PIONIR V KRAJEVNI SKUPNOSTI
Dolžni in pripravljeni smo sodelovati
V naši občini je okoli 8150 pionirjev in mladin-cev, ki se združujejo v pionirske odrede. Pionirski odredi razvijajo številne aktivnosti, žal so le-te vse prevečkrat omejene le v šolske okvire. To pa ni niti namen niti cilj pionirske organizacije.
Pionirji bi morali biti prisotni povsod, v našem vsakodnevnem življenju, pionirji bi morali biti sestavni del vseh aktivnosti v krajevnih skupno-stih. Temu problemu je bila posvečena tudi pio-nirska problemska konferenca konec preteklega meseca.
Vzor starejšim
Problemska konferenca, na kateri je sodelovalo 55 delegatov pionirskih odredov, osemnajst men-torjev in preko trideset delegatov krajevnih skup-nosti, šol in družbenopolitičnih organizacij obči-ne, mesta in republike, je lahko, tako glede na pripravo kot izvedbo vzor vsem podobnim konfe-rencam tistih delegatov, ki ne nosijo več pionir-skih rutic in kap. Potekala je namreč brez zaslo-jev, delegati so se na razpravo temeljito pripravili.
razprava je bila vsebinska in je že konkretno pokazala na možnosti razrešitve podanih proble-mov.
Večina delegatov se je pritoževala nad slabim in indiferentnim odnosom organizacij starejših do pionirčkov, naših bodočih delovnih ljudi in samo-upravljalcev. Le na podeželju in v manjših krajih namreč krajevne skupnosti v svoje dejavnosti vključujejo tudi pionirje. Sicer pa je zaslediti sodelovanje le z Zvezo združenj borcev NOV, Zvezo rezervnih vojaških starešin, taborniško or-ganizacijo in gasilskimi društvi. Najmanj, so pio-nirji poudarili, se zanje zmeni njim najbližja orga-nizacija Zveze socialistične mladine.
Da vsa nemost starejših do pionirjev naše naj-mlajše boli, je toliko bolj razumljivo, ker so le-ti pripravljeni sodelovati, delati, prispevati svoj de-lež razvoju in živahnejšemu življenju krajanov. Pomagati želijo pri zbiranju papirja (za kar jih starejši tudi največkrat uporabimo), radi bi imeli svoje mesto v kulturnem življenju, na športnih prireditvah, radi bi pomagali tistim, ki so pomoči potrebni — starejšim in osamljenim. »Želimo si sodelovanja s starejšimi, vendar ne le na takšen način, da nam le-ti povedo, kaj moramo postoriti, ampak, da bodo delali z nami!« so poudarili.
Da se pionirjem premalo posvečamo, je razvi-dno tudi pri organizaciji njihovega prostega časa, tistega, ki bi ga lahko uporabili za igro, rekreacijo. Otroška igrišča so namreč primerna le za najmlaj-še, za cicibančke. Pionirji si jih morajo poiskati sami, kar nemalokrat povzroča vročo kri starejših.
»Nismo zadovoljni, če nas krajevne skupnosti poiščejo le takrat, ko je potrebno raznašati vabila, izvesti očiščevalno akcijo in sodelovati na prosla-vah. Želimo si več resničnega in stalnega sodelo-vanja v krajevni skupnq^ti, saj smo kot krajani in
bodoči samoupravljalci dolžni in pripravljeni so-delovati«, so ob koncu problemske konference poudarili naši viški pionirji.
NINA LEGAT ČOŽ