Št 38. V Ljubljani, sobota dne 9. aprila 1910. Leto I : Posamezne številke po 4 vinarje. : .JUTRO* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob'/26. uri zjutraj, a ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v uprav-ništvu mesečno K 1"—, z dostavljanjem na dom K 1 ‘20; s pošto celoletno K 18'—, polletno K 9-—, četrtletno K 4 50, mesečno K 1 '50. Za inozemstvo celoletno K 28’—. Neodvisen političen dnevnik. : Posamezne številke po 4 vinarje. : Uredništvo in upravništvo je v Miklošičevi ulici št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina pa upravništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača po določenem ceniku. Lastnik in glavni urednik Milan Plut. Odgovorni urednik Franjo Pirc. : Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Septemberski dogodki! — Razsodba zadnje instance. Sinoči smo zvedeli sledečo žalostno, skoraj nevrjetno vest: Zadnja sodna inštanca na Dunaju je vse ničnostne pritožbe radi ljubljanskih septemberskih dogodkov obsojenih z a-vrgla, nekaterim pa že itak strogo odmerjene kazni še povišala! Domačim nasprotnikom. Nisem mislil, da bo treba slovenskemu dijaštvu braniti zahtevo po slovenski visoki šoli tudi proti domačim nasprotnikom. A kruto sem se varal, zakaj pri nas je vse mogoče. Vladi in Nemcem so se pridružili tudi osrečevalci iz slovenskih vrst, ki hočejo svoj narod osrečiti s tem, da mu odrekajo najvišje kulturno ognjišče, vir pravega narodovega življenja in razvoja. To so razni nergači in — slovenski politiki, Bog jim odpusti grehe! Slednjim posvetim prihodnji članek, prvi pa naj dobe odgovor že danes. Pred kratkim je izšla pri Lampretu v Kranju brošura z naslovom: „Schul- und Kulturelend in Krain. Ein Beitrag ZUr Frage der slovenischen Uni-v e r s i t a t Von einem Slovenen." Nepoznani pisatelj opisuje tu vso šolsko mizerijo na Kranjskem, razlaga to zlasti s tem, ker učiteljstvo ni primerno plačano, potem s sovražnostjo kranjskih klerikalnih in liberalnih politikov do šolstva, povzdiguje v deveta nebesa nemško šolstvo in nemško kulturo, kažoč, kako smo mi zaostali, ter prihaja do zaključka, da naj se resni možje posvetujejo o tem, kako priti v okom kranjski šolski in kulturni mizeriji. Sam pa že sugerira temu posvetu mnenje, „da z ustanovitvijo slovenske univerze gotovo ne, ker bodo njeni absolventi nemara politični hujskači, ne pa ljudski vzgojitelji" (str. 40.) Cela brošura je pisana s skrajno enostranskega stališča. Skoro bi rekli, da se vse vrti okoli ene točke: zboljšanje učiteljskih plač. Priznavajoč popolnoma sramotno dejstvo, da kranjska dežela ravno glede učiteljstva ne plačuje umetnih delavcev niti tako, kot plačuje cestne pometače, vendar se nam zdi trditev, da je to gorišče vseh vprašanj, nekoliko presubjektivno. Potem pa ono povzdigovanje nemškega šolstva in poniževanje našega, ko je vendar znano, da daje država Nemcem vsega v izobilici, nam niti najpotrebnejšega, da kljub temu ni tudi pri Nemcih vse v redu; nazadnje pa sila smela trditev, da ne rabimo slovenskega vseučilišča, bi »stalo državo mnogo denarja, deželi pa ne prineslo ni kakih koristi" (str. 12.) Človek se za glavo prime, ko to čita. Ali je pisatelj premislil, kaj je zapisal? Zakaj je pri nas taka mizerija na vseh LISTEK. ARTUR SEVER. ŽENA. Roman. [28] Mary je ostala sama v sobi... Skozi odprta okna se je kradel lahen polumrak, ki se je razgrinjal naokoli ... Iz ulice doli pod oknom pa se je slišalo glasno govorjenje, smeh in včasi oddaljeno petje . . . Mary je sedla na divan, roke so ji omahnile in oči je zaprla; kot mramornat kip ]e sedela tu v tihem mraku in mislila . Kakor blisk so nastajale v njeni glavni misli . . . nove in doslej neznane . . zavedla se je popolnoma svojega položaja, sama, zapuščena . . . Kaj naj dela? Ali naj še nadalje živi ob strani moža, ki je ne ljubi; ali naj trpi in joče ob pogledu na njega, ki jo je pahnil od sebe, da je mogel objeti drugo? Ne tega ne more! Preveč še vedno ljubi Henrika, da bi ga mogla gledati, kako jo prezira, da bi morala dan na dan občutiti njegovo sovraštvo! In kako bi mogla živeti v vedni misli: nikdar več se ne povrne moja sreča! Zmračilo se je popolnoma ... in z nočjo so prišli tudi strahovi . . . plazili so se k nji in jo obdali od vseh strani . . . poljih duševnega življenja? Zato, ker nam manjka vsestransko izobraženih kulturnih delavcev in voditeljev. In zakaj nam jih manjka? Ker nimamo lastnih šol, kjer bi se vzgojili in se vživili v naše razmere, jih proučili in jih potem zboljšali. Vsi naši ljudje se šolajo na tujih visokih šolah, tam pač proučavajo tuje kulturne razmere, domače pa zanemarjajo. In ker zahteva šolanje v tujih mestih toliko gmotnih in duševnih žrtev od našega dijaštva, pride to po končanih študijah že izčrpano domov, brez eneržije za višji polet, veselo, da si napravi udobno gnezdo, kjer vživa borne sadove svojega truda. In ravno tem nedostatkom bo najhitreje odpomogla slovenska univerza, kjer bodo ostali naši inteligenti sredi svojega naroda, gledajoč njegovi kulturni revščini iz oči v oči, primerjajoč jo s kulturo drugih narodov, katero bodo proučevali na vseučiliščih, ter snujoč načrte za zboljšanje. Dokončavši svoje nauke, pa pridejo veselega srca, polni eneržije in življenja na delo. In tedaj bodo prodrli žarki prosvete v najtemnejše kote naše domovine, in tudi šolski in kulturni mizeriji, nad katero toži pisatelj omenjene brošure, se bo odkrhnil kos za kosom. Slovenska visoka šola je baš predpogoj za asanacijo sedanjih nezdravih razmer, zato moramo z vso silo delati na to, da se v najkrajšem času ustanovi, ne pa se ji s tako smešnimi ugovori protiviti, da bo državo mnogo stala “! Nepoznani pisatelj omenjene brošure, ali ste pomislili na to, ko ste pisali ono delce? Če ste ali niste, gotovo je velika predrznost od vas, napisati pod naslov „Ein Beitrag zur Frage der slovenischen Univer-sitat. Von einem Slovenen", ker ste dali s tem našim nasprotnikom samo orožje v roke proti naši zahtevi. Tako se šolska in kulturna vprašanja gotovo ne rešujejo! Druga vrsta slovenskih nergačev je tista, ki pomilovalno skomizne z ramami, češ, naša univerza bo revščina, životarila bo borno življenje. Ali res mora biti tako? Kje je to zapisano? Imeli smo že vendar svojih mož, ki so bili dika tujih univerz, n. pr. Kranjc, Miklošič, Kopitar. Imamo tudi sedaj može, ki uživajo na tujih univerzah velik ugled: Murko, Štrekelj, Zolgar, Plemelj, Zarnik itd. Ugled univerze je vendar odvisen od njenih profesorjev. In če jih imamo v tako neprijaznih odnošajih za tuje univerze, ali jih ne bo mogoče dobiti za lastno ? In slednjič, ali so na nemških univerzah res same kapacitete? Le poglejte Gradec, Prago, Ino-most, Černovice pa tudi Dunaj! Med več ali manj bujnim cvetjem plevela več kot dovolj! Na zadnje moramo še na nekaj opozoriti, kar se pri nas vse premalo vpošteva. Univerza ima dvojen namen: vzgajati državi uradnike, profesorje, zdravnike, na drugi strani pa gojiti vedo. Prvo bo naša univerza vodila ravno-tako kot vsaka druga, samo še z večjim uspehom, ker bo svoje gojence ljubila in skrbela zanje. Dijaki sami pa se bodo z večjo eneržijo poprijeli dela, ker ne bo zahtevalo toliko žrtev od njih. In država dobi potemtakem ravno tako dobro, če ne boljše uradništvo, kot doslej, če tudi ne bodo okusili velikomestnega življenja, ki mnogokrat zapusti več blatnih kot svetlih peg. Drugi pa, ki imajo namen, zmožnost in sredstva, posvetiti se zgolj znanosti, dobe doma podlago, na kateri bodo v svetu, na svetovnih univerzah: v Berlinu, Londonu, Parizu, Petrogradu — ne samo na Dunaju — zidali mogočno stavbo. Zdaj jim tega ni mogoče, ker se že na Dunaju materielno izčrpajo, ter morajo takoj domov. In tako dobivamo take voditelje, kot sp naši dosedanji, ko gre Janez na Dunaj, pa pride Janez z Dunaja. Ali naj vam naštejem imenoma te junake. Le oglejte si jih po vrsti od 1. 1848. pa do najmlajših, narodno-radikalnih starešin, od katerih se je toliko pričakovalo. In kaj se je izpolnilo? Prišli so iz Dunaja v Ljubljano, se vsedli h koritu, iz katerega srebajo rodoljubno prežganko, hvaleč ljubega Boga, ki jim je dal tako dober želodec! Slovenski nergači vseh sort, jezike lepo za zobmi! Visoka šola je še vsakemu narodu pomagala do kulture in osamosvojitve, pa naj bi nam škodila?! Slovanski Jug. Albanska vstaja. (Uradni komunike srbske vlade z dne 7. aprila.) Srbska vlada je dobila od svojih obmejnih oblastnij brzojavna poročila iz turške meje, da je Džavid paša, komandant skop-ljanskega armadnega zbora, bombardiral albanske vasi okoli Peča in Džakovic, ki so se uprla. Vsa Albanija je pokoncu in bati se je, da izbruhne meščanska vojska; turška vlada se boji najhujšega, ker je zvedela, da so se pridružili vstaškim albanskim plemenom tudi Staroturki, ki hočejo zopet izrabiti zmešnjave, ako bi mogli poskusiti, da vržejo mladoturški režim! Srbska vlada je izdala vojaškim in civilnim uradom brzojavna navodila, da naj pazno zasledujejo vsa gibanja vstaških plemen ter kretanje turške armade, ako pridejo v bližino srbske meje. Pašič in Milovanovič o obisku kralja Petra v Carigradu in Petrogradu. Poročevalec petrograjske brzojavne agenture v Carigradu je obiskal v Merasim-Kiosku srbska ministra Pasiča in Milovanoviča, ki sta ga pooblastila, da naj v njihovem imenu poroča, da so kralj Peter in ministri izredno zadovoljni s sprejemom, ki jim ga je priredil sultan, turške oblasti in prebivalstvo. Dobri odnošaji med Turško in Srbijo, ki so se utrdili v kritičnih dnevih lanskega leta, ki je zbližalo obe državi, ko se je šlo za skupne koristi obeh, spremenili so se v jako tesno prijateljstvo, ki ga je posebno utrdil obisk srbskega kralja Petra v Carigradu. Ministra sta prepričana, da se to prijateljstvo sčasoma še bolj utrdi. Zadovoljno sta oba ministra tudi konštatirala, da so bili vsi razočarani vsled prijaznega in odkritosrčnega sprejema v Petrogradu. Srbija bo stopala brezobzirno po oni poti naprej, ki vodi do odkritosrčnega in prijateljskega zbli-žanja balkanskih narodov na podlagi splošnega kulturnega, gospodarskega razvitka. Kralj Peter v Carigradu. Srbski kralj Peter je obiskal turško državno zbornico in prisostvoval seji. Potem je sprejel ekumenskega patrijarha in ga odlikoval z velikim križem reda Karagjorgja z zvezdo. Istega dne popoldne je bil na dvoru velik dine, ki so mu prisostvovali sultan, prestolonaslednik, kralj Peter, njegovo spremstvo, poslaniki in vsi turški ter v Carigradu navzoči srbski ministri. Splošni pregled. Ruska zakonska predloga o Finski v hel-singforškem deželnem zboru. Ta teden se je začela v finskem deželnem zboru debata o zakonski osnovi glede finske zakonodajne pravice, ki jo je predložila ruska vlada. Na dan, ko se je začela debata, so bili vsi poslanci polnoštevilno zbrani, a tudi galerije so bile polne. Govorili so socijalni demokrat Irje Mjakelin, potem Damelson-Kalmare Wrede in Sybergson. Mjakelin je obsojal na skrajno oster način predlogo, ki jo je imenoval zločinsko in je zahteval, da naj se ista, ako-ravno bi jo moral deželni zbor takoj odkloniti, izroči posebni komisiji, ki naj izreče, kako nepostavna in nepravična je ta predloga za Finsko. Danielson je zavrnil predlogo raz historično stališče ter po-vdarjal, da je dolžnost finskega prebivalstva brez ozira na razne stranke in medsebojne prepire stati odločno na stališču, da ne sprejme te vladne predloge, da s tem pokaže pravico do svoje eksistence. Šybergson je izvajal med drugim: V preteklih dnevih so delali take zakonske predloge štabni častniki, sedaj jih pa kujejo za Finsko poli-tikujoči juristi. Agrarec Kallio je izjavil, da ta predloga ne postane nikdar zakon, ta predloga je zaničevanje in preziranje avtoritete finskega deželnega zbora, ker se od njega zahteva da pritrdi vprašanju, ki se bo rešilo v Rusiji. — Dasi je odpor finskega naroda tako odločen, vendar je brez-dvomno, da ne bo dosti pomagal, ker si bo ruska vlada že znala uveljaviti svojo voljo. TIttoni — italijanski poslanik v Parizu. Bivši italijanski minister zunanjih zadev Tittoni je imenovan itali- Sama, zapuščena? Ali naj se vrne v Pariz ... ali naj stopi zopet na ulico . . . ali naj se pridruži onim, ki se jih je dozdaj izogibala, ki jih je dozdaj zaničevala . . . Ali naj hodi po ulicah v temnih nočeh, ali naj v strasteh, nepokojnem, razbrzdanem življenju ubije in s silo zatre v sebi vse one spomine nepozabne preteklosti ... ali bi mogla storiti to? Ne! Preveč je spoštovala sveti čut ljubezni, ki je doslej vodil vse njeno živlienje . . . ljubila je samo Henrika ... a sedaj naj bi prodajala to svojo ljubezen drugim . . . neznanim? In kaj naj stori? Misli, ki se je je polastila takoj, ko je prebrala Eleonorino pismo, se je polagoma popolnoma privadila ... ni ji bila več strašna in grozna ... ta misel ji je bila edini izhod iz težkega položaja! Zakaj naj bi trpela pod udarci in bremenom žalostne bodočnosti, ki je ni treba doživeti! Njeno življenje naj se konča s srečno preteklostjo... današnji dan, današnje njeno spoznanje naj bo v njenem življenju kamen mejnik, ki ga ne prekorači nikdar njena noga! Vstala je, šla k oknu ter pogledala na ulico . . in naj se dvigne ter strmoglavi na kameniti tlak? Ali naj tako konča njeno življenje ? Stala je pri oknu in gledala na .9 •• a..vsi Uudje, ki so hodili mimo, so ji bili tuji, neznani! Še bolj samo in za- puščeno se je čutila v teh trenotkih . . . Saj poprej je vedno upala na Henrika . . . on je bil nji, slabotni ženi čvrsta opora . . . A zdaj jo je zapustil! Zapustil in nikdar več se ne vrne . . . umrl je . . . umrl za njo s svojo ljubeznijo! In vprašala se je: Zakaj vse to? Ali ga nisem ljubila? Odgovoriti si ni mogla, tako je bila svesta svoje nedolžnosti! Saj ni imel nikdar povoda, da bi sumnjal o nji in njeni ljubezni, zvestobi ? Mogoče mu ni mogla podariti, žrtvovati te svoje ljubezni tako, kot si je želel on . . . mogoče je bilo v ti njeni ljubezni res preveč udanosti, sužnosti žene proti možu? Mogoče njena mirna, tiha narava ni mogla v Henriku prebuditi onih hrepenenj, ki dvigajo umetnika; mogoče mu njena udanost ni mogla udahniti onih velikih inspiracij . . . Mogoče jo je zato pahnil od sebe — ker je našel ženo, drugo ženo, ki je v nji našel vse to, kar mu ona ni mogla dati, dasi bi mu hotela v vsem streči! In naenkrat se je je polastila grozna misel . . . Zdelo se ji je, da vidi Henrika, kako objemlje drugo, kako vživa vse to, kar je zaman iskal pri nji . . . Prepričana je bila, da je on sedaj, ako bi stopila med njega in njo, ne bi poznal več, da bi jo vprašal s začudenim pogledom, kaj hočeš, kaj iščeš tukaj? Jaz te ne poznam več, jaz te nisem sploh poznal nikdar . . . Zakaj si stopila na pot mojega življenja, zakaj si zaustavila moj korak? Ali naj maščuje svojo prevarano ljubezen, svoje uničeno življenje . . . zakaj trpi ona sama ? Saj ona ni kriva . . . zakaj naj bi torej trpela sama? Ali naj stopi pred njega in mu reče: jaz sem tvoja usoda! Grešil, grozno grešil si nad menoj, uničil si mojo srečo, ubil moje življenje — a vedi uničeno življenje se kaznuje s smrtjo . . . Ali naj mu to reče? Ne, tega ne bi mogla, preveč ga je še vedno ljubila, dasi je vedela, da je za njo izgubljen . . . Skozi okno se je zaslišalo igranje na glasoviru ... tihi, sentimentalni akordi, kot mehka zaljubljana pesem so prodirali noč in plavali do njenih ušes . . . poslušala je te glasove . . . nekako pomirile so jo te melodije, ki so tako blagodejno vplivale na njeno dušo! Kot da bi gledala v njih svojo nekdanjo srečo ... a polagoma so se razblinjale te melodije v divje, strastne in raztrgane akorde, ki so tako čudno zveneli v nočni tišini ... In naenkrat en mogočen disakord, da se je Mary zdelo, da vidi in sliši, kako so zadrhtele in popokale strune . . . potem pa je bilo zopet vse tiho in mirno! Nobene pesni, nobene sentimentalne melodije ni bilo več slišati . . . mrtvaški mir se je razširjal naokoli . . . _____________________ (Dilje.) J anskim poslanikom v Parizu in sicer kot naslednik markija de San Giuliano, ki je prevzel po ministru Guiccardiniju portfelj ministra zunanjih zadev. Tittoni je na glasu lojalnega, previdnega in veščega državnika, on je zvest pristaš trozveze. Kakor znano se je baš Tittoni zavzel pri avstrijski vladi za ustanovitev italijanskega vseučilišča, na njegov diplomatski pritisk je predložila tudi naša vlada italijansko vseučiliško predlogo parlamentu! Njegovo imenovanje toplo pozdravlja italijanska javnost, ki se nadeja, da bo še bolj utrdil italijansko francosko zbližanje. Dogodki na Grškem. Med grškimi častniki v Atenah in v provinci se vrše pogajanja glede sestave pisma na prestolonaslednika, ki bi ga v njem naprosili, da naj se kolikor mogoče hitro vrne v svojo domovino, ker je njegova dolga odsotnost brez vsakega vzroka. Sploh se opaža med grško armado, da se simpatije za vladajočo dinastijo povečujejo in da ni saj za sedaj računati s kakim večjim preobratom v tem oziru. Dnevne vesti. Slnočno predavanje g. profesorja dr. Ilešiča je bilo razmerno jako dobro obiskano. Bistvo za nas Slovence in Jugoslovane sploh zelo zanimivega predavanja priobčujemo na listkovem mestu. Novi mestni magistrat. Kakor je znano, se bavi ljubljanski občinski svet že delj časa z aktualnim vprašanjem, kako in kje bi bilo dobro sezidati novo magistratno poslopje! In čudo — nasvet in rešitev tega vprašanja je podala baš ona inštanca, ki je doslej dosledno nasprotovala in ako le mogoče le škodovala interesom ljubljanske mestne občine! Slavni kranjski deželni odbor je namreč — kakor se nam poroča iz jako zanesljivega vira — ponudil mestni občini ljubljanski deželni dvorec, ki naj bi ga ona porabila kot novi magistrat. A kot odškodnino naj ljubljanska občina prepusti deželnemu odboru vse stavbišče na starem vojaškem preskrbovališču, ter naj deželi plača še primerno odškodnino! No, računi seveda niso slabi! Sedaj se pač več ne čudimo, zakaj je kranjski dež. odbor tako zelo oškodoval mestno občino, ko je anuliral sklep občinskega sveta glede prodaje do-tičnega stavbišča »Ljubljanski kreditni banki". Gotovo je Lampe že takrat imel v svojih »finančnih" načrtih to špekulacijo! Jako moderno. Kranjski deželni odbor si je v zadnjih dneh nabavil dva avtomobila, in sicer enega za deželni stavbni urad za komisijonalne oglede, drugega pa za gospode deželne odbornike! V prihodnjih dnevih bomo imeli čast, da vidimo kranjskega deželnega ministra dr. Evgena Lampeta, ko se bode vozil po ljubljanskih ulicah z avtomobilom! No, saj kranjska dežela si mora vsled svojega finančnega položaja privoščiti take športe! Kaj regulacija učiteljskih plač, kaj druge potrebe, da le deželni odborniki žive svojim plačam primerno in se vozijo po deželi z avtomobili, ki jih mora plačevati napol bankerotna dežela. Svoji k svojim. Slišali smo, da nekateri slovenski zdravniki pošiljajo svoje paci-jente v neko lekarno, ki je vse prej kot slovenska, oziroma slovanska. Za danes samo toliko, ako pa taki slučaji ne bodo ponehali, bomo govorili bolj razločno. Čudimo se pa zelo, da slovenski lekarnarji mirno gledajo in trpe tako protizakonito postopanje nekaterih slovenskih zdravnikov. Recepte piše na klosetpapir dr. Zajec, klerikalni poslanec itd. Kdor tega ne veruje, naj pogleda recepte Bolniškega in in podpornega društva zasebnih uradnikov. Ubogi dr. Zajec! Sveti mož — agitator „Jutra". Agitator »Jutra" in obenem katehet, je znani Čadež na mestni osemrazrednici. Ta božji namestnik je postavljen, da uči otroke vero-nauka, zraven se pa peča preveč s stvarmi, ki ne spadajo k njegovi sveti stroki. Gosp. Čadež, namesto, da bi deklicam prepovedovali »Jutro" in po vašem mnenju tako pohujšljiv roman »Zena,* povejte jim raje kaj več o liturgiki. Otroke razburjati s stor-jami, ni na mestu. Poznate pregovor:v »Le čevlje sodi naj kopitar*. Sicer pa g. Čadež, le tako pridno naprej agitirajte za »Jutro.* Vzgleden duhovnik. Graška »Arbeiter-wille“ piše, da je iskal klerikalni poslanec baron Morsey za svojo graščino kaplana, ki naj bi tudi poučeval v dotičnem kraju ženske v verouku. Materi cerkvi se je zdel v to svrho najbolj sposoben kaplan Martin Wichert, ki je bil radi nravnostnih pre-greškov že dveinpol leti zaprt. In res, mesto da bi vtaknili tega blagoslovljenega nečistnika v zapor, so ga nastavili za graščinskega veroučitelja. Kar se je Martinek naučil, to je tudi Martin znal. Zgoraj imenovani list piše dosledno: »Vsako nedeljo je zbiral okoli sebe dekleta in je onečiščal otroka za otrokom in sicer vsakega v pričo vseh drugih navzočih. Ne da se povedati, kako nesramno se je obnašal z otroci. Da se ne pregrešimo zoper javno nravnost, naj omenimo le nedolžnejša dejanja iz verouka katoliškega onečiščevalca otrok. Ko je bila njegova mlada čreda okoli njega zbrana, je jemal otroke drug za drugim na kolena (in kar je tu dalje počenjal z nedolžno deco, to je tako gorostasno svinjsko, da moramo molčati.) Svinjar je pustil še druge otroke gledati svoje svinjarije. Posledice tega verouka niso izostale. Učitelji izpovedujejo, da so otroci zgubili vso sramežljivost, podivjali in obnašali so se vedno bolj priprosto in le eno veselje so poznali — nedeljsko popoldansko igro v haremu gospoda kaplana. Končno je vendarle posegla vmes žandarmerija in svinjo v talarju izročila deželnemu sodišču v Gradcu. Dobil je šest tednov ječe. Graški list »Ar-beiterwille“ ostro prijema državnega pravd-nika radi nizke kazni in ga dolži, da je krivično postopal, ker bi moral dobiti kaplan po vsej pravici 5 do 6 let zapora. Evo moralisti iz turške tiskarne, to je al-troche Sangrad — Paradiž! To, to bobnajte, pa hitro in na ves glas, da bo ves vaš Izrael zvedel, kakšne sv hočemo reči, kakšni svetniki ste. Rožiča bodo izkopali ? Po Ljubljani kroži govorica: Tukajšna sodna oblast je dobila »od zborej" ukaz, da se ima brez-glavno truplo na Begunjšici dozdevno umorjenega Rožiča izkopati ter še enkrat po posebnih strokovnjakih špecijalistih natanko preiskati, ter da se dosledno konštatuje, ali je bila glava odrezana, ali kakor je sodna obravnava dokazala, da je bila res od-gnjita, oziroma ali jo je res kaka zver požrla. Dalje se govori, da se tudi na Dunaju čudijo nepričakovanemu izidu tega misteri-joznega slučaja. To vest beležimo le kot govorico, kakor smo jo izvedeli. Dokler se o nji veredostojnosti ne prepričamo, je umevno, da tudi ne prevzamemo nobene odgovornosti zanjo. Narodne čitalnice ljubljanske letošnji redni občni zbor se vrši v nedeljo, dne 10. t. m. ob 2. uri popoldne v čitalnični dvorani v Narodnem domu. Odbor vabi vse cenjene člane na obilno udeležbo. Tečaj zahrvatski jezik priredi »Splošno slovensko žensko društvo." Vse one ljubljanske Slovenke, ki se ga nameravajo udeleževati, naj blagovolijo priti jutri v nedeljo ob 10. uri dopoldne v dekliški licej (trgovski tečaj, pritličje) na dogovor. Tečaj je brezplačen. Iz prijaznosti bode poučeval hrvaščino g. profesor dr. Fran Ilešič. Občni zbor »Dramatičnega društva". Danes zvečer se vrši letošnji občni zbor »Dramatičnega društva* v mali dvorani v Narodnem domu. Začetek ob osmih zvečer. Pristop imajo samo člani društva, ki jih opozarjamo, da se polnoštevilno udeleže tega občnega zbora. Družinski večer N. D. O. Opozarjamo še enkrat na današnji družinski večer N. D. O. ki se vrši v areni »Narodnega doma" ob polu 8. uri zvečer. Vspored je isti, kakor zadnjič. Ker je zadnjič družinski večer tako dobro uspel, je pričakovati danes tem obilnejše udeležbe, da izkaže občinstvo svoje simpatije N. D. O. Velika nevarnost v tunelu pri Radovljici. Iz Gorenjskega se nam poroča: Tunel pri Radovljici, ki se na vse kraje ruši, še sedaj ni popravljen. Zgradba tunela je bila že iz početka ponesrečena. Kriv temu je deloma peščen teren, večinoma pa zgraditelji, ki neugodnost tega terena niso zadostno upoštevali. Res veliko čudo je, da se tu že ni zgodila večja katastrofa. Kakor vse kaže, gospodje pri državni železnici menda res le čakajo, da se pripeti naj-preje kaka večja železniška nesreča. Potem bo pa tunel hitro in tako zgrajen, kakor to zahtevajo predpisi, in kakor je to zahtevati opravičeno občinstvo iz razlogov osebne varnosti za življenje. Da mora biti tunel res že blizo katastrofe, svedoči slučaj, da je nek podjetnik, ki je bil delo poprave že prevzel, delo že prve dni pustil, ker se niti njegovi delavci niso upali v tunel. — Ta dopis priporočamo javni oblasti v uvaže--vanje. Konec stavke. Stavka rudniških delavcev v Trbovljah danes preneha. V rudniku so zopet pričeli z delom. Pogajanja z vodstvom vodi poseben odbor, ki se je konstituiral izmed stavkujočih rudarjev. Garantirati za popolen red in mir pa še ni mogoče, ker se je polastilo delavcev v rudniku in delavnicah veliko razburjenje. Glavne zahteve delavcev so zvišanje mezde in odstranitev dveh skrajno nepriljubljenih inži-nirjev obratnih vodij Wernerja in Martinija, ki na vse načine šikanirata delavstvo. Ker so delavci pripravljeni, da dokažejo opravičenost svojih zahtev glede odstranitve imenovanih inženirjev poseže bržkone vmes rudarska oblast. Odpuščeni delavci v pogoreli medvodski papirnici. Vodstvo papirnice je danes razobesilo razglase, ki ž njimi odpušča delavstvo v roku 14 dni. Med delavstvom vlada radi tega veliko razburjenje, ker vedo, da je ta korak vodstva le zlobnost in nekak odgovor na stavko! Tovarna bo rabila delavce, ker je pri pogorišču še vedno dosti dela, ker je treba razkopavati razvaline. Dosedaj je odpuščenih nad 120 delavcev in delavk. Nastič — kavarnar. Češkemu »Slovu" poročajo z Dunaja, da si slavna kronska priča v zagrebškem »veleizdajniškem" procesu Djordje Nastič s težko »prisluženim" in prihranjenim denarjem kupil na Dunaju kavarno, ki jo vodi v njegovem imenu neka gospa Schneider! Mogoče bo imel Nastič več sreče s kuhanjem kave, nego je imel s pisanjem raznih senzacionalnih brošur a la Finale! Naborniki so bili predvčerajšnem zelo mirni. Le malokje je kateri nekoliko zavriskal. Aretovan zaradi tega sploh ni bil nihče. Včeraj pa so imeli že malo več poguma. Običajnega tulenja in vpitja sicer ni bilo po mestu, štirje se pa vendar niso mogli vzdržati s svojimi zvonkimi glasi. Trije so po ulicah toliko časa iskali, da so našli mirno zavetje v prostorih magistratnih zaporov, eden pa se je v naborni dvorani tako nespodobno in neotesano vedel, da ga je dala naborna 'komisija odpeljati pod ključ. Danes so jih za njihove kreposti obdarili s par urami. Poskušen samomor vojaka. V šent-peterski vojašnici se je včeraj s svojo službeno puško ustrelil trobentač Ivan Cedilnik, ki je služil že četrto leto. Zadel se je v pljuča, a ne do smrti. Prepeljali so ga v garnizijsko bolnišnico, in je upanje, da še okreva. Karambol. Na Turjaškem trgu sta se srečala. z vozom izvošček Karel Jager in posestnik Jožef Šenk iz Podpeči. Voza sta trčila skupaj in se pri tem Jagru voz tako poškodoval, da ima 25 K škode. V Ljubljanico sta padla te dni dva pijonirja, ko sta z brodom veslala proti prisilni delavnici in zadela ob mostno kozo. Brod se je razbil, vojaka pa sta se borila Juri Sporer predhodnik Gajev in njegovo delovanje med Slovenci. Predaval profesor dr. Ilešič v Mestnem domu dne 8. april 1910. Za dobo med Napoleonovo Ilirijo in Gajevim ilirskim pokretom je značilen pojav Karlovčana Jurija Matija Sporerja (pesniški pseudonim: Juri Matič) rojenega leta 1795, umrlega na Reki 1884. Zadnjih 25 let svojega življenja se je živo zanimal za ustanovitev morskega lečilišča v Opatiji, a končno mu je vsled svojih bogatih sredstev vzela plod tega truda južna železnica, ki pa v Opatiji ni ustanovila »siromaške ustanove", kakor jo jo hotel ustanoviti Sporer. Sploh je Sporer, 56 let zdravnik, svoj poklic umeval v najhumanitarnejšem smislu, v skrbi za moralni, intelektuelni in gospodarski napredek našega naroda. Zlasti je kot rektor kirurgične šole v Ljubljani leta 1848 urgiral ustanovitev vseučilišča v Ljubljani. Kot literat je izza svoje mladosti po zgledu nemškega klasicizma pisal prve zgodovinske klasične drame v verzih; vsebino je jemal zlasti iz jugoslovanske zgodovine ter ostro naglašal enotnost našega naroda; ker je v jeziku hodil svoja pota (dalmatinski klasicizem) ni imel vspeha. L. 1848. je proslavljal bana Jelačiča in njegovo slovansko politiko, bil pod Bleiweisovim predsedništvom podpredsednik ljubljanskega »Slov. društva" ter slovenski kandidat za državni zbor, dasi je bil vladni svetnik in sanitetni referent. Pred 1. 1848. se je v Celovcu in Ljubljani mogel le stvarno zanimati za Gajev pokret, stopil je tudi v pismeno zvezo z Gajem in ga pozdravil kot izvršitelja tega, kar je hotel otvoriti on prej. Kot dijak medicinec na Dunaju je namreč že 1. 1818. s podporo Kopitarjevo dobil dovoljenje izdajati »Ilirski Oglasnik", političen list, a načrta ni izvedel, ker razmere našega naroda še niso bile za to. L. 1823. izda v Karlovcu »Ilirski Almanah", kjer zastopa potrebo enega knjižnega je- zika in objavlja stare dalmatinske pesnitve v prenovljeni obliki. Kot sin bogate karlovške trgovske hiše, si je mogel zlasti na Dunaju pridobiti vsestransko jezikovno, estetsko in politično izobrazbo. Kot državljan Napoleonove Ilirije se je vdeleževal na Dunaju živahno dijaškega političnega klubskega življenja ter brez strahu naglašal napredek francoske Ilirije. Te debate za Napoleona in proti Napoleonu so rodile slovansko zavest, ki je rodila njegov nastop 1. 1818. in 1823. Njegov životopis nam razkriva najlepše upliv francoske uprave na mišljenje naše takratne mladine. Sporer je kot avstrijski uradnik povsod naglašal, da mora država socijalno skrbeti za ljudstvo in ga provsvetljevati. Bil je Sporer okrajni zdravnik v Bakru na Reki, okrožni zdravnik v Spljitu in Celovcu, sanitetni vladni referent v Ljubljani ter je tu predlagal Bleiweisa (1840) za profesorja na živinozdravniški šoli v Ljubljani, nam pa na ta način dal urednika »Novic". z valovi, katerih žrtev bi bila postala, ako bi ne bil skočil vodo in ju rešil njih poveljnik, nadporočnik 47 pešpolka. Da si ni nakopal še sam prehlajenja, je takoj odšel v garnizijsko bolnišnico. Utopljenko našli, Helena Novak, posestnica na Slapu, je dne 7. t. m. dopoldne ob bregu Ljubljanice videla neko tujo žensko semintja hoditi, Pričela se je ž njo pogovarjati, nakar ji je potožila, da se čuti zelo bolno, ter da bi šla rada v tukajšnjo bolnišnico iskat zdravniške pomoči. Na vprašanje, od kod da je, ji je povedala neznanka, da je iz Brda. Po preteku kake pol ure sta jo našla dva domača fanta mrtvo v Ljubljanici, ter jo potegnila na suho. Ponesrečena je bila srednje rasti, na sebi je imela rujavo svilnato krilo in jopico ter pisano svilnato naglavno ruto, ter razstr-gane čevlje, v njeni denarnici sta se nahajala dva lnterijska listka in svetinjca Matere božje. Na spodnjem členku leve noge se je videla precejšna krvaveča rana. Ni izključeno, da si ie šla izmivat rano, pri tem ji je postalo slabo in je padla v vodo. Težko poškodovan je delavec Franc Košenina iz Preske. Pri gašenju požara v papirnici mu je padel tram na levo ramo in ga nevarno poškodoval. Izgubila je postrežnica Ivana Zmrzli-karjeva 10 K, poštni sluga Ivan Rekar pa 10 K denarja. Ob zlat prstan je prišla že meseca marca v Trnovem neka branjevka. Prstan je našla sedaj v kanalu služkinja neke sosedne stranke in ga na prigovor prodala ženi nekega agenta za 5 K. Le-ta se je pozneje pohvalila napram branjevki, kako poceni je kupila prstan. A razočaranje! Prstan je bil last branjeAke same in se bode še svetlikal na mizi okrajnega sodišča. Za kruhom. V Ameriko sta šla 2 Slovenca, 40 Macedoncev in 30 Hrvatov. V Ljubljano pa je prišlo 50, v Kočevje je šlo 35, na Dunaj 90, v Budimpešto pa 40 La-hov- V Heb J’e šl° 25> v Buchs 45, v Ino-most 50, v St. Mihael pa 45 Hrvatov. »Slovenska Filharmonija" koncertira danes in v naprej vsako soboto v restavraciji hotela »Južni kolodvor" (A. Seidl) in sicer le ob ugodnem vremenu notranjih prostorih od 8.—12. zvečer. — Vstopnina prosta- Tamburaški koncert. Danes in v nedeljo zvečer koncertuje v hotelu „Lloyd“ znano žensko tamburaško društvo. Vstop prost. 9- april, kritičen dan. Po Falbovi teoriji je 9. april kritičen dan I. vrste. Duhovi pod in nad zemljo se razburijo ; ognjeniki bruhajo, zemlja se stresa, kje, tega Falb ne pove. Mi pa vemo, da je včeraj po višjih hribih padel nov sneg, sinoči se ponujal tudi Ljubljani, in da je za ta čas precej mraz. Ako se Falbova teorija vres-niči, — po našem mnenju za jugo- in jugo-zapadne kraje — tedaj do 12. t. m. tudi mi ne smemo pričakovati stalno lepega vremena. Iz slovenskih krajev. Jesenice. Poštna uprava pod vplivom državnega poslanca. Svoječasno se je poročalo v našem časopisju o vzornem delovanju in redu pri c. kr. poštnem in brzojavnem uradu v Beli peči na Gorenjskem. Ker se je mnogo sumljivih govoric razširilo med ljudstvo, pozivamo c. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu, da nam pojasni zagonetni slučaj in je-li vse resnica, kar bodemo tu navedli. Nekako sredi meseca avgusta lanskega leta je bila poštarica v Beli peči radi raznih nerednosti suspendirana in je prišla v disciplinarno preiskavo. Preiskava je razkrila jako kočljive stvari. Mislilo se je, da bo poštna uprava postopala v tem slučaju tako, kakor se sploh mora postopati v takem slučaju. Ako se danes ubogi poštni aspirant, Pn svoji dnevni plači z K 2-20 izpozabi tako daleč, da v najhujšem slučaju seže po tujem imetju, v obupnosti, brez slabega namena, pa o prvi priliki zopet popravi in se mu pride v takem slučaju na sled, že ga tirajo orožniki v zapor, kakor največjega hudodelca. Tu je pač oproščen, toda revež pride ob kruh. In v tem slučaju v Beli peči? Kako se je postopalo tu? Da bode stvar razvid-nejša hočemo navesti še dva slučaja, ki odgovarjata dejstvom — imena prizadetih os.eb so vedno na razpolago. Neki poštni oficijant se je drznil pisati svojemu kolegu list in ker ni imel pismenega zavitka pri roki, — bil je namreč po noči v službi — se je poslužil službene kuverte. Stem je bila poštna uprava odškodovana za malo ničvrednega papirja in za borih 10 vinarjev. Posledica je bila — kazensko premeščenje. Zopet neki drugi oficijant je bil dolgih osem mesecev suspendiran in v disciplinarni preiskavi samo zato, ker se mu je zamešalo po nesreči dvoje denarnih pisem med drugi pismeni materijal. Hotelo se ga je takoj aretirati in odgnati v zapor. Zakaj je pač ravnateljstvo tu tako skrbno pre- iskovalo vse, ko je bilo vendar popolnoma dokazano, da je dotični oficijant nedolžen. Pri belopeški aferi se pa ni postopalo tako, temveč po raznih vplivih državnega poslanca in naše prečastite duhovščine se je uklonil naš visoki dostojanstvenik dvorni svetnik Pattay ter sodil — ta utis imamo — pristransko in krivično. Pa zakaj? Zato ker ima sam popolnoma zvezane roke, da se ne more ganiti na nobeno stran. Da je prišel s pro-tekcijo do dvornega svetnikovega stolčka, ne more oporekati. G. dvorni svetnik: Ali se še spominjate na oni čas, ko ste še hodili z g. dr. Hummeljem, takratnim komisarjem — vi ste bili tedaj še koncipist — in kaj je danes on? S težavo se je priril do poštnega svetnika, Vi pa do dvornega svetnika. Koliko ste jih pa preskočili, koliko starejših zasluženih mož je Vam danes službeno podrejenih. Pri Vašem imenovanju za dvornega svetnika sta menda že igrala glavno vlogo dva državna poslanca Žitnik in Pogačnik. Ali jima morda kai dolgujete za to uslugo in morate sedaj plesati tako, kakor oni žvižgajo? Vi sedaj izdajate odredbe proti protekcijam, a Vi sami? . . . Belopeška poštarica je bila pred jednim 'mesecem zopet nastavljena s častnim dekretom v Beli peči. Sedaj naj sodi širša javnost ta slučaj. Izreče naj obsodbo nad poštno upravo splošno in nad glavo dvornega svetnika Pattaya. Svoječasno so se razkrile jako lepe stvari in slovensko časopisje Vas je poživljalo, da oddidete v vele-zaslužen pokoj. Pa to Vam še ne diši, kaj ? (Konec jutri.) Že zadnjič smo obljubili, da si malo natančneje ogledamo nekonfiscirano brošurico, ki Nemcem kar naravnost prepoveduje lokale, ki niso v nemškonacijonalnih rokah. Podali smo že sliko — drugod in pri nas, kako se drugje veže pravica in pri nas. Mislimo, da smo v Avstriji, tej blaženi mačehi vsega, kar ni heilovskega, vsi enaki, da veljajo vsem eni in isti zakoni, a temu se z daleka ni tako. Kako hitro bi segel pri nas državni pravdnik svojo zmotljivo roko po kaj sličnem, a drugje pa molče in morda še podpirajo! Pa vendar pravijo, da smo v pravični državi! V krajih, kjer ni nemških 1 o -Lalov, je v navedeni brošuri pod naslovom: „deutschfreundlich“ našteto nekaj lokalov, kjer so narodno nezavedni. In mi, Slovenci, ali moremo še stopiti v tak lokal, ki je „deutschfreundlich ?“ Le tja naj bo naša pot, kjer je naravnost napisano „Zu meiden“ ali pa „rein slavisch“ in nikamur drugam in se ravnajmo po besedah, ki stoje od državnega pravdnika prezrte na naslovni strani brošure: ... es wird von einem AusschuB deu-tscher VertrauensmSnner herausgegeben und will deutschenReisendenAnhalts-punkte bieten, wo sie einkehren sol len . . .“ Basta! Jeseniški in savski Slovenci vzemite si za vzgled naše Nemce. Nihče izmed onih ne gre v kak lokal, ki ni nemški ali pa „deutschfreundlich“. In mi? Ali ne capljamo celo tja, kjer ima „Siidmarka“ svoje roke vmes. Rudečica sramu naj nas oblije! Iz Krasa. Dopolnilne deželnozborske volitve na Goriškem. Hud volilni boj se vname na Krasu za dopolnilno volitev, k' s? vršila v nedeljo 10. t. m. Naprednjaki in birši agrarci kandidirajo dr. Gustava Gregorina, odvetnika v Trstu, S. L. S. pa bivšega župana v Rodiku Josipa Balič. Slednji je bil svojčas naprednjak, pa je naposled presedlal v tabor S. L. S. — Nikjer m tako težko predvidevati končnega izida vohtev, kakor samo na Krasu. Dasi je do lanskih volitev veljal Kras za napredno trdnjavo, vendar je pri zadnjih volitvah klerikalna stranka izredno napredovala. Izmed treh kraskih mandatov je pridobila dva, enega pa je dobil neodvisni narodni kandidat dr. Gregorin. Kakor znano, je v minolem deželno-zoorskem zasedanju odložil dr. Gregorin skupno z Andrejem Gabrščekom svoj mandat v znak protesta proti avtokratičnemu postopanju deželnega glavarja dr. Pajerja. Sedaj vni;wV£ arfraševcev Z0Pet kandidira. Ta • ir! l-irLri važnosti zato, ker bo nje zid brezdvomno vplival na dopolnilne volitve v trgih, ki se bodo vršile 17 t m in pa na one v slovenskem veleposestvu! ki se bodo vršile 23. t. m. Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. Pred državnim zborom. Dunaj, 8. aprila. Ministrski predsednik baron Bienerth je poklical k sebi načelnike vseh strank državnega zbora na dan 13. t. m. to je na dan pred otvoritvijo državnega zbora. Baron Bienerth bo izrazil načelnikom strank željo vlade, ki hoče, da naj se kar najhitreje in najugodneje reši vladna predloga glede 182 milijonskega državnega posojila. Vlada hoče namreč kar najhitreje rešiti posojilno predlogo, ker sicer stoji pred takimi financielnimi težavami, da jih ji ni na noben način mogoče prekoračiti. A kaka bo usoda te finančne predloge, za sedaj še ni mogoče reči. Ogrski ministri na Dunaju. Dunaj, 8. aprila. Ogrski finančni minister Ladislav pl. Lukacz je bil danes pri cesarju v avdijenci, ki je trajala celo uro. Kakor je izjavil po končani avdijenci, se je pogovarjal s cesarjem o samih resortnih vprašanjih, a političnega položaja na Ogrskem se nista dotaknila z nobeno besedo. Vesti, da je Lukacz po avdijenci konferiral z avstrijskim finančnim ministrom Bilin-skijem so neresnične. Lukacz se je ob dveh popoldne vrnil v Budimpešto. Dunaj, 8. aprila. Ogrski honved minister generalmajor Havai se je vrnil v Budimpešto. Obisk predsednika francoske republike v Rimu. Rim, 8. aprila. Predsednik francoske republike Fallieres obišče tekom letošnjega poletja italijanskega kralja Viktorja Emanuela. Dogovore o tem obisku bo vodil novi italijanski poslanik v Parizu Tittoni s francoskim ministrom zunanjih zadev Pi-chonom. Kralj Peter v Carigradu. Carigrad, 8. aprila. Srbski kralj Peter je danes ogledal vse carigrajske znamenitosti ter prisostvoval velikemu turškemu prazniku Selamliku. Jutri odpotuje iz Carigrada proti Sv. gori. Carigrad, 8. aprila. Minister Milovanovič je izjavil, da se je dosegel med turško in srbsko vlado popolen sporazum gleee Adrije železnice. Albanska vstaja. Carigrad, 8. aprila. Mutesarif iz Prištine se je pritožil turški vladi, da hujska srbski metropolit prizrenski proti Turkom, ter vodi albansko gibanje. Faidutti — tržaški škof. Gorica, 8. aprila. Goriški prošt Faidutti je brzojavno poklican v Rim, kamor je že odpotoval. Ta poziv se spravlja v zvezo z govorico, da je Faidutti predistiran za tržaškega škofa kot naslednik Nagla. Češki veleposestniki. Praga, 8. aprila. Konservativni češki veleposestniki so podali izjavo, da se ne udeleže nobenih češko-nemških spravnih pogajanj glede sklicanja češkega deželnega zbora. Značilen avanzma. Dunaj, 8. aprila. Današnji „Armee-Verordnungsblatt" objavlja imenovanje nadporočnika 26. pešpolka Bartoneka stotnikom. Bartonek je znan vsled svoje afere v Švici, ko je nekega Švicarja v dvoboju obstrelil. Zato je presedel 6 mesecev ječe. A ko se je vrnil v Avstrijo, sledil je lakoj njegov avanzma kot nekako zadoščenje. Kralj Edvard — bolan. Pariz, 8. aprila. Iz Biarritza javljajo, da ni izključeno, da bi angleški kralj pred mesecem majem zapustil kopališče. Letos odpade tudi njegovo običajno potovanje po sredozemskem morju. Kralj Peter v Parizu. Pariz, 8. aprila. Vesti, da obišče kralj Peter še letos Pariz, se tukaj demen-tirajo. Ločitev zakona Toselli. Pariz, 8. aprila. Iz Florence se poroča, da so glede ločitve zakona gospe Toselli nastale velike zapreke. Saška vlada je namreč podala izjavo, da v slučaju ločitve zakona ne izplača gospe Toselli nikake apa-naže več. Izjava. Z ozirom na notico „To so tiči” v .Jutru” št. 35 izjavljam: Ker se v tej notici ne čutim krivega, se označim prostovoljno kot v omenjeni notici prizadeti postrešček. Glede na dogodek sam, naj pa pripomnim 1. Ni res, da bi bila dotična dama naprosila mene, da naj ji preskrbim izvoščeka do Most, res pa je, da si je ona že prej sama oskrbela izvoščeka. Mene je pa izvošček preje sam povabil, nato pa še ona sama dovolila, da se peljem ž njima. 2. Ni res, da si je dotična dama volila pot v Moste, ampak je smer vožnje prepustila izvoščeku, ki je nato določil, da se peljemo v Šiško. 3. Res je, da smo bili v Šiški v dotični gostilni. Tam sem izjavil, da se vrnem peš v Ljubljano. Oba sta me nato zopet pregovorila, da se peljem ž njima, nevede kam. — Jaz sem šel kljub temu peš proti: Ljubljani. Ko sem odhajal, sta me ponovno povabila na voz; še predno sem prišel do voza, je pa dama že izstopila, potem jo je izvošček dohitel in jo povabil, da se skupno pelje z nama v Ljubljano. Ne-aolgo na to sem se ž njo spustil v prijazen razgo-wr’v,n* i *e ona začcla vsled nesporazuinljena upiti, notela skočiti raz voz, ki je bil v polnem diru, ev e n tu dno* ne °p o j |) o d ufct0 V° d“ 56 dam3 dene^obin^kdvda" k°l Postreš£eka ne za' Fran Hode. Mali oglasi. Beseda 5 vin. — Za one, ki iščejo službe 4 vin. Najmanjši znesek 50 vin. • Okassion prodaja! Kostum za dame od K 8 — naprej, krila od K 3-— naprej, bluze od K 2-—• naprej. — Angleško skladišče oblek O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg 5. Tržaškim gostom in vsem, ki prihajajo v Trst priporočam, da se poslužijo moje gostilne „AH’ Ginasio" v ulici Scuero nuovo št. 7, pri glavni pošti. Priznano izvrstna vina, izborna mrzla in gorka jedila, cene zmerne. — Preskrbim tudi prenočišča. — Za obilen obisk se priporoča udani Hinko Kosič. Okassion prodajal Otročje pralne obleke od K l-50 naprej, otročje obleke iz blaga od K 4‘— naprej, klobuke za moške od K 2-— naprej, klobuke za dečke od K F— naprej. — Angleško skladišče oblek, O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg 5. Ohranjeno kolo se takoj kupi. Ponudbe pod „V. E.“ poštno ležeče Ljubljana. Iz konknrzne mas« Irana Miklavca, trgovca v Ljubljani je poceni naprodaj železna , Wertheimora“ blagajna srednje velikosti. Kdor si jo hoče ogledati in kupiti, naj se do 20. t. m. oglasi v pisarni upravitelja konkurzne mase dr. Antona Šviglja, odvetnika v Ljubljani. Kupi se dobro vijolončelo IjPismene ponudbe s cevo pod „Vijolončelo“ na upravo „Jutra',. Klavir se za vsako ceno proda. Naslov pove inseratni biro .Jutra”. Dva gospoda iščeta stanovanje obstoječe iz dveh ali treh sob s pritiklinami za avgust. Pismene ponudbe na upravo .Jutra, pod .Sončna”. Prodam fine nove .Elegie* citre; cena dogovorno. Naslov uprava .Jutra”. Prileten gospod išče stanovanje za maj 1 večjo sobo ali 2 majhni in žensko v srednji starosti, vdovo ali samko, ki bi mu hotela pošteno gospodinjiti. Naslov „vpokojenec“ poštno ležeče Ljubljana. TJo-noo in ysak četrtek in soboto od .LSCfcllC/O 3t do 6. ure popoldne se vrše v Elektroradiografu „EDEAL“ kinematografske predstave za d.ija,3se 1M_„ s programom odobrenim po tozadevnih oblastnijah v zmislu sklepa dež. šol. sveta. Vljudno se priporoča Ravnateljstvo. Koncert ,Slov. filharmonije* se vrši danes zvečer hotelu pri Seydlu (hotel „Južni kolodvor") Začetek ol> 8. zvečer. "Vstopnina, prosta. H. Suttner Ljubljana, Mestni trg nasproti rotovža priporoča svojo bogato zalogo najfinejših in najnovejših žepnih, kakor salonskih ur, juvel, zlatnine in srebrnine, raznih pripravnih daril iz kina srebra. 52—7 Blago najfinejše vrste. ::: Cene najnižje. Cenik zastonj in poštnine prosto. Jernej Bahovec 6-6 trgovina s papirjem Ljubljana, Sv. Petra cesta priporoča kipe: Gregorčič (Repičev) 42 cm visok Prešeren, 45 cm visok, po 8 K, Vodnik (Zajčev), 42 cm visok, 15/5 po 7 K. Slike: Prešeren, Gregorčič, Levstik, Jurčič, Strossmayer. Cena z okvirjem po 22 K. Vsi vešči strojepisci se strinjajo s tem, daje UNDERW00D pisalni stroj najhitrejši in najtrpež-nejši. Zato največ sijajnih priznanj. Uverite se o tem, ter naložite svoj denar plo-donosno z nakupom TJzica.ervp-ooca. - a. 12—4 Ivan Perko Ijjvi/blja.aa.a, Turjaški trg 4., II. |f m j J in okusno pijačo daje le dr. m 1 ■ pl. Trnkoczyja sladni čaj pod imenom „SLADIN“! Pije se brez kave, čaja, kakao; z malo mleka in sladkorjem. 30—1 Mnpl ^ tem Prihranite 50°/o na IVIUO. denarju pri gospodarstvu. Kdor naroči najmanj 5 zavitkov po pošti v glavni zalogi lekarne pl. Trnkoczyja v Ljubljani (Kranjsko) dobi za 5 K 50 v franko. 7rlnvial resno °bvestii° P0-A.Ut