Izhaja vsak četrtek. Cona mu je 3 K na leto. (Za Nemčijo 4 K, ra Ameriko in drugo tuje državo C K.) — Ровагоеипе številko ie prodajajo — ■ - po tO vinarjev. ———— Spisi in dopisi so pofiiljajo: Uredništvu „Domoljuba*, Ljubljana, Kopitarjeva ulioa. Naročnina, roklamaofje in Inserat' pa: Upravništvu „Domoljuba*, — Ljubljana, Kopitarjeva ulica.'— Stev. 51. \7 Ljubljani, dne 20. dccembra 1917. Leto XXX. Čas velikega upanja. V dobi pred Kristusom je bilo človeštvo zakopano v brezmejno bedo: v duševno temo pa tudi telesno stisko in nadlogo. Svet je hrepene! po rešitelju in Odrešeniku, kakor si želi bolnik blagodejnega zdravila, umirajoči svežega zraka, ožgana in izsušena zemlja hladečega dežja. Izraelsko ljudstvo je pričakovalo Odrešenika, zato je klicalo: »Gospod pošlji tistega, ki ga hočeš poslati!« Pa zdelo be je, da je vse zastonj. Rod za rodom se je pogrezal v grob, Odrešenika pa ni bilo. A upanja ljudstvo ni izgubilo; solze hrepenenja so bile že bolj gorke, prošnje bolj ognjevite: »Vi oblaki ga rosite...!« Čas poizkušnje je trajal dalje. Več ko štiri tisoč let. so se ponavljale goreče prošnje in molitve. Potem še le, ko je prikipela stiska 'do vrhunca, je prišel Odrešenik in prinesel prebogate milosti ter zveličanje. V podobni stiski se nahajamo sedaj tudi mi. Ves svet plava v morju gorjä, bede in trpljenja, in kljub prošnjam gorj6 ne mara še prenehati. Ljudje postajajo äeloma že malodušnl in nestrpni, ali pa se celo prepuste nevarnemu obupnemu razpoloženju. Nekateri so izgubili vse upanje, njih srca se je naselila mrzlota, otopelost ih je prevzela. Nobene cvetke nežne po-ložnosti in tolažilne molitve ne požene yeč mrzlo svce. Večkrat moramo — žal — •lišati: »Saj nič ne pomaga! Človek je ustvarjen, da trpi, potem je pa vsega ko-lec!« Za božjo voljo, tega pa nikar! tako ne smemo ne misliti, ne govoriti. Če tožite, tarnate, jokate — no, naj že bo; •tokrat boljše, kakor pa če se zatopite v temno in mračno nevoljo, čmernost in obup. Najbolje je, če vse izročimo in prepustimo v otroškem zaupanju Bogu, ki v »voji neskončni in nam neumljivl modrosti Vse tako urejuje, da doseže povsod In pa V*«lej «voje najsvetejše namene. Nam se sicer zde dnevi poskušnje in trpljenja sila dolgi; a kaj so tri, štiri leta v primeri z večnostjo! Naš razum je majhen in kratek, zato bi bilo predrzno od nas, če bi hoteli prodreti v neskončno modre božje sklepe in naklepe, ki jih ima z nami. Določena je tudi že ura, ko nam hoče pomagati in dokončati čas preizkušnje. Ne nehajmo prositi, upati in čakati — to je pravo ad-ventno razpoloženje v sedanji strašni vojski. Staremu Tobiju, ki je bil v enakem položaju kakor marsikateri trpin sedanjega časa, je rekel nadangel Rafael: »Ko si molil v solzah in pokopaval mrliče, sem nosil jaz tvojo molitev pred Gospoda. In ker si bil Bogu prijeten, je bilo treba, da te je izkusila izkušnjava. Zdaj me je pa Gospod posla!, da te ozdravim.« (Tob. 12, 12.) — Tudi za nas pride čas leka in re-šenje iz sedanjih stisk, morda prej kot mislimo. Zarja miru se že razprostira na obzorju! Naj se angelsko petje »Mir ljudem na zemlji« — vsestransko udejstvi že v teh božičnih dneh! Zbližanje. Tri leta smo govorili o miru, a v tem govorjenju so bile zavite le prošnje, le hrepenenje po miru, ker je manjkalo tal in zanesljive zaslombe, Celo zadnje leto, odkar je izšla od osrednjih velesil 12. dec. 1916 ponudba za mir in smo bili nekoliko bolj upravičen», pričakovati preobrata za mir. se je vse pričakovanje razpršilo in spremenilo v prevaro. . Med tem se je vojska nadaljevala; čas ie delal v naš prid, Bog je skrbel za nas, tako da smo kar presenečeni ob ugodnih uspehih, ki so najbolj«! predpogoj za mir. Poročilo, da se je t Rusijo dosegel orožni mir, nas navdaja s trdnim zaupanjem, da »e bo mirovno delo razvijalo do razveseljivih zaključkov. Sedaj lahko rečemo, da je rtorjen prvi resnični korak za ugotovitev našega hrepenenja po zbližanju narodov v pravičnem miru; premosteno j* brezdno, ki je prej zabranjevalo medsebojni stik v boju nahajajočih se držay. Zdaj je nastopil zgodovinskovažen preobrat v sedanji vojski. Ruske homatije in poraz Italije je pospešil nenadno zbližan;« Rusije in osrednjih velesil. Kaj bo iz tega, kako se bo pogajanje razvilo —<■ o tem zaenkrat še nismo in ne moremo biti n* jasnem, Toliko lahko rečemo, da smo dospeli do neke točke v vojski, ki se ne da več izbrisati in uničiti, dasi bi to radi osobito Angleži in Američani. V globoki ganjenosti čakamo v teli adventnih in božičnih dneh bližajočo Mi odločitev: »Glejte Gospod bo pri* šel in obiskal svoje ljudstva v miru!« Prestolra govor našega cesarja je primeren uvod za pogajanja in za mir z Rusijo. Naj bi Vsemogočni blagoslovil to veliko delo ter podaril narodom Evrope spravo in mir! Č. si čmeren, poln puSčob« In notranje nezadovoljnosti, — pojdi, poglej nedolžnemu otroku v oko. Iz tega očesa te gleda in svari ljubi Bogi Bodi kakor t» otročiček — pa boS «rečetfi * »Vsako vesolj« na zemlji ima vsajeno «oko v očeh; za vsako solzo se pa tudi dobi žarek ve-4ei|a, ki naj ga ne manjka zlasti pri solzah, ki |fb izvabi otroku skrb za dobro vzgojo. Žarek ljubezni bo pojasnil tudi te solze, ki otroku ne bo v Škodo, marveč na korist za vse življenje,« « Oče izpričuje svojo ljubezen, četudi prime M palico. Otrok ne mar» biti tepen, pa oče ne gleda na otrokovo voljo, marveč iia hfegiWo kor!«t. To stori, ker je oče, ki je poln ljubezni, ko kaznuje, In usmiljen, ko strahuje. 1 сгасзезгаасзсгаезсзсзеЈсаага D n q o □cncacsL ^сзсзсзсзосзгастсасзаслслсзсз^ Ü li 1 D зсрсјадгзаааапппс Božič 1917. . Že v četrtič sveti Božič ; prišel je krvav; že v četrtič "i ne pojo nam angelci z višav. Mesto njih grome topovi z bojnih nam planjav, Jaslice četrto leto stavimo ihteč; v praznik mira že v četrtič čez ves svet hrumeč angel smrti prevladuje in vihti krvavi meč. Spet je Božič — že četrti, kar so naši fantje šli; in se niso še vrnili naši ljubljenci! — Ah, in nikdar več ne bodo se vrnili vsi!... Vide. Pregled po svetu. Iz avstrijske delegacije. Zastopnik dr, Xorosec je med drugim navajal tudi pritožbe proti preganjanju Jugoslovanov med vojsko, naštel več posameznih dejanj ter izjavil, da njegova stranka kljub osehne-mti spoštovanju do vojnega ministra ne more glasovati za vojni proračun. — Na dr. Korošceva izvajanja o preganjanju Jugoslovanov za črsa vojne je vojni minister pl. Stöger - Steiner odgovoril to-le-: Vojno vodstvo je v tem edino s celokupnim prebivalstvom, da se morajo vse krivice in napake, naj-so se zgodile od katerekoli strani, najostreje obsoditi, Naj-Jjltf&S cbžalui? M^e takega postopanja. Armadno vodstvo je seveda včdno pripravljeno, da v vsakem takem slučaju izvede najstrožjo preiskavo in krivce kaznuje. Minister prosi delegate, naj mu podajo natančnejše podatke za nadaljno postopanje. Nato nadaljuje: Ne da bi se hotel podrobneje spuščati v okolnosti, ob katerih naj bi se zgodila ona dejanja, ne da bi hotel opisovati soparno ozračje, ki je vsled velikosrbske propagande vladalo v omenjenih ozemljih pred vojno in ob njenem začetku in katerega učinke je čutila grmada do zadnjega časa, se moram vendar najodločneje zavarovati proti temu, da bi se morebitni pregreški posameznikov posplošili in naprtili celi armadi kot večen madež na njenem ščitu. V svojem in v imenu armade ponosno zavračam to žalitev, ki se je vrhu tega zgodila v času, ko si armada v težki borbi pridobiva nove vence slave. — Stavljenih je bilo še več predlogov, n, pr, da se koncem leta \9\1. odpuste^Vsi črnovojniki, ki so dopolnili 50. leto, tiste, ki so dopolnili dvainštirideseto leto, pa naj se pridele službi v zaledju. — Učitelji naj se oproste vojne službe, šole pa izpraznijo. — Dr. Str'brny je zahteval, naj se uvedejo v armadi odbori zaupnikov, ki bi sprejemali pritožbe moštva. Zaradi preganjanja civilnega prebivalstva v Gradiško-Gradiščanski ob po-četku vojske se je pritoževal v vojnem odseku avstrijske delegacije poslanec Fon. Govoril je tudi proti ponemčeva'na kljub temu še hočejo nadaljevati vojsko, je vzrok to, ker še vedno pričakujejo, da se bodo osrednje sile izčrpale, da jim bo zmanjkalo živil, obleke in surovin za izdelovanje voj- . nega in drugega blaga. Sicer se nam ob kartah res sijajno ne gadi —, vendar je pa tudi nekaj resnice na tem, da je naša zmaga na italijanskem bojišču precej zmanjšala tozadevne upe naš;h sovražnikov —I Zaloge uplenjenega blaga na Italijanskem so namreč po dosedanjih poročilih res velikanske! ITALIJANSKO BOJIŠčg. Plen v ozemlju Melettn. Čete maršala Conrada pl. Hötzendorfa šo privedle iz 31 štiridnevnih botey predpreteklega ledna v ozemlju Mfefetta 63 italijanskih častnikov, 16.000 mož, 93 topov, 233 strojnih1 pu!k, 4 miirape, 81 metalcev min in veliko drugega' bojn ega blaga. Nov uspeh ob Brenti. 14. decembra so čete generata Kraussa ob Bresti prizadejale sovražniku zopet občuten udarec. Južnovzhodno od mesta San Marino je zapirala dolino Brente strma, 1288 m visoka gora Col Caprile s sosednjo 1292 m visoko goro Postojanke na teh gorah so branile našim Četam dohod na visoko planoto med Brento in Piave, ki se sredi nje dviga gora Monte Grappa. Po silni artilerijski pripravi In po trdovratnih pobliž-njih bojih, se je naši pehoti posrečilo zasesti obe višini. Italijani so hitro zbrali svoje rezerve in izvedli več protinapadov, da bi zopet osvojili izgubljeno postojanko, toda vsi napadi so ostali brezuspešni. Pri tem podjetju je prišlo našim četam v roke sad 1700 ujetnikov. avstrijske vojake, Boroeviča in nazadnje še Nemce, Tem pa ne on, ne njegove armade niso bile kos, No — danes leti vsa krivda nanj. V italijanskem državnem zboru so nekateri poslanci zahtevali, naj se Cadorna upokoji, drugi so pa celo vpili; i »Postavite ga pred državno sodišče in ob-soditef« Tako se spreminja hitro mnenje ljudstva; danes kličejo — hozana — jutri — »na križ ž njimi« Silovitost avstrijskega topništva. Italijansko časopisje opozarja na silovitost avstrijskega topovskega ognja, na nevarnost pftna v krogljah in na posebne vrste razstrelil. Na Asiaški visoki planoti so Avstrijci razvrstili na 10 km dolgi bojni črti 1500 topov. Naša bojna ladja potopljena. Ponoči od 9. na 10. decembra je udrlo nekaj sovražnih pomorskih sil v tržaški zaliv, kjer je bilo usidranih nekaj naših bojnih ladij. Sovražni torpedo je zadel našo bojno ladjo »Wien«, ki se je na to potopila. Posadko Ameriške čete na Francoskem. Italijanski protinapadi. Da bi zastavili naše prodiranje, izvajajo Italijani v Alpah tu in tam srdite protinapade, Pre-tečeni teden so skušali potisniti naše nazaj v prostoru južno pri Monte Meletta, pa se jim ni posrečilo. Tudi med Brento in Piave — zlasti v prostoru pri mestu Quero, so ,se zaletavali zastonj italijanski voji v naše aov« postojanke, M so jih pred kratkim iztrgali Italijanom. Sovražnik je pri tem izgubil okrog 1200 mož na ujetnikih, Cadorna napadajo. Pri Cadorni se je aopet uresničila stara, pa vedno nova. pesem: Dokler ima kdo moč in veljavo, st nihče ne upa nadenj, ko pa zabledi njegova zvezda, takrat se pa zaletujejo vanj vsi pritlikavci. Prej so feidorna vedno hvalili in kovali v nebesa njegove poveljniške zmožnosti, danes ga — kličejo pred sodbo! Morda Cadorna še ni bil tako slab vojskovodja, mogoče, da bi bil kak sloveč poveljnik slabše reši! lo nalogo, toda imel je smolo, da je imel pred seboj — 4» so večinoma rešili. Ladja je bila, zgrajena okrog leta 1895, BOJI NA ZAPADU. Konec Angleške ofenzive v Flandriji. Nemško uradno poročilo z dne 15. decembra javlja, da je preteklo že več kot štiri tedne, odkar so Angleži ustavili svoje silne napade na Flande-rskem. Lahko smatramo, da je ustavljena ona velikanska ofenziva, s katero so nameravali Angleži zasesti belgijsko obal in tako dobiti v roke nemška opjraKšč* za podmorske Čolne. Več kot četrt leta je >napadala vsa- angleška armada, ki so jo ojačili tudi francoski oddelki. Toda vsi napadi so ostali brezuspešni , Zasedli so pač par kilometrov ozemlja, žrtvovali silne množice ljudi in blaga — svojih namenov niso dosegli Danes se bijejo sicer na vsej zapadni fronti tu in tam večji ali manjši böji, — nimajo pa več značaja večjih napadov. 38 milijonov mož pod orožjem. Neki italijanski list v Švici ceni število mož, ki nosijo orožje v tej vojski, na 38 milijonov, mož; na sporazum odpade 27 milijonov, na osrednje velesile pa 10,500.000 mož. Premoč sporazuma bi se z odpadom Ru-. sije znižala za 9 milijonov, mož. Letni zaključek podmorske vojne. Od 1. januarja letošnjega leta do 31. oktobra je bilo potopljenih sovražnih ladij za 8,047.000 ton. V celem letu bo gotovo potopljenih nad 9 milijonov ton, to je vrednosti nad 10 miljard kron. Četrtina vseh svetovnih ladij je potopljena. Sveto mesto. Pred durmi zopetne obletnice rojstvi, Gospodovega, ko se tolikrat imenujeta Betlehem in Jeruzalem, ko nam nehotž uhaja spomin na one svete kraje, ki so posvečeni po stopinjah božjega Zveličarja, se je izvršila na teh mestih velika izpre-memba. Turško vojaštvo se je umaknilo pred angleškim pritiskom in danes vihra nad Jeruzalemom britska zastava. Svetovna vojska je vrgla svoje mreže skoraj čez dežele vsega sveta, — Tudi Palestina je vojno ozemlje, lakozvana si-najska fronta našega turškega zaveznika. Ondotne dogodke smo zasledovali doslej le bolj s postransko pazljivostjo. Še le angleško prodiranje proti Jeruzalemu je zbudilo pozornost, vsega sveta — ne zaradi strategične važnosti tega podjetja, marveč zaradi tega, ker je pač Jeruzalem sveto mesto. Angležem se je posrečilo, da so obkolili mesto od treh strani, zato pravi osmansko poročilo, da so se turške čete umaknile na vzhodno stran mesta. Padec Jeruzalema beležijo Angleži in njih zavezniki kot velik uspeh v p O -litičnem in mdralnem Ofciru, kar bo ententa brez dvoma tudi izkoristila, in sicer v dvojni smeri: v krščanski in židovski. Židovstvo se je od početka vojske prav posebno zavzemalo za Palestino ter je bilo predvsem pozorno na fronto v tem ozemlju. Ne bo težko, bogate In vplivne židovske kroge nanovo podžgatj in njUi hrepenenje po samostojni judovski državi nanovo poživiti in okrepiti. Prav tako ne bo težko, če bodo Angleži hoteli te svoje bojne pohode razglasiti kot novo križarsko vojsko zoper vlaao polmeseca in iz tegu seveda iskati zase dobička in priznan?. Iz turških poročil je razvidno, da eo se turške čete umaknile iz Jeruzalema brez boja. To obvestilo je potnirljlvo za vse, ki so se s švicarskim Palestinskim društvom bali, da bi mesto s svojimi svetimi in vsakemu krščanskemu srcu dragimi prostori ne zapadlo uničevalni usodi divjega boja, Da se to ni zgodilo, je poskrbelo turško vodstvo, saj je Jeruzalem tudi za Moha-medance sveto mesto. Iz Rima poročajo; Kardinal-vikar j« na/.nani! Rimljanom, da je Božji grob osvobojen, kar spada med najvažnejše dogodke krščanske povestnice. Odredil je javne molitve in zahvalno službo božjo v bar-'ltkr Sv. križa v Rimu. Vojaške novice. Glede na padec Jeruzalema je pisal vatikanski list »Osservatore Romanos: Vsi kristjani morajo pozdravljati, ker se nahaja sveto mesto sedaj v rokah krščanske, mesto nekrščanske velesile. Premirje z Rusijo. - Nemiri. Na frontah proti Rusiji — vojska miruje in počiva. Ruski zastopniki so zahtevali, naj bi Nemčija izpraznila otočje v zalivu Rige, a so pozneje to zahtevo opustili. Ruski list »Pravda« piše, da koristi Rusije zahtevajo, da se mora skleniti mir ali skupno z zavezniki, ali pa tudi brez njih. — Tudi Romunija je uvidela, da se ji je sedaj treba vdati v neljub položaj ter je 10. decembra sklenila premirje s četami, ki stoje v prostoru med Dnjestrom in izliVom Donave. S četami, ki stoje na črti severno od Dnjestra do Severnega morja je. bil sklenjen do 17. decembra samo ■ orožni mir. Pogajanja za premirje so se nadaljevala dne 13. decembra in naslednje (dni v mestu Brest-Litovsk, — Doseženo premirje. Princ Leopold Bavarski in zastopniki zaveznih velesil so podpisali z zastopniki Rusije pogodbo o premirju za 28 dni v mestu Brest-Litovsk. Premirje se je pričelo 17, decembra in traja do 14. januarja 1918, če se ne odpove s sedemdnevnim rokom. Premirje obsega vse bojne sile skupnih front na suhem . in na morju. Po členu 9. pogodbe se prično zdaj takoj pogajati o miru. Pogajanj se udležujejo zastopniki Avstrije, Nemčije, • Bolgarije, Turčije in Rusije. — Četvero-sporazumovi poslaniki v Petrogradu so dobili od svojih vlad naročilo, naj ostanejo v Rusiji in ohranjajo zveze s »pravo Rusijo«, Njih naloga naj bo, da osvobodijo Rusijo nemške nevarnosti. Notranji nemiri. Kozaški general Ka-ljedin je organiziral upor proti sedanji boljševiški vladi, V mestu Novo-Čerkask je dal Kaljedin aretirati člane delavskega in vojaškega sveta. Vlada je poslala čete proti Kaljedinu, ki je bil baje premagan. Pri Bolgorodu se je boj nadaljeval več dni; na obeh straneh so velike izgube, Kalje-Hinu se je pridružil general Kornilov. Na Uralu in v ozemlju Dona divja državljanska vojska. Proti boljševikom so se dvignile meščanske stranke, ki jih vodijo »ka-öeti«. Te homatije ovirajo in ogrožajo mirovno vprašanje, »Svet ljudskih komisarjev« je izdal oklic, da v boju proti kadetom ne • položi orožja. Vstaja se pričakuje tudi v Petrogra-. 'du. Boljše viki so zbrali v voja šnicah in v bližini Tavriške palače 8000 mož. Najnovejše poročilo pravi, da so Kaljedina blizu Moskve aretirali skupno z njegovim štabom. — Večina v konštituanli za takojšnji mir znaša 50 glasov. Tedenske novice. Blagoslovljene praznike »n mirna novo leto želimo predvsem zvestim prijateljem »Domoljuba« ter vsem rojakom, ki eo v vojni službi, ali pa na domu. Naj bi vsem božje Dete prineslo obilo blagoslova in milosti; naj bi se kaj kmalu uresničilo angelsko petje »mir ljudem na zemlji, ki so svete volje!« Naj bi se pa tudi polete raz-paljene strasti, ki s „tako silo razdvajajo dobro slovensko ljudstvo,,.uničujejo ljubezen in pravičnost. Kvišku srca h Knezu miru! Kranjska izvun vojnega ozemlja. V drugi polovici decembra 1917 Kranjska ni več v vojnem ozemlju. S tem je obenem odpravljena vojna cenzura pisem, tudi osebni promet ni več omejen. Olajšava. Zasebni brzojavni in telefonski promet v Trstu, na Kranjskem in Koroškem je zopet dovoljen, Z ozirom na vojne razmere poslovanje seveda ne bo tako prosto in obsežno kakor v mirnih časih, Vdanostna izjava akademikov. Slovensko katoliško društvo naših visokošol-cev »Danica« je poslalo ljubljanskemu gospodu knezoškofu dr. A. B. Jegliču pre-srčno sestavljeno vdanostno izjavo, v kateri se mu kot zaščitniku visokošolske mladine zahvaljujejo za vso apostolsko ljubezen, obenem pa hvaležno poudarjajo njega zasluge za versko-moralno povzdi-go, njega zaščitne besede za svobodo in enakopravnost slovenskega ljudstva. Zastopniki katoliških visokošolcev obljubljajo prevzvišenenm Iskreno vdanost. Nagrado 600 K je določil odbor za spomenik dr. Kreka umetniku, ki bo napravil najprimernejši načrt v ta namen. Slovenski Jciparji, ki bodo tekmovali, morajo predložiti sv^je načrte dp konca marca 1918. Drugi najboljši načrt bo dobil honorar 300 K. Za lepšo bodočnost jugoslovanskih narodov v zmislu zahteye Jugoslovanskega kluba so manifestirali z ognjevito izjavo zastopniki jugoslovanskih železničarjev na sestanku v Mariboru dne 9. decembra. Dalje občinski odbori na Trebelnem, v Naklem, Vremskem Britofu, v Planini pri Rakeku, Fari na Kočevskem, v Cerkljah pri Kranju, Dol. Logatcu. — Med vsemi dosedanjimi izjavami za deklaracijo najbolj ognjevita, iskrena in presrčna je pa izjava 1 j u b 1 j a n s k'e g a ženstva. Podpisalo jo je čez 10.000 ljubljanskih žend in deklet, ki so poudarile, da obilne solze, vsa tuga in trpljenje vojnih dni. ne sme biti zaman. »Svoje gorjč pokla-damo na oltar svojega naroda; zanj naj bodo kot odkupnina, da mu zašije solnce sreče.« . > Izgubljenih je bilo dne 14, decembra v Ljubljani na poii od artiljerijske vojašnice do železniškega skladišča 4000 K, Kdo jih je našel?.,. Čudno, da danes ne morejo zaslediti ne tatov, ki jih je čedalje več, ne tatinskih najditeljev. Za župana v Vipavi so izvolili občinskega svetovalca g. Jožefa Petrovčiča, VII. vojnega posojila je podpisanega skoraj 6 mili ja: d (5800 milijonov) kron, Tolike vsote še ni doseglo doslej nobeno avstrijsko vojno posojilo. Božično obdarovanje vojakov. V Ljubljani se je sestavil odbojki bo oskrbel, da se bodo obdarovale-čete,"'ki se dopolnjujejo z dežele Kranjske. Sole so poslale nad 5ÖQ0 zavojčkov z darovi. DoSio je tudi dokaj posušenega sadja v ta namen. Prvi tečaj za invalide na slovetiski trgovski šoli v Ljubljani je bil zaključen dne 30. novembra t 1. Pouk je bil v naslednjih predmetih: slovenščina, dopisje, računstvo, trgovsko in zadružno knjigovodstvo, nemščina, tesnopisje, strojepisje i. dr. Slušateljev je bilo izpečetka 15, izdelalo jih je H, —' Tečal se 'bb po novem letu obnovil. Za črnovojnike. Zastopnik delegacij dr. Zahradnik je predle žil resolucije za odpust letnikov do vključno leta 1870,; za premešcenje nad 421etnih družinskih očetov, samostojnih kmetov in obrtnikov v zaledje in za večkratni dopust; za odpust tistih mož iz teh letnikov, ki so za službo z orožjem nesposobni. — Če bo kaj izdalo, bomo poročali. — Seznam k prometu zasebnih vojno-poštnih zavitkov dopuščenih vojnopoštnih . uradov in etapnih poštnih uradov s številko: 1. 5. 11, 39, 49, 51, 95, 115, 117, 120, 131, 138, 142, 144, 150, 153, 161, 166, 167, 168, 170, 171, 172, 176, 180, 185, 190, 193, 194, 196, 199, 203, 209, 211, 229, 230, 232, 234, 235, 239, 240, 243, 244, 245, 246, 247, 248, 249, 252, 254, 255, 256, 257, 258, 259, 260, 261, 262, 263, 264, 265, 266, 267, 272, 276, 282, 283, 284, 285, 286, 287, 289, 290, 295, 297, 298, 299, 324, 332, 333, 335, 338, 340, 341, 342, 343, 345; 346, 347, 348, 349, 354, 362, 363, 365, 367, 372, 377, 379, 380, 387, 388, 390, 392, 394, 397, 400, 402, 404, 408, 410, 411, 412, 413, 416, 419, 421, 423, 424, 426, 427, 429, 433, 436, 438, 441, 442, 443, 444, 445, 446, 447, 448, 449, 450, 453, 454, 456, 457, 458, 459, 462, 463, 470, 471, 472, 509, 514, 516, 519, 520, 524, 527, 528, 530, 600, 605, 611, 618, 619, 620, 622, 623, 625, 627, 631, 632, 634, 635, 638, 639, 640, 642, 644, 645, 648, 649, 65Ö. — 2. Enako so dovoljeni zasebni vojnopoštni zavitki na vojnopoštne številke, oziroma etapne poštne številke s pristavkom n. pr, z dodatno rimsko številko' ali črko, kakor: »vojnopoštni urad 5/111«, »vojnopoštni urad 144a« itd., Če je glavna številka (arabska vojnopoštna ali etapna poštna številka)'po gorenji točki 1. dopuščena k prometu zasebnih vojnopoštnih zavitkov. Da Vrnemo! Dragi vojaki! Iz vseh , front, zlasti iz Tirol in, ital. ravnine nam pošiljate v domöyihof tölik'|tf pozdravov in voščil; čitamo jih" v »ßöiWöljubu« in »Slovencu«. To nas pač veseli in nas navdaja z zavestjo, da smo Vam dolžni hvaležnost za ta Ijubeznjivi spomin,'S&'b'öl j pa za vse trpljenje, pa tudi za vso hrabrost, ki jo izpričujete v ljubezni do domovine. Zagotavljamo Vam, da se Vas bomo spominjali prav posebno te božične praznike v svojih molitvah, Naj bi Varh'ljubi Bog dal milost in moč, da bi mogli vztrajati do skorajšnje vrnitve. — V imenu VjSeh, ki se Va» spominjamo — uredpištvp.' Spominjajte se oslepelih slovenskih vojakov v Gradcu. Darila, ki se takoj iz- 6) roče svojemu namenu, sprejema pisarna »Dobrodelnost« V Ljubljani, Kolodvorska ulica št. 35, Padel je na tirolskem bojišču 18. novembra Alojzij Ambrožič iz Goriče vasi pri Ribnici. Bil je od začetka vojske ve-, dno v bojni črti. V izvrševanju svoje težke dolžnosti je bil zadet od sovražne granate. Ker je bil blag mladenič, ga je vse ljubilo in spoštovalo, Mir in pokoj njegovi duši! Za dom'ovino je daroval mlado živ-Ijeneje dobri mladenič Anton Vende iz Brebovnice, župnije lučinske. Bojeval se je skoraj dve leti na italijanskem bojišču. Zasut je "bil od granate 27. oktobra. Mir njegovi dušlt-»- Na koroški fronti je padel vrli . mladenič Matevž Kržišnik, edini sin in posestnik na Bukovem vrhu pri Poljanah, Poptej se je vojskoval v Galiciji, kjer je bil odlikovan s srebrno svetinjo. Njegov prijatelj in bratranec Matevž Krek je umrl nekaj mesecev popred v Celju za trebušno rano, dobljeno v deseti ofenzivi na Fajtovem hribu. — Junaške smrti je umrl 20. novembra Janez B i z-j.a k, doma iz Zgornjih Kosez pri Moravčah. Bojeval se je šest mesecev v Bukovini, zdaj pa- dve leti proti izdajalskemu Lahu. Oče mu je "umrl 26. oktobra. Domače je sila ljubil, zato mu je bilo tako težko slovo, ko je bil zadnjikrat na dopustu. Zdaj sta združena z očetom v nebesih. — Na tiroslki fronti je padel Alojzij Ambrožič iz Goričevasi pri Ribnici, Pokojni je bil vzoren mladenič in od po-fietka vojske na fronti. — Padel je na bojišču blagi mladenič Peter Gaber iz Drage — kot trideseti sorške župnije, ki ga ne bo več nazaj. Pohvaljeni rezervni častniki. Vojni minister je v vojnem odseku avstrijske delegacije ftašteval zasluge rezervnih častnikov v sedanji vojski ter povedal, da jih je bilo odlikovanih izredno veliko število, In 'sicer z visokimi redovi. Samo do konca leta 1916. so bila podeljena naslednja odlikovanja: 6 vit, križev Leopoldovega re-'da; 93 redov železne krone III. vrste; 4 komturni križci Franc Jožefovega reda; 7 vit. križcev Franc Jožefovega reda; 4701 .voj. zaslužna svetinja III. reda; 15,357 zaslužnih svetinj na traku hrabrostne svetinje; 420 zlatih zaslužnih križcev itd. Revizija oproščencev. Ogrski hon-vedni minister Szurmany je odgovarjal na neko interpelacijö glede oproščencev ter povdarjal, da se uvede stroga kontrola vseh oproščencev na Ogrskem kakor tudi v Avstriji in da ee bodo najbrže vsi opro-JSeenci letnikov od 19. do 24. leta brez fcjeme vpdklicalj. Tri leta se''že nahaja v ruskem ujetništvu Ivan Koprivnikar, doma iz Vel. vrha pri Litiji,. Piše pogostokrat, da je zdrav in dela v rudoköpu. Te dni so prejeli domači njegovo sliko, kar jih je zelo razveselilo. Brez soli. Jožef Kleva (doma v Maliji) piše očetu: »Prekoračili smo na Italijanskem že 8 večjih in malih rek, četudi so bili vsi mostovi iä'iArü in smo'morali nove narediti. Tukaj smo bili brez soli ?0 dni. Okrog nas ie samo koruzno polje, kamor se človek oBri$;' vmeS so vinogradi, ki ob-rode dobro Vino, Kupujemo ga po kroni liter. Živinoreja je dobro razvita. Slabo 6i nam ni, ker imajo ljudje dovolj kokoši. Benečani pravijo, da je Benečija vrt Italije, Zaplenili smo mnogo vojnega gradiv^.« Vsem znanim vošči vesele božične praznike in srečno novo leto naš pesnik, četovodja Vid Ambrožič, sedaj v Juden-burgu, I. R. 17. Trans. Abt. Oklopna križarka »Wien« — potopljena, Neki angleški torpedo je zadel ladjo »Wien«, da se je potopila; skoraj vse moštvo je rešeno. Ladja ni bila posebne vrednosti. Jeruzalem dobil novega gospodarja. Turške čete so se umaknile po obnovljenih bojih okrog Jeruzalema na vzhodne višine. Sveto mesto se je udalo. Zagotavlja se, da bodo sv. kraji zastraženi. — Z Angleške je že. odrinil neki židovski polk v Palestino, Ali namerava Anglija napraviti iz Palestine židovsko državo? Japonci zasedli Vladivostok. Iz To-kija se poroča, da so dospele v mesto Vladivostok japonske čete. Vladivostok je najvažnejše pristanišče in glavno mesto sibirskega obrežnega ozemlja ob Japonskem morju. Vladivostok (po naše vladarica vzhoda) je trdnjava prve vrste. — Kitajske čete so pa dne .8. decembra vkorakale v nisko mesto Harbin. Vesele božične praznike želi in presrčne pozdrave pošilja z italijanskega bojišča Jožef Slakovec. Istotako pozdravlja vse Slovence in Slovenke iz bolnišnice v Koprivniku na Hrvaškem: Jože! Rodič, — Iz Italije pošiljata srčen pozdrav vsem prijateljem »Domoljuba« posebno pa Vrhničanom podd. Fr. Kunstelj in Ant. Kavčič. ■■— Vojaki pri strojnih puškah: des.: Andr. Luksetič, Anton Bogataj, Andrej Klinkon; podd.: Jos. Lupšina, Fr. Potočar, M. Ribnikar, Al. Gregore. Ant. Revelante; strelci: Fr. Filipič, Jan, Filipič, Fr. Vidmar, Janez Bevk, Fr. Grešak, J. Strašček, .los, ŠeL°nik, Andr. Strah, A, Leveč, A .Pavlič, M. Pusto-vrh, A. Pavliko, M. Zidar, Avg. Medved, Alb. Vrhunc. — Vesele praznike! »Veliko potic specite, pa še nam kaj pošljite! Tako pišejo gorski strelci z italijanskega-bojišča: Fr. Me- | hak, Metlika; J. Smolej, Koroška Bela; Franc I Kralj, Brusnice; Peter Modronič, Črnomelj; j Ant. Meznaršič, Žužemberk; J. Kocjan, Za-grada; Viktor Podlišek, Krašnje; Albert Bel-tram, Mirna; Fr. Jelovšek, Zaplana: Ivan Pahor, Selo. — Slovenski fantje pošiljajo pozdrave iz beneške ravnine vsem rojakom po širni Sloveniji: Fr. Kosoglav, Št, Jošt; Franc Kuplenik in Fr. Dragan, Zapuže; Jož. Potočnik, Strmica; Fr. Oražen, Al. Bajo. Fr. Barje, Iv. Kozina, Ant, Dejak — iz Ribnice, Prista-vek: »S potrtim srcenr. smo prejeli sporočilo o smrti našega prvoboritelja dr. J. Ev, Kreka, Njegov duh ostane med nami. Živela Jugosla--vijaf« — Že četrti Božič na bojišču se spoh minjamo vseh Slovencev in Slovenk in jim želimo prav vesele božične praznike in srečno novo leto. Dal Bog, da bi jih drugo leto vsi zdravi praznovali na naši' domači slovenski zemlji. Prisrčne pozdrave pošiljajo: Karel Novak iz Motnika: Franc Bevk iz Preserij pri Lukovici; Alojzij Butkovič, podkoVski mojster iz Leskovca pri Krškem. — Slovenski vojaki trdnjavsko-topničarskega polka v Pulju pošiljamo nebroj srčnih pozdravov vsem znancem, poselno pa svojim staršem, ženam in otroči-čem ter jim želimo najbolj vesele božične praznike in srečno novo leto. Kličemo: Dal Bog ,da bi se v novem letu že srečno videli doma za zmiraj. Ant. Valentinčič, Al. Lenasi, J. Kapus,M. Snoj, Val. Dimec. — Vesele božične praznike in srečno novo leto 1918 želimo vsem znancem in bralcem »Domoljuba! z italijanskega bojišča: Golmajer Met., Ljubljana; DeČman Lovrenc, Stožice pri Ljubliajii; Koren Jožef, Polhovgradcc; Špilar Alojz, Cerklje pri Krškem; Kožuh Ivan, Kastav (Istra), Vodopivec Alojz, Dornberg; Rijavec Jožef. Vatovlje; Logar Anton, Rovte; Vrh Josip, Pod Tabor; PožeK Mihael, Adlešiče; Jeran Julij, Šmarca pri Kamniku: Srebre Martin, Črna pri Prevaljali; Omahne Janez, Trbovlje; Zabuko-vec Ivan, Gabrijela; Jerak Ivan, Bučka, vsi pri oddelku strojnih pušk. — Mnogo iskrenih pozdravov pošiljava od teh skalnatih hercegovskih gora vsem bralcem in bralkam »Domoljuba«.' Obenem želiva vesele in srečne božične praznike in veselo novo leto vsem slovenskim fantom in dekletom podpisana: J. Ravnihar, Strahinj pri Kranju; J. Slivnik, Dobrava pri Bledu, sedaj v Mostarju, — Z romunskega bojišča pošiljajo božične pozdrave in voščijo veselo novo leto slovenski fantje: Ahlin Franc, Malo Mlačevo; Alfonz Jakutin, Čepovan; Brodeško Luka, Črni vrh, — Vesele božične praznike in srečno novo leto voščimo iz Galicije vsem bralcem »Domoljuba«, nadalje staršem, bratom in sestram in vsem slovenskim dekletom: predm. F, Šuligoj, Lažna; tepn. F. Kuner, Čemšenik; K. Rupnik, Črni-vrh; F. Jenko, Skofja Loka; J. Savoren, Hinje, Na veselo svidenje! —- Vsi slovenski fantje trdnja^skega polka št. . .. voščimo vsem Slovencem in Slovenkam vesele božične praznike in veselo novo leto iz italijanskega bojišča: Maks Kalan iz Huje pri Kranju; Peter Jakše iz Kralja; Peter Jenko iz Nakla; Franc Šir-jak, Blato pri Škofeljci; Jožef Narok, Kostanjevica; Jožef Tabo j z St. Andreja pri Gorici; Franc Gorjanc iz Kanala pri Gorici, — Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem domačim, znancem in prijateljem, slovenskim fantom in dakletom želijo slovenski topničarji v Galiciji. Lindič Anton, Pleško Martin, Sto-par Anton, Zadnik Ivan. Na veselo svidenje! — Strelci z italijanskega bojišča žele vesele božične praznike domačim, sorodnikom, prijateljem in našim bratom na vseh frontah: des. Zupančič Anton; poddesetnika Legat Iv., Pod-breznica; Hauptman Fran, Litija; strelci: Ko-kaJj Janko, Starin Anton in Hribar Pavel iz Ihana; Šuštaršič Abjzij, Prečina; Lenaršič Josip, Dobropolje; lic Alojzij in Kozina Iv., Dolenja vas pri Ribnici; Lovšin Ivan, Sušje; Jožko Podlogar, Radeče: Hodnik Ivan in Kocjan Josip, Srednja vas; Živic Henrik, Ozeljan; Jakob Kokaij, Dragomelj; podd. Češnik Anton, Palije, Št. Peter. - Z italijanskega bojišča pošiljamo pozdrave in voščimo vesele božične praznike slovenski fantje: Mihael Špenko, Bu-kovica; Ožimek Anton, Sela: Avsec Feliks, Lož: Lavrič Jožef, Reber. (Nahajamo se pr metalcih mir. ob Piavi.) Ustanova. V Krop: je žrebljarska in železoobrtna zadruga v spomin na zasluge t dr. Kreka založila kapital 10,000 krori za ustanovo, katere obresti bodo uživali učenci živih in mrtvih članov zgoraj imenovane zadruge, ki se hočejo posvetiti trgovski, obrtni ali tehnični izobrazbi. Za »Rdeči križ« se je nabralo pri šolskem vodstvu »Drenov grič« 56 kron 20 vin. Bog pl r. čaj! Smrt med begunci. Na Bregu pri Ribnici je 7. decembra zvečer po kratki bolezni previdena s sv. zakramenti-v 64. letu starosti mirno v Gospodu zaspala Pavlina Fabjan roj, Abram, "edaj begunka, doma iz Kobiljeglave št. 19 Krasu. Pokojna je bila dobrodelna žena in daleč na okrog znana, sestra g. Antona Abram, predsednika cestnega odbora sežanskega, okraja. Železniško raznanilo. Dne 17. decem bra je bila ustavljena na postajah Ljubljana državni in dolenjski kolodvor izdaja civilnih voznih listkov za nostaje na Gorenjskem (z izjemo kamniške proge) oziroma na Dolenjskem in dalje; vozni listki za te postaje se izdajajo le na glavnem kolodvoru Ljubljana in sic?r v omejenem številu. Naši ljudje v Ameriki vsled vojne napovedi Avstriji niso več tako prosti; internirani (priprti) so pa le takozvani nevarni avstrijski državljani. Nakaznice za tobak in smotke upe-Ijejo s 1. januarjem 1918, Dne 14, decembra so imeli v finančnem ministrstvu posvetovanje, kako to stvar urediti. Ali bodo deležni te »dobrote« samo priznani toba-karji, ali vsi moški v gotovi starosti? — Zakaj vendar ne preprečijo, da bi mladiči ne prišli v posest cigaret? Za mladinsko skrbstvo je dovolil dunajski občinski svet 5 milijonov kron. Občuten mraz je nastopil zadnji čas po osrednji Evropi. Meseca decembra že veliko let ni bila tako nizka temperatura kot letos, V Ljubljani je kazal toplomer v nedeljo 16. decembra zjutraj 8 stopinj pod ničlo. Za obnovitev Goriške so se ustanovili tudi pri namestništvu v Trstu posebni oddelki (upravni, stavbnotehnični in kmetij-»ki), pri katerih bodo sodelovali državni in deželni uradniki, pa tudi drugi strokovnjaki. V kratkem se še pridružijo industrijski, ob.4ni in gozdnogospodarski odseki v Trstu, s podružnicami v Gorici, Tržiču, Ronkih, Komnu, Gradiški, Dorn-' bergu, Tolminu in Bovcu. Prva skrb vseh teh pomožnih korporacij bo, da se popravijo poškodovana poslopja.- Kakor »1000 in ena noč« se bere poročilo o begu velike kneginje Tatjane iz Sibirije v Ameriko. Hči ruskega carja Tatjana si je odstrigla lase, oblekla moško obleko ter zbežala iz Tomska v Arhan-gelsk, odkoder se je s parnikom prepeljala v Bergen, norveško pristanišče. Pred dnevi je dospela v Newcastle, od tu se pelje naprej v Severno Ameriko. Izdati hoče knjigo- o svojem zanimivem begu. Železniška nesreča. V francoskem predoru Modane se je ponesrečil vlak, ki je vozil francoske vojake na dopust. Mrtvih je do 900. — Mi pišemo hladno, pa tudi beremo hladno te velike nesreče, malo pa pomislimo, koliko gorjä je s tem združenega. Bog nas varuj! V Halifaksu (mesto kanad. provincije Nova Škotska), kjer se je razletela angleška ladja z municijo, se je ponesrečilo 10.000 ljudi; 27.000 oseb je brez strehe. Dopisi. Iz Brdske okolice. Tudi po naših krajih «o bili nastanjeni vojaki (Moravci). Ko so od-fcli, ni bilo brez nepotrebnih solza. Nekatere ženske so pa res neverjetno vehedrave in eelo po tolikih letih gorja m trpiienm! — tobak, kolikor ga dobimo tudi v naš kraj, povzroča med ljudmi dovolj ieze in zabavljanja. Ce ie kje potreben red, bi bil pri razdelitvi te božje travice. Pravijo, da bo po novem letu bolje. Zdaj ga pa tisti dobi, ki ga desetkra preplača z maslom in drugim blagom. — 1" mladini se tudi pozna pomanjkljivost poulm in krepke nadzorovalne roke. Nekateri izmed njih kade kot odrasli. Razposajenost se kaze v cerkvi in drugod. — Konec leta se nam bliža; upam, da tudi prihodnje leto ne bo dohajalo v naš kraj manj »Domoljubov«, J* cena poskočila. Naj ga n.kdo ne opusti. Zima je že pritisnila; zdaj bomo samo hrepeneli, da bi kmalu prišla cvetoča p9mlad, z njo pa zlati mir v Širšo in ožjo domovino. » ■ Goče, 26. oktobra sta se igrala brata Janez in Herman Curk na paši z ročno granato. Granata je razpočila, Janeza lahko ranila, 12-letnega Hermana pa grozno razmes^rila, da je potem v par urah v silnih bolečinah izdihnil. — 29. oktobra je pa ravnotako granata takoj ubila grajskega pastirja. — Zadnji čas so se velike tatvine množile. Enemu je bilo ukradeno v denarju in blagu okoli 4000 kron, drugemu nad štiri hektolitre vina, tretjemu okoli dva hektolitra vina, zopet enemu 25 litrov žganja. — Janez Vidrih, ujetnik na Ruskem, ie po treh letih pisal zopet enkrat domov. Prosi za tobak. — Zopet tolažba onim, ki svojce pogrešajo, da ne obupajo, če dolgo ne dobe poročil od svojih v tujini. Podbrezje. Kaj bo z mladino? tako se pogovarjajo ljudje. Ze kar je vojska, še nismo imeli redne šole, letos pa še nič, Čemu sta dve učiteljici? Prej so bili krivi vojaki, in sedaj, ko so odšli; se je šola oznanila, pa kar zopet zaključila, češ, da ni drva. Poleti bi se bilo že kaj dobilo; za drva bi bilo treba o pravem času skrbeti tistim, ki so za to postavljeni in ki jim ne sme biti vseeno, če se otroci nič ne nauče. Veliko jih je izostalo, pa nič ne znajo. V Trofejah na Zgor. Štajerskem. Dne 30. novembra t. 1. je umrl v tukajšnji tovarni za smodnik prvi izmed slovenskih fantov — vrli mladenič Franc Šare, doma iz Radomlja pri Kamniku. Otožni ga pogrešamo vsi njegovi tovariši in prijatelji. Bil nam je zelo ljub, odlikoval se je kot izboren pevec. Ostal: fantje pošiljamo vsem bralcem in bralkam »Domoljuba«, posebno pa fantom in dekletom iskrene pozdrave.. Albanija, dne 30. novembra 1917. Slavno uredništvo! Kmalu bo leto dni, kar se nisem oglasil v Vašem listu »Domoljubu«. Marsikateri izmed čitateljev, mojih znancev bo mislil, da sem se preselil v krtovo deželo. Hvala Bogu I Še sem med živimi in tudi še pri pri-ličnem zdraviu, a daleč od mile domovine v pusti Albaniji, med samimi tujimi obrazi, kjer ne čujem nikjer milega jezika materinega. Skoraj bi človek pozr bil govoriti svoj materini jezik, ker se ne ir' rem z nikomer po domače razgovarjati. To je edino še dobro, da je večina tovarišev Hrvatov, kojih jezik sem si prilastil popolnoma. Tu je še precej toplo, posebno podnevi. Ni nič posebnega, da na poldne prileze iz zavetja martinček in se greje na solncu; nasprotno pa so noči občutno hladne. Drevje je nasplošno še zeleno, golega drevja se malo vidi. Samo kadar začne deževati, potem ne moreš izlepa izgaziti iz blata. Kar 9e tiče albanskega naroda, je nemaren in len. Ko sem šel skozi Albanijo, sem videl mnogo lepe in rodovitne zemlje, a puste in neobdelane. Kamor Človek prime, zadene ob trn. Okoli albanskih bajt raste največ duhan in morda malo žila. Ovac vidiš precejšnje črede; pasejo se po pustih tleh. — Meni se ne godi še preslabo. Dela imamo z bolniki vedno dosti. Največ jih ima mrzlico; dobi se od slabe vode. Ko dobite to pismo, bo morebiti že Božič; .moj bo najbrže v Albaniji, zdaj četrti v vojništvu. Bog daj prihodnjega doma! Zdaj želim vsem prijateljem iri znancem povsod srečen Božič in veselo novo leto, v katerem naj nam ljubi Bog dä dočakati ljubi mir in srečno vrnitev pod domači krov. Mnogo pozdravov vsem čitateljem »Domoljuba«, posebno vsem Bločanom in onim na bojiščih, Z ВоДо:п! Na /.dar! — Jernej Škrabec z Blok, gospodarske stvari. Gospodarski in tržni pregled. Kdo vodi urad za prehrano? Pametni dunajski listi se vedno bolj pritožujejo čez urad za prehrano. Kaže se pri tem uradu vedr.o bolj vpliv socialnih demokratov; pravijo, da jc prava podružnica te stranke. Na zahtevo demokratov je bil urad ustanovljen in zdaj mu hočejo dati še večjo moč. Poljedelsko ministrstvo, ki mora varovati koristi kmetov, nima skoro nobene besede. Kar pa demokrati zahte- vajo, izpolni urad z veliko naglico. Demo- , krati so zahtevali, da naj se kmetom pobere mast od vsakega prešiča določeno množino. Precej je prišel, dotični razglas. Isto je bilo z mlekom, krompirjem, s po-snemalniki, zelenjavo. — Zdaj imamo povsod jsome določbe,,ki jih skoro ni mogoče izpolnjevati, blaga pa nikjer. Osnovati mi-: slijo ministrstvo konzumentov — v nasprotju z ministrstvom producentov, to je kmetov. Slednje seveda ne bi imelo nobene veljave. Demokratom dajejo po mestih' vse ugodnosti. Kar zahtevajo: »Toliko živine, toliko prešičev — za nas,« pa bi se jim moralo dati.,;Kako bodo drugi stanovi izhajali, pa nič ne pomislijo. Nasprotje med delavci po mestih in kmetih. V trgovinskem ministrstvu so se pred kratkim pogovarjali, kako bi se naše gospodarstvo po vojski najbolje popravilo. Razpravljali so tudi o vprašanju, kateri vojaki naj se po demobilizaciji najprej domov spustijo. Poročevalec Kuffler je priporočal, da naj se demobilizirajo najprej uslužbenci prometnih zavodov, ladjedelnic, delavci, ki delajo v tovarnah za va-gpne, rudarji in vsi, ki drugim službe preskrbujejo, torej vsakovrstni delavci. Radi bi imeli veliko vagonov za prevoz živil. Toda živila ne bodo brez kmeta raslla. Naj še toliko delavcev domov pride, ne bo boljše, dokler se ne bo več pridelalo. Na kmeta se menda ni nobeden spomnil. Nasprotje med delavci po mestih in kmetih 'postaja vedno hujše. Pota gredo narazen. Tudi pri nas se ta razloček vedno bolj pozna, čeprav ga hočejo prikriti. Nesrečne cene. Na Dunaju stane danes 1 q sena 100 K, 1 q ovsa — seveda tihotapsko — 400 K. Vozniki, ki morajo imeti konje, se seveda odškodujejo pri' strankah, katerim vozijo. Kako nesrečno so cene določene, da se- mora kaj takega goditi. Špeh prodajajo zdaj ntf Dunajn z uradnim dovoljenjem po 18 K, prešičje meso pa po 12 K. In vsak je vesel, kdor ga more po tej ceni zadosti nakupiti.- Preskrba naše dežele. 'Kolikor moremo do sedaj spoznati, bo pri nas preskrba cele dežele s špehom letos veliko boljša kakor lani. Ker ne dobijo mesarji prešičev, v roke za razprodajo na drobno, se ni bati, da bi šle velike množine masti ali špe-ha na tuje. Armada najbrž ne bo zahtevala tako znatnega števila prešičev kakor lani. Pomanjkanje mleka je postalo po celi državi zelo občutno. Na vse kraje hodijo iz mest po mleko, toda nikjer :ga ni veliko. Na Nižje Avstrijskem bi morali oddati velike množine sena za vojaštvo. Kmetje so naravnost povedali, da ne bo mleka za Dunaj, če jim vzamejo krmo. Zdaj pa so Dunajčani vzdignili hrup. Najbrž bodo dosegli, da ne bo treba tamošnjim kmetom sena oddajati. Za našega kmeta pa, ko je moral poleti oddati trikrat toliko sena kakor drugi, ni Ljubljana storila niti stopinje. Zdaj pa tarnajo, da ni mleka. Na Gornjem Avstrijskem je vlada, sumila, da ženske premalo pomoizejp,,fyraVe> ie bilo mleka vedno manj.'NaroČila je mlekarje iz Predarlske. V par dneh so krave, ki so jih ti molzli, res dale precej več mle- 6» ka, Mi pa mislimo, da mleka najbrž ni bilo dosti več, le ženske,sb imele večjo mero. Vedno boIjV&o':; Vačeli pritiskati na zgodnje klanje 'telet. V severnih deželah Evrope, kjer je mlekarstvo najbolj razvito, se vsako tele, ki se ne misli rediti, i ?e zakolje, ko mlečva neba. Meso jft lijialo slabše, toda mleko je tolikanj več vredno, Po mestih se zahteva, da bi se morala teleta 14 dni stara poklati. Kmetje smo s tem prav lahko zadovoljni. Sicer je po severnih deželah res mlekarstvo zelo razvito. Mala Danska še zdaj proda na teden 100.000 kg masla. S tem Jhaslom kupufem '6d ^jiefcev premog, od Angležev pa blago za obleko in moko. Kaj je potem čudno, če se tudi pri nas menjavanje vedno bolj udomačujfe. Za blago še še kaj dobi, za denar p& malo. Laško vino. Z Laškega naši vojaki poročajo, da pijejo tam fino črno vino po 60 vin. Doma ga še po 4 K ne bodo dobili. Naj jim tekne, saj so ga zaslužili. Žitno polje. Zdaj se res porabi vsak kotiček zemlje za obdelovanje. V Galiciji sO skoro vse pašnike in pušče, katerih po-jJr6j niso nikdar obdelali, preorali in z žitom obsejali. Povsod je zdaj lepo rodovitno polje. Popoln uspeh se bo pokazal žele po vojski. V Argentiniji, Avstraliji in Ameriki so žitna polja zelo pomnožili. Se Angleži so veliko dosegli s spreminjavo pašnikov v žitno polje. Pridelali so letos 7.16 milj. kvarterjev (1 kvarter ima 8 mernikov in 11 bokalov) pšenice, za 330.000 kvarterjev več kakor lani; ovsa 10,87 milijonov kv. (tu se kaže, da Angleži domače žito najprej za živino porabijo), za 450.000 ;več kakor 1916, in ječmena 5,54 milj. kv., za 360,000 kv. kot 1916; torej skupno 1,900.000 q ali 19,000 vagonov več priael-ka. To je že precej. Za nas je to važen nauk. Čez par ^et po vojski bo žita pre-obilo, če bo navadna Mina. Zdaj delajmo, kakor zahtevajo razmere; toda svoje gospodarstvo moramo le na živinorejo postaviti. . 7 ' " 4 ■* * Preskrba s semenskim žitom za pomladansko in poletno s^tev 1918. Semensko iito za prihodnjo pomladansko in poletno setev bo oddajala Kmetijska družba in Žitni zavod. Kmetijska^ j / л ;..... . Vsak do,;;Jii.wcJiv prejeti semensko žito od Kmetijske 'drtižbe, mora imeti potrdilo svojega županstva, da seme v resnici potrebuje, Istßtalfo sfe .jnpra vsak, ki ž$li prejeti seme od Žitnega zavoda, priglasiti pravočasno pri svojem županstvu. Seme se sme naročiti samo pri enem meslu, ali pri Kmetijski družbi, ali pri Žitnem za- Da se pravoc®s!o cifožene in po možnosti pokrije' potreba po semenskem žitu, ; velja za ki želijo pre- jeti se^4>/,»sl!'Zitnega zavoda, sledeče: v;* 1. če bo hrrel Žitni zavod na razpolago jaro pšenico in jaro rž, jo bo oddajal krne-62 tovalcem le proti zameni za domačo pšenico in rž. Pripominja pa se, da zavod ne prevzame nikake odgovornosti za plen jare pšenice ali jare rži, 2. Ostalo semensko žito pa prejmejo od Žitnega zavoda le tisti, ki ga sami nič nimajo. Kdor j« pridelal kaj žita, ga mora v prvi vrsti porabiti za seme. Če ga mu manjka za prehrano, ima pravico pri svoji aprovizaciji zahtevati moko. 3. Kdor želi prejeti semensko žito od Žitnega zavoda, se mora zglasiti pri svojem županstvu, da ga županstvo vpiše v priglasilnico. Županstvo prejme za to potrebne formularje potom okrajnega glavarstva. 4. V priglasilnico se smejo vpisovati le dotičniki, ki semena ne bodo prejeli od kod drugod (od soseda potom zamene, ali od Kmetijske družbe) in ki seme v resnici potrebujejo, to se pravi, tisti, ki žita niso nič sejali, ali jim je vremenska nezgoda uničila pridelek. — Županstvo mora za vsakega priglašenca vpisati poleg za-željene množine semenskega žita tudi velikost ploskve, ki jo bo obsejal. — Za pravilno vpisovanje v priglasilnici je županstvo odgovorno. 5. Županstvo mora poslati priglasil-nice najpozneje do 7. januarja 1918 c. kr. okrajnemu glavarstvu v pregled. Na poznejše priglasitve se ne bo moč ozirati. 6. Žitni zavod bo oddajal priglašencem semensko žito, kakor do sedaj, potom svojih žitnih misijonarjev. Ljubljana, 15. decembra 1917. Zavod za promet z žitom ob času vojne podružnica v Ljubljani. * * • Vojna čevljarna v Ljubljani razglaša vsled raznih vprašanj z dežele, da popravil po pošti ne sprejema, ker se nabere s tem preveč dela, ki mu sedanje osobje ne bi bilo kos. V popravilo se sprejemajo zato samo take obutve, ki jih stranke osebno prinesejo in odvzamejo. Zavod za pospeševanje obrti pa priporoča obrtnikom in čevljarjem, da ustanove vsaj po večjih krajih vojne popravljalnice, kdkor je to storil Zavod za pospeševanje obrti v Ljubljani z vojno čevljarno. Slike in črtice z bojišč. Miklavž je nosil. Tam nekje z Italijanskega piše Anton Stražar: V teh vojnih letih so nam minili že marsikateri prazniki brez vsega, Koliko vzdihov, ko smo na Božič ali pa Velikonoč jedli pičli črni kruh, za večerjo pa male ribice, ki so bile napol gnile. Po poljsko smo jih nazivali »moskali«. Takih ribic je bilo o Božiču leta 1916 na Moravskem polne sodčke. Kdor bi imel zaprt želodec, bi mu to zdravilo tako pomagalo, da bi bil kmalu »alarm«, O darilih, tako-zvanih »Liebesgaben«, ni bilo ne duha tie sluha. Narednik je pač prinesel par zavo- jev cigaret, a so šle za med — po 20 vin, ena. V Galiciji smo imeli Božič kar trikrat skoraj zapored: enkrat je bil rusin-ski, drugič poljski, potem pa menda še judovski. Prvi dan sem praznoval sam zase, drug: dan s Poljaki, potem pa z Rusini — vedno pa v gladu in tužnosti. Zdaj, ko jih je Lah dobil, se je pa takoj pokazalo v boljšem položaju. Miklavž je pri nas nosil že 2. decembra. Prinesel je vsakemu cej beli hlebec, kakršnega pri vojakih v teh treh letih še nisem jedel. Dalje smo dobili denar, tobak, cigarete, zraven pa še ruma. Dobro so se odrezali. Da bi le o praznikih bilo tako, pa sem zadovoljen, Vsem čitateljem mnogo pozdravov in lepo voščilo za Božiči Iz solnčne Italije. Dragi nam »Domoljub«! Po skoro enoletnem molčanju se moramo vendarle zopet enkrat oglasiti, in sicer tokrat globoko doli iz solnčne Italije. Jaz in tudi tovariši moji smo — hvala Bogu — še čili in zdravi ter vsak čas pripravljeni, Laha do Rima poditi, če mu sv. Duh poprej zmešane pameti ne razsvetli. Nam se še vedno precej dobro godi; imamo jesti in piti dovolj ter tudi dela, samo želja, videti zopet enkrat svoje' ljube domače in našo krasno domovino, raste, dan na dan. Sovražnik nas je z vsem potrebnim dobro preskrbel in bi mu pravzaprav morali biti hvaležni za to; a mi smo postali čudni ljudje ter ga za to izkazano dobroto podimo le še vedno dalje in dalje. Je pač zasluženo plačilo, ki mora vsakega nasprotnika doleteti, če si hočemo pridobiti končni mir in blagor domovini! Ker so prazniki rojstva Gospodovega ravno pred durmi, želimo podpisani prav od srca vsem bralcem in bralkam »Domoljuba« vesele božične praznike in tudi srečno novo leto, ki nam po božji milosti naj prinese toli za-željeni mir, da se povrnemo po dolgem času zopet v krog svojih družin in v naročje naše krasne in ljube domovine. Srčne pozdrave vsem znancem v domovini in na bojiščih pošiljajo: podd. Maksim Zupane, Celje; četov, Ivan Pogačnik, Brez-nica; pešci France Verstovšek, Celje; Simon Vodušek, Sv. Tomaž; Miha Pustek, Bizeljsko. Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje: Ljubljana Miklošičeva cesta štev, 6 (tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge, in jih obrestuje po 41/4% brez kakega odbitka. UlUl IK Bi •.!№«] IB l HHMML Gle) Inserat i Skrb za goriške otroke. »Osrednji odbor za vrnitev beguncev ta obnovo Primorja« (Dunaj I., Bankgasse Stev, 2) me prosi, naj priporočim njihovo prizadevanje za begunske otroke. Por trebno je, da »otroke čimpreje spravijo iz taborišč pod varnejšo streho naših kmet-skih posetnikov, posebno po Štajerskem in Kranjskem, V taboriščih namreč jim grozi telesna in duševna poguba, lakota in bolezen, Precej pa je kmetskih domov, ki bi pod svojo varno streho mogli sprejeti po enega ali po več otrok, kjer bodo preskrbljeni za dušo in za telo. Hodili naj bi v šolo in doma pomagali, kakor delajo domači otroci.« — Ker je zadeva nujna in izide naš škofijski list šele v novem letu, zato tem potom prosim vse vernike in Jg. duhovnike, da bi se za to posebno elo krščanske ljubezni zavzeli iz ljubezni do malega Jezusa in iz hvaležnosti do Boga, ki je naše družine obvaroval doma in nam ni bilo treba bežati v tuje kraje in tam trpeti, umirati, izkažite usmiljenje si-rotnim otrokom in jih vzemite pod streho. Vedite, da bo naš Zveličar vse, karkoli j boste storili begunskim otročičem, sprejel, J kakor da ste njemu storili. Jaz sam bom j pomagal po svojih močeh. V Ljubljani, dne 14. decembra 1917. f Anton Bonaventura, knezoškof. Tedenska pratika. Petek, 21. dec.: Sv, Tomaž, apostol. — Sv, Severin, Sobota, 22. dec.: Sv. Flor. — Sv. Serval, zaščitnik revežev. Nedelja, 23, decembra, IV. adventnai Evangelij o Janezu Krstniku, oznanje-valcu pokore. — Sv. Viktorija, devica in mučenica. — Sv, Kristina. — Sv. Teodul. — Sveti •Marcel. , Ponedeljek, 24. decembra: Predbožična vigilija. — Sv. večer. — Sv. E v g e -n i j a, muč. Torek, 25. dec.: Božič — Rojstvo Kristusovo _ Sveti dan. — Sv. Anastazija, muč. Sreda, 26. dec.: Sv. Štefan, prvomuč. Četrtek, 27. dec.: Janez Evang. — Sv. F a b i j o 1 a, vdova. Solnce vzhaja ob 7. uri 51 minut, zahaja ob 4, uri 7 minut. Luna: Ščip «8. decembra ob 11. uri do- poldne. , . . Sv, Tomaž. Sv. apostol Tomaž, imenovan dvojčič, je bil družabnik onih ribičev, ki jih je Jezus poklical in izvolil za apostole svoje Cerkve, Tri reči sporoča sv. pismo o njem, a te tri reči zadostujejo, da spoznamo njegov značaj in njegovo srce, ki je bilo polno ljubezni do bližnjega, polno sočutja in poguma. Drugače je bil pa posebno previden v vsem, kar se mu ni zdelo povsem jasno. Ko je nekoč božji Zveličar govoril o stanovanjih v hiši. nebeškega Očeta, je vprašal Tomaž' v svoji preprostosti: »Gospod, mi ne vemo, kam greš, kako naj poznamo pot?« — Ko se je Jezus pripravljal v Be-tanijo do Lazarjevega groba, je bil boječi apostol ves v skrbeh za božjega Učenika ter rekel svojim tovarišem: »Pojdimo tudi mi, da umrjemo z njim.« Po vstajenju se je pojavila v apostolu Tomažu neka bojaz-i ljiva malovernost. Ni hotel prej verjeti, da je Jezus od mrtvih vstal, dokler ni potožil prsta v Jezusovo desno stran in se dotaknili njegovih ran. A rahlo očitanje Jezusovo »Položi svoj prst semkaj ter bodi veren, pa ne neverenl« ga je tako ganilo, da je padel na kolena predenj ter izrazil svojo živo vero, obenem pa globoko ke-sanje z besedami: »Moj Gospod in moj Bogi« To in ono. Sveta noč 1917. Oj siva skala, sama čer in vse okoli debel sneg; granate v zraku žvižgajo, da od jiora odmeva jek ... In sveti je nocoj večer, oj svet večer, oj sveta noi! Doma gradijo jaslice, jaz v strelskem jarku tu žcdini, od mraza in gladu drhtim — od dragih in ljubečih src tak daleč proč .,. Že dobri leti dvakrat dve vas nisem videl jaslice, in rajske glorije ne čul; top smrtno pesem mi je rjul. — Oj sveta noč, prelestni časi ■— Telo leden mi stresa mraz, tak sam sem zapuščen ubog; pri srcu mi je tak težko, tako težko, tako mehko, da spričo svojih bi nadlog se zjokal kot otroki,.. V četrtič že, o Knez miru, med gromom si topov rojen, in jaz še v strelskem jarku tu Uiko potrt in žalosten.., Srce s podvojeno močjo nocoj mi hrepeni domov, tja k jaslicam pod rodni krovi Pri srcu mi je tak tesno, solze zalivajo obraz. — pa ne le jaz, stotisoč src z nienoi ihti nocoj... vide. Neki porednež je zapisal to-le: N>a Dunaju ni nikjer dobiti ne kave, ne riža, ne čaja in še marsičesa ne. To namreč marsikdo verjame, D/ugi vedo pa bolje, Vse se dobi: čaj kg za 130 K, kava kg za 80 do 100 K. riž kg za 60 K itd. Vse se dobi, sumo povedati se ne sme, kdo je prodal in kdo je kupil, kajti to bi se reklo rvati proti neki od države priznan? veroizpovedi. (»Kor. bi,* št. 22.) Narava dela čudeže. Kmet Mihael Hoclv-rieser iz Arzberga (ob češki meji) je bil leta 1914. ranjen pri^Giodeku. Krogla ga je zadela naravnost v lista, mu izbila več zob v spodnji čeljusti, nato pa ostala v vratu. Mož je bil superarbitriran, a ne operiran. Nosil je kroglo v sebi. Te dni ga je pa jelo nenadoma naganjati k hudemu kp.šlju. Močno zahrska in krogla je biia zunaj. Narava ga je sama operirala. Neka) man|ka. Neka gospa jc i>rišla V slo-večemu Windhorstu e prošnjo za ločitev zakona. »Moje življenje je neznosno pri tem možu,« začne tožiti. »Vsak večer pride notrkan domov, potem je umljivo, da nastane vihar.« — »Kaj pa napravite takrat?« vpraša Wlndhorat. — »Saj \cste, da človek ne more biti miren, če ima opraviti s takim človekom.« — »Dohrn gospa',« nadaljuje Windhorst, »jaz vem, da manjka v vajem stanovanju nekaj pohištva, In «icir klečalnika. Ako bo priSel vaš mož pijar. domov, pokleknite in molite, namesto da bi ropotali in se prepirali.« — Svit je bil na pravem mestu In je dobro teknil. Za razvedrilo. Vojak stoji na samotni straži. Nebo j« lasno, noč temna. Zraven njega na grajskem k stolpu se prikaže zvezdoslovec z dolgim daljno- 4 gledom. »Kaf neki bo' pččjel !s to dolgo puško?« si misli vojak. »Pa proti 'fttbu ie pomeril I < — Naenkrat se utrne na onem delu neba, kamor: je bil daljnogled obrnjen, zvezda. Zvezdni utrinek napravi svetlo črto po nebesnem svodu. — »Presneto vendar,« pravi vojak, .eno je že pogodili« Spomenik ponesrečenemu letalcu. »Tukaj ie padel z visočine drzen letalec. Stroj se mu je zelo poškodoval — a k sreči g» ne bo več rabil.« Vprašanja in odgovori. R. S. v Zagrebu: Poskusite počasi, brea strahu in brez. ,ozira na težave •— govoriti, Jeclanje je organska napaka; saj Vas to nič ne bega in ne moti. Ako si priborite potrebno mirno razpoloženje, je že veliko doseženo. Navadite ic vsako besedo razločno, počasi in glasno izgovarjati, pa bo šlo. Nekateri svetujejo za vajo pred vsako besedo postavili črko (glas) »i«. J. P. — Pečine: Podoljska (po naše: nizozemska) gubernija meji na vzhodno Galicijo in leži severno od Besarabije, oziroma reke Dnjestra. Glavno mesto Kamenec-Podolsk je oddaljeno nekaj kilometrov od naše meje. Ruska fronta gre skoraj ob meji, vendar pa še deloma po avstrijskem ozemlju. — Svetilk z imenom »Krevit« — ne poznamo. Morda «te mislili na svetilke s karbidom (imajo jih kolesarji), morda na acetilensko luč, kakršna ie po železniških vozovih. Vprašajte pri kaki tvrdki, ki trguje z bicikli. V, J. — Žeje: »Knjigo o živUenfu- naročite lahko v »Katol. bukvami« v Ljubljani Prav te dni ie izšla tudi knjiga o govedoreji. »Slovenski Gospodar« stane 8 K na leto ln se tiska v Mariboru. V. J. — 2e|e: Se premalo oglajeno; predvsem pa manjka pesniškega poleta, X. Y. — Kočevje: Cene tostran so povečini izenačene. Na Ogrsko pa moč naših po; Klancev ne sega. Mi imamo svoj Dunaj, oni ob Vaši meji pa Budimpešto. Prav bi bilo, če bi bila cena klavni živini v obeh državnih polovicah enaka, Kje je krivda? M. P. — Ametettem O zmrzlera krompirju, ki se da še rešiti, da ie užiten, če ni zamujeno, smo pisali v zadnji številki "Domo« ljuba«. J. Ž., Feldp. 426: Natančnejšega nismo nikjer nič brali, kakor to, kar je bilo zapisano. Gre za take osebe, ki so izšolane. M, T. — Petrovava»! V Ljubljani smo do« bili po 1 kg na osebo. J. Š. — Mirna; Vaše vprašanje ponatisku-jemo zaradi zanimivosti v celoti. »Kako to. da ima letos korenje in repa tako ceno? Saj je vendar to najcenejša krma in priprosta svinjska piča! A danes se zdi, da je za mestno prebivalstvo repa več vredna nego krompir. Krompir mia ceno 20 K (100 kg), repÄ (tudi korenje) pa že sedaj 40 K, Kmetje zaa| premišljujejo, če ne bi kazalo vnaprej samo repo in korenje pridelovati — za mostno prebivalstvo. Ali bo tudi drudo leto taka zmeda?« — Po odgovor bi se bilo treba obrniti na ministra Höferja, ki je načelnik c. kr. državnega urada za prehrano. Obenem pa vidite« da so mestni ljudje v sedanjih časih zares reveži in pomilovanja a tu3i usmljenja vredni. Poštni nabiralnik. Konec »Listka- bo natisnjen v zadnji (52.) številki »Domoljuba«: zdaj je bila zadrega za prostor. — Pozdravi naših vrlih prijatelje v-vojakov, ki so došli te dni — prihodnjič. Književnost. Govedoreja. Spisal Rado Legvarl, deželni mlekarski in živinorejski nadzornik v Ljubljani. Ker je to knjijto spisal veščok s temeljito teoretično podlatfö in dolgoletno praktično izkušnjo, je posebno za naše živinorejce velikega narodnogospodarskega pomena, Knjigo naj »> omisli vsak slovenski živinorejec/ Opremljena je z 'mnogimi slikami in tabelami in velja-3 K 40 vin. Dobi se v Katoliški bukvami v Liub-Ijani'. Živinorejci, Шш rsjvpajo pd navodilih te knjige, bodo dosegli najlepše uspehe, zato je tudi'znesek, izdan <та- tako strokovno knjigo, najbölje naložen. Slovarji slovenskega in nemškega jezika so med' vojsko sköro vsi pošli in je med večjimi slovarji na razpolago sedaj že temeljiti Wolf-Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar v 'dveh obširnih zvezkih, ki velja broširan 16 K (vezan se sedaj ne dobi), dalje je na razpolago ,v istem obsegu tudi Wolf-Cigaletov nemško-slovenski del, ki velja '7 K in se dobi tudi samo broširan. — Oba slovarja sta na razpolago v Katoliški bukvami v Ljubljani. SKRIVALNICA. Že zopet nesreča pri hiši! Kaj zdaj tudi vzrok bodo miši? Kdo tu se je moral vrteti in tja v ogledalo zadeti? Najbrž je to Jakcevo delo, zato pa koj proč ga je vzelo. r- ■ Nasproti glavne pošte I V Ljubljani 15 B kupli ■ idoče i Kupim staro *la o, briljante, srebro po visokih cenah. '^/TZs^- kupli po ceni in dobro zlatnino, dobro-idoče Švicarske ure, uhane, prstane, svetinj ice i. t. d. Lastnik tvrdke: F. Čuden Sin samo v Seienburgovl ulici Stev. 7. Sni.dna nostrežbal KUPIM VSAKO MNOŽINO OGLJA. Cenjene ponudbe z navedbo množine tn cene na upravništvo »Domoliuba« pod šifro »Qglje št. 3188«. 1МГ- ODPELJANA je bila 12. n.;ra novembra t. I. majhna, rujava M»*'»51* s črnim gobcem, ki sliši na ime »keti«. Kdor bi kaj vedel o nji, naj naznani proti nagradi FJRANC JEV.ČU, Lipe, pošta Studenec-Ig. 3282 ТГ za mizarsko obrt, s hrano in stanovanjem v • ___i»J< hiši, sprejme Ivan Peternelj, mizarski mojster, škofja Loka. 3293 83 PROŠNJA. Začetkom tek. leta prišel je neki invalid k Mariji Prosen, prodajalki v Ljubljani, Vel. Čolnarska ulica št. 1, ter jji sporočil, da je bil skupaj z njenim možem Leonhardom Prosen v Karpatih v ognju proti Rusom.' Ker sta bila lačna, podala sta se iz strelskega jarka k nekemu drevesu ter sta tam zauživala kon-servo", katero je dal doticni invallc' in komis, katerega je dal njen mož, Leonhard Prosen. Priletelai je' granata, ki je Leonharde Prosen ranila v prsi in trebuh, njegovega kamerada — tega invalida — pa v nogo. Umirajoči Leonhard Prosen prosil je svojega kamerada, naj sporoči njegovi ženi, da je on, Leonhard Prosen, umrl. Dotični invalid bil je priča, ko je Leonhard Prosen svojo dušo izdihnil, ker so njega samega že pozneje odnesli z mesta. Ta invalid pravil je Mariji Prosen, da je iz šmarske fare doma, imena pa ji ni povedal. — Marija Prosen prosi, nujno tega invalida, naj čim prej naznani svoj naslov njej sami ali pa odvetniški pisarni dr, Frana Poček-a v Ljnbljani, Sv. Petra'cesta it. U. 3251 3 oajence krepke fante poštenih staršev, sprejme v pouk ЗЧГ AVG. REPIČ, -»C sodarski mojster v Ljubljani, Trnovo. Stanovanje in hrana v hiši. j -1 vam plačam _ ako V H- šili hwr,i., o «*>, orada-vlo ш trde kože tekom 3 dni m korenino brur. bolečin no odpravi RIA • BALSAM. Cena lončku » mmstve-nlm pismom K 2-76, 3 Lončki K Б БО, II Ioni -kov K 8*60. Кешепу Kauohau (Kaaea)I., postni predal 12,000 Ogrsko. 100. OOOzabvtilmo. kupuje po najvišjih cenah D, Kölner, veletrgovina s kožami in kožuhovino. Lipsko, Brühl 47. Pošiljatve v zavojih po 5 kg se prosijo po pošti, za kar se takoj odpošlje odpadli znesek. PREKLIC. Podpisana sem Fr, Lamberšku iz Podgorja hiš» št. 8i očitala, da mi je v noči öd 11, na 12. novembra v družbi drugih zlikovcev vzel leseno klop izpred moje hiše ter jo neznano kam odnesel. 1 Ker pa se je izkazalo, da je imenovani pri celi stvari povsem nedolžen, preklicujem te moje žaljive j besede, katere sem v razburjenosti in vsled napačnih obvestil izgovorila, ter so mu zahvaljujem, j ker je od tožbe odstopil, V Podgorji, dne 2. grudna 1917. Marjeta Plevel, 3175 posest, in gostil, v Podgorji it. 8«. Krmila manjka! Zato se uporabljajo nadomestna sredstva za krmila. Da to krmo živina, perutnina dobro prebavi in popolnoma izkoristi, naj se primeša 2 krat. na leden krmi. ena pest polna Moefn" tO je dr. pl.Trnk6czy-a redllnl prašek. „1ШШ II Paket velia t K, 5 paketov 6 K, poŠt-nine prosto. 5 paketov zadostuje za 3 mesece za enega voia, kravo, ali prašiča, da se zreU» Glavna zaloga: lekarna Trnfeöczy zraven rotovža v Ljubljani. Mastin je bil odlikovan z najvišjimi lcolainam. na razstavah: na Dunaju, v i'arizu, Londonu in Fimu. Na tisoče kmetovalcev hvali in rabi „Mastin". Cnnmm/atnd »rüdslvo ca oomiaie-f ramytlOl poštnino v.ed U 2-4_. Povzetie 4* vinar ev več. Naiiov za non.Ma JAN UHOLICW, drožerlla pri angeln, Brno 641, Morava. /^ч Do K 5000 — brez zdravniške preiskavel ( Za nabavo Brez poviška za vojake na bojnem poljul K 1000 VII. vojnega posojila v 12 letih a „ » 20 „ . letno K 63— „ 48--„ 35-— se plača poluletno K 3210 „ 24-40 „ 17-35 četrtletno K 16-30 „ 12-40 „ 910 mesečno K 5-55 „ 4-25. 310 Za primer smrti se izplača dedičem takoj polno uojno posojilo. Nezapadnost hranilnih vlog, — Police se morejo odkupiti ali obremeniti od prvega hipa naprej. Kdor sklene n. pr. zavarovanje za 1000 K na 12 let, pa ustavi plačevanje premij po preteku prvega leta, se mu izplača — neglede na morebitne male razlike — K 59-46, če tudi je bil zavarovan celo leto. Zavarovanje ga je stalo torej le K 3-54. Najnižje premije) Polni obrestni prebitki v prid zavarovancem) Pojasnila dajejo in predloge sprejemajo: deželna poslovalnica c. kr. avstr. vojašk. zaklada za vdove in sirote, zavarovalni oddelek, Ljubljana, Frančevo nabrežje 1, okrajne poslovalnice in njih Zahtevajte pojasnila o naših otroških S», jetiv. srebrn prstan v 5 zveznih barvali emajlirim K 3-BO. Cone brez povlöka. novi cenik s koiodarjom ln volnlml urami po najnižjih cen ab. Tudi po pošt» Eastonj. Nu. obilni obisk vljudno 449 vabi F. ČUDEN L)ubl|ana, Prešernova ulica St. 1. Le 2 K 90 h ЖГарГ- rat „Omega", vel. »like 4X4 kompl. z malo opremo .. natanö. navort. za zavetnike. Aparat .,1'ertekt", vel. 4,'3X" z motnim steklom, dvojno kaseto. dober objekt ш mao opremo ter navodilom za začetnike le K 8. Zak>oj)uahameru,Gertrul'vul 9X12; fina izvršitev и vsem potrebnim o-preniij. лч razno lege, nrima akromat. ltjca, kompl. s kovinaflco kaseto ln navodilom dokler v seal« gi, 1<- X 67. 2o Л jsaklopna oru.ua za voiašt-. o ba plošče in filme, opna Oblika vol. le K 67.60; vel. 6X9 lo K 67.20. Pošilja po po7«sefcju. Poštnina i Export ^»felft", Dunaj V£ f. Nunatiftff. 137/162. Srbečico, liSaje odstrani prav naglo dr. Flesch-a Izvir, „rujavo mazilo". Popolnoma brez duha, ne maže. Poskusni lonček K 2-80 veliki K 4 — porcija za rodbino K it-—. Zaloga za Liubljano in okolico: Lekarna pri zlatem jelenu, Ljubljana, Marijin trg.1520 Izmed umetnih gnojil se dobi sedaj samo sprtjma v tlclj (lip čevljorno v Liotllaii. Plača po dogovoru in sedanjim razmeram primerna. Ponudbe naj se pošljejo na Zavod za pospeševanje obrti v Ljubljani, Dunajska cesta št. 22, kjer naj se čevljarji, ki žele stopiti v službo, v svrho dogovora osebno zglasijo od 9. ure dopoldne do 2. ure popoldne. 3245 Kalijeve soli tudi v spomladi ne bo. Kdor rabi kajnit, naj takoj piše na Fr, MULEC, GRAZ, Felix Dahnplatz 6. Sprejemajo se samo naročila na cel vagon. 3294 Brinje za kuhanje žganja oddaja v večjih in manjših množinah tvrdka 2353 ivan 3elačinr ШђПапз, Emonsha c. 2. a. a. d.t.la. UvlJ.nJ.ke ln rrata« nosfodn« ln Jamatven« zavarovalnic v Ljubljani, Marije *ireiije cesta 12/11 sprejema zavarovanje na doživetje in smrt, združeno tud z vojnim rizika, otroških dot, rentna ln ljndeka nezgodna in Jamstvena zavarovanja. Javen zavod. Absolutna varnost. Itake premijo. Najugodnejši l'O^Oli ga vojuo linvarovanju. Zavod temelji na vmjoninoatl. — Prospekti zastonj in poitnine prosto. Sposobni saatvpvjki so sprejemajo pod najugodnejšimi pogoji. 18»? Sijajno bodočnost Imajo tnrfte lu nove srečke avstrijskega BdeCega krita vsled njihove vedno zvišujoče se denarne vrednostll Vsaka sr?čka zadene I Članu dobitka 2107 znašata Cez w 1,000.000 kreni ~W Natančno poiasnllc z Igralnim načrtom razpošilja brezplačno: Sretkovno zastopstvo 13, LJubljana. Avtomatična past ta podgane K6-20, za miži E 4-M, love brez nadzorstva do 40 II-vali v eni noči, no zapuste nl- __kake sledi in po sama zopet nastavijo. Past za äJurkc „Rapid" vjame na tisoče Ščurkov v eni noči, po K 5-90. Povsod najboljši uspehi. Mnogo zabvalnio. Po.šil j a se po povzetju ali proti predplačilu. PoStnlna 80 v. Izvoz. tvrd. Tintner, DnnaJ III., Neallngg. 28-1.. LJUDSKA POSOJILNICA registrouna zadruga z neomejena zaveza o Ljubljani sprejema prijave na s 5 0 II po objavljena« pogojih, tako da slane BMilnalnih K 100' 11, анШШ državna posojilo K 91*54 I!, hita preste 5 Vit M t »la 1926 vračljive državne zakladnice K 94'— Vrednostni papirji aoetriiskega oojnefla Posolilase sprejmejo o brezplačno shrambo in npraoo. ura natančno reguL in re-Лрш. Kikel Ji jeklo K tt— 16.— m.— b radij, svetlin kasaL K IO — 20.— 14 — ▼ creb. okr. K18.— 14.— 88,— a rad. svet. кав. K 80.— 80.— erebr. sap. uranaelast. K ao.-i- 86.— 40.— 14*k. «lata eapeafcna are. na elast. K 100 —, 180.—, „ . 140—. 8letno riemeno jamstvo. Pošilja po povzetju. Nikak riziko! Zamena dovoljena ali denar nazaj. Prva tovarna nr JAN KONRAD e. in kr. dvorni založnik Brüx št. I5B8 (ČHško.) IIa f ejjo «e vsakomur zastonj pošlje moj glavni cenik, Ustanovljeno 1.1893. moj glavni katalog ur, sre-brnine, zlatni-ne, godbonih pretim. Violine m više. Dobre bar. po K14, 20, 26, 18, 26, 88, 60, 2 vrstne harmonike po K 70, 80, 100, 120: 3vrstr.ö harmonike po it 180, 200, 240, 280. fcamomi do-voljna ali denar nazaj. Pošiljat, po povzetju nli predplačilu Razpošiljal-1 niča- JAN KONRAD, c.i.kr.dvir. dob. Most (Brüx) ŠM75D, CeSko. Kuverte s firmo, pisma, račune itd. izvršuje natančno po naročilu Katoliška tiskarna v Ljubljani. Suhe gobe, črno in rdečo deteljo, kumno, janež, repno, korenjevo, razna travna in druga domaČa semena, prazne vreče kakor tudi vse vrste pridelkov kupuje SEVER & URBANI C, Ljubljana, Wolfova ulica 12. rtriritiM Vzajemno podporno društvo v Ljubljani registrovana zadruga z omejenim Jamstvom. Dovoljuje članom posojila proti poroštvu, zastavi življenjskih polic, posestva, vrednostnih papirjev ali proti ^чг? zaznambi na službene prejemke. Vračajo se posojila v 711г, 15 ali 22 i/2 letih v odsekih ali pa v poljubnih dogovorjenih obrokih. Kdor želi posojila, naj se obrne na pisarno v Ljubljani, Kongresni trg štev. 19, ki daje vsa potrebna pojasnila. Društveno lastno premoženje znaša koncem leta 1915 519.84840 kron. Zadruga sprejema tudi liranilne vloge in jih obrestuje po 4'/4% Deležnikov je bilo koncem leta 1915 1924 s 15.615 deleži, ki reprezentujejo jamstvene glavnice za 6,089.850 kron. !! Uho m Dobro „IK0" uro vsak občuduje in zaželi, kajti ona je mojstrsko delo urarske umetnosti! Razpošilja seNÄ^ju zamenjam! Kovinaste ure. . . . po K 22 — 26 — 32 — 40— 60 — Srebrne ure .... po K 48 — 54 — 60 — 70 — 90— 100- Kovinaste verižice . . po K 2-— 3 — 4-— 6.— 10'— Usnja te verižice ... po K 160 2 80 4 80 W Zlatnina In srebrnlna v bogati izberi 1 "W Velika izbira ur, verižic, prstanov, lepotičja, darr' itd. v velikem krasnem ceniku, katerega zahtevajte zastonj in poštnine prosto. »•IIMMIMIIIIIIIIIII II 1111111.....11111* 11111 • 111111111 Lastna znamka „IKO" sveiovnoznana. SVGtOVfia PclZpOŠi Ijcll fllCcl , Lastna protokotirana tovarna ur v Svtct, H.SUTTNER samo u iJUBLJHNI št. f. Nohene podružnice. Sveiovnoznana radi razpošiljanja dobrih ur. Nobene podružnice. Izdnjnkotizorcij „Domoljuba". Odgovorni urednik J.udovik Tomažič, Tiskala KatoliSka tiskarn».