izgubi kolikor mogoče malo vlage. Čim bolj suha je zemlja, lega in podnebje, tem bolj moramo paziti na to. Sicer nam celo boljša peščena zemlja postane popolnoma nerodovitna. Če hočemo svojo lahko zemljo v resnici obdelovati, nam v večini slučajev množina hlevskega gnoja, ki nam je na razpolago, ne zadostuje. Tedaj imamo še eno možnost, da svojo zemljo fizikalično zboljšamo, jo naredimo bolj zvezno in rodno in jo obenem — kakor pri hlevskem gnoju — založimo z dušcem: zeleno gnojenje. Ta način gnojenja pokaže ravno na lahki zemlji najugodnejše in naravnost presenetljive uspehe. V suho, zelo peščeno zemljo spravimo velike množine lahko perečih in dušika bogatih substanc, na ta način povišamo v slabi zemlji že itak slabo kemično delavnost in poživimo življenje in delovanje raznih bakterij. Saj so ravno bakterije, ki skrbe za to, da te substance sperijo in razpadejo in ravno zato je tako ugodno, da dajemo hlevski gnoj pogosto, a vsakokrat ne veliko. Kratko povedano: z zelenim gnojenjem se zvidoma zboljša fizikalična in kemična kakovost lahke zemlje. Umevno je, da moramo za zeleno gnojenje lahke zemlje vzeti take rastlino, ki na lahki, peščeni zemlji hitro in krepko rasto, ki torej dajo mnogo mase; te rastline morajo imeti sposobnost, da v zemlji se nahajajoče redilne snovi obdelajo in naredijo razkrojljive, če so vezane. Te rastline morajo imeti obširne in košate korenine, ki segajo globoko v zemljo in na vse strani, da lahko razne plasti zemlje preskrbujejo z dušcem, ki ga nabirajo, kakor znano, iz zraka in potem shranjujejo v svojih gomoljcih. Nabrani dušeč se potem v teh gomoljcih, ki so polni raznih bakterij, asimilira. Take rastline so: lupina, seradela, žolta detelja, konjski bob, grašica, sploh vse ježičnate rastline, med katerimi pa uspevajo prve na peščeni zemlji najboljše. Za lahko, pred vsem pa za naravnost popolnoma peščeno zemljo, je najboljša modro cvetoča lupina, manj ona, ki ima žolto ali belo cvetje. Za boljšo zemljo bi posebe priporočal zeleno gnojenje z mešanicami, n. pr. grahom, konjskim bobom in lupinami, ker je uspeh zagotovljen, če se tudi ena ali druga rastlina ne obnese in ker so to rastline, ki pošiljajo svoje korenine v razne lege prsti, tako da se zemlja dobro izrabi in po-vsodi preskrbi z dušcem. Rastline za zeleno gnojenje posejemo, če je žito, n. pr. rž ali zimski ječmen, kmalu prišlo z zemlje, v praho in navadno plitvo orjemo (lupimo), redko s kultivatorji ali ostrimi branami prevlečemo. Z lupljenjem začnemo že tedaj, ko je snopje še na njivi; kosi, kjer stoji snopje, se pre-orjejo pozneje. Če sledi okopavina, naj stojijo lupine do pozne zime. Zeleno gnojenje z lupinami kot glavnim pridelkom se priporoča samo na zelo lahki in manj vredni zemlji in tam, kjer se ne občuti toliko, če se izgubi ena žetev. Seveda je uspeh na taki zemlji zelo povoljen. Pač pa pri tem ne smemo pozabiti, da moramo dati lupinam potrebno fosforjevo kislino in kalij v Tomaževi moki in kajnitu. Tudi za apno je lupina zelo hvaležna, povrh pa si ž njim še zboljšamo zemljo. Ne smemo pa gnojiti z negašenim apnom, ki je za težko zemljo zelo dobro, ampak z ogljenčevo kislim apnom, prstenim ali prašnim, kakor tudi z laporjem. Lupina sama pa, kakor krompir, ne trpi apna. Lupine se podorjejo (3—) 5 do 10 cm globoko; na hektar se jih da 3 do 41/J metrskega stota na široko sejano (v vrste pa 2'2 do 4’0 metrskega stota). Včasih sejemo lupino za zeleno gnojenje tudi v stoječe žito, kake 4 tedne pred žetvijo. Prej so priporočali, naj rastline, ki smo jih določili za zeleno gnojenje, pustimo črez zimo zunaj in jih podorjemo šele v spomladi, ker se s tem vretje v prsti zelo pospeši; danes pa tega ne delamo več, vsaj ne v zelo suhih legah, ker se na ta način izgubi preveč vode. Tako smo opisali eno najvažnejših opravil za zeleno gnojenje. Kdor se je enkrat oprijel zelenega gnojenja, ta ga ne opusti več; posebno v letih, ko je malo krme, so te rastline zelo ugodne in koristne, ker se dado krmiti tje do mraza. V spomladi po možnosti ne orjimo več, posebno tedaj ne, če je zemlja zelo peščena. Tudi brano rabimo samo toliko, kolikor je neobhodno potrebno. Ker se posevek, posebno če je suša, zelo težko vzdigne, je dobro, da ga zavaljamo; ko je vzklil, ga moramo nalahko prebrnnati, ker je razkava površina dobro varstvo pred mrazom. Da skrbna setev in obdelovanje zvišata množino pridelka, to je jasno; posebno pa treba po-končevati plevel, ker v lahki zemlji že tako ni mnogo lahko sprejemljivih redilnih snovi pripravljenih, in vsaj te naj pridejo samo kulturnim rastlinam v dobro. Dočim moramo pri težki zemlji gledati pred vsem na to, da je ne obdelujemo, dokler ni tako suha, da se drobi in moramo rabiti posebna orodja za nje obdelovanje (vlačuge in Croskill valjar), moramo pri lahki zemlji - bolj ko pri težki, gledati na to, da umno gospodarimo ž njeno vlago in dosežemo, da ustvarimo dovolj rodne prsti, pred Asem z zelenim gnojenjem. R. Steppes. O najpogostejših vinskih napakah in boleznih. Napisal Fr. Zweifler, ravnatelj deželne šole za sadjarstvo in vinarstvo v Mariboiu. Izvršuje sklep 87. družbinega občnega zbora, naj se izda lahko umljiv pouk o najpogostejših boleznih in napakah vina, je O. O. c. k. štajerske kmetijske družbe naročil piscu teh vrst, naj se te naloge loti. V naslednjem se skuša o tej stvari podati vse, kar je za nje umevanje potrebno; pri tem pa bomo manj govorili o nje znanstveni, zato pa bolj o praktični strani. Bolezni in napake vina, so navadno posledica nesnažnega in nemarnega pripravljanja vina in ravnanja ž njim in najbolj pogoste v toplih kleteh, ker jih toplota zelo pospešuje. Če se natanko ravnamo po naukih kletarstva, se jim najlaže izognemo. Tudi neugodno vreme, ki pospešuje gnitje grozdja, lahko povzroči, da je vino bolj nagnjeno k raznim boleznim; a tudi tukaj lahko s primernim ravnanjem med trgatvijo, z moštom in vinom, marsikaj preprečimo, oziroma popravimo. Ozdraviti bolezni, ki so se pokazale, je navadno zelo težko in zamudno, zahteva posebne pomočke in določene mero kletarskega znanja in izobrazbe in povzroča stroške, toda vkljub temu vino ne dobi vedno svoje prvotne kakovosti nazaj. Mnoge bolezni se sploh ne dado ozdraviti ali pa le zelo težko in še to tedaj, če smo jih zalotili kar v početku. Če pa hočemo kaj ukreniti, moramo najprej vedeti, s kako prikaznijo imarno opravke. To pa ni lahko določiti, zakaj večini naših vinogradnikov manjkajo dotične znanosti in stroji (n. pr. drobnogled), s katerimi se šele lahko spozna kaka bolezen. Dasi bomo v naslednjem kolikor mogoče natanko opisali znamenja in znake raznih bolezni in napak vina in skušali tako podati bravcu primerno sliko in predstavo kake bolezni, vendar se bo večkrat zgodilo, da kletar iz povedanega ne bo mogel in vedel določiti, kaj manjka njegovemu vinu, torej tudi ne bo vedel ukreniti, kaj naj ž njim napravi. V takem slučaju naj na vsak način pošlje vzorec takega vina — pol litra — enemu deželnih kmetijskih poskušališč v Mariboru ali Gradcu ali pa deželni šoli za sadjarstvo in vinarstvo v Mariboru ali temu ali onemu na deželi delujočemu potovalnemu učitelju zavinarstvo ali sploh kakemu strokovnjaku za vinarstvo in vpraša za svet. Ti zavodi bodo vino preiskali, poskusili ga popraviti in dali vino-rejcu primeren svet. Navadno se v takem slučaju prosi, naj se pošlje še več takega vina. Tudi bi bilo dobro, če bi ljudje pridno obiskovali kletarske tečaje, ki se vršijo vsako leto v Silber-bergu in Mariboru, kjer se v besedi in dejanju uči ravnanje z vinom. Ko govorimo o raznih boleznih vina, ne moremo natančneje razlagati raznih načinov popravljanja vina, ki se navadno priporočajo. To bi zahtevalo celo razpravo o kletarstvu in bi daleč presezalo okvir naše danešnje razprave. Zato se preprostejša dela le navedejo ali kjer je to potrebno, bolj na drobno opišejo. Nasprotno pa je potrebno najprej pasteriziranje ali ogrevanje vina tako daleč opisati, da dobi bravec o tem primeren pojem. Ogrevanje (pasteriziranje) vina. S tem ravnanjem, ki ga je najprej uvedel na Francoskem učenjak Pasteur (po njem se imenuje) za zdravljenje bridkih rdečih vin in za pospešitev razvoja sploh, se skušajo iz vina hitreje izločiti razne snovi, ki bi po naravni poti, prepuščene same sebi, za to potrebovale predolgo časa Za zadnji namen pa v teku časa ni bilo vedno ugodno in uspešno: posebno pri danešnjem okusu, ki ima rajši mlada vina, ga ne moremo priporočati, ker dobi pasterizirano vino lastnosti starih vin in tako dosežemo ž njim nekaj neprimernega. Z ogrevanjem se v vinu uniči vsako delovanje organizmov in zato je ogrevanje najboljše sredstvo, da uničimovvinu škodljive organizme, kakor jesihove in bersine gljive, drožene bakterije in encime, n. pr. oksidazo, in tako ustavimo škodljivo razkrajanje, ki so ga povzročile. Če hočemo danes ozdraviti bolna vina, se torej zelo rabi pasteriziranje vina. V tem slučaju ogrejemo vino na 60 do 70° C in ga v tej toploti držimo 10 do 15 minut. Včasih zadošča že toplota kvečjemu 50° C in sicer tedaj, če hočemo uničiti droži, ki povzročajo večkratno kalnost vina. Za tako ogrevanje nam služijo stroji razne velikosti in uredbe. Ti stroji pa morajo imeti sledeče lastnosti: 1. V njih se mora vino ogreti in zopet ohladiti, ne da bi prišlo v dotiko z zrakom. 2. Kovina, s katero pride vino v dotiko, mora biti za vino neobčutljiva, posoda mora biti torej pocinjena ali posrebrena. 3. Aparat ne sme porabiti mnogo kuriva in mora delati hitro, kar se doseže na ta način, da se ogreto vino ohladi v novem vinu, ki se na ta način pregreje. V Avstriji je aparat Neukomma sinov v Veršcu (na Ogrskem) najbolj priljubljen in razširjen in stane po velikosti 550 do 880 K (slika 1.) Pr e vre tj e. Večkrat damo vino, da odpravimo iž njega razne bolezni in napake, še enkrat prevreti. To dosežemo s tem, da dodamo sladkor ali sveži vinski mošt, redko s svežimi tropinami. Če hočemo za to rabiti sladkor, moramo z natančno navedenim vzrokom prositi za posebno dovoljenje pri okrajnem glavarstvu ali v mestih z lastnim Statutom pri magistratu. To predpisuje vinska postava. Tudi se po določbah vinske postave tako vino ne sme prodajati pod imenom „naravno vino“, ampak kratkomalo „vino". V Nemčijo in Švico se taka vina ne smejo izvažati. To naredimo na ta način: Najprej si pri katerem kmetijskem poskušališču (v Mariboru ali v Gradcu) naročimo samočiste droži. Pri naših poskusih se je najboljše obnesla pasma „laška graho-vina". Za vsak štrtinjak vina se 10 do 12 litrov tega vina tako dolgo kuha, da je iz vina izgnan ves alkohol. Če hočemo prevreti velike množine vina, si pripravimo v ta namen potrebno vino v žganjarskem kotlu, to je, dobimo iž njega alkohol. Za to je seveda potrebno naznanilo pri davčni oblasti. Nato se raztopi v tem vinu toliko sladkorja, da pride na 10 do 12 / po 1 kg sladkorja. Ko se je raztopina ohladila, se ji dodajo samočiste droži. Na vsakih 10 do 12 Z zadošča ena jareagencijska steklenica, v kakoršnih jih pošil mariborsko poskušališče, vzrejene na hranilni želatini. Tem drožim se prilije nekoliko na prej navedeni način skuhanega vina, potem se dobro premešajo (nekoliko mora biti vino še toplo, toda ne sme biti vroče!) v steklenici in potem se vlijejo v pripravljeno razkuhano vino. Ta mešanica se vlije potem v primerno velike sode ali steklenice; sodu se nastavi vrelna veha, steklenica (ali tudi sod, če nimamo posebne vehe za vretje) pa se zamaši z bombažem. Ko je ta mešanica kakih osem do deset dni vrela in so se droži že po večini sesedle, se vlije v vino, ki ga hočemo prevreti. Prej pa moramo vse dobro premešati. Vino v sodu dobi 1-5% sladkorja, ki se mu doda, da lahko vre. Če lahko za prevretje vina porabimo sveži vinski mošt, kar pa je seveda mogoče le ob trgatvi, potem je to iz raznih razlogov še boljše: Vretje se vrši z dodatkom samočistih droži v zgoraj navedeni množini (v pasteriziranem moštu, namesto v prekuhanem vinu) popolnoma, dasi ne tako burno, kakor pri kakem moštu; za uradno dovoljenje nam tukaj ni treba prositi, ker ni treba dodati sladkorja in tako prevreto vino se sme prodajati z imenom „naravno vino". Ta način je tudi preprostejši. Navadno zadošča, da vzamemo eno četrtino mošta na tri četrtine vina, ki ga hočemo dati prevreti in dodamo samočiste droži. Mošt naj bo tako sestavljen, da odgovarjata njegov sladkor in kislina pred vretjem alkoholu in kislini vina po vretju, da se torej vino bistveno ne spremeni. Ker potrebna množina mošta ni vedno enaka, je dobro, če naredimo pred rabo iz zgodaj zrelega grozdja poskuse v osmih ali desetih litrskih steklenicah. Tropine lahko porabimo le tedaj, če so sveže, če torej niso bile dolgo v stiskalnici in niso tako popolnoma iztisnjene kakor sicer. (To zaradi tega, da vino ne cikne in ne dobi okusa po tropinah). V ta namen se tropine na drobno zdrobijo, po 20 do 30 kg se jih polije s 100 l Po vzrokih, ki povzročajo razne vinske bolezni, delimo te bolezni in napake v tri skupine in sicer: 1. bolezni, ki nastanejo vsled delovauja raznih gljivičastih organizmov, to so prave vinske bolezni; 2. bolezni, ki so posledica kemičnih dogodkov (v enem slučaju, pri porjavelosti vina, se vrši to s pomočjo nekega encima); 3. bolezni, ki nastajajo vsled tega, da pridejo v vino tuje snovi, ki vplivajo na njegov duh ali okus. Slučaje, naštete v 2. in 3. oddelku, imenujemo vinske napake. Vinske bolezni. a) Cikan j e v.in a. To bolezen spoznamo po duhu in okusu vina, ki spominja precej na jesih in se lahko bolj ali manj izrazito kaže. Povzroča jo jesihova gljivica, posebna bakterija, ki uničuje vinski alkohol in dela iž njega jesihovo kislino in vodo. Kakor vse druge gljivice, pride ta gljivica v mošt in vino iz vinograda z grozdjem, potem se v ugodnih razmerah lepo razvija in ima navedene posledice. Najlaže se razvija, če stiskalnica in klet nista snažni, če lahko pride zrak do vina in če je klet posebno topla. Če gledamo, da odpravimo vse to, nam tudi vino ne bo ciknilo. (Dalje prihodnjič.) Ali se splača delati gnojnične jame ? Iz zemlje si in v zemljo se boš povrnil. Tako je Bog rekel; zato je to res. To pa ne velja samo o človeku, ampak o vsem, kar je na zemlji okoli njega. To potrjujejo tudi nauki kemije in fizijologije pri vseh bitjih, živečih na zemlji, oziroma živečih od zemlje. Kemija je dokazala, da so v rudninskih, rastlinskih in živalskih telesih nahajajoče se snovi (prvine) tudi v zemlji, fizijologija pa je dokazala, da prehajajo te snovi iz zemlje tudi v rastlinska in živalska telesa in da so za njih življenje ne-obhodno potrebne. Ko preneha življenje rastline ali živali, se vrnejo te snovi, izvirajoče iz zemlje bodisi posredno ali neposredno, prej ali slej spet v zemljo. Spoznati ta tok snovi je zanimalo ljudi že v starih časih; za današnje razmere pa je postalo to prašanje živa potreba in sicer nikjer v toliki meri, kakor ravno pri kmetijstvu. Saj lahko trdimo, da je ravno to bolj ali manj temeljito poznavanje tehprikazni, teh pojavov nekako merilo strokovno bolj ali manj naobraže-n e g a kmetovavca. Ni ga sicer nas vetu, ki bi si bil o vsem tem toku popolnoma na jasnem; naše življenje je prekratko,da bi se mogla pregledati vsa ta pretvarjanja; veliko pa je še sploh nerazkritega. Od spoznanja tega naravnega toka je odvisen uspeh ali neuspeh pri gospodarjenju naših kmetova vcev. Marsikutera škoda zadene našega kmetovavca, da je niti ne čuti prej, nego se pokaže že v svojih posledicah, škoda, ki se je ponavljala dolgo vrsto let neprenehoma; počasi in venomer vedno naprej je odtekala rodovitnost naših polj v podobi gnojnice, v kateri so, kakor sladkor v vodi, raztopljene snovi, ki tvorijo rodovitnost naše grude. To je nevarna in zavratna škoda! Če kmeta zadene kaka očividna škoda, jo skuša popraviti in nadomestiti na ta ali drugi način; za nadomestitev onih redilnih snovi pa, ki so nam v toliki množini že odtekle z gnojnico, pa se do zadnjega časa ni nikdo brigal — in še danes se najde povsod žalosten znak te brezbrižnosti tam, kjer curlja gnojnica v jarek in od tam zdomačije ali pa na — cesto. Da se gnojnica odteka v podobi kovanega denarja v tisti vrednosti, kolikor so vredne v njej raztopljene skrite, redilne snovi, smemo biti prepričani, da bi teh prikazni ne našli nikjer več. Sicer je pri kmetijstvu še več takih zavratnih škod, pa za danes si predočimo v številkah samo zgubljene vrednosti, ki so nam odtekle v podobi gnojnice. Da je gnojnica po večini scalnica, to je znano; večkrat je v njej tudi precej deževnice, ki je padala na gnoj ter ga izlužila za redilne snovi, ki tiče v njem. Scalnica je del krme, ki smo jo dali živini; da ni sama čista voda, ki jo je živina popila, menda ne bo treba še posebe razlagati; sicer pa še pridemo tudi h kemični sestavini različnih scalnic; scalnica ima torej v sebi del redilnih snovi, ki smo jih dali živalim n. pr v podobi sena; redilne snovi v senu pa so iz zemlje, torej so tudi v scalnici nahajajoče se redilne snovi iz zemlje. Predno začnemo razmotrivati redilne snovi, ki jih vsebuje scalnica, si predočimo najprej, koliko scalnice se približno sploh naredi v hlevu. V tem pogledu se razne domače živali med seboj razlikujejo. Recimo, da dve kravi enake teže in pri enaki krmi izločujeta enako množino, na vsak način pa več, ko konj enake teže. Natančna preiskovanja so dognala, da živali, ki žro „vse" in ki se hranijo samo iz rastlinstva, izločujejo primeroma malo scalnice, k večemu 50% pitne vode in vode, ki je v krmi, pri vsem tem se seveda mora pomisliti, da ima zelena trava 70 do 80 in se več odstotkov vode v sebi. Konji n. pr., ki naporno delajo in se pogosto in zelo znoje, izločujejo radi tega manje scalnice, približno 25% od napojne vode; junec (vol) pa, ki dobiva bolj vodeno hrano, izločuje 30 do (- 50) 50% vode, ki jo dobi pri napajanju in krmljenju (paši) v se. Slika 1. Aparat za ogrevanje vina Val. Neukomma sinov Ogrskem. vina, potem se vse skupaj dobro premeša in pusti stati kakih 12 ur v dobro pokritih kadeh. Dobro je, če so tropine od grozdja, ki se je stiskalo brez pentljev, ker dobi sicer vino okus po pentljih. Dobro je tudi, če poskrbimo v mešanici za to, da ostanejo tropine vedno na dnu. Ko je določeni čas potekel, odtočimo vino, ki je iz tropin potegnilo sladkor, kisline i. t. d-, ostanek stisnemo, damo vse skupaj v sode in dodamo samočiste droži na zgoraj opisani način. Tako vino se sme prodajati pod imenom „naravno vino". Tukaj moramo pripommiit, da vina, ki imajo več ko 11 volumskih odstotkov alkohola, niso kar tako sposobna za prevrevanje, ker visoka množina alkohola zabranjuje vretje, če smo tudi dodali samočiste droži. Taka vina moramo plej po- v Veršecu na mešati s kakim lažjim vinom. * Izločevanje scalnice pa je tudi odvisno od množine znojnih žlez (nahajajočih se pod kožo), in cevk, po katerih pride znoj na telesno površje. Mesojedci (n. pr. psi) jih imajo zelo malo; za to pa veliki pes, ki ne dobiva preveč suhe hrane, ne izločuje nič dosti manj scalnice, kakor kak konj. Da torej dobimo približne številke, koliko scalnice nam pridela naša živina, vzamimo na dan poprečno pri konju 5 litrov, pri govedu 15, pri ovci 2 % in pri svinji 4 litre. Po Wolffu vsebujejo ražlične scalnice v procentih (%, odstotkih): Vrsta scalnice ! kalija ! ! j fosforjeve | kisline 1 ! magnezije j r 1 | apna OJ •"O c •H p *s •2 S. v ato govejska, 0-58 0-49 0'04 0-01 93-8 6*2 konjska- . 1-55 150 — 0-24 0'45 90-1 9-9 ovčja 1-95 2-26 o-oi 0*34 0-16 87-2 12-8 svinjska 0-43 0-83 0-07 0'08 — 95-7 4-3 starejša gnojnica 0-15 0-49 o-oi 0-04 0-03 98-2 1-8 srednje zreli hlevski *»»i 0-50 0-63 0-26 0-18 0-70 75-0 25-- V enem letu torej znaša množina scalnice okroglo: pri govedu 4500 litrov in vsebuje približno 26 kg dušika, 22 leg kalija; pri konju 1800 litrov in vsebuje približno 28 leg dušika, 27 kg kalija; pri svinji 1400 litrov in vsebuje približno 6 kg dušika, 11 kg kalija, 1 kg fosforjeve kisline; pri ovci 900 litrov in vsebuje približno 18 kg dušika, 20 kg kalija, O-10 kg fosforjeve kisline.** Stvar dobiva čim dalje resnejši značaj, če pomislimo, da sta dušik in kalij v našem slučaju ravno tisti snovi, ki jih kupujemo ali v podobi čilskega solitra ali v podobi žvepleno kislega amonijaka, oziroma v podobi kajnita ali 40 % kalijeve soli. Če preiskujemo (v naslednji tabeli navedene) pridelke na vsebino dušika, kalija in fosforjeve kisline, najdemo sledeče množine: Na primer: dušika (N) kalija (K) fosfor, kisline (PaOa) v 100 kg sena 1'50 kg T32 kg 0’41 kg v 100/i^krompirja0,34 „ 0-02 „ 0-16 „ v 100 kg pšenice 2-00 „ 0-50 „ 0-80 „ v 100 kg rži (žita) 1-70 „ 0-50 „ 0-80 „ v 100 ječmena 1-60 „ 0-40 „ 0-70 „ v 100 kg ovsa 1-90 „ 0-40 „ 0-60 „ Dušik, kalij in fosforjeva kislina so pa po svojem bistvu vedno enaki bodisi, da so v zemlji ali v rastlinah ali v živalih ali gnojnici ali v umetnem gnojilu. V letni množini scalnice nahajoči dušik in kalij (da ne govorimo dalje o fosfor, kislini) bi torej zadostovala za centov sena 13 ozir. 15 ali krompirja* .... 56 n 100 „ pšenice* 8 „ 40 « rži* 11 „ 40 „ ječmena* . . 12 a 50 „ ovsa* 10 „ 50 Vse to nam torej gre v zgubo če pustimo odtekati gnojnico samo odene živine (poprečno računano od vseh naštetih živalskih vrst). Škoda je seveda še vse veča, ker imamo razmeroma največ goveje živine. Omenili smo že, da vse te navedene snovi izvirajo iz našega posestva; za toliko je torej posestvo opešalo in to se godi leto za letom. Koliko znaša škoda v denarju, si hočemo izračunati na podlagi cen, za katere kupujemo umetna gnojila. Poprečno množino 19 kg dušika (glej zgoraj**) vsebuje 120 kg 155 odstotnega čilskega solitra ali 95 kg 20 odstotnega žvepleno kislega amonijaka; poprečno množino 20 kg kalija pa vsebujejo gnojila, ki jih kupujemo pod imenom kajnit, s 12-4% ali kalijeve soli s 40% kalija; da torej dobimo 20 kg kalija, je treba ali 150 kg kajnita ali 50 kg 40% kalijeve soli. 19 kg dušika pa stane v podobi čilskega solitra K 31'20, v podobi žvepleno kislega amonijaka K 32-77; 20 kg kalija stane v podobi 12-4% odstotnega kajnita K 7-17, in v podobi 40% kalijeve soli K 5'90. Poprečna vrednost gnojnice znaša torej na leto in samo od ene živine kakih 37 do 40 K\ če nam odteče iz posestva, moramo kupiti za gotov denar „umetnih gnojil", če pa ne kupimo * Brez ščavja, oziroma brez slame. nadomestila, pa nam nazadujejo pridelki; če živino slabo krmimo, nam peša, hujša; če zemljo premalo gnojimo, imamo še večo škodo, ker, če malo priraste, ne moremo rediti toliko in dobro živine. Vsak kmetovavec pa si sedaj lahko izračuna, koliko znaša ta škoda, ki je menda do sedaj še niti čutil ni. Holz. Iz razprav osrednjega odbora c. k. kmetijske družbe na Štajerskem. 751. seja dne 10. oktobra 1911. Začetek ob 10. url predpoldne. Navzoči so sledeči gospodje: ekscelenca gospod načelnik Edmund grof Attems, II. pod-načelnik Roman Neuper, 16 članov O. O., nadzornik Jelovšek kot izvedenec, glavni tajnik Juvan in tajnik Holz kot zapisnikarja. Ekscelenca gospod načelnik otvori sejo in pozdravi navzoče. Zapisnik zadnje seje kroži v vpogled in nato se preide na dnevni red. 1. Poročilo o sestanku na visoki c. k. namestniji, kjer je bilo posvetovanje o prirejanju gozdarskih tečajev za kmetske posestnike gozdov. Poročavec član O. O. baron Ecker-Eck-hofen. Poročavec omeni, da je bila kmetijska družba z odlokom z dne 31. avgusta 1911 pozvana, naj sporazumno z visokim deželnim odborom ukrene vse potrebno, da se bodo omogočili tečaji o gozdarstvu na višji gozdarski šoli v Bruckuob Muri in na kmetijskih šolah, naj sporazumno z deželnim gozdarskim nadzornikom izdela primeren načrt, ki se naj pošlje namestniji, da ga lahko predloži visokemu c. k. poljedelskemu ministrstvu v potrdilo. Poročavec govori o debati, ki se je na posvetovanju vnela o tej stvari in predloži naslednje predloge: 1. 0.0. blagovoli vzeti poročilo o anketi glede nekaterih gozdarskih stvari, ki se je vršila 17. februarja 1911, na znanje. 2. Pri subvencijoniranju racijonelnih hlevskih stavb se naj posebno na vzhodnjem in južnem Štajerskem, kjer je nevarnost, da se gozdovi oškodujejo z dobivanjem stelje, posebno ozira na ona gospodarstva, ki varujejo gozd in varčujejo s steljo. 3. Glede gozdarskih tečajev, ki jih c. k. poljedelsko ministrstvo želi, se naj 0.0. v smislu ankete sporazume z deželnim odborom, da se bodo omogočili kratki tečaji o gozdarstvu za kmetske posestnike, kakor jih želi poljedelsko ministrstvo v svojem dopisu z dne 24. maja, štv. 45.028, na visoki gozdarski šoli v Brucku ob Muri in na višjih kmetijskih šolah. Na sejo, v kateri se bo naredil načrt za te tečaje, se naj seveda povabijo deželni gozdarski nadzornik, štajersko gozdarsko društvo in ravnateljstva imenovanih zavodov. 4. Glede uvedbe potovalnih predavanj in zaradi razdelitve gozdnih rastlin se naj načelstvo c. k. štajerske kmetijske družbe dogovori s štajerskim deželnim odborom in gozdarskim društvom in družba naj pozove podružnice, naj pristopijo kot članice štajerskemu gozdarskemu društvu. Član 0.0. Zedlacher meni, da je pogozdovanje tako težavno zaradi tega, ker ni primernih delavskih moči in priporoča, naj se tudi za to delo porabijo kaznjenci. Člana 0.0. Czeicke in Zweifler sta proti načinu, ki se v točki 2 priporoča za dobivanje stelje in vidita v njem naravnost škodo za gospodarstvo, dozdaj navadno po omenjenih krajih. Glasuje se o posameznih točkah predloga posebe; pri tem se točka 2 zavrne, vse ostale pa sprejmejo. 2. Poročila in predlogi živinorejskega odseka. a) Jožef Schmidt, kmetijski oskrbnik v pokoju, prosi za podporo, da se lahko izobrazi v mlekarstvu. Poročavec nadzornik Jelovšek prečita njegovo poročilo, iz katerega izhaja, da prosivec za časa svojih študij na kmetijski šoli v Kotzobendsu ni imel nobenega pouka v mlekarstvu; tudi ne izhaja iz nobenega priloženih dokumentov, da se je sploh kedaj pečal z mlekarstvom. Iz vseli teh razlogov in ker prosivec ni več v službi in je vrhu tega še 45 let star, torej za izobrazbo v v mlekarstvu ne več popolnoma sposoben, predloži poročavec, naj se prošnji ne ugodi. Predlog je bil sprejet. b) Mnenje visoki namestniji glede pospeševanja živinoreje v okrajema Birkfeldu in Weizu. Poročavec nadzornik Jelovšek govori podrobno o raznih prošnjah za podporo, ki so došle in predloži nato naslednji predlog: V okrajema Birkfeldu in Weizu se naj v bodoče subvencijski biki priznajo in dajejo le takim občinam, v katerih, kar se je določilo že v seji 0.0. 23. maja 1911, še ni nobenih bikorejskih zadrug in v katerih kažejo podatki licenciranja, da je dobra plemenska živina potrebna. To pa seveda le tedaj, če so za te plemenske živali na razpolago primerne staje in osebe. 2. Za bike, ki so jih kupili lastniki sami. se naj ne dajejo nobene subvencije, ravno tako tudi onim posestnikom ne, ki imajo za skakanje več bikov, dasi med njimi tudi licencirane. Predlog je bil sprejet. c) Okrajni odbor v Birkfeldu pošilja pravila zadruge za rejoinvnovčevanje živine s prošnjo, naj se mu nakažejo plemenski biki. Poročavec nadzornik Jelovšek govori kot izvedenec o pravilih za ustanovitev zadruge za vnovčevanje in rejo živine, ki sta jih poslala oba okraja in graja z živinorejskega stališča njih napake, pred vsem pa to, da v teh pravilih ni prav nič poskrbljeno za povzdigo govedoreje ali reje kake druge domače živine z zadružnim nakupom dobrih plemenskih bikov in sploh očetov, kar bi morala vendar biti naloga takega zadružnega podjetja. Ker se O. O. ni mogel zediniti za predlog poročavca, priporoča ekscelenca gospod načelnik, naj se namesto njegovega predloga okrajema naznani, da vposlana pravila v tej obliki ne odgovarjajo deželni postavi za živinorejo in da zaradi tega O. O. ne more podeliti takim zadrugam zaželjene podpore, da pa je prav rad pripravljen podpirati bikorejske zadruge v njihovem poslovanju. Predlog je bil sprejet. Nato naznani poročavec od c. k. namestnije zaželjeno mnenje glede naznanitve stališča, ki ga zavzema 0.0. v zadevi pospeševanja živinoreje v okraju Birkfeldu; v predloženi obliki, ki jo poročavec prečita, je bilo z odobravanjem vzeto na znanje. d) Podružnica Vorau pošilja pravila in prosi nasvetov glede nameravane zadruge za vnovčevanje živine. Poročavec Ham o n omeni, da je osrednja vnovčevalnica živine podružnico v Voravu večkrat opozorila, naj z ozirom na ugodne razmere ustanovi zadrugo za vnovčevanje živine; zato je podružnica vzela stvar v roke in sedaj se je za člane prijavilo že okoli 50 kmetov. Taka vnovčevalnica je v časih, ko ni pomanjkanja mesa in se morajo pitani voli za vsako ceno oddati raznim kupcem in prekupcem, naravnost velikanskega pomena za kmetijstvo. Razen tega bi bil ravno sedaj za ustanovitev take vnovčevalnice ugoden Čas, ker se zadružni centrali vsakoletni režijski stroški povrnejo potom subvencije iz milijonskega kredita in bi si zadruga v tem času lahko nabrala primeren rezervni fond. Konec sledi. Zborovanja podružnic. Kmetijska podružnica za ptujsko okolico naznanja, da priredi dne 5. novembra in 10. decembra 1.1. poučna zborovanja. Pri prvem bo govoril kmetijski strokovni učitelj gospod Zidanšek o živinoreji, pri drugem pa živinozdravnik gospod Uršič o živinskih boleznih, zlasti o kužnih. Zborovanje se prične vsakokrat ob 10. uri predpoldne v dvorani gospoda Zupančiča v Ptuju. Posestniki, ki želijo biti udje naše podružnice, lahko pri tej priliki naznanijo svoj pristop; udje pa lahko vplačajo udnino za leto 1912. Vabimo torej k obilni udeležbi. Mala Nedelja. Naša kmetijska podružnica priredi dne 5. novembra t. 1. po rani službi božji v šoli gospodarsko zborovanje, na katerem govori gosp. Škrlec iz Vičanec. K obilni udeležbi vabi odbor. = Pilštanj, dne 26. oktobra 1911. Kozjanska kmetijska podružnica priredi v nedeljo dne 12. novembra t. 1. ob 2. uri popoldne v šolskem poslopju v Pečicah nad Podsredo poučno zborovanje, pri katerem bo predaval kmetijski potovalni učitelj gospod Goriča n.'K prav obilni udeležbi vabi Odbor. Iz podružnic. = Mala Nedelja. Naša kmetijska podružnica je priredila 'dne 22. oktobra t. 1. po rani službi božji gospodarsko zborovanje, ki se je vršilo ob primerni udeležbi. Govoril je tajnik c. k. kmetijske družbe gosp. Holz o raznih gospodarskih perečih prašanjih. Najprvo je razpravljal o započeti akciji za nakup češke živine, ki se je na vse zadnje ikaz-zala takorekoč za neizvedljivo. Razmotrival je nadalje važno prašanje o našim krajevnim razmeram primernem govejem plemenu ter za naše kraje priporočal predvsem marijadvorsko pleme. Pri točki za nakup subvencioniranih bikov se je vnela živahna debata v kateroso posegli gospodje župnik Kolarič, nadučitelj C vahte in več kmetovavcev. Na gospoda govornika se je stavilo še mnogo drugih gospodarskih prašanj, kar nas utrja v prepričanju, da naši gospodami z izrednim zanimanjem zasledujejo gospodarski napredek in nam daje prijetno upanje, da se tudi pri nas obrnejo razmere na boljše. Gospodu tajniku pa bodi izrečena v imenu kmetijske podružnice na tem mestu za njegov trud najprisrčnejša zahvala. Sv. Jurij V Slov. gor. Tukajšnja kmetijska podružnica je imela dne 1. oktobra 1.1. gospodarsko poučno zborovanje, na katerem je predaval ravnatelj deželne kmetijske šole v Št. Juriju ob juž. žel. gosp. J. Belič. Razpravljal je v poljudnih besedah o zbolj-šavanju travnikov in pašnikov, kakor tudi o pridelovanju krme. Škoda, da je slabo vreme marsikoga zadržalo, da ni prišel k zborovanju. — Če pomislimo, kako važna je dandanes za kmeta živinoreja, ki mu mora skoro vse ostale stroške pri gospodarstvu pokrivati, mora biti naša prva skrb, da jo povzdignemo kolikor mogoče brzo in tako visoko, da se gospodarsko osamosvojimo, da milijoni, ki sedaj romajo črez mejo za uvažanje tujega mesa, ostanejo doma; iz tega razloga ima živinoreja in ž njo vse kmetijstvo veliko važnost za celo državo. Prvi korak k dobičkanosni živinoreji pa je na vsak način skrb za zboljšanje naših travnikov in pašnikov. Kjer rastejo dobre trave, zadostuje, da gnojimo z domačim gnojem, gnojnico, kompostom; le če tega primanjkuje, sezimo po umetnih gnojilih, Kjer pa rastejo slabe in kisle trave (živina jih ne mara), pa je travnik treba pomladiti, to je: preorati, ter po potrebi za 1 ali 2 leti vsejati okopavine (krompir, koruzo), ter iztrebiti slabe trave. Ko je zemlja dobro očiščena, se vseje oves in vmes travino seme. Travnik, ki se pomladi na tak način, dč, po tem % in še več, vedno pa boljše krme nego prej. — Travnike, ki so mokrotni, močvirni, je treba izsušiti z drenažo; tudi odprti jarki so mestoma priporočljivi. Vsak posestnik bi torej naj z vso skrbjo obdeloval svoje travnike, da si s tem pomnoži in zboljša pridelek krme; kajti le od tega je odvisna njegova živinoreja. Poln hlev lepe živine je kras vsake kmetije, bodisi male ali velike — je merilo kmetijskega blagostanja . . . Poročilo o stanju hmelja. Žalec v Savinjski dolini, 15. oktobra 1911. (XV. poročilo južnoštajerskega hmeljarskega društva.) Ker niti hmelj, niti sadje, niti vinogradi niso obrodili povoljno in je torej pričakovati, da se bo drugo leto povzdignila poraba piva, navdaja hmeljarje upanje, da se bo cena hmelju še povišala. Zalo je trženje s hmeljem sedaj precej mirno. Hmeljarji še imajo kakih 4500 starih centov hmelja na skladišču. Društveno vodstvo. Vprašanja in odgovori. V štev. 19 so bila objavljena tri vprašanja iz gospodarstva; ker se ni nikdo oglasil, da bi jih odgovoril, skuša to storiti spet uredništvo. 2. Itunkel in korenje sama za pitanje svinj pač ne zadostujeta, že radi tega ne, ker imata obe vrsti preveč vodeno sestavo; nekoliko bo se moralo pridjati že kaj bolj kompaktnega; krompirja, mečke (Šrota) ali kaj takega. Korenje ima v sebi sicer neko snov, ki zelo tekne in povzroča, da živina krmo, kateri je primešano korenje, dosti rajši žre; meso je po korenju okusnejše. Da korenje bolje tekne nego runkel, se da sprevideti že iz sestavljenih številk na strani 157 „Gospodarskega Glasnika11 št. 19. Zlasti so dušičnate snovi v korenju mnogo bolj zastopane ter 99 od 100 delov prebavne, dočim pri runkelnu pri vsem tem, da jih je manj, samo 76 delov od 100. Na vsak način je torej korenje tečnejše, samo da ga ne zraste toliko kakor runkelna. 3. Kaj je vzrok, da se spomladi sejana deteljica ni obnesla, to se ni povedalo. Tiči vzrok v tleh ali semenu ? Če je morebiti vzrok v se- menu, bi bilo najbolj priporočljivo takoj v zgodnji spomladi, ko se je spravil sneg in so se tla malo usahnila, prevleči deteljo s travniško brano in posejati zanesljivega deteljnega semena vmes. Če se to ne plača, pa preorati in posejati mešanico z ovsom. H- Uradno. . 35.628 Stv. il~453l It Ji^yrlnss. Deželni odbor štajerski je sklenil tudi v letu 1912 prirediti viničarske tečaje, da se izobrazijo viničarji v oskrbi drevesnic in vinogradov z amerikanskimi nasadi, kakor tudi v ureditvi in oskrbi sadovnjakov. Ti tečaji se prirede: . 1. Na deželni sadjarski in viničarski šoli v Mariboru; 2. na deželni viničarski šoli v Silberbergu pri Lipnici; 3. na deželni viničarski šoli v Gornji Radgoni; 4. na deželni viničarski šoli v Sk ilcah pri Konjicah in se začnejo s 15. februarjem ter končajo s 1. decembrom 1912. V Mariboru se sprejme 14, v Gornji Radgoni 16, v Lipnici 26 in v Skalcah pri Konjicah 12 posestniških, oziroma viničarskih sinov. Udeleženci dobe na zavodu prosto stanovanje, celo hrano in razen tega še mesečnih 8 kron. Pouk pri teh tečajih je v prvi vrsti praktičen; teoretičen samo v toliko, kakor je za paznike pri delu (preddelavce) in samostojne viničarje nujno potrebno. Na koncu tečaja dobi vsak udeleženec spričevalo o njegovi porabnosti. Kdor se želi udeležiti teh tečajev, mora najkasneje do 6. januarja 1912 vložiti nekolkovano prošnjo pri deželnem odboru štajerskem. Prošnji, v kateri se mora izrečno navesti, v katerem izmed zgoraj omenjenih krajev se želi udeležiti tečaja, se mora priložiti: 1. Dokaz, da je prosivec dovršil že 16. leto; 2. nravno spričevalo, koje mora biti potrjeno od župnijstva; 3. spričevalo od zdravnika, da prosivec ne boleha za ni-kako nalezljivo boleznijo in 4. odpustno spričevalo od ljudske šole. Pri vstopu v tečaj se morajo prosivci zavezati neprestano od 15. februarja do 1. decembra vstrajati v tečaju ter se pokoriti kar se tiče pouka vsem odredbam deželnih strokovnjakov. V Gradcu, 10. oktobra 1911. Od deželnega odbora štajerskega: Edmund grof Attems. štv. Razglas glede naročitve amerikanskih trt proti plačilu iz zedinjenih državnih in deželnih trsnic za leto 1912. Spomladi leta 1912 daje dežela sledeče množine amerikanskih trt kupcem na razpolago: 1. 900.000 cepljenih trt (zvečinoma beli burgundec, silvanec, laška grahovina, žlahtnina, traminec, mozlovec, in drobna grahovina) na podlagah Riparia Portalis, Vitis Solonis, Rupestris, Monticola in Rupestris Goethe 9. 2. 400.000 korenskih rozg na imenovanih treh amerikanskih podlagah. 3. Tri in pol milijona rezanih rozg na imenovanih štirih ameriških podlagah. Cene za 1000 komadov trt so: I. Cepljene trte za premožne posestnike 200 K, za vse druge posestnike 140 K. II. Amerikanske korenske rozge za premožne posestnike 24 K, za vse druge posestnike 16 K. III. Rezane rozge 10 K. če si naroči več ko 1500 cepljenih trt, 3000 korenskih rozg in 5000 rezanih rozg ena stranka, si pridržujemo pravico, da zahtevano množino primerno zalogi prikrajšamo. Naročila za te trte se naj oddajo ali naravnost pri deželnem odboru ali pa pri občinsKih uradih, kjer so v ta namen razpoloženi posebni naročilni listi, do 15. novembra t. 1. Občinski uradi naj izpolnjene naročilne liste takoj odpošljejo deželnemu odboru. Naročila, ki bodo došla do 15. novembra, se bodo zbrala in trte, kolikor jih je na razpolago, množini naročil primerno razdelile. Trsi se oddajajo le štajerskim posestnikom in zato morajo tudi one stranke, ki si naroče trte neposredno pri deželnem odboru, dati k prošnji tudi potrdilo od občinskega urada, da imajo v občini svoj vinograd. Torej so trgovci s trtami od teh naročil izključeni Cene se razumejo od nasada in zato se mora znesek pri prevzetju trt plačati, oziroma, če se pošljejo po pošti, se znesek s stroški za zavoj in dovoz, ki se zaračunajo zelo nizko, pri prevzetju povzame. Pri vsakem naročilu se mora točno navesti; 1. J asno in točno napisano ime, bivališče in stan naročnika; 2. davčna občina, v kateri ima naročnik svoj vinograd; 3. zaželjena vrsta trt; 4. zadnja postaja železnice ali pošte, kamor se uaj trte pošljejo. Če je zaželjena vrsta že razdana ali če je ni dovolj, se nadomesti s kako drugo. Prejemniki naj trte po možnosti sami prevzamejo j ali pa, če so poslane po železnici, takoj po prejetju pregledajo. Pritožbe se naj p ošljejo vod stvu trsnice. Nazakasnelepritožbesenebomomogliozirati. V Gradcu, 23. septembra 1911. Od štajerskega deželnega odbora: Edmund grof Attems. Opozoritev. Današnji številki sta priloženi prilogi tvrdke Michael Barthel &.Co. na Dunaju, in tvrdke M. Tomec v Hum-polcu na Češkem, na kateri s tem posebno opozarjamo. Vposlano. Velik« nov« uispelt« je dosegla tvrdka Ph. Mayfarth & Co., tovarna za kmetijske stroje na Dunaju. Na koroški obrtniški razstavi v Celovcu je dobila za svojo zbirko kmetijskih strojev in strojev za pridobivanje vina zlato kolajno, najviše ollikovanje, koje se je podelilo tam edinole tvrdki Ph. Mayfarth & Co. Tržna poročila. (Nadaljevanje na strani 175.) Cena deželnih pridelkov iz Štajerskega, ____________Avstrije in Ogrske._____________ Mesto M S .g 8 >QQ O« >N Ječmen Oves «3 5 O 6 *1 V ir | V k\ V k\ V K\ V K V Celje.. 50 13 — 10 — — — 10 50 - — — Ormož . 50 12 5° 10 40 9 — 10 — 8 50 11 Gradec 50 — — 9 60 9 30 8 80 — — — Ljubno . 50 12 50 10 70 10 50 10 50 10 50 — — Maribor 50 tl — 10 — 10 — 10 — 11 — 10 Ptuj . . 50 12 — 11 — 11 — 11 — 10 — 9 — Inomost 50 — Celovec. 50 9 95 10 16 — — Ljubljana 50 Pešt ... 50 Solnograd 50 12 90 11 85 — — 11 20 — — — Dunaj . 50 12 52 10 80 9 95 10 18 10 15 — — Line . 50 Mesto ' 4 Bob Seno O Š rč« Seno kislo Rižena slama Jezna slama s K V K V K V K V K V K V Celje .. 50 — — 16 3 — 2 50 3 1 2 — Ormož . 50 9 — 18 — 3 50 3 — 3 • 2 50 ijraciec t)U Ljubno . 50 — 18 — 4 50 4 — 3 75 3 25 Maribor 50 LO 50 16 50 3 50 — — 3 75 1 75 Ptuj . . 50 12 — 17 — 3 80 3 — 3 60 2 60 Celovec 50 Graško tržno poročilo. Sejem s krmo in sl am o od 16. oktobra do 22. oktobra 1911. Pripeljalo se je 53 vozov s 488 metrskimi stoti sena in 26 vozov s 210 metrskimi stoti slame, in je bil boljše obiskan ko pretečeni teden. Cene so bile naslednje: Seno, kislo od K 6'— do K 7 60, sladko od K 6-20 do K 7'20; ržena slama od K 470 do AT 5 60; pšenična slama od K 4‘60 do A^IO, ječmena slama od K—*— do K—•—; ovsena slama od K —•— do K —•—; ježna slama od K —•— do K -•—. Sejem z rogato ži vinodne 26.oktobra 1911. Prignalo se je 194 volov, 110 bikov, 165 krav, živih telet in — konj, pripeljalo se je — mrtvih telet, — svinj, — drobnic. Izvoz na Nižje Avstrijsko: - volov, 30 bikov, 22 krav, — telet; na Gornje Štajersko:) 25 volov, 17bikov, 7 krav; Spodnještajersko: — volov, — bikov, — krav, — telet; Ptuj: — volov, — bikov, - krav, — telet; Predarlberško: 7 volov, 15 bikov, 14 krav, — telet; Celovec 5 volov, — bikov, 10 krav, — telet; Primorsko: — volov, — bikov, 31 krav, — telet. Cena je bila za 100 kilogramov žive teže. Klavni voli, tolsti od AT 98'— do K 104-— (izjemoma K 108-—), poltolsti od K 86'— do K 96 —, suhi od K 80 — do K 84—; voli za pitanje od K — — do K — —; klavne krave, tolste od K 76- do K 84—, poltolste od K 58'— do K 64-—, suhe od K 50‘— do K 56-—; biki od K 72-— do K 90 — ; dojne krave do 4. teleta od K —•— do K —•—; črez 4. tele od K —do K —• —; breje od K —•— do K—•—; mlada živina odič74'— do K 92- — . Sejem klavne živine dne 27. oktobra 1911. Zaklana živina: 459 telet, 2527 svinj, 12 komadov drobnice. Cena klavne živine za 1 kilogram: teleta od K 1-30 do K 1-36; teleta la (izjemna cena) od K 1-38 do K 148; mlade svinje od K 1-34 do K 1-38; nemške mesne svinje od 'K P20 do K 1-32; nemške pitanske svinje do K 1-30 do K 1.34; ogrske pitanske svinje la od K 1-56 do K 1-64; ogrske pitanske svinje Ila od K L40 do K 1-44; mesne svinje od K L20 do 1-32; bošnjaške pitanske svinje, debele, od K L20 do K 1.24; bošnjaške pitanske svinje, suhe od X -•— do K -•—; ovce od K P— do K L20; kozlički in jagnjeta od K -•— do K —•—. Cene za svinje nazadujejo. ZAD RU GA. v Poročila zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem, r. z. z o. p. Gradec, Franzensplatz št. 9. i. Uvoz živine iz Češke. Ker izhaja iz dopisa visokega c. k. poljedelskega ministrstva dne 20. oktobra 1911, štv. 43.860, ki ga je dobila c. k. štajerska kmetijska družba, da je nakup plemenske in rabne živine v sudetskih deželah neprimeren, seje ta misel opustila. II. Ustanitev državne zveze avstrijskega za-družniškega uradništva. Dne 23. septembra 1.1. se je na Dunaju vršil ustanovni občni zbor „ Državne zveze avstrijskega zadružniškega uradništva“. Ta nova organizacija, v kateri je doslej že 270 zadružniških uradnikov iz vseh delov Avstrije, ima namen, varovati in pospeševati pravne, gospodarske, duševne in so-cijalne interese uradnikov in nastavljencev avstrijskih pridobitnih in gospodarskih zadrug in njih zvez, izdajati posebno strokovno glasilo, ustanoviti samo uradnikom in nastavljencem avstrijskih pridobitnih in gospodarskih zadrug in njih zvez namenjen kreditni zavod, brezplačno posredovati za svoje člane službe, ustvarjati in upravljati humanitarne, blagru in podpori svojih članov in njihovih ljudi namenjene zaklade in dobrodelne naprave in končno pospeševati strokovno znanje svojih članov z ustanovitvijo knjižnice, prirejanjem predavanj, dajanjem ustanov za pouk in potovanje i. t. d. Na tem ustanovnem občnem zboru so se v vodstvo te zveze izvolili sledeči gospodje. V načelstvo: Dr. Otto Neudflrfer na Dunaju, načelnik; Otto Riha na Dunaju, 1. načelnikov namestnik; Rudolf Schurinek na Dunaju, 2. načelnikov namestnik. V ravnateljstvo: Johann Bohm v Črno-vicah; Hermann Brunner na Dunaju; Johann Hoy er na Kraljevih Vinogradih; Bazilij Ki cula na Dunaju; Ferdinand K o n i g v Brnu, Emil M i-schek v Schardingu; Vladimir Pušenjak v Mariboru; Miloš S t i b 1 e r v Celju; Alfred Wagner v Gradcu. Kot namestniki: Vekoslav Pelz v Pulju; Pij Meyer v Gorici; Vasile Marcu v Črnovicah; Jožef Na žaru k na Dunaju. Pregledovavca računov: Albin Acht-schin v Gradcu, Antonin S lap a k v Pragi. Namestnika: Franc Herzmansky v Gradcu, Alfred Čebular na Dunaju. Ti odborniki in člani so člani raznih avstrijskih zvez in njih članic; nadaljnji še bodo pristopili. Pisarna „Državne zveze“ se nahaja začasno na Dunaju, IX. okraj, SchwarzspanierstraSe 15. Eventuelni dopisi zaradi pristopa se naj pošljejo gospodu dru. Otonu Neudorferju na ta naslov. Končno še omenimo, da so se vsled sklepa ustanovnega občnega zbora pravila tako spremenila, da lahko tej Zvezi razen uradnikov posameznih zadrug in njih Zvez pristopijo kot člani tudi uradniki deželnih odborov, deželnih kulturnih svetov in drugih organizacij, ki se pečajo z zadružništvom. III. Prodaja sadja na Dunaju. Zveza bo od srede septembra naprej vsak teden, dokler bo imela dovolj ponudb na razpolago, prodajala na veliki dunajski tržnici sadje svojih članov, oziroma pri nji včlanjenih zadrug. Sadje se prevzame na podlagi prijave in pritrditve ali za naprej določeno, trdno ceno ali pa v komisijonelno prodajo. Pri komisijonelni prodaji se razen izdatkov v gotovini (vožnina, izdatki za spravljanje na trg in tržna pristojbina) še odtegne 5% od kosmatega izkupička kot provizija za prodajo. Z ozirom na veliko važnost, ki jo ima dunajski sadni trg za štajerske sadjarje, pozivamo vse svoje člane, naj se te v skupni blagor namenjene uvedbe kolikor mogoče številno poslužujejo. Letos je za to baš ugodna prilika, ker je zimskega sadja splošno malo in bo torej mogoče spraviti ga zelo dobro v denar. Prijave, v katerih naj bo naveden natančen naslov, množina vsake vrste, ki je na razpolago, in nje kakovost, čas, kedaj bi se sadje poslalo, pogoji, pod katerimi se naj proda in navedba članstva, se naj pošljejo naravnost Zvezi gospodarskih zadrug v Gradec, Franzensplatz 2. IV. Poročila glede blagovnega prometa Zveze. 1. Nakup potrebnih travniških bran. Vsi člani, ki nameravajo za pozno jesen naročiti travniške brane, se prosijo, naj nam svoja naročila kmalu pošljejo, ker so tvornice preobložene z naročili in ne morejo naročil takoj izvršiti. 2. Razne ponudbe. Dokler bo kaj zaloge, ponujamo brez obveznosti: Moko iz prg morskega semenja, svetlo, z zajamčenimi 50% surove tolšče in surovega proteina z 1 % tolerance za 17 K 100 kg brutto za netto z vrečo od Trsta ali Reke po naši volji, v celih ali polovičnih vagonih, dostav-ljivo od oktobra 1911 do maja 1912 po vrsti na željo kupcev. Pšenične otrobe, debele, 100 kg za 14 K 30 v, brutto za netto z vrečo od Maribora, dostavljive v oktobru in novembru 1911, od 100 kg naprej. Pšenične otrobe, fine, 100 kg za 13 K 90 v, brutto za netto z vrečo od Gradca, dostavljive v oktobru in novembru po želji kupca, od 100 kg naprej. 3. Melasino močno krmilo. Vkljub ponovno zelo zvišani ceni močnih krmil lahko ponudimo od tovarne za močna krmila, ki jo ima c. k. kmetijska družba na Dunaju v Brucku ob Muri, za dosedanjo ceno močna krmila, dokler je kaj zaloge in sicer: melaso iz palmovih otrob 100 za 16 K „ n palmovega jedrčja 100 „ „ 17 „ „ „ „ » in kokosa 100 , , 17 , droženo melaso 100 „ „ 18 „ od naših skladišč v Gradcu ali Ljubnu, brez vreče. Ker se je cena vsem močnim krmilom neprimerno zvišala, Vam nujno priporočamo, da si za to ugodno ceno oskrbite primerno množino krmila in omenjamo, da bomo v bodočih dneh dobili cele vagone tukaj ponujanih krmil. 4. Glavnato zelje. Na razpolago imamo 1 do 4 vagone zdravega glavnatega zelja, 100 kg za 9 K 20 v, zloženo v vagone, od postaje Kalsdorfa, v oktobru in novembru 1911. Graščinska uprava blizu Admonta ponuja 2000 glav belega zelja, 8 v za kilogram od železniške postaje v Admontu; glave so težke približno po 4 kg. Neki član ponuja približno 100 ponud-toe so na razpolago. 3s6-24 Ravnateljstvo radgonskih opekarni v Radgoni