Leto LXVin Pnžtnina platna t gotovi_f Ljubljapi, v žetrteK, "dne 28. novembra 1940 štev. 274 Cena 2 din Od i. nor. dalfe ^flPSB^ ^n^ ^B^ IHH0 flt OKM^^M^^. Ček. ra?.t Ljubljana mesečno ^^^T ^^^ ^^Bfjf^^T^ St. 10.650 za 30 din. za ^^^^^^ m^^M ^^ MBmm ^B j&HV ff j^HV ^P nino in stvo 50 - ne- ^KKj&fe. flf MB flA fl^ffl M Hp^ B SmMaOm* d&Bn ™ inserate. ce- 0 b^H ^ AHrw m ^HnLjf Mp^ JHH loletno 96 za ^ t^B H wBK Hff iflDv B JM HjH inozemstvo 120 din. J^F AV ^ JEMP ™ ^ B _ # ^Hf /MV _ ^ 1eL 4U-U1 ao 4U-U0 Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po prazniku. Trbovlje. Pomirjenje se postopno vrača na jugovzhod in tudi v Prednjo Azijo Nemčija je Turčiji dala pomirjevalna zagotovila, toda Turčija se pripravlja dalje na vse možnosti - Ozadje sovjetskih obiskov pri kralju Borisu - Hitler in Stalin nastopata sporazumno Umirienfe na Balkanu Svetovna vojska je letošnjo jesen začela pritegovati v svoj krog Balkan, od koder jo razni interesi, predvsem pa diplomatična spretnost jugovzhodnih držav samih, zadržujejo že vse leto. V zadnjem času pa je nevarnost, da bi tudi jugovzhodne države Evrope proti svoji volji morale plačati krvavo dan vojnemu bogu, ki divja vse okoli njih, postajala čedalje večja, predvsem zato, ker je z vojno med Italijo in bivšo angleško-fran-cosko zvezo, čije cilje predstavlja danes samo še Anglija (seveda z moralno in gospodarsko podporo Zedinjenih držav), veliki evropski spor zajel tudi ves prostor Sredozemskega morja. To je usoden dogodek, proti kateremu se tudi najspretnejša diplomacija more braniti samo z najvejo težavo. Obema vojnima taboroma se vsiljuje nujnost, da iščeta končne odločitve vsak v svoj prid na tej točki celine, ker se drugod do danes še ni dala doseči. Čimbolj en tabor skuša pritegniti bolj in bolj na svojo stran Ameriko in očividho v tem prizadevanju uspeva, ne da bi bilo treba washing-tonskemu kabinetu stopiti na svetovno pozornico z vojno napovedjo nasprotnikom Anglije, tembolj je po goli logiki dejstev drugi tabor prisiljen, da si poišče novih zaveznikov. Prva je pristopila k nemško-italijanski zvezi Japonska, pa ne celotno, ampak pod čisto določeno predpostavko, da bo prišla svojima prijateljicama na pomoč z vojaško i-ilo, če bi ji napovedala vojsko kakšna država, ki do sedaj še ni zapletena v krvavi evropski spor. Kolikor je važno za državi osi, da predstavlja danes Japonska vsega uvaževanja vredno silo, ki bi mogla v znatni meri paralizirati pomoč Zedinjenih držav Angliji v orožju in denarju in tako Nemčijo in Italijo v nemali meri razbremeniti za primer, če bi ta pomoč mogla resno ograiati dosedanjo premoč Nemčije v zraku, ki je zaenkrat najbolj nevarna — pa to še ni zadosti. Državama osi je v zadnjem času uspelo, da si v največji meri zagotovita moralno in v gotovi meri tudi gospodarsko pomoč Sovjetske Rusije, ki ji pakt od avgusta lanskega leta brani preokret, kt bi bil usoden za politične in vojne cilje Anglije. To dejstvo je gotovo v zelo veliki meri odprlo državama osi pot, po kateri bi bilo mogoče okrepiti njihovo vojaško in diplomatično pozicijo v Podonavju in na jugovzhodnem prostoru Evrope, ki je danes za oba tabora zelo važen: za eno stran zato, ker bi bilo skozi Balkan mogoče najobču-tneje zadeti najvažnejša oporišča britskega imperija v Prednji Aziji in na vzhodnem prostoru Sredozemskega morja — za nasprotni tabor pa zato, ker gotovo še ni opuščena misel, da bi sunek z juga mogel z vzhodne obale Sredozemskega morja, to je v prvi vrsti z Dardanel in donavskega ustja ustvariti že od začetka zamišljeno fronto proti Nemčiji in Italiji. To nam v zadostni meri pomaga razložiti prizadevanje angleške velesile, da bi bolj in bolj pritegnila na svojo stran Turčijo, ki je od samega začetka vojske najvažnejši branik britanskih interesov v tem delu sveta, čeprav si tudi Turčija ne želi vojske, predvsem zato, ker nikakor noče priti v nasprotje s Sovjeti. V enaki meri pa je razumljiva velika diplomatična akcija velesil osi, da bolj in bolj utrdita svoj položaj v tem prostoru, čeprav bi tudi temu taboru bilo brez dvoma ljubše, ako bi mogel svoje interese na balkanskem prostoru zasigurati z njegovo nevtralnostjo, ki je vse do danes prinesla temu taboru velike koristi. Brez potrebe nihče ne želi vojske raztegniti in žrtvovati za svoje vojne cilje več, kakor je potrebno. Zaenkrat sta Nemčija in Italija pridobili popolnoma no proti letalsinedeljek v spremstvu sovjetskega poslanika v Sofiji Lavrentijeva obiskal predsednika bolgarske vlade Filova. Zvečer je bil sprejet pri kralju Borisu. Moskva, 27. nov. Associated Press. Sovjetski tisk danes, v sredo, omenja obisk Soboljeva pri kralju Borisu brez vsakih nadaljnih razlag. Glede potovanja bolgarskega poslanika v Berlinu Draganova v Sofijo, omenjajo sovjetski listi kratko obvestilo, da Draganov ne nosi s seboj nobenega protokola za pristop Bolgarije k trojni zvezi Nemčija-ltalija-Japonska. »Pravda« objavlja daljše poročilo o kulturnih odnošajih med Bolgarijo in Sovjeti, o katerih pravi, da so prisrčni in obsežni. Bukarešta, 27. novembra. A A. DNB: V noči od torka na sredo ob 1.30 je bilo ustreljenih 64 političnih krivcev, ki so bili v vojaškem zaporu v. Žilavih. Med ustreljenimi je tudi bivši predsednik vlade in vojni minister general Argesanu, ki je bil obtožen, da je po smrti Calinesca dal pobiti 1000 po večini nedolžnih legionarjev. Dalje je med ustreljenimi bivši minister za javno varnost in šef prestoki.iške policije general Marinescu, ki je pri tem delu sodeloval z generalom Argesanom, dalje šef tajne policijske službe Koruzov, ki je za bivšega kralja Kairola organiziral lastno vohunsko in obveščevalno službo, orožniški general Ben-glin ter dva orožniš-ka majorja, ki so izdali povelje za umor Codreana in 13 drugih legionarjev, ki so biii pred 2 leti ubiti. Med ustreljenimi je potem 14 orožniških narednikov, ki so izvedli ukaz o umoru imenovanih, kakor tudi cela vrsta drugih osebnosti bivšega režima, ki so neposredno ali po- Honkong, 27. nov. Reuter. Po zadnjih poročilih, ki so prišla iz Tokia, pričakujejo v diplomatičnih krogih novega japonskega koraka na tihomorskem področju. Kakor znano, so Japonci svoje čete umaknili iz Južne Kitajske in jih zbrali na otoku Hajna-nu, kjer je zbrano tudi mnogo japonskega vojnega brodovja. Japonska je svojo oboroženo silo zbrala na Hajnanu, da jo lahko vrže v francosko Indokino, odnosno na nizozemske otoke v Vzhodni Indiji. Japonska pri tem postopa zelo previdno. V tej zvezi se je po Tokiu razširila novica, da pripravlja japonska vlada protestno noto proti Nizozemski Indiji, kjer bo zahtevala zadoščenje za različne žalitve, ki so jih bili v Nizozemski Indiji deležni Japonci. Japonska nota bo navedla, da so roparji napadli neko japonsko jeklar-no v Bataviji in da je bil japonski ravnatelj pri tem ranjen celo od nizozemskega policista, mesto, da bi ga bili branili. Dne 22. novembra je bil neki japonski konzularni uradnik aretiran in priprt pod obtožbo, da je špijoniral za neko tujo državo. Nota bo zahtevala zadoščenje in ni izkljujčeno, da je s tem sprožen začetek diplomatičnega prepira, ki se prav lahko konča s poskusom japonskega vojaškega uda-ra na nizozemske otoke, ki spadajoj, kakor se je izjavil japonsi tisk ie mnogokrat, med »južna morja<; kamor sega japonski življenjski prostor, odnosno, ki spadajo v področje, kjer hoče Japonska ustvarjati »novi red na Daljnem Vzhodu«. Novi japonski poslanik v Ameriki želi miroljubno spravo Washington, 27. nov. AA. Domej. V ameriških političnih in časnikarskih krogih je vzbudila veliko eni strani mogel odpreti Dardanele angleškim vojnim silam, na drugi pa oslabiti dosedanji vpliv Sovjetske Rusije na to območje, kjer si Sovjeti ne morejo želeti boljšega stražarja svojih lastnih interesov, kakor je Turčija, in boljšega prijatelja kakor je Bolgarija, ki je bila in ostala pomožna sila Rusije za vsak primer, kadar bi nastala ob dotiku Črnega in Sredozemskega morja vprašanja, ki bi zadevala interese te države, ki so za njeno politiko merodajni že stoletja. Pri tem razveseljivem preobratu se seveda ne sme pozabiti, da stanje na grškem oziroma albanskem bojišču ni moglo biti brez vpliva, da so se stvari tako zasukale, saj je stara resnica, da, kakor diplomacija pripravlja ugodni teren za vojsko in njen rezultat, tako morajo tudi vojna dejstva biti taka, da podpro diplomatske poteze in cilje. Ameriški poslanik v Moskvi ni obiskal kralja Borisa Včeraj smo objavili poročilo ameriške agencije, da je bil ameriški imslanik v Moskvi Stein-hardt pri bolgarskem kralju in pri predsedniku vlade. Ameriška agencija je celo vedola povedati. da je Steinhardt takoj po avdijenci pri kralju Borisu brzojavil predsedniku Rooseveltu, da je vse v redu in da je dobil od Borisa zagotovilo, da Bolgarija ne bo pristopila k trojni zvezi, marveč bo ostala nevtralna in ne bo delala nobenih težav Grčiji. Danes pa smo sprejeli naslednje poročilo Nemškega tiskovnega urada iz Moskve: Moskva. 27. nov. t. AA. DNB: Londonski radio je včeraj razglasil, da je bil ameriški poslanik v Moskvi Steinhardt sprejet pri bolgarskem kralju Borisu in da je po avdijenci izjavil časnikarjem. da Bolgarija k trojni zvezi no bo pristopila. Moskovski dobro poučeni krogi poudarjajo, da veleposlanik Steinhardt sploh Moskve ni zapustil, odkar se je pred nekaj meseci vrnil na svoje službeno mesto. Potemtakem ni mogel biti sprejet od bolgarskega kralja Borisa. sredno sodelovale pri umoril legionarjev. Obsodba je bila izrečena prej, preden jc bil odprt Codre-anov grob, ki je pokril s težko betonsko ploščo. Že vedno ni znano, kdo je vodil izvedbo umorov. Včeraj so prijeli še nekaj drugih osebnosti, ki jih smatrajo za pristaše bivšega režima. Legio-narska policija se je pojavila v njihovih domovih ter jih odvedla na policijo. Med njimi so tudi zadnji predsednik vlade bivšega režima Gigurtu, bivši predsednik vlade Argetoianu, general Tlasije-vici, zadnji šef vojaške hiše bivšega kralja Karola. Zakaj so vse te osebe prijeli in zaprli, dozdaj še ni znano. Budimpešta, 27. nov. m TCP. V zvezi « strahovitim prelivanjem krvi poroča »Pester Lloyd«, da so vsi generali romunske vojske odstopili. Glasilo predsednika vlade »Magyar Orszag« opozarja na stalno krizo v Romuniji, pozornost izjava, ki jo je dal novi japonski veleposlanik v \Vashingtonu admiral N o m u r a. V razgovoru s časnikarji je admiral Nomura med drugim dejal, da ne razume, zakaj nekateri mislijo, da se vprašanja, ki obstoje med Japonsko in Združenimi držuvami, ne bi mogla rešiti nu miren in prijateljski način. Izjava admirala Nomure je vzbudila ugoden vtis tudi na uradne kroge Združenih ameriških držav. Na snočnjem sprejemu časnikarjev v zunanjem ministrstvu je eden od teh časnikarjev prosil zunanjega ministra Cordela llulla. naj pove kaj o izjavi admirala Nomure. Hull je odgovoril, da mu ni še znano doslovno besedilo te izjave in da je zato ne more komentirati. Pripomnil pa je, da vlada USA pozdravlja postavitev admirala Nomure za veleposlanika v VVashingtonu ter je naglasil, da ta ugledni japonski diplomat velja za odličnega poznavalca mednarodnih vprašanj in zlasti vprašanj, ki zanimajo USA in Japonsko. Končno je Cordell Hull opozoril na to, da zunanja politika USA temelji na znani izjavi, dani leta 1937, ki vsebuje osem točk. Zunanji minister je pripomnil, da se načela, ki so poudarjena v tej izjavi, lahko izvajajo glede vseh mednarodnih vprašanj, ki obstoje. Dekanozov odpotoval v Berlin Moskva, 27. nov. A A. Tass: Pomočnik komisarja za zunanje zadeve in novi sovjetski veleposlanik v Berlinu Dekanozov je odpotoval snoči. Na železniško postajo so Dekanozova spremili in ga tam pozdravili podpredsednik sveta ljudskih komisarjev Višinski, višji uradniki komisariata za zunanje zadeve, člani nemškega veleposlaništva z veleposlanikom Schulenburgom na čelu, iranski veleposlanik Sain, turški veleposlanik Hajdar Aktaj, grški poslanik Diaman Topulos, jugoslovanski poslanik Gavrilovič, romunski poslanik Gafencu, odpravnik poslov afganistanskega poslaništva Kaum in zastopniki sovjetskega in tujega tiska. Carigrad, 27. novembra. (TCP.) Novi francoski visoki komisar za Sirijo Jean Chiappe je včeraj prevzel funkcije od svojega prednika Penoita. Zagrebška vremenska niapoved: Oblačno m topleje. Zemunska vremenska napoved: Toplejše vreme. Delno oblačno, v dolina ii lil koti inah megla. Ponoči ponekod manjši mraz. Krvavo čiščenje v Romuniji 64 ljudi ustreljenih — med njimi 3 generali — Dva bivša predsednika vlade čakata v zaporu Nov japonski korak naprej Japonska vlada bo sprožila diplomatični prepir z Nizozemsko Indijo kot uvod v vojaške operacije v južnih morjih »Večerniku« v pouk Mariborski »Večernik« v zadnji številki v zadregi odgovarja na naš očitek gospodom od SDS, zakaj na evojetn zborovanju v Ljubljani, ko 60 imeli med seboj ministra za soc. politiko in narodno zdravje niso sklenili tudi resolucije v korist naših bolniš. nic. »Večemik« pravi, da bi morali tako resolucijo skleniti na naslov dr. Kreka, ki je bil gradbeni minister. Gospodom pri »Večerniku«, ki pa niso tako nevedni, kakor se s to notico delajo, bodi poveda. no, da je resorni minister za bolnišnice tisti gospod, ki se imenuje minister socialne politike in narodnega edravia. Ta gospod je v nedeljo bival med svojimi in »Večernikovimi« pristaši v Ljubljani. Brez dvoma bi bil zelo vesel, ko bi bil videl umevanje svojih pristašev za tako pereče zadeve slovenskega življenja. Ko bi pa ga bili gospodje celo malo popeljali po bolnišnici, bi bil gospod resorni minister lahko videl, kako se godi ustanovam njegovega resora v Ljubljani in kako se bridko počutijo v teh ustanovah bolniki, ki so odvisni od take politike narodnega zdravja, kakršna se razodeva v ljubljanski bolnišnici. To bi bilo gotovo bolj koristno, kakor pa sklepati take papirnate rcsolucije o zadevah, ki niso v resoru gospoda ministra. Zadeva nameščenskega stanu »Bodočnost«, stanovsko glasilo slovenskih nameščencev in nameščenk, prinaša v zadnji številki članek, kjer poroča o gibanju za zvišanje na-meščenskih plač. List poroča tudi o brezplodni razpravi na banovini dne 11. t. m., kjer so zastopniki delodajalcev izrekli misel, da nimajo pooblastila, sporazumevati se z nameščenskimi organizacijami, ker ni nobenega spora. Zadeva je bila zato izročena ministrstvu v rešitev. List dostavlja: >Vsa slovenska javnost, zlasti pa ves na-meščenski stan je bil bridko presenečen nad tem žalostnim rezultatom te obravnave. Slovenski nameščenci smo bili prepričani, da bomo našli na delodajalski strani več uvidevnosti, recimo vsaj toliko uvidevnosti, kolikor so jo pokazali hrvatski delodajalci do svojih nameščencev. Sicer to vprašanje še ni končnoveljavno propadlo, vendar nas tak razvoj ne more veseliti. Nameščenci se bomo naprej borili za svoje pravice in ne bomo prej odnehali, dokler ne zmaga naše pravično stališče. Vidimo pa, da bo ta tiorba težja kakor smo spočetka mislili, in da bo tudi dlje trajala.« Ko je dr. Maček pristopil k Jadranski Straži Poročali smo, da je voditelj Hrvatov in podpredsednik vlade g. dr. Vladko Maček pristopil kot člaa Jadranski Straži. 01» tej priliki je zagrebški »Obzor« prinesel daljši politični članek o tej organizaciji. Med drugim naglasa, da je bil centralizem kriv, da se je ogromna večina hrvatskega naroda doslej za Jadransko Stražo tako malo brigala, čeprav >so Hrvati edini pomorski narod v Jugoslaviji in sploh med Slovani«. List dalje naglasa, da bi prav za prav morali Srbi in Slovenci podpirati Hrvate v njihovem prizadevanju za hrvatsko morje ter pravi: »Ugovor, češ da bi bil to monopol v pomorstvu za Hrvate, že zaradi tega ne drži, ker Srbi in Slovenci nimajo potrebnih pogojev, da bi se mogli razviti v pomorski narod... Morje je življenjsko okrožje Hrvatov, česar nihče no more tajiti. To pa pomeni za Hrvate tudi dolžnost. Odkar je Jadranska Straža krenila druga pola in ker zdaj dr. Mačkov pristop daje jamstvo, da bo njeno delovanje v skladu z interesi hrvatskega naroda, kar jo v interesu vse Jugoslavije, je treba, da zdaj tudi kontinentalna Hrvatska globoko razume važnost morja za sedanjost in prihodnost Hrvatov, Naj ne bo hrvatske hiše ne v banski Hrvatski, ne v Bosni in Hercegovini, nikjer, kjerkoli je kaj Hrvatov, ki ne bi razumela važnosti morja za hrvatski narod in ki ne bi po svojih močeh doprinesla deleža za okrepitev našega položaja kot pomorskega naroda.« Nato list kliče k sodelovanju pri Jadranski Straži, ki ima dvojen namen: propagirati za morje pri Srbih in Slovencih ter med njimi razširjati pomorsko zavest v kulturnem, gospodarskem in političnem smislu, delati pa tudi v tej smeri med celinskimi Hrvati med Savo in Dravo. Zahteve hrvatskih vojnih invalidov »Invalid«, glasilo vojnih invalidov banovine Hrvatske, piše o medministrski komisiji, ki je bila sestavljena, da se posvetuje o novi invalidski uredbi ter pri tej priliki naglaša, da hrvatski invalidi nikakor ne bodo odnehali od svoje zahteve, naj se za banovino Hrvatsko ustanovi samostojno vrhovno invalidsko sodišče. Poleg vrhovnega invalidskega sodišča za Hrvatsko zahtevajo hrvatski invalidi še samostojen hrvatski invalidski fond. Z denarjem tega fonda naj gospodarijo le hrvatski vojni invalidi pod nadzorstvom oblasti banovine Hrvatske. Prav tako zahtevajo hrvatski vojni invalidi, naj se za ozemlje banovine Hrvatske ustanovi samostojna invalidska organizacija. ki bi bila docela enakopravna invalidski organizaciji za Srbijo. Nemci kupujejo veleposestva v Banatu Nemški^ listi poročajo iz Novega Sada, da Je Zveza nemških manjšinskih gospodarskih zadrug v južnem Banatu odkupila veliko veleposestvo, ki meri vsega skupaj 428 katastrskih juter. To veliko posestvo so razdelili na 16 manjših posestev, ki bodo delovala na zadružni podlagi. Nemški kapital v Jugoslaviji Dunajski list »Neues Wiener Tagblatt« poroča i podjetjih v Jugoslaviji: »Te dni smo slišali, da sta se združili družbi »Montania« in »Lisanjski rudniki«. Kapital teh rudnikov je znašal 3.5 milijonov dinarjev. Doslej so bili v njih zastopani ne samo nemški, marveč tudi francoski, švicarski in luksem-burški interesi. »Montania d d.< v Belgradu je bila ustanovljena že leta 1036 s kapitalom 10 milijonov dinarjev. Nemški kapital je zainteresiran še v nekaterih fuzijah, ki so se izvršite zadnje čase v Jugoslaviji. Tako so se združile tudi tri zagrebške lesne družbe: »Narodna šumarska industrija d. d.«, »Slavia«, lesna industrijska d. d. ter »Hrvatska d. d. za promet nepremičnin«. Vse te tri družbe pripadajo koncernu »Ofa«, ki ima svoj sedež v Ženevi in ima 8 milijonov švicarskih frankov kapitala. »Ofa« je bila ustanovljena že lela 1922. in sicer so jo ustanovite curiška banka »Blankart«, »Osterreich-ische Creditanstalt« na Dunaju ter »Splošna kredit- __t-a—u-. .. n.. .1:____. ~ * i; UD uaa&» * jjuuiui|ican. Kneginja Olga obiskala najstarejšo žensko gimnazijo v državi Belgrad, 27. nov. A A. Dopoldne ob 11.30 je Nj. kr. Vis. kneginja Olga obiskala prvo žensko realno gimnazijo v Belgradu. V njenem spremstvu so bili dvorna dama Olga Lozaničcva, dr. Ivan Babič Djalski, pomočnik maršala dvora in poročnik bojne ladje ordonančni častnik Evgen Soštarič. Pri vhodu v gimnazijo so kneginjo Olgo sprejeli in pozdravili pomočnik prosvetnega ministra Boško Bogdanovič, načelnik oddelka za srednje šole g. Leskovšek in ravnateljica te šole gdč. Darinka Janoševič. Jano-ševičeva je pozdravila kneginjo Olgo 8 priložnostnim govorom, v katerem je med drugim dejala: To je najstarejša državna ženska realna gimnazija v državi. Prizadevamo se, da bi bila prva ne samo po imenu, pač pa v vsakem oziru. Njen cilj je dati otrokom splošno in narodno vzgojo ter jih pripraviti za višje študije. Prav tako posvečamo pozornost oblikovanju značajev in negujemo načelo medsebojne pomoči. Cilj nam je tudi, nuditi otrokom zdravstveno zaščito. Učenka 2. razreda Zorica Grdanicki je nato poklonila kneginji Olgi lep šopek cvetja in izrazila veselje svojih tovarišic, da imajo čast videti v svoji sredi tako visokega gosta. S svojim spremstvom se je Nj. kr. Vis. kneginja Olga ogledala vse učilnice ter se zanimala za pouk. V njeni navzočnosti so profesorice izpraševale učenke, te pa so odgovarjale. Tako je imela kneginja Olga priliko, da se je lahko sama prepričala o delu na tej gimnaziji, ki je po svoji ureditvi ena najlepših v državi. Ob 1245 je kneginja zapustila gimnazijsko poslopje in pri odhodu izrazila zadovoljstvo nad ureditvijo in delom na tej šoli. Ob slovesu so kneginji Olgi priredili navdušene manifestacijo Belgrajski župan Tomič budimpeštanskim časnikarjem za slovo Budimpešta, 27. novembra. AA. Pred svojim odhodom iz Budimpešte je belgrajski župan Jev-rem Tomič dal zastopnikom tiska naslednjo izjavo: Danes, po štirih dnth, ki sem jih preživel v lepi madžarski prestolnici, čutim posebno zadovoljstvo, da lahko izrazim svoje občudovanje nad mestom Budimpešto in njenimi sedanjimi voditelji za uspehe, ki so jiih dosegli v vseh smereh mnogovrstne komunalne delavnosti. Veseli me toliko bolj, da gre tudi Belgrad v svojem razvoju, dejal bi, po istih stopinjah kot Budimpešta, ki se je dvignila po zaslugi razumevanja in prizadevanja ldjudstva. Naš obisk bo naletel na odmev v srcih madžarskega naroda. Ta dva naroda se poznata že davno, še iz težkih časov suženjstva in bojev za svobodo. Od tedaj se cenita ter upoštevata sodelovanje drugega z drugim in drug poleg drugega. Jaz sam sem se o tem prepričal, ker imamo tudi pri nas madžarsko manjšino. Z njo živimo popolno t Dr. Stjepan Korenič Zagreb, 27. nov. o. Davi ob 6 je umrl v Zagrebu dr. Stjepan Korenič, ugledni narodni borec in dobrotnik. Pokojnik dr. Stjepan Korenič je bil rojen 4. oktobra 1856 v Bosiljevu, kjer je tudi najprej hodil v šolo, pozneje pa je odšel v Karlovac, kjer je nadaljeval študije. Zrelostni izpit je napravil v Zagrebu v nadškofovskem or-fanotrofiju. Kot kaplan je služboval v Petrinji leta 1881, nato pa je bil imenovan za profesorja pedagogike na ženskem učiteljišču usmiljenih sester. Leta 1866. je predaval na višji in nižji gimnaziji na Reki. Kot sposoben duhovnik je postal urednik zagrebškega »Katoliškega lista«. Leta 1915. je postal kanonik prvostolnega kaptola v Zagrebu. Pozneje je postal katedralni župnik itd. Sodeloval je tudi na literarnem polju, udejstvo-val pa se je tudi v politiki. Pretekli četrtek je bil v Kuriji. kjer je danes umrl, tudi ban banovine Hrvatske dr. šubašič, ki je njegov daljni sorodnik. Pogreb uglednega pokojnega Stjepana Koreni ča bo v petek ob 10 dopoldne ob navzočnosti hrvaškega metropolita nadškofa dr. Alojzija Ste-pinca. — Dr. Korenič je bil velik dobrotnik zlasti dijakov. Frankovski študentje streljali na zagrebški univerzi Zagreb, 27. nov. b. Na zagrebški univerzi so se davi ostro spopadli dijaki, zaradi česar je morala intervenirati policija, ki je o spopadu izdala sledeče poročilo: 27. novembra ob 8.15 se je skupina dijakov, takoimenovanih frankovcev, zbrala v avli univerze ter zaprla vhodna vrata z namenom, da prepreči vstop dijakom HSS v zgradbo. Ker se je medtem večjemu številu dijakov vendarle posrečilo priti skozi stranska vrata v univerzitetno poslopje, so jih skušali v avli se nahajajoči di-aki-frankovei s strelnim orožjem napasti. Ugotovljeno je, da je iz skupine dijakov-frankovcev oddal strel Dragotin Nevistič, študent prava, na Smoljana Mladena, študenta prava, in ga ranil. Da bi preprečila hujše incidente, je policija takoj intervenirala ter aretirala izgrednike, proti katerim je pričela redno kazensko postopanje. Policija je vpostavila mir in red. Zakrinkani razbojniki so napadli avto, ki je vozil 5000 kg žita Sarajevo, 27. nov. b. Predsnočnjim so maski-rani razbojniki napadli tovorni avto sarajevskega trgovca Zije Filipoviča blizu samega Sarajeva. Fi-lipovič je v Vlastenici natovoril na avto okrog 5000 kg žita in ga odpeljal proti Sarajevu. Okrog polnoči, ko je bil avto blizu Han Ploče, kjer je zaradi številnih cestnih zavojev šofer nioral zmanjšati brzino, so pred avto skočili maskirani neznanci in dvignili roke. Šofer je prvotno mislil, da gre za kakšno nevarnost ter je zaradi tega avto ustavil. Ko je avto ustavil, so maskirani kmetje naskočili potnike. Z največjim naporom so se potniki otresli nasilnežev ter je avto nato nadaljeval vožnjo proti Sarajevu. Orožništvo vodi preiskavo. Uredba o izvozu živine Belgrad, 27. nov. AA. Pod predsedništvom trgovinskega ministra dr. Ivana Andresa je bila danes dopoldne v kabinetu ministra za trgovino in industrijo konferenca, na kateri so razpravljali o vprašanju izdan ja nove uredbe o izvozu žive živine. Konference so se razen zastopnikov prizadetih gospodarskih ustanov udeležili ludi minister dr. Branko Čubrilovič, pomočnik trgovinskega ministra dr. Sava Obrado-vič, načelnik predsedništva vlade Ginič, ravnatelj direkcije za prehrano dr. Cošič, ravnatelj direkcije za zunanjo trgovino dr. Bičanič, načelnik oddelka za Izvoz dr. Dragoslav Mihaj-lovič, ter zastopniki gospodarskih organizacij. Glavno zvezo kmetijskih zadrug je zastopal minister v pokoju Voja Gjorgjevič. Na konferenci so prerešetavali vsa vprašanja, ki se nanašajo na izdan jc nove uredbe o izvozu žive živine. Sklenjeno je bilo, da se v najkrajšem času izdela osnutek te uredbe. Današnja konferenca je trajala od 9. do 13. ure. ♦ Belgrad, 27. nov. m Finančni minister dr. Šutej je podpisal odlok, s katerim se carinski oddelek v Varaždinu, ki je doslej pripadal carinarnici prve stopnje v Koprivnici, podredi carinarnici prve stopnje 7 KutOiibi. enako in ima ona iste pravice iti dolžnosti. Madžari imajo pri nas svoje prosvetne in kulturne ustanove, svoje šole in svoj tisk. Lojalni do države, katere državljani so, uživajo vse pravice, ki jim jih država kot takim priznava. Na ta način je bil ustvarjen prvi pogoj za solidno in trajno prijateljstvo med madžairskim in jugoslovanskim narodom, in zelo me bo veselilo, če je moj obisk k temu kaj pripomogel. Iz prisrčnosti in toplote, s katero smo bili v vaši prestolnici sprejeti, vidim, da je celo v tej smeri na dobri poti in da nam bo prineslo obojestranske koristi. Vi, zastopniki tiska, boste največ prispevali, če boste podpirali naše delo ter tolmačili naše pravo razpoloženje. Prepričan sem, da boste tako delali in se vam že vnaprej zahvaljujem, kakor se zahvaljujem tudi vsem onim, ki so pomagali, da je bilo naše bivanje v Budimpešti takšno, v prvi vrsti pa zastopnikom občine. Za draginlske doklade slovenskim nameščencem Belgrad, 27. nov. m. V Belgradu se mudi predsednik Delavske zbornice g. Viktor Kozamernik s tajnikom g. Hafnerjem, ki sta intervenirala v ministrstvu za socialno politiko v zadevi ureditve nameščenskih dravinjskih doklad v Sloveniji ter v zadevi tolmačenja uredbe o minimalnih mezdah za delavstvo v mestnih podjetjih. Dobila sta zagotovilo, da bo to vprašanje v kratkem rešeno. Belgrad, 27. nov. m. V osrednjem tajništvu Delavske zbornice je bila ožja seja Delavske zbor niče, na kateri so razpravljali o vprašanju financiranja osrednjega tajništva. Pravilnik za nižji tehnični poštni tečaj Belgrad, 27. nov. m. Minister za pošto, telegraf in telefon je predpisal pravilnik o nižjem tehniškem p. t. t. tečaju. Po tem pravilniku bodo^ imenovani za uradniške pripravnike za tehnične poklice samo osebe, ki imajo poleg splošnih pogojev tudi strokovno izobrazbo, kakršno določa ta pravilnik. Za strokovno izobraženo osebo se smatrajo tisti, ki imajo izobrazbo obrtne šole, ki odgovarja izobrazbi po odst. 1, § 45 uradniškega zakona z izučeno obrtjo: elektrotehnično, elek-tromehanično, mašinsko in strojno fer osebe, ki imajo izobrazbo 4 razredov srednje šole z nižjim tečajnim izpitom. V tečaju se bodo predavali naslednji predmeti: 1. osnove elektrotehnike in magnetizma; 2. telefonska tehnika; 3. brzojavna tehnika; 4. tehnika visokofrekventne telefonije in brzojava z osnovami raditehnike; 5. gradtiev brzojavnih telefonskih linij ter notranjih instalacij; 6. morse-manipulacija; 7. osnove p. t. t. administracije, računstva in zakonodaje. Tečaj se deli na dve polletji, ki trajata po 5' mesecev. Na koncu vsakega polletja predsednik in delovodja v prisotnosti starešin tečaja objavljata ocene slušateljem, ki so: odlično, prav dobro, dobro in slabo. Za slušatelja, ki na koncu prvega- polletja dobi tri slabe ocene, se predlaga izključitev. Gradivo, predpisano v tečaju, se mora obdelati v 9 mesecih. Prva polovica 10. meseca se porabi za ponavljanje, vaje in pripravo za tečajni izpit. Odlok o uspehu na tečajnem izpitu izda komisija, kamor pridejo vse ocene uspehov in ki so: odlično, prav dobro, dobro in slabo. Smatra se, da je tečaj z uspehom končal tisti slušatelj, ki dobi iz vseh predmetov vsaj dobro oceno. Slušatelji, ki bodo uspešno končali tečaj, se bodo razporedili na odgovarjajoče ustanove kot dnevničarji. Pravilnik je objavljen v današnjih »Službenih novinah« in stopi z današnjim dnem v veljavo. Belgrad, 27. novem. m. S kr. ukazom je na predlog predsednika vlade in namestnika ministra za notranje zadeve postavljen za podpredsednika belgrajske občine mestni svetnik g. Stevan Milu-timovič. S tem je izpopolnjeno še tretje podpredsedniško mesto, ki je bilo pred kratkim ustanovljeno s posebnim ukazom. Praznovanje 1. decembra v l/ublfani Ljubljana, 27. novembra. 1. decembra praznujemo državni praznik Ze-dinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev v enotno državo pod žezlom dinastije Karadjordjevičev. V proslavo tega praznika bo omenjenega dno ob 10 v tukajšnji stolnici sv. Nikolaja zahvalno cerkveno opravilo, pri katerem se bo zapela zahvalna pesem z ustreznimi molitvami. V pravoslavni cerkvi bo služba božja istega dne ob 11, v evangeljski cerkvi ob 10, v staro-katoliški kapeli pa ob 9. Na vseh državnih uradih, kakor tudi na zgradbah uprav javnopravnega značaja morajo biti razobešene državne zastave, v mestih in trgih pa morajo vsi lastniki zgradb izobesiti državno zastave. Istega dne sprejema gospod ban dravske banovine od pol 12 naprej v banski palači (Blei-weisova cesta 10) poklonitve in čestitke. Božične počitnFce Belgrad, 27. nov. m. Prosvetni minister dr. Korošec je podpisal odlok, s katerim odreja, da bodo božične počitnice letos na vseh šolah trajale od 22. decembra do 10. januarja zaključno. Truplo šestega angleškega letalca najdeno pri Danilovgradu Podgorica, 27. nov. m. Po pogrebu 5 angleških letalcev, ki so se nedavno ponesrečili pri Danilovgradu, so našli glavo, levo roko in prsni koš še šestega letalca. Ko se je izvedelo, da je bilo v letalu šest letalcev, je letalsko poveljstvo takoj odredilo iskanje še šeste žrtve. Orožniška patrulja je našla 2 km od kraja nesreče glavo letalca. Na lice mesta je takoj prišla komisija, ki je ostanke ponesrečenega letalca prenesla v Podgorico, kjer ga bodo pokopali. Koledarji in poštna tarifa Belgrad, 27. nov. AA. Številne tvrdke in podjetja v svojih koledarjih natiskujejo tudi poštne tarife. Ker se je poštna tarifa v zadnjem času znatno spremenila, se opozarjajo izdajatelji koledarjev, naj se prej, preden bi koledarje tiskali, obrnejo na poštno ministrstvo zaradi pregleda in poprave tarife. Na ta način se bodo izognili napakam glede poštnih tarif, poslovni svet pa bo pravilno poučen o taksiranju svojih pošiljk. Poštni muzej Belgrad, 27. nov. m. Poštni minister je predpisal pravilnik o poštnem brzojavnem in telefonskem muzeju. Po tem pravilniku se v ministrstvu za pošto, brzojav in telefon ustanovi poštni, telefonski in brzojavni muzej, ki bo imel naslednje zbirke: poštno, brzojavno, telefonsko, radijsko, fila-telistično, ilustracije in slike ter knjige, in razprave. Pravilnik je z današnjo objavo v »Službenih novinah« uveljavljen. Obenem prenehajo veljati vsi dosedanji predpisi o tem muzeju. Razmere v Jugočeliku pred sodiščem Državne železarne v Bosni, ki so znane pod imenom »Jugočelik«, so povod raznim napadom od strani Hrvatov, ki hočejo v teh podjetjih biti zastopani. Zdaj prinaša »Hrvatski Dnevnik« poročilo izpred sodišča, kjer je bila obravnavana osebna politika tega podjetja. Omenjeni hrvatski list poroča: »V Sarajevu se pred okrajnim sodiščem že nekaj dni obravnava zanimiva zadeva, ki se tiče razmer v Jugočeliku ter personalne politike, ko so na odgovorne službe prihajali tudi ljudje brez zadostne sposobnosti. Ravnatelj Jugočelika Radovič je namreč tožil prejšnjega ravnatelja inž. Uroša Lazoviča, ki je trdil, češ da Radovič nima dovolj sposobnosti za svojo sedanjo službo. Pri obravnavi je bilo povedano, kako tnalo vestno so se delile službe tudi v Jugočeliku. To je zdaj prvikrat, da o Jugočeliku obravnava merodajno sodišče. Obravnavajo zdaj sicer res le osebno vprašanje, ki pa je važna komponenta v neuspehu tega podjetja. Pri obravnavi je bilo povedano, da ravnatelj Radovič sploh nima kvalifikacije za topilniškega inženirja. Rudarstva sploh ni študiral, marveč je bil diplomiran na aeronavtični šoli v Parizu. Sedanji ravnatelj se je sicer • sam zavedal, da ni za to službo, saj je sam priznal, da ni niti prosil za to mesto, marveč je ravnatelja Jugočelika Despiča in Jovanoviča, ki sta njegova stara prijatelja, le prosil za službo, ki bi bila primerna njegovi strokovni sposobnosti. To je bil po njegovem mnenju referat o organizaciji pasivne in tudi aktivne obrambe Jugočelika. To službo je tudi pričakoval, se je pa močno začudil, ko so ga poklicali in mu povedali, naj napiše prošnjo za službo ravnatelja železarne. Priče pri obravnavi tako trde in še pravijo, da se je zelo težko vglobil v temeljite zadeve železarne, ki je njeno delovanje zanj prava »španska vas«. — Tako »Hrvatski Dnevnik«, ki mu seveda puščamo vso odgovornost. Madžarsko časopisje poroča, da je »napetost na Balkanu odstranjena do spomladi« Budimpešta, 27. nov. m. TCP. Budimpeštan-sko časopisje poroča, da je napetost na Balkanu odstranjena vse do spomladi. Časopisje poudarja, da se sovjetsko-bclgarski in nemško-turški razgovori v Ankari razvijajo vzporedno in imajo iste cilje: ohranitev miru na Balkanu. Budimpe-štansko časopisje tudi ugotavlja, da je prav tako napetost med Jugoslavijo in Bolgarijo odstranjena in zadnji nesporazum med Bolgarijo in Jugoslavijo ne more nihče več smatrati za politično nevarnost. Boji na Kitajskem so se razvneli Rim, 27. nov. b. O novi japonski ofenzivi na Kitajskem poroča agencija Štefani iz Tokija: Trdovratno širijo govorice, da se bo kmalu vrnil v Tokio nemški poslanik Tanner. Pričakujejo, da hoče nemška diplomacija posredovati med Kitajsko in Japonsko za ureditev sedanjega spora. Nemška diplomacija hoče prepričati maršala Čangkašjeka, da demokratske siie ne bodo mogle dati stvarne pomoči njegovemu režimu in da bi zato bilo bolje, če Čang-kajšek in njegova vlada sprejmeta časten mir e Japonsko. Ta mir bi omogočil Kitajski sodelovanje z Japonsko na organiziranju močne politične in gospodarske skupnosti v Vzhodni Aziji. To sodelovanje bi olajšalo ekspanzijo na jugu. Namere nemške diplomacije je odkrila močna skupina ameriških finančnikov, ki imajo velik interes na Daljnem Vzhodu. Ta skupina je poslala opomin vladi Združenih držav, v kateri zahteva, da ameriška vlada omogoči, da ®e vladi v Čungkingu dovoli kredit najmanj 200 miiijocov dolarjev in da ameriška vlada tudi zajamči maršalu Čangkajžeku vso potrebno pomoč in na ta način paralizira aktivnost nemške diplomacije v Čungkingu. Nekje, v vzhodnem Hopeju, 27. novembra. AA. Ageicija Domei: Japonske čete so prešle v ofenzivo ter se jim je na 150 km dolgi bojni črti posrečilo zavzeti vse glavne kitajske postojanke v vzhodnem Hopeju. Zaradi te osredotočene ofenzive je prišlo okoli 100.000 Kitajcev v zelo težaven položaj. Malo -'e verjetno, da bi te kitajske čete mogle uiti obkolitvi. Tokio, 27. novembra. AA. DNB: Velike japonske vojaške operacije v zahodnem delu pokrajine Hopej se razvijajo na 1140 km dolgi fronti od Fan-čoenga do Foena. 33. kitajska armada daje močan odpor, kakor poročajo vojaški poročevalci, toda japonskim četam se je posiečilo ob sodelovanju t le-: tali na nekaj mestih prebili kitai suq hntfio črto ifl | vreči kitajske čete nazaj. Poročila z zahodnih in južnih bojišč Boji med Anglijo in Nemčijo so zadnje dni nekoliko popustili - Borbe v Albaniji trajajo dalje med pripravami italijanske protiofenzive /1 v« fl • • v v (irsko botfsce Italijanska poročila Nekje v Italiji, 27. nov. AA. Štefani: 173. poročilo glavnega stana italijanske vojske se glasi: Na grškem bojišču normalno udejstvovanje ogledniškin in patrolnih oddelkov. Naše letalstvo je izvajalo stalne napade na sovražne naprave in čete. Razen tega so bile vse sovražnikove poti predmet hudih napadov. Na neštetih krajih so bila zadeta in presekana cestna križišča pri Pa-ratiju, Delvimakiju in Doljanu, dalje središča pri Erseki in Minini, kakor tudi mostovi na Kalama-su, Pretiju in Eiminu. Bombardirano je bilo letališče v Janjini. Na otoku Krfu so bile zadete nove utrdbe, pomoli in pristanišča ter vzpetine Kora-cana. Vsa naša letala so se vrnila domov. Sovražni letalci so bombardirali Valono in niso povzročii niti žrtev niti škode. Pri ofenzivnem ogledniškem poletu nad Malto je bilo sestreljeno eno sovražno lovsko letalo, potem ko se je spustilo z našimi lovskimi letali v boj. Eno naše letalo se ni vrnilo. Italijanski časnikar o letalskih bojih v Albaniji Riin. 27. nov. AA. Štefani. Letalski dopisnik lista »Messagero* z, grško-albanskega bojišča še piše, da imajo Angleži na razpolago 60 grških letališč za potrebe svojih letal vseh vrst, ki pa so jih italijanska letala zmerom tolkla. Italijanske izgube so nepomembne, sovražne izgube pa so zelo velike. Sicer pa Grki sami nimajo posebnega zaupanja v Angleže, če na primer grški minister za propagando Nikoludis zahteva pomoč, >v kolikor je ona še mogoča«. Kar se tiče delovanja, ki je omenjeno v včerajšnjem uradnem poročilu, poudarja dopisnik »Messagera«, da je skupina trimotornih bombnikov vrste »Alcionr pet ur bombardirala cilje v Filiatesu in Kifu in so ob tej priliki izbruhnili požari, ki sc trajali ves dan. Druga letala iste vrste so bombardirata cestna križišča in zadet je bil neki most čez reko Kalamas. Popoldne so letala zopet letela nad Krfom in bombardirala tamkajšnje naprave. .Istočasno so »Picchiatelli« iz vedli številne napade in razdirali mostove in rušili ceste. Poleg tega so letala iste vrste presenetila in bombardirala dolge kolone mehaniziranih sredstev in zbiranje-čet. Neka druga skupina letal »Alcion« je napadla in bombardirala tretjič utrdbe na Krfu Druga letala so bombardirala pristaniške naprave. Prav tako so bombniki zopet bombardirali pokrajino ot> reki Kalamas. Poleg tega podčrtava dopisnik »Messagera< epično borbo, do katere je prišlo med dvemi italijanskimi lovskimi letali in štirimi letali vrste >Bleuheim«, ki so jih poprej opazila izVidniška letala. Lovska 'etala so se takoj pognala za be-žečimi sovražnimi letali, ki so jih hitro dosegla. Letala vrste »Blenheim« so bila obkoljena in potrebno je na poseben način streljati nanje. Bitka je bila kratka in vkljub ognju 'strojnic z angleških letal je bilo eno letalo vrste >Bleiheiin« sestreljeno in se je zrušilo v plamenu. Kmalu nato je bilo zadeto še drugo letalo v krilo, tretje letalo pa je s številnimi streli bilo zadeto v sredino. Rim, 27 nov A A. Štefani: Letalski dopisnik lista »Messagero« z grško-albanske fronte poudarja, da so se med zadnjimi letalskimi bitkami italijanski letalci morali boriti stalno z zelo dobrimi letalci in to še v večji meri podčrtava važnost zmag, ki so jih izvojevali. Maršal Badoglio v Albaniji Rim. 27. nov. t. Na merodajnih mestih potrjujejo, da je vrhovni poveljnik italijanske suho-zemske armade maršal Badoglio odletel na albansko bojišče, kjer bo osebno nadziral operacije, ki se bodo začele. Na albanskem bojišču se nahaja tudi bivši generalni tanik fašistične stranke, Staraee. Grška poročila Atene, 27. nov. t. Atenska agencija Poročilo št. 31. grškega generalnega štaba poroča: Grške čete uspešno nadaljujejo gibanja na albanskem ozemlju. Pri Korči smo zajeli 6 nepoškodovanih italijanskih letal, ki jih je sovražnik zapustil pri umiku. Zaplenili smo tudi mnogo drugega vojnega materijala. Sovražnikovo letalstvo je včeraj močnejše delovalo na vsej fronti. Tako so bili bombardirani nevojaški cilji na Krfu in na Kefaloniji, v Epiru pa so bile vržene bombe na 10 vasi. Delovanje angleških bombnikov Atene, 27. nov. t. Atenska agencija: Poročilo angleškega letalskega poveljstva v Grčiji se glasi: Angleške skupine bombnikov napadajo sovražnika pri umikanju. Bombardirale so Argiro-kastro in razna križišča cest v zaledju ter italijanske preskrbovalne kolone v okolici Elbasana. Skupine angleških izvidniških leta) nadzorujejo promet po albanskih lukah, kakor tudi promet po lukah na italijanski strani Otrantskega zaliva, od koder prihajajo okrepitve za italijansko armado v Albaniji. General Longmore, ki je nadziral angleške letalske postojanke v Grčiji, se je vrnil k vrhovnemu poveljstvu v Kairo v Egiptu. Ameriški poročevalci Atene, 27 nov. t. Associated Press: Zastopnik propagandnega ministrstva jo na konferenci časnikarjev izjavil, da je grški generalni štab zadovoljen s potekom bojev v Albaniji. Sovražnik jo sicer poslal na fronto okrepitve, ki so takoj nastopile v bojih. Grške čete so tudi te napade odbile in napredujejo previdno dalje. Grškemu vojnemu vodstvu za enkrat še ni znano, da bi bili sovražniki določili kakšno novo bojno črto. Toda grški generalni štab si ne dela nobenih utvar o tem. da bo morala grška armada v Albaniji v kratkem prevzeti borbo z močnejšo italijansko silo, ki pripravlja protiofenzivo. Atene, 27. nov. t. Associated Presn. Tukaj se čudijo poročilom, da je Podgradee še vedno v italijanskih rokah, ko pa je bilo javljeno, da so Grki zavzeli to mesto s jx>močjo velikih bojev, v katerih so 'zgubili 300 mrtvih in več sto ranjenih, med tem ko je imel nasprotnik še mnogo večje žrtve. Atene, 27. nov. t. Associated Press: Poročila, ki jih dajejo grške vojaške oblasti o položaju v Albaniji, so skrajno previdna. Grško napredovanje proti Elbasanu in Argirokastru še ni bilo ustavljeno. Opaziti je bilo, da so v boju proti Grkom nastopile že sveže čete, ki so jih Italijani prepeljali iz Italije na albanska bojišča. Nastopile so predvsem v odseku pri Argirokastru, toda grški pritisk jih je vrgel nazaj. Borbe trajajo od včeraj popoldne dalje vso noč in ves dan. Grško vojaško vodstvo upa, da bo kmalu moglo poročati, da so grške čete zasedle nove postojanke. Pri Santi Quaranta so grške vojne ladje izkrcale večjo skupino grških čet. P.rišlo je do bojev z italijanskimi četami. Boji so bili srditi. Toda po popoldanskih poročilih z bojišč se Grki še vedno drže na zasedenih postojankah in skušajo prodirati proti severu, da bi prišli v hrbet nasprotniku v Argirokastru. Angleško bombno letalstvo pridno bombardira postojanke pri Argirokastru in pri Elbasanu ter ogleduje morje pred albanskimi pristanišči, da bi preprečilo morebitne nove dovoze italijanskih okrepitev z italijanske celine. Z naše meje Belgrad, 27. nov. m. 0 današnjih borbah na grško-italijanskem bojišču so prišla v Belgrad naslednja poročila iz Djevdjelije, Ohrida in Sv. Nauma ob Ohridskem jezeru. Poročilo iz Djevdjelije pravi, da so se vodile zračne borbe na vsem bojišču. Grške čete so napredovale in zavzele nove položaje. Italijansko letalstvo je bombardiralo vasi Victorijo v Tesaliji, Arto, Tempi in Krf z okolico. Razen tega so bombardirali tudi Gumenico v Epiru. V Victoriji je zaradi bombardiranja umrlo šest oseb. V Arlu sta ranjeni dve osebi, v Argostolionu pa ni bilo žrtev. Angleško letalstvo je bombardiralo pristanišče v Draču. Po poročilu iz Ohrida so se na bojišču pri Podgradcu razvijale hude borbe. Topniška akcija je bila zlasti močna popoldne med 3. in 4. uro, ko so Grki bombardirali italijanske položaje. Izgleda, da so Italijani dobili ojačitve, ker so se snoči jasno videle kolone italijanskih avtomobilov. Okoli 7.30 so angleška in grška letala bombardirala cesot Podgradec-Elbasan-Tirana. Detonacije so bile tako hude, da so se tresle šipe v Ohridu. Vojna med Italijani in Grki v Albaniji se razvija z vso srditostjo. Ko so grške čete zavzele Korčo, so se borbe nadaljevale s pehoto in z motoriziranimi oddelki na bojišču proti Argirokastru. V teh borbah so grške čete spremljala lovska letala in angleški bombniki. Italijanskim četam se je pa kljub temu posrečilo, da so obdržale svoje položaje ob Argirokastru. Včeraj se je borba razvijala na vsej dolžini grško-italijanske fronte. Okoli 11. dopoldne je bil dan znak za nevarnost v S k a d r u, toda do napada grških in angleških eskadril ni prišlo. Ko je bil dan znak za konec nevarnosti, so italijanska letala zletela s skaderskega letališča proti Leskoviku in Konispolu, kamor so zmetala večje količine bomb. Grške čete napadajo italijanske položaje na planini Kamija jugozahodno od Podgradca, ki predstavlja zelo važen položaj v smeri proti Podgradcu. Položaj na tej planini italijanske čete uspešno branijo. — V borbi na obali reke Kerovo kakor tudi v bitki na planini Kamiji uporabljajo Italijani vse vrste orožja, razen motoriziranih oddelkov, katerih uporaba je na tem bojišču zaradi terenskih razlogov nemogoča. Zlasti aktivno je topništvo vseh kalibrov, na planini Kamiji pa je glavna akcija v rokah planinskih čet, ki pod zašičto topniškega ognja izvajajo svoje operacije. Dosedanje bitke na reki Kerovo in planini Kamiji, smatrajo za zelo važne za nadaPni razvoj v drugi fazi grško-italijanskih borb. Iz. Sv. Nauma pa poročajo, da so bile včeraj ves dan velike borbe blizu samega samostana Sv. Nauma, ki leži okoli 200 metrov daleč od albansko-jugoslo-vanske meje. Zlasti sta se mo6no udejstvovala topništvo in letalstvo. Borba za Podgradee. najbližje mesto ob Ohridskem jezeru, je bila ves čas ogorčena. Izgleda, da obe strani pripisujeta Podgradcu Roosevelt najavila stroge, ukrepe proti podtalni tuji sabotaži VVashington, 27. nov. AA. Reuter. Na svojem sestanku z zastopniki tiska je Roosevelt izjavil, da se bo posvetoval s člani odbora, ki proučuje vprašanje protiameriškega delovanja v USA. Prav tako se bo posvetoval z višjimi uradniki v pravosodnem ministrstvu, da bi se razdelile pristojnosti posameznih ministrstev pri pobijanju podtalnega delovanja. Nato je Roosevelt izjavil, da bodo največ brezposelnih poslali v podjetja, ki delajo za narodno obrambo, in da bodo potrebni novi izdalki v tej smeri. Ob koncu je rekel, da bodo z novimi olajšavami pospešili proizvodnjo vojnih letal. Po posvetovanju s svojimi svetovalci za obrambo glede stavk v industriji, ki dela za narodno obrambo, je predsednik Roosevelt izjavil časnikarjem, da je najvažnejše zagotoviti delavnost in odstraniti sabotažo iz tovarn, ki so sklonile pogodbe z državo. Predsednik Roosevelt je še rekel, da se dnevno proučuje vprašanje novih zakonov ali novih sredstev, ki naj preprečijo take stavke. Nekateri med navzočimi so omenili, da bi lahko prišlo do novih zakonitih odredb, če bi se pokazala potreba. Spet razgovori s Sovjeti \Vashington, 27. nov. t. Reuter. Sovjetski poslanik Umanski bo ta teden, kakor javljajo na merodajnih mestih, svoje razgovore z državnim podtajnikom Sumnerjem VVellesom nadaljeval. Zadnjikrat sta se oba državnika sestala pred Molotovini potovanjem v Berlin. Nadaljevanje razgovorov z ameriško vlado naj služi kot dokaz, da se Sovjetska Rusija ni priključila trojni zvezi in da tega namena ludi v bodočnosti nima. Korist dosedanjih razgovorov je neznatno. Vendar na merodajnih mestih niso izgubili upanja, da bodo posvetovanja venuarie rodila nekaj uspehov. velik strateški značaj. Po novicah, ki prihajajo z albanske meje, so Italijani z velikimi napori 6lml>nikov skušala priti nad Berlin, pa ni uspela. Angleški bombniki so vrgli nekaj bomb na predmestja, toda nad sretliščc Berlina jih protiletalsko topništvo ni spustilo Nemško službeno poročilo pristavlja, da vojaški cilji niso bili zadeti. Angleška poročila London, 27. novembra, t. (Reuter.) Letalsko ministrstvo poroča: Ponoči so različne skupine angleških bombnikov napadle vojaške cilje v severni Italiji, v zahodni Nemčiji in pri Berlinu Podrobnostim poročilo bo objavljeno London, 27. novembra, t. (Reuter.) Letalsko ministrstvo poroča: Naši bombniki so' ponoči napadli nemško industrijo za orožje v okolici Kiilna, železniške postaje v Berlinu, pristanišče v Rotterdamu, Flushingu (Vlissingen), v Antvverpnu, Calaisu, Boulogne ter nemško oporišče za podmornice v Lorientu, petrolejska skladišča v Gentu v Belgiji ler številna sovražna letališča na vsej evropski zahodni obali. Pet angleških letal se ni vrnilo. Včeraj podnevi so naši bombniki bombadirali tovorne lad je pri Friziških otokih in jih potopili London, 27. nov. t. Reuter. Letalsko ministrstvo poroča: Obalni angleški bombniki so danes ponevi napadli in potopili že drugo nemško petro-lejsko ladjo pri Friziških otokih Druga skupina obalnih bombnikov je potopila 7(i00 tonsko nemško prevozno ladjo s pomočjo zračnega torpeda. Petro-iejsko ladjo je spremljala pomožna vojna ladja s protiletalskimi topovi. Naš bomhnik je s strmoglav-niin napadom padel navpično tik pred ladjo in spustil torpedo, ki je zadel v polno. Pomorska praska v Sredozemskem morju Lendon, 27. nov. t. Admiraliteta poroča: Angleške pomorske sile so se danes, nekoliko pred poldnevoin. n» veliko razdaljo srečale z večjo skupino italijanskih vojnih ladij, v kateri je hiio opaziti dve okl ipnici in večje število križark. Kakor hitro je italijansko vojno brodovje opazilo, da se mu angleške vojne ladje približujejo, jc spremenilo smer in sc hitro vrnilo proti svojemu oporišču. Angleške, vojne ladje so iz velike razdalje oddate nekaj strelov za njimi. Podrobnosti srečanja še niso znane, toda bodo akoj objavljene, knknr hitro bodo na razpolago. I-ondon. 27. nov. t. Reuter: Ritka v Jonskem morju, o kateri poroča angleška admiraliteta, zvečer še vedno traja, ker se italijanskemu brodovju ni posrečilo izgubiti stik z angleškimi vojnimi ladjami. Angleški bombni napad na Turin I^ondon. 27. nov. t. Letalsko ministrstvo jto-roča: Skupina naših bombnikov je snoči napadla vojni arzenal v Turinu v severni Italiji, ki je bil bombardiran že pred 4 dnevi. Napad se jo začel ob 11 zvečer in je trajal dalj časa. Zažigalne bombe so povzročile obsežne požare, ki so jih angleški piloli Se vedno videli, ko so se čez Alpe vračali nazaj na svoja vzletišča v Angliji. Carigrad, 27. novembra, m. (TCP) Vlada je sklenila zaradi saniranja iržavnih financ ustvariti finančno rezervo z dohodki iz taks iraške petrolejske družbe v znesku 1 milijon funtov. Dve zgodbi iz današnjih dni Prva: Okrožno sodišče v čačku je obsodilo mariborskega trgovca Zdravka Anderlu na 4 mesece zapora, 20.000 din denarne ka/ni in na 1000 din puvšala na kritje kazenskega postopka. Po pisanju srbskih listov je zudevu taka: Zdravko Anderle je kupil julija meseca v Dubrovniku 2075 kg olja ter ga je dal spraviti v čučuk. Tu ga je dal v varstvo nekemu l.jubičiču. ko so blago hoteli iz čačku poslati čez nekaj mesecev v Maribor, je blago zaplenila policija v čačku. Okrajno sodišče v čačku je oba oprostilo, višja instanca pa je na pritožijo državnega tožilca izdala navedeno obsodilo. Mili voj Ljubičič je bil obsojen na 2 meseca zaporu, 2000 din denarne kazni in 200 din pavšala. Zaplenjeno olje gre v korist sklada za preskrbo siromakov. Druga: Neocljska »Politika* je poročala iz Arandjelovca, da so tam našli v nekem skladišču za 15 milij. din tekstilnega blaga, ki je last kranjske tovarne Jugobruna. Po nekem pojasnilu gre za skladišče, ki se vodi pod tvrd-kinim imenom in kakršnih ima tovarna več v raznih krajih države, da lažje oskrbuje s svojimi izdelki določen okoliš. Vse blago v tem Qjcupcfstudiosus reruin gimnasticum«. Za to je že bivši minister za ljudsko telesno vzgojo Jevrem Tomič imenoval strokovno komisijo z nalogo, da izdela predlog nove uredbe o šoli za telesno vzgojo. Po novem predlogu naj bi dobila naša belgrajska šola vse potrebne pogoje za uspešen razvoj: študijsko dobo naj bi podaljšali na tri leta (6 semestrov), predvideni so novi predmeti, ustanovitev znanstvenih inštitutov itd. Predvideno je tudi, da bo država priznala diplomiranim absolventom visoke šole za telesno vzgojo rang fakultete in profesorski naslov. Komisija, ki je sestavljala uredbo, je stremela za tem, da da jugoslovanski visoki šoli vso pogoje, da doseže stopnjo znamenitih sličnih zavodov v Berlinu, Budimpešti, Amsterdamu in v drugih centrih. Tako v bodoče ne bo več potrebno, da bi se naši športni strokovnjaki izobraževali v inozemstvu, kar bo našemu športnemu gibanju v toliko v prid, da ne bo tako pod vplivom tujih razmer in tujih športnih navad in da mu bo domača znanstvena ustanova dajala več narodne usmerjenosti. Na vprašanje, kdaj bo dobila belgrajska visoka šola za telesno vzgojo svoje zgradbe, igrišča, telovadišča in plavalne bazene, je za enkrat težko odgovoriti. Vemo le to, da je znameniti berlinski arhitekt prof. March že izdelal vse potrebne načrte. Po Marchovi zamisli naj bi stala šola poleg velikega olimpijskega športnega štadiona v Spodnjem mestu, med Donavo in Kalemegdanom. Marchovi naerti so v estetskem in praktičnem oziru zelo ustrezajoči, zlasti pa bi pridobil Belgrad z modernim športnim centrom izredno veliko na svoji lepoti. Vendar, o realizaciji najbrže vse do konca vojske ne bo govora. Kako mislijo v Zagrebu in Ljubljani? Tudi Hrvati delajo na tem, da dobijo svojo visoko šolo za telesno vzgojo v Zagrebu. Njihova prizadevanja so že stara. Ze za časa, ko je nače-loval ministrstvu za ljudsko telesno vzgojo Andje-linovič, so imeli v Zagrebu izdelane načrte in predloge za centralno jugoslovansko šolo za telesno vzgojo. Politične razmere pa jim niso bile naklonjene. Morali so čakati do sporazuma. Nedavno smo čitali, da so dobili Hrvati zakonsko pooblastilo za ustanovitv lastnega zavoda za telesno vzgojo. Iz Zagreba nam poročajo, da je tudi uredba za visoko šolo že izdelana in da čaka le še na morebitne popravke in banovo soglasnost. Med tem, ko deluje v Belgradu centralna šola za telesno vzgojo, ko pripravljajo v Zagrebu ustanovitev lastnega znanstvenega zavoda za izobrazbo športnih učiteljev, se pojavlja tudi med Slovenci vedno bolj živo zanimanje za uvedbo športa in telovadbe na univerzo, tire namreč za ustanovitev posebne telesnovzgojne katedro na filozofski fakulteti. Slovenski strokovnjaki smatrajo, da je s poklicnega in znanstvenega stališča najbolje vezati študije telesne vzgoje s prirodopisom, higijeno ali drugimi sorodnimi predmeti. Pri svojem predlogu za ustanovitev stolice za telesno vzgojo se sklicujejo na 100 letne izkušnje v inozemstvu, kjer opuščajo strokovne šole in uvajajo telesno vzgojo kot samostojen predmet na univerzi. Kakor omenjeno, so se reforme zlasti s poklicnega vidika važne, zakaj iste omogočajo, da poučujejo Šport le profesorji, ki so mladi, ko pa pridejo v leta, predavajo le še prirodopis. higijeno, odnosno predmete, katere so študirali poleg telesne vzgoje. Živo zanimanje, ki ga opažamo med Slovenci, Hrvati in Srbi za izobraževanje športnih in telovadnih inštruktorjev, učiteljev in voditeljev, je vsekakor razveseljivo. Skoraj 20 let smo opozarjali merodajne kroge na potrebo strokovnega in resnega športnega vodstva in na potrebo športnih šol. Dočakali smo ustanovitev in prve uspeho strokovne šole v Belgradu in ustanovitev stolico za športno medicino na univerzi istotam. Prepri- SCVHlOlKiAlic/ Kdo bi tako kupoval, namesto da bi vprašal po kakovosti! Pri nakupu žarnic zahtevajte Izrecno le kvalitetno TUNGSRAM-KRYPTON žarnico: Ista da več sončnim žarkom podobne svetlobe ln porabi pri tem mnogo manj toka! BOLJŠA LUC, MANJŠI STROSKIf čani smo, da bomo kmalu realizirali svoje načrte tudi Slovenci, da bomo tudi mi dobili znanstveno ustanovo za telesno vzgojo, ustanovitev šole v Zagrebu pa je le še vprašanje časa. Vzgojimo zopet pravega človeka Osnovni vzrok današnji stiski narodov leži v dejstvu, da so zanemarili vzgojo resničnega človeka. Izmaličili so pravico in ljubezen ter vse idole lažno osvobojenega človeka liberalne dobe: svobodo, bratstvo, enakost. Dejansko so zasužnjili človeka njegovim slepim nagonom ter sprostili vse sile ljudskih slrasli, postavili so materijo na prestol božanstva. Gojili so sicer vedo od najnižje stopnje branja in pisanja do najvišjih znanosti in največjih tehničnih pridobitev; vsega se je naučil človeški um. Ker pa so zanemarili resnično vzgojo č 1 o v e -k a , ker niso upoštevali, da je človek nagnjen k slabemu, je otopelo njegovo srce, zamrla njegova duša. Postal je stroj in ie del materije, katero je neusmiljeno izkoriščala sebičnost. Pod ščitom zlate svobode sc je razvilo brezobzirno strankarslvo in osebno koristolovstvo; vsi so bili »enaki in bratski«, če so prišli do moči, bogastva in oblasti. Množica pa. oropana vsake moralne zaslombe, vere in zaupanja, je postala plen raznih zapel jivcev in lažnih prerokov. Priti je moralo in prišlo je do kalastrofe. Iz ruševin prihaja spoznanje; iz trpljenja se bo porajalo resnično novo in lepše življenje šele tedaj, ko bodo narodi uvideli in popravili svoje zmote ter se resnično vrnili k pravemu pojmovanju človeka in njegove vzgoje. Čus bo zopet vzgojil človeka. Tudi mi smo enako in mnogo grešili. Če nam je božja Previdnost dosedaj prizanesla z najhujšim, se to ne pravi, da nam bo prizane-šeno s težkimi posledicami. Na to so moramo pripravili in tako rekoč čez noč vse zamujeno popravili, če hočemo, da nam l>o bodočnost lepša, mirnejša in srečnejša. Priznajmo, tudi mi Največja vojna ladja na svetu, angleška oklopnica »Hoodc. Ta 42.000 tonska vojna ladja je stala poldrago milijardo dinarjev in ima 45 centimeterske topove. smo zanemarili vzgojo človeka, vzeli smo ga kot dovršeno bitje, ki ne rabi pri lastnem izoblikovanju več pomoči od zgoraj, zato pa na drugi strani surovo teptali vse visoke moralne zahteve krščanstva, se vdajali slepim nagonom sebične in osebne borbe ter pustili prosto pot najnižjim ljudskim strastem v javnem življenju. Spozabili smo se in šli tako daleč, da smo Iu in tam zaščitili s strankarskim plaščem navadne zločince. Ni čudno, da smo izgubili pri tem vero v poštenje človeka. Kdor je v srcu čutil še ljubezen do bližnjega ter nosil zaupanje v resnico in pravico ter se po leni ludi ravnal v besedah in dejanju, on je največ trpel; podvržen je bil le zasmehovanju in pregan jan ju. Po vsem tem o resnični vzgoji, o resnični podobi človeka, ki je obremenjen s slabostjo in hudobijo in rabi močnih sredstev za — ozdravljenje, tudi v šolah vobče ni bilo misliti; naši mladini so natrpali v glavo razne vede in znanosti, pustili pa rasti v njej zlo. Tu in tam so padle sicer lepe besede, ali manjkalo je dejani, še bolj lepih primerov in vzgledov. Zatemncle so vse lepe navade iz prejšnje prave slovenske in verne hiše; ludi v domovih je oslabela vzgledna krščanska vzgoja. Najslabše primere so dajali in dajejo tako imenovani boljši, šolani krogi po mestih, katerim so sledili oni po deželi. Vsi ti so prehitro pozabili na svoje preprosto poreklo, na stvarnost življenja, na preprosto, toda pravilno vzgojo, ki jo jim je vcepila prava slovenska mali. Ona, suma, trdo vzgojena od resničnega življenja in v strahu božjem, jih ni razvajala v n jili naenenjih, ne v razkošnem, brezskrbnem življenju, ne v plehkem uživanju, ni jih učila ceniti le materialnih vrednot, ni zanemarjala srčne in verske vzgoje: 011:1 je znala vzgojiti v svojem otroku človeka-kristjana. Samo žal, da so ji poleni prenuiogokrat pokvarile otroka javnost in šola, katerim ga je zaupala v nadaljno vzgojo. Vse bolj v sedanji dobi prihaja razkroj naroda iz mest. Lahek zaslužek in nasladno uživanje razkraja najširše sloje ter zapeljuje tudi že ljudi z dežele. Iz mest, posebej iz najvišjih zavodov moderne omike se širi ludi novodobni sirup brezboštva in inlernacionulizma z vsemi lažnimi in zapeljivimi utvarami o zemeljskem raju. Ni čudno, ko je pa resnična vzgoja mladine padla lako nizko! Mnogi znani narodni vzgojitelji niso sposobni, odgojiti nili lastnih otrok. Ni čudno, ko pa čitamo, da še danes šole organizirajo dijaška predvajanja plehkih filmov, kakor je sodobni Volga, Volga«, v vzgojne namene, ko je pa javno znano, da In film nc navdušuje dijaka toliko za slovansko Rusijo, kakor za ruski boljševizem. Mislim, da je naša dolžnost, s prstom pokazali 11:1 naše zevajoče rane ter jih celili, dokler je šc čas. Korist domovine in države, posebej še rcšilrv našega malega, v jedru še zdravega slovenskega naroda, odločno zahteva, da nujno poživimo pravo pojmovanje o vzgoji človeka ter našo mladino ludi primerno vzgojimo. Šola in znanost ne smeta hiti prvenstveni sredstvi za zaslužek in lagodnejše življenje, temveč sotrudnici pri vzgoji človeka. Ce bomo pravilno vzgojili človeka, potem bomo gotovo tudi najpravičnejše rešili naše socialne naloge. Rodoljub z dežele. Japonci člslijo svoj jezik tujk Japonščina je polna tu jk, ki bi se jih zadnje čase radi odkrižali. Zato so začeli s čiščenjem jezika Japonske tujke so večinoma angleškega izvora. Japonske trgovske šole so se odločile, 00-straniti Merkurja, ki je bil doslej njihov znak, ker predstavlja Merkur dobiokaželjnost, ki v novem japonskem redu nima več mesta. Tako bodo na Daljnem Vzhodu odpravili tega rimskega boga. Reformatorji bi radi odstranili tudi mnoge tujke, ki so prešle v japonščino in so večinoma angleškega izvora. Vendar sedaj prevladuje mnen je, da bi bilo tako početje škodljivo. Ti izrazi so se tako udomačili, oa so listali prava lastnina japonskega jezika. Ako jili izgovarjajo Japonci, najbrž niti Angleži ne vedo, da so te besede angleške. Tako je na primer »mo-ka-rai« izgovarjava in kratica za angleški »rolled cabbage vvith rice«. Kar je v angleščini »slommotison« je na Japonskem »suro-mo«. Je pa še na tisoče drugih takih izrazov. N. pr.: orai (Allright), suriru (thrill), derema (dilema), popura (popular), puran (plan) in še drugi izrazi. Sedaj imajo Japonci slovar »Razumljivih novih besed«, ki vsebuje 23.000 novih besednih tvorb. Od tega je skoraj dve tretjini besed za zameno zapadnih tujk. Ni pa mnogo upanja, da bi kmalu oopravili besede, ki jih rabijo v vsakdanji govorici, v tisku, v ljudski književnosti in celo radijski napovedovalci. Zelo malo ie prodrlo v japonski jezik nemških besed, kolikor jih je. pa so po večini takšne, ki jih uporabljajo tudi v drugih državah. Tako pravijo Japonci na primer »rebenssuaumu« (Lebens-rauin), »hinterurandu« (I linterhinjk, »raichi« (Reich), »rukkosakko« (RucksacMPIlnogo je tudi sestavljenk, ki imajo n. pr. xno angleško in eno nemško besedo, kot »backuschccn«. Najčešče rabljena nemška beseda v svetu je od lanskega leta morda Blitzkrieg, ki jo imajo seveoa tudi Japonci; glasi se »dcngekki-scn«. Vsemu,^ kar mora hitro iti, pravijo Japonci tako. Sedaj se je ta pojem razširil tudi na bliskovito vojno. Japonci imajo tudi komedijo z naslovom »Gospod Blitzkrieg«, Ta sodobni gospod se vozi povsod z veliko naglico z avtomobilom, vedno istočasno na tri strani telefonira, vse gre pri njem kot blisk. Ko so nekoč spomni, da njegova hči še ni poročena, beži na ulico, zgrabi prvega mladega človeka in mu reče: »Vi se morate takoj poročiti z mojo hčerko!« To je najnovejši japonski humor, ki ga imajo mnogo, le da se mora izogibati cesarja in domovine. Povže Leopold: Tatinska svetinja (Sv. Sindon.) Brez 'dvoma se je v časih, ki jih preživljamo, marsikaj spremenilo. Mesta, ki so nam bila prej neznana, nam iz mnogih vojnih poročil postanejo naenkrat znana, morda celo vsakdanja; kdo je n. pr. prej vedel za Dakar, Korčo in slišal o Nar-viiku kaj več ko to, da je to mesto nekje na severu Evrope. In mesta, katera smo včasih poznali le iz zemljepisa, nam naenkrat postanejo aktualna. Danes vemo, da luka Taranto ni zastonj zaznamovana na zemljepisni karti s kolescem ostroge in da Turin ni zadosti potisnjen pod Alpe, da bi ga ne zasledila angleška letala! — Tudi to smo vedeli do sedaj, da ta letala ne letijo tja kar tako, saj smo včasih po cestah videli voziti lepe »Fiat« avtomobile, izdelane v velikanskih tvornicah nekdanjega glavnega mesta Piemonta. Tudi imeniten je Turin; saj iz njega izhaja italijanska vladarska rodbina, in kdor je kdaj le nekoliko po zgodovini pobrskal, ve, da je tu zagorela plamenica, ki so jo videli po vsem Apeninskem polotoku in si v njenem svitu podali roke za skupno življenje v združeni Italiji. Tudi vrlim salezijancem je tu tekla zibelka; še danes je tu njihovo pomembno središče; zato se tudi marsikateri slovenski sin s hvaležnostjo spominja tega lepega italijanskega mesta. Kdor je bil enkrat tam, bo morda vedel še za znameniti »Museo Egi-ziano«. Vse to, kar smo našteli, so odlike tega mesta ob Padu; pa ne vse; Ker težko se je včasih kakšen tudi bolj razgledan obiskovalec mesta po-mudil še ob Cottolengovi 'Časa della Provviden-za«, ki je tudi znamenita, in obiskal Guardinijevo kapelo »della santa Sindone« — kapelo svetega mrtvaškega prta Gospodovega, ki je danes postala že več kot samo aktualna zaradi svetinje, ki jo lirami. Med relikvijami, katerih češčenje sv. Cerkev J zelo priporoča, so tudi stvari, ki so bile v nepo- I sredni zvezi z Gospodovim trpljenjem. Spomin teh I je v postnem času tudi uradno predpisan v duhov- ' nih dnevnicah in so sestavljene celo posebne svete maše v čast tem relikvijam. Zakaj vse to? Zato, da bi se ob njih čim bolj zavedli drage cene, s katero smo bili odkupljeni: grozovitega trpljenja in smrti Sinu božjega. Te cerkvene določbe (glede spomina teh relikvij) niso nove in so le odraz tradicije v Cerkvi, ki sega tja v krščanski stari vek; so tudi eden izmed dokazov, kako ljubosumno so kristjani vseh časov čuvali in častili vse sv. ostanke, relikvije sv. križevega pota Gospodovega. "— Naj omenim le sv. križ, sprva sicer pozabljen, a že v prvih stoletjih po sv. Heleni dvignjen, je od takrat do danes veljal za največjo svetinjo krščanstva, katerega tisoči koscev so danes predmet češčenja po vsem svetu! Napis s sv. križa danes skrbno čuvajo v Rimu, sv. Trnjevo krono v Notre Dame v Parizu (kamor jo je prenesel kralj Ludovik Sveti), tudi tuniko Gospodovo z madeži presv. Krvi hranijo v baziliki mesta Argenteuilla na Francoskem, in končno sindon. mrtvaški prt Gospodov, v Turinu; imamo še žeblje, s katerimi je bil Gospod pribit na sv. križ, prt sv. Veronike v Rimu itd. Mi se bomo v tem sestavku omejili le na vprašanje turinskega sindona in se ne bomo spuščali v problem pristnosti drugih svetinj. Mnogo danes pišejo znanstveno in poljudno, verni, indiferentni in celo brezverni (n. pr. »Večernih© Ceskeho slova«, ki je katolištvu bil vse prej kot naklonjen, je prinesel 11. januarja 1934 senzacionalni članek »Veda je po devetnajstih stoletjih fotografirala telo Kristusovo!«) časopisi in revije o tej turinski svetinji; na dolgo in široko se razpisujejo o problemu pristnosti vsemogoči strokovnjaki: teologi, arheologi, zgodovinarji, zdravniki, kemiki, slikarji, fotografi itd. Medtem ko je bil do nedavna zaključek in uspeh teh borb še nejasen, se danes, predvsem po zaslugi prof. Vignona iz Pariza (prof. na katoliškem institutu), ki je skoraj 30 let svojega znanstvenega dela posvetil preiskavi te turinske relikvije, že kažejo obrisi zmage onih, ki se bore za pristnost sv. prta. Tako kaže, da bo sindon, sveti mrtvaški prt Gospodov, za sv. križem postal najznamenitejša relikvija krščanstva; kajti, če je res sv. turinski mrtvaški prt Gospodov pristen in če je odtis presv. obličja Gospodovega in njegovega razbičanega telesa, katerega prt nosi, res (negat.) slika Gospodova, potem nismo danes v dvajsetem stoletju, po skoraj 2000 letih, dobili le nov verski dokaz, tako primeren za moderne Tomaže, temveč tudi pravo in do sedaj edino pristno podobo Gospodovo (fotografijo, če hočete), po kateri so tako hrepenele pbožne duše kristjanov vseh časov! Ne le hrepeneti, da bi v večnost zrli Sina božjega, je bila želja pravih kristjanov vseh časov, temveč zazreti že tu presv. obličje vtelešenega Boga, o katerem so sanjali celo vsi stari miti poganov, ki so Boga počlovečili, ne vedoč, da se je Bog sam enkrat učlovečil in si nadel minljivo podobo svoje neminljivosti, da bi tudi nas napravil neminljive. Kdo bi torej ne želel videti obličja, na katerega so se odražale poteze včlovečenega Boga? Se li na turinskem prtu odražajo njegove poteze? Je li pristen ta prt, ki nam toliko obljublja? Vredno je, da se za to preveliko ceno potrudimo in njemu posvetimo nekaj člankov! Za podlago teh mi je služila mnogoštevilna francoska, nemška, češka ter hrvaška literatura o tem vprašanju. Literaturo bom navedel na koncu. Ne bomo šli takoj k znanstvenim dokazom, ki nas prepričujejo o pristnosti turinske svetinje. Naj bo naša prva dolžnost in naloga, da se kot kristjani najprej zatečemo k prvemu viru, ki nam je pred skoraj 2000 leti prvič zabeležil sv. prt: k božji Besedi, k sv. pismu, da iz njegovih poročil najprej razberemo svetopisemski pojm sv. prta. Ne bo nam to težko! Prvi trije evangelisti (sinop-tiki) nam točno, z isto besedo označijo in poročajo o tej svetinji. Sv. Janez jo je tudi omenjal, zdi se, aa je njeno navzočnost v božjem grobu (po vstajenju) celo uporabil pri ugotovitvi dejstva vstajenja, ko navzočnost sv. prta še prav posebej podčrta! Torej vsi štirje evangelisti nam poročajo o tej svetinji. Pogleinio. kako! (Dalje) S^oJUie ttčHoce Koledar Četrtek, 28. novembra: Gregorij III., papež, Jakob iz Marke, spoznavalec. Petek, 29. novembra: Satumin, mučenec; Ge-lnzij, papež. Mlaj ob 9.12. Herschel napoveduje dež, ob vzhodfiiku pa sneg. Novi grobovi t V Ljubljani je umrl gospod Karel Gorjanc, poštni poduradnik v pokoju. Pogreb bo dane« ob 4 popoldne iz hiše žalosti na Kongresnem trgu 2, na pokopališče k Sv. Križu. -f- V slovcnjgrnški bolnišnici je po kratki in liudi bolezni umrl 39 letni odvetniški uradnik g. Fisclier Furdo. Pokojnik je bil dober uradnik in družabnik. Udejstvoval se je v raznih društvih, bil je večletni tajnik slovenjgraške gasilske čete, zadnja leta pa tajnik nadzornega odbora slovenj-graške gasilske čete in dolgoletni naročnik našega lista. Pokojnik zapušča ženo in že nepreskrbljenega sina Ferdinanda, dijaka VI. razreda klasične gimnazije v Mariboru. Pogreb pokojnika bo 28. *t. m. ob pol treli popoldne izpred bolnišnice na mestno pokopališče. Sveta maša zadušnica bo v petek, dne 29. t. m. ob pol sedmih v mestni župni cerkvi. • t Na Vranskem je mimo v Gospodu zaspala gospodična Ana šniderš'č, učiteljica v pokoju. Pokopali jo bxlo v petek ob 10 dopoldne na župnijskem pokopališču na Vranskem. t V Vrhovcih pri Dobrovi je umrla gospa Marija Dovjak. Pogreb bo v petek ob 9 dopoldne iz hiše žalosti na župnijsko pokopališče na Dobrovi. Naj jim sveti večna luči Žalujočim naše iskreno sožalje! A po njegovi smrti se je hitro izkazalo, da se jo za revno obleko skrivalo precejšnje bogastvo, katero je znal pokojni ŠiSko spretno prikrivati pred svetom, tako da I>i ga za bogastvo zavidal ne le sleherni nemanič, ampak bi tudi marsiknk prešeren petičnik rad zamenjal svoj sicer rejen moš-njiček z njegovimi zlatniki. Ko se bo vrednost šiškove zapuščine natančno ugotovila, bomo o tem še poročali. — Strojepisni tečaji, novi (dnevni in večerni) prično 2. decembra. Dnevi in ure pouka po želji obiskovalcev. Prospekt na razpolago. Christofov uini zavod, Ljubljana, Domobranska cesta 15. Največja strojepisnica, 50 strojev. (Telefon 43-82.) — Združenje trgovcev za okraj Ljuhljann-okolica obvešča članstvo, da morajo biti v nedeljo, dne 1. decembra nu dan praznika Zedinjenja trgovine ves dan zaprte. — Lepa narodna slavnost v Soboti. Na praznik zedinjenja v nedeljo dopoldne bo v Soboti narodna slovesnost ob priliki izročitve spomenika prekmurskih književnikov v varstvo občini. Spomenik je lani postavil Meddruštveni odbor, ki ga bo zdaj izročil v varstvo občini. Slavnost bo ob 10 dopoldne, prisostvovali pa ji bodo zastopniki vse soboške javnosti in šolska mladina. Sodelovalo bo tudi pevsko društvo Zarja. Po slovesnosti bo otvoritev razstave prekmurskih umetnikov. — Zelezničarska stanovanjska hiša v Soboti je v soboto doživela likof, ki so mu prisostvovali tudi zastopniki društva za gradnjo železničarekih stanovanj iz Ljubljane. Ker je v Soboti še vedno veliko pomanjkanje dobrih in cenenih stanovanj, je bila gradnja velike stanovanjske hiše prav na mestu. V njej bo 12 dvosobnih stanovanj s prostornimi kuhinjami, kopalnicami in pritiklinami. Najoriginalnejši film sezone Hotel za žene Film o doživljajih lepih manekinov v razkošnih lokalih hrupnega velemesta, o življenju modernih deklet, o krasnih toaletah in o skrivnostih ženskih srci Predstave ob 10., 19. in 21. uri KINO UNION, telefon 22-21 Iz banovinske službe Napredovali so: dr. Slane Strnad, vršilec dolžnost šefa kirugičnega oddelka banovinske bolnišnice v Slovenjem Gradcu, v VI. pol. skupino; dr, Sava Alekšič. asistent banovinske bolnišnice v Mariboru, v VI. pol. skupino; dr. Vladmir Gulič, zdravnik združene zdravstvene občine Ma-renberg, v VII. pol. skupino; dr. Jože Munda, zdravnik združene zdravstvene občine Rogaška Slatina, v VII. pol. skupino; inž. Ferdo Janežič za banovinskega tehničnega svetnika V. pol. skupine pri banski upravi; Emil tiižal, banovinski cestni nadzornik pri okrajnem cestnem odboru v v Kamniku, v IX. pol. skupno; Pavla Piskernik za arhivskega uradnika X. pol. skupine pri ba-novinskem zdravilišču Rogaška Slatina; Matko Vostner za banovinskega zvaničnika II. pol. skupine — tajnika pri okr. cestnem odboru v Slovenjem Gradcu; Simon Drobnic, banovinski zdravstveni pomočnik pri okr. načelstvu v Murski Soboti, v IX. pol. skupino; Krnil Košuta, banovinski arhivski uradnik pri okr. cestnem odboru v Črnomlju, v IX. pol. skupno; Franc Skoport, banovinski cestni nadzornik pri okr. cestnem odboru v Krškem, v X, pol. skupino; Avgust Po-tušek, banovinski tajnik okr. cestnega odbora v Kranju, v IX. pol. skupino; Janez Kreft za banovinskega služitelja II. pol. skupine pri banovinski bolnšnici v Murski Soboti. Premeščeni so: Pirnat Jože, banovinski tehnik pri okr. cestnem odboru v Slovenjem Gradcu k okr. cestnemu odboru v Črnomelj; Flo-rijan Uhl, tehnik pri okraj, cestnem odboru v Črnomlju'4' okr. cestnemu odboru v Radovljci; Vencel.i Demšar, policijski stražnik pri policijskem komisariatu na Jesenicah k predstojništvu mestne policije v Kranju; Franc Koritnik, policijski stražnik pri upravi policije v Ljubljani k policijskemu komisariatu na Jesencah; inž. Viljem Praprotnik, banovinski tehnični pristav pri banski upravi v Ljubljani k okr. cestnemu odboru v Novem mestu; Boris Erbežnik, banovinski urad-nik-pripravnik pri okr. cestnem odboru v Radovljci k tehničnemu oddelku ban. uprave v Ljubljani. Upokojen je bil Mihael Lukman, cestni nadzornik pri tehničnem oddelku okr. načelstva v Celju. Odpuščen je bil iz državne službe Karlo Ko-čevar, policijski agent-pripravuik pri policijskem komisarijatu na Jesenicah. opiikoj LJUBLJANA PASAŽA NEBOTIČNIKA — Udeležite se v soboto mladinske akademije! Vstopnice iu programi v predprodaji v pisarni ZFO, Miklošičeva 7-1., kupile jih pravočasno. — Poštne znamke v korist Zveze bojevnikov v Ljubljani. Belgrad, 21. novembra. Poštno ministrstvo je odobrilo posebno 6erijo znamk v korist Zveze bojevnikov v Ljubljani. V promet pridejo te znamke 1. januarja 1911. Serija obstoji iz štirih znamk. Slike predstavljajo: šentpeterski spomenik v Ljubljani, bodoči spomenik na Brezjah, spomenik na Kajmakčalanu in skupino treh žena, ki gledajo v vzhajajoče sonce. Serija velja 10 dinarjev. Pošte v Ljubljani, Zagrebu in Belgradu bodo prodajale ttidi posebne kuverte k 6eriji teh znamk. Kuverta bo veljala 2 dinarja. _ — Hitro naroči sliko brezijanske Marije, da ne bo prepozno. Izdelala jo je zelo lepo .lugo-slovmiska tiskarna v povečani Izdaji, založilo pa škofijsko vodstvo Marijinih družb. Cena 40 din. Pojasnila dajejo iz prijaznosti župni uradi. Ne zamudite lepe prilike! — Tečaj KKM bo od 0. do 14. decembra 1940. Začne se 0. zvečer in konča 14 doc. zjutraj. Odbor. — Smrt bogatega Rusa. Te dni so v Mekinjah pri Kamniku po pravoslavnem obredu pokopali 87 let starega Rusa, bivšega divizijskega generala Šiško Sergija, ki je bil leta 1853 rojen v moskovski guberniji in ni bil baje nikdar poročen. Zadnja lela jo bival v Mekinjah in živel ter se oblačil lako skromno, da so ga splošno suaatraii za ubuZuuyu. Dvonadstropna stavba je 40 metrov dolga in bo največja stanovanjska hiša v Soboti. Veljala bo nad poldrug milijon dinarjev in bo popolnoma dograjena v juniju. Gradi jo domači stavbenik g. Štefan Sraka. — Nova mladinska knjiga. Lepo opremljena je izšla pripovedka Ivan Pogumnik, ki jo je napisal dr. Joža Lovrenčič in ilustriral prof. Fr. Podrekar. Izdala jo jc Mladinska založba v Ljubljani in 6tane 15 din. Primerna je za Miklavževo darilo. — V »Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine« z dne 27. novembra 1940, št. 95, je objavljena »Uredba o spremembah in dopolnitvah zakona o organizaciji finančne uprave in pravilnika o poslovnem redu pri ministrstvu za finance«, dalje »Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o skupnem davku na poslovni promet«, »Naredba o kontroli izvoza lesa, lesnih izdelkov in gozdnih proizvodov vobče«, »Naredba o prehodnih določbah k naredbi o izvozu lesa, lesnih izdelkov in gozdnih proizvodov vobče«, »Odločba o postavitvi prevoza drv pod kontrolo«, »Odločba o maksimiranju cen kožam vseh vrst«, »Sprememba pravilnika za opravljanje podpregledniškega, pre-gledniškega in strokovnega uradniškega izpila pri finančni kontroli«, »Dopolnitev o spremembi pravilnika za opravljanje višjega državnega strokovnega izpita za uradnike finančne kontrole« in »Popravek v naredbi o kontroli uvoza parafina«. — Nabava tovornega dvigala za pošto Ljubljana I. Direkcija pošte telegrafa in telefona v Ljubljani razpisuje dobavo tovornega dvigala za poslopje pošte Ljubljana I. Pogoji se lahko vpogledajo ali kupijo po ceni 50 d'in za komad v pisarni podpisane direkcije (Sv. Jakoba trg štev. 2-1. soba št. 41). Ponudbe kolkovane za 10 din, je treba predložiti do 6. decembra t. 1. do 11 dopoldne ekonomnemu odseku direkcije (Sv, Jakoba trg štev. 2-1. soba št. 42). — Nabava brzojavnih okvirnih stojal in signal, ne aparature. Direkcija pošte, telegrafa in telefona v Ljubljani razpisuje dobavo brzojavnih okvirnih stojal in signalne aparature za pošto Ljubljana I. Pogoji se lahko vpogledajo ali kupijo po ceni 50 din v pisarni podpisane direkcije, Sv. Jakoba trg štev, 2-1. soba štev. 41. Obvezne, s 10 din kolkovane ponudbe, je treba predložiti do 12. decembra t. 1. do 11 dopoldne ekonomnemu odseku direkcije, Sv Jakoba trg štev. 2-1. 6oba štev. 42. — Do boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim srca, ledvic, želodca, jeter, žolča, raznim kataroin, normalizira notranje žleze in živce ter čisti kri in organizem raznih strupov. IV. seznam darov za oltar sv. Jožefa Častilci sv. Jožefa se niso utrudili pošiljati iz Ljubljane in z dežele prispevke za novi glavni oltar v njegovem svetišču. Priporočili smo se tudi župnijam. Prva župnija ustanoviteljica je &l. Juit nad Vrhniko. Nekateri Sentjoščani so darovali les, drugi so ga vozili, tretji spravili v denar. Eden je dal svoje štiri delavce za ves dan na razpolago. Zopet drugi so prispevali v gotovini. Naj bi ustanoviteljica župnija St. Jošt s svojim zgledom navdušila tudi druge župnije. Nanovo so darovali: 10.180 din župnija št. Jošt nad Vrhniko; po 10.000 din: industrija oblek Olup Josip, manufaktura Strojanšek Inka; po 5000 din: dr. Adlešič Juro, župan ljubljanski, neimenovano slovensko podjetje; od 5000 do 1000 din: S. M. 30D0, G. A. 1500, 7,. I. 1200; po 1000 din: Avsec Janez, Bizjak Jože. Glanzmann in Gassner, Tržič, 4 neimenovani, Novak Ivan, Šerer Cecilija; od 1000 'lo 500 din: Krumaršič Marija 802, Smole Alojzija 580; po 500 din: dr. Abačič Kozina, baron Bom Friderik, Dečinan Marica, Dobovšek Josipina, Fortuna Marjeta, družina Galovič, Hayne Enianuel, Kocjan Marija. dr. Korošec. Viklor. Kralj A., K. T. Lj., M. K., ui. lmuuauui nuuun, i uma munju, »nunv j i>«..v, , S. M., družina Uranič, U. M.; po 400 din: Moline Charles, dr. Puhar Srečko; po 300 din: L. N., Pavlin Alfonz, »1'eko«, Tržič, Požlep Marija, msgr. Steska Viklor, U. S. Lj., V. A.; od 300 do 200 din: Šmid Marija 280.50, ti. A. 250, Hodelj Antonija 220; po 200 din: E. N., Femc N., G. N., K. F., 2 neimenovana, 1'avlovec Milan, Petkovšek M , K. M., Sarloli Jože, Sonnbuchler Franc;.od 200 do 100 din: Pre-lesnik Jože 180, N. N. 150. P. M. 150, P. N. 150, Z. U. 150, Žagar Lojzka 150, Gregorač Marija 120, Sajevic Frančiška 110; po 100 din: A. M., Anžič Terezija, Bakun Štefan, Bogataj Marija, Boh Ivanka, Čuden Josipina, Dagarin Marija, Flis Alojzija, Uruni Katarina, lludokmet Sofija, Janeš Jožef, Jenko Ciril, Jeraj Valerija, Jesenko Katarina, J. N., Kavčič Franc, Kavčič Martin, K. J., dr. Kociper J., Kocjan Ivan, Kovačič Gerta, Koželj N., dr. Lenček 1., Majeršič N., Makovec Ivan, Marinčič - šček, Marn Marjeta, Mihelič Leopold, Mikolič Jurij, Mrak Marija, 11 neimenovanih, Novak Marija, Obad llelena, Poharc N., Planinšek Marija. P. J., P. J., P. M., P. N., P. T., Rauišak Frančiška, Razboršek Marjeta, Sajovic Matija, Sitar Antonija, S. M., Tržič, Snoj Johana, S. N„ St. J., Steklasa Terezija, Sterniša Ivanka, Š. M., Soline Ivan, šušleršič Jože, prof. T., Tratnik Ana, U. A., Umnik Katarina, Zumer Ana. Manjše vsote so darovali popoložnicah, nabiralnih polab in v puščico v cerkvi sv. Jožefa v Ljubljani razui dobrotniki v skupnem znesku 2055.75 dinarjev. Redovniki, ki oskrbujejo svetišče sv. Jožefa, polni hvaležnosti iskreno molijo k mogočnemu zaščitniku sv. Cerkve, naj bi se po njem razlil velik božji blagoslov na vse naše plemenite ustanovitelje, podpornike, dobrotnike in darovalce. Upamo, da se jim bodo še novi dobrotniki pridružili, hvaležni sv. Jožefu, ki v teh usodnih mesecih tako čudovito varuje našo domovino. — Darovi naj se blagovolijo pošiljati na Predstojnibtvo cerkve sv. Joiefa v Ljubljani ali po položnici št. 12.475 Jezuitski kolegij v Ljubljani. po dUžavi * Velike povodnji v Bosanski Posavini. Sava je pri Mitrovici v noči od ponedeljka na torek upadla samo za 1 cm in je v torek kazal vodomer 724 cm nad normalo. Pri Ja6enovcu je Sava narasla za 2 cm, pri Slavonskem Brodu za 8, pri Slav. Samcu za 2, medtem ko je pri Rači upadla za 4 cm, pri Bosulu pa za 3 cm. Nižje od Mitrovice Sava narašča in je v Belgradu narasla za 6 cm. Sava še vedno ograža kraje v Bosanski Posavini in v Mačvi, kjer je poplavila ogromne komplekse zemljišča, številne hiše in gospodarska poslopja. Pri reševalnih delih pomagajo ljudem pionirji, V poplavljene kraje je prišel v torek gradbeni minister Vulovič. Bosanske reke so začele upadati. Ker je prenehalo deževati, je upanje, da bodo vode še naprej polagoma upadale, vendar bo pa trajalo najmanj deset dni, preden se bodo vrnile v svoja korita. Pri Belgradu jc v torek kazal vodostaj Save 536 cm nad normalo, vodostaj Donave pa 580 cm. * Moderno avtobusno postajo nameravajo zgraditi v Zagrebu. Doslej ima vsako avtobusno podjetje svojo postajo, navadno pred kako gostilno, in tako se pogosto zgodi, da človek, ki bi se rad peljal z avtobusom kam v okolico, ne ve, kje je postaja. Merodajni krogi na zagrebškem mestnem županstvu 60 začeli akcijo, da 6e zgradi v Zagrebu moderni avtobusni kolodvor. Glavna stvar, to je vprašanje zemljišča in denarja, pa še ni rešena, vendar 6e zdi, da se je zadeva približala uresničenju. Mestni turistični odsek je stopil v zvezo z bansko oblastjo in bo že prihodnji teden sestanek zastopnikov mestne občine in banske oblasti, na katerem bodo skušali rešiti to vprašanje. Proračun za zgradbo avtobusne postaje je v avgustu znašal 800.000 dinarjev, danes bi pa zgradba go. tovo veljala okrog 1,300.000 dinarjev. * Zvišane cene v zagrebških kavarnah. Odbor za pobijanje draginje v Zagrebu je pod predsedstvom župana Starčeviča dovolil kavarnam, da zvišajo cene. Kavarne eo razdelili v tri skupine. Čma kava ali kapucinec velja odslej v prvi skupini kavarn 5.50 din, v drugi skupini 5 din, v tretji pa 4 din. Bela kava 6, 5.50, 4.50 din, Turška kava 6, 5.50, 4.50 din. Čaj v čaši 5, 4, 3 din; čaj z limono 6, 5.50, 4 din; čaj z rumom 7, 6.50, 5.50 din. Limonada 6.50, 6, 5 din itd. * Deset milijonov dinarjev za reorganizacijo, gasilstva v Zagrebu. V Zagrebu bodo reorganizirali gasilstvo. Stalna gasilska posadka bo štela namesto 50 članov 7,0 mož. Poleg tega je odobren tudi izredni kredit za gasilstvo v višini de6et milijonov dinarjev. * V Bosanski Krajini je potrebnih ?40 novih ljudskih šol. V Banjaluki je bila te dni konferenca okrajnih šolskih nadzornikov. Na konferenci je bilo ugotovljeno, da je v vrbaski banovini 253 državnih in 11 zasebnih ljudskih šol. Povprečno pride na 1350 prebivalcev ena šola, so pa okraji, v katerih pride na 2142 prebivalcev ena učilnica. Po izdelanem načrtu bi bilo treba zgraditi v banovini 340 novih šol, ki bi veljale okrog sto milijonov dinarjev. * Drzen gangsterski napad v Belgradu. 19 letni Radosav Novakovič je pohajkoval po belgrajskih ulicah, V pristaniški četrti ali v bližini železniške postaje je prenašanjem prtljage semtertje zaslužil po nekaj dinarjev, katere pa je takoj zamenjal za žganje in cigarete, nato je spet z rokami v žepih slonel ob kakšni hiši aH ograji in čakal na novo priliko, da bi kaj zaslužil. Če mu je še kaj denarja ostalo, je šel v kinematogral, kjer je najrajši gledal in poslušal lilme, v katerih so nastopali roparji, gan&sterji in pustolovci. Njegov prijatelj, 20 letni Miloš Ivanovič je govoril z njim samo o kriminalnih dogovščinah in o drznih vlomih. Iz misli so postale besede in kmalu so, žal, sledila tudi dejanja. Oba fanta sta sklenila z ropom priti do denarja, da bi lahko uživala sladkosti življenja. Pred meseci je Novakovič delal v vinski trgovini »Fruška gora«. Poznal je vse prostore in vedel, da je pisarna tvrdke v prvem nadstropju. Navadno je bila v pisami samo žena lastnika tvrdke, Neli Lo-rant, ki je vodila vse trgovske posle. Tam je stala tudi železna blagajna. Oba fanta sta nedavno prišla pozno popoldne v pisarno in izjavila, da bi 6i rada ogledala neki načrt. Lorantova, ki sta se ji oba fanta zdela sumljiva, je prijela za slušalko telefona, da bi poklicala nekaj mož, ki so delali v kleti. Novakovič pa ji je v tem hipu nastavil na prsa samokres in dejal: »Ne telefonirajte I Če boste izpregovorili samo besedico, Va6 bom takoj ustrelil«. Zadaj stoječi Ivanovič se je bližal ženi r. velikim mesarskim nožem. Prestrašena žena je sko. čila pokoncu, Novakovič pa je navalil nanjo in jo začel daviti. Lorantova je na vso moč kričala in se obupno postavila v bran. Kmalu pa ni mogla več vpiti, ugriznila je Novakoviča v prst, nakar se je onesvestila. V tem kritičnem trenotku je prihitela njena prijateljica Flora Behabar. Ker so se na hodniku slišali tudi moški glasovi in koraki, sta oba zločinca zbežala. Planila sta po stopnicah navzdol in drvela, zasledovana od delavcev in policijskih stražnikov, po ulici preti savskem pri- Ljubljana, 28. novembra Gledališče Drama: Četrtek, 28. nov.: Tekma. Red B. — Petek, 29. nov.: Krog s kredo. Premiera. Red premierski. — Sobota, 30. nov.: Hoineo in Julija. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Opera: Četrtek, 28. nov.: Figarova svatba. Red Četrtek. — Petek, 29. nov.: Ob 15. baletna predstava. Izven. Globoko znižane ceno od 24 din navzdol. — Sobota, 30. nov.: Gorenjski slavček. Izven. Slavnostna predstava v proslavo nar. praznika. Radio Ljubljana Četrtek, 22. novembra: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45 — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Kmečki trio — 14 Poročila — 18 Vsakemu nekaj (Radijski orkester) — 18.40 Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič) — 19 Napovedi, poročila, objave — 19.25 Nac. ura — 19.40 Iz slovenskih krajev (plošče) Schonherr: Iz slovenskih krajev — 19.50 Deset minut zabave — 20 Pevski zbor »Krakovo-Trnovo« — 20.45 Reproduciran koncert simfonične glasbe — 22 Napovedi, poročila — 22.15 V oddih igra Radijski orkester. Drugi programi Četrtek, 28. novembra; Belgrad: 21.10 Zbor,— Zagreb: 20 Plesna glasba. — Beromiinster; 19.40 Ork. konc. — Bratislava: 19.40 Plesna glasba. — Budimpešta; 20 25 Ciganska glasba. — Praga; 19.20 Večerni konc. — Sofija; 20.45 Onemi zbor in filharmonija. — Sottens; 20 Maurice Chevalier. — Stockholm: 18 Kabaret. Belgrajska kratkovalovna postaja; YUA, YUB (49.18 m); 19.40 Poročila v slovenščini — YUF (19.69 m): 0.30 Poročila v slovenščini za Južno Ameriko YUG (19.69 m): 3.30 Poročila v slovenščini za Severno Ameriko. Prireditve in zabave Koncert »Slovenske komorne glasbe«. Ponovno opozarjamo na ta koncert, ki ga priredi »UJMA« (Društvo jugoslovanskih glasbenih avtorjev) v ponedeljek, 2. decembra 1940, v veliki filharmonični dvorani. Na programu so klavirska tria naših skladateljev Švare, Škerjanca, Osterca in Amiča. — Vstopnice od 25 din navzdol so v predprodaji v Matični knjigarni. Predavanja Filozofsko društvo v Ljubljani priredi v soboto, dne 30. t. m., ob 18. v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi drugo svoje predavanje. Predaval bo g. prof. dr. Spektorskij o temi: Tolstoj in etika. Ker je predavanje aktualno, ga pač nihče ne bo hotel zamuditi, zlasti še, ker je vstop prost. Sestanki F. O. Sv, Peter, ima drevi ob osmih redni sestanek s predavanjem. Udeležba za vse člane obvezna. Naše dijaštvo AKD »Vir« ima drevi ob 8 članski sestanek s predavanjem gosp. doc. dr. Ignacija L e n č k a »Morala in medicina«. Lekarne Nočno službo imajo lekarne; mr. Sušnik, Marijin trg; mr. Kuralt, Gosposvetska ccsta 10 in n-,r. Bohinec ded., Rimska cesta 31. Poizvedovanja Bel ovratnik (pele) je izgubila mala deklica od vadnice na Resljevi cesti do Kodeljevega. Najditelja prosim, da ga odda v trgovini Tomšič, Sv. Petra cesta 38. stanišču. Novakoviča sta dva delavca kmalu dohitela in ga prijela, Ivankoviču se je pa posrečilo pobedniti, vendar so ga še v teku noči stražniki izsledili in aretirali. * Prehudo zdravilo proti pijančevanju. Eva Šiletič iz Koprivniškega Brijega pri Bjelovaru je hotela 6vojega moža ozdraviti pijančevanja. Nekega večera, ko je bil mož spel dobre volje, mu je žena dala kozarec vina, v katerega je natrosila paprike in prilila lug. Mož je v dušku izpraznil kozarec. Kmalu so ga napadle hude bolečine. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer so mu hitro izpraznili želodec in mu tako rešili življenje. Zena se je morala zagovarjati pred sodiščem. Ker ni imela namena možu kaj hudega storiti, marveč ga 6amo odvaditi pijančevanja, je bila obsojena samo na 600 din kazni in še to pogojno. Anekdota Trije pesniki so sedeli pri litrčku in se hvalili s honorarjem, ki so ga dobivali za svoje proizvode. Prvi je prifKivedoval: »Dobil sem 15.000 dinarjev za štiri same vrstice. Napisal sem namreč reklamo za neko lepotno sredstvo v obliki pesmice.« »To ni nič«, pravi drugi. »Jaz sem dobil 30.000 dinarjev za šest črk. Iztulifal sem ime za novo vrsto cigaret.« Tretji pesnik se smeji in pravi: »Vidva sta oba revčka proti meni. Jaz sem dobil dva milijona za štiri vrstice. Pesmico s štirimi vrsticami sem objavil v časopisu kot ženitni oglas, pa sem priženil dva milijona.« jele?« »Danes je dan obiskov. Ali koga pričaku- »Ključa viličarja!« Kino Matica telefon 22-41 Predstave ob 16, 19 in 21 Danes premijera monumentalnega Warner Bross - filma Pod zastavo svobode (Virgin a City) Režija M. Kertez O romantični ljubezni, ki je vzklila na vroči ameriški zemlji, prepo. jeni s krvjo in prerešetani s streli ... 50 tipov ljudi Pri nas najpopularnejši filmski igralec Errol Flynn nepozaben iz „Robin Hooda" in »Poslednje zapovedi". MIrlam Hopklns partnerica Bette Dawis iz filma „Ze- leln sem si otroku" |L)UBI)4NA Tebi, zemlja naša sveta (Iz naše zgodovine.) Dne 30. novembra priredita ZFO in ZDK za praznik Zedinjenja v veliki dvorani Uniona 11. mladinsko akademijo. V nasprotju z običajnimi telovadnimi akademijami, kjer se vrste točka za točko brez medsebojne vsebinske povezanosti bo v lej akademiji posamezne simbolične prikaze vezala enotna misel. V govorici gibov nam bo nastopajoča mladina prikazala dogodke iz naše zgodovine, ki so naš narod globoko zajeli. Zamisel je povsem originalna in jo je sodelujoča mladina sprejela z velikim navdušenjem. Preprosto simboliko gibov nastopajoči globoko doživljajo, kar bo brez dvoma zagrai>ilo tudi gledalce. Celotna zamisel jo razčlenjena v tri glavne dele: I. Pod svobodnim soncem. II. V robstvu. III. V zarje Vidovo. I. del se prične z zborno recitacijo Grad-nikove pesmi »Prihod«, ki poje o naselitvi Slovencev na današnjem ozemlju. Za recitacijo nastopi skupina suličarjev in lokostrelcev, ki se urijo pred nami v telesnih [pretnostih in raznih bojnih igrah, ko pa jih pokliče glas trombe, se strumno postavijo v bojno vrsto, ki je vsak hip pripravljena, braniti meje svoje domovine pred napadom sovražnika. Radost in srečo življenja v svobodni domovini nam bodo z nastopom mladih borcev-stražar-jev prikazale v veselem rajanju mladenke v belih oblekah. Med rajanjem se igrajo z venčki in modrimi trakovi. V vedno večjih lokih vihrajo trakovi po zraku in nekako silnbolično prikazujejo opojno radost nad prošlostjo, v kateri je v davnini žive! elovanski rod. S tem rajanjem se laključi prvi del. Vsi trije jugoslovanski narodi so v bojih s tujci izgubili svobodo in padli v robstvo — dolgo dobo trpljenja in ponižanja. To bodo nam slikali simbolični prikazi v zve-li z recitacijami v II. delu, ki nosi naslov »V rob-slvuc. Najprej bo recitiral zbor odlomek iz Prešer-(ovega »Sonetnega venca« in sicer iz soneta, ki menja žalostno in neslavno zgodovino našega na-:oda po smrti kralja Sama. Recitaciji 6ledi sim-olično gospodovanje janičarjev v jugoslovanski leieli. Za janičarji nastopi zbor žalujočih žena - najgloblje zajeti simbolični prikaz v II. delu. feor žena z vodnico na čelu doživlja trpljenje ojega narodu in hrepenenje po prostosti silno loboko in neposredno. Združene v iskreni skup-osti iščejo rešitve in pomoči, dokler vse utrujene xl iskanja ne spoznajo, da iz lastnih moči ne morejo ničesar, lo spoznanje jim obrne pogled »avzgor, odkoder so stoletja in stoletja slovenske iene črpale moči za potrpljenje krivic in nadlog. Žalujočim ženam sledi zbor galjotov, ki ob recitaciji prelepe Nazorove »Galjotove pesmi« v monotonem težkem ritmu pogmja tujčevo barko. Željo našega naroda po osvoboditvi in znosnejšim življenje-m nam bodo prikazali nastopajoči »zadnji točki II. dela, v »Kmečkem puntu«. Simbolični prikaz je sestavljen po pesmi Mileta Klop-tiča »Puntarska pesem« in odlomku Aškerčeve lesmi »Kronanje v Zagrebu«. Nastopajoči nam todo pokazali borbe slovenskega kmeta proti tu-einu tlačitelju, borbo, k: se radi slabe priprave in neizkušenosti konča v ?e hujšem tlačanstvu, pusti pa bodočim rodovom spomin na »Staro pravdo«. V III. delu »V zarje Vidove« nam bo zbor junaških borcev ob spremljavi recitacije odlomkov iz Zupančičeve pesmi »Naša beseda« simbolično prikazal osvobodilne borbe jugoslovanskih narodov, /ešitev iz robstva in pohod v nove zarje. Vstajenje naroda je prikazano po pesmi J. E. Kreka — »Zarji«. Izvajano bo ob spremljavi godile, ki bo zaigrala trikratno Alelujo. Za zaključek bo zbor recitiral citat I. Cankarja: »Dano je žvljenje našemu narodu, nihče 'ež ga mu ne more vzeti: Saj si je s svojim de-om, s svojim umom in srcem naslužil sončno živ-■jenje, ta narod kmetov in delavcev, ta narod sužnjev, ki ne mara biti več narod sužnjevl S tem se akademija zaključi. Sodelujoča mladina se za akademijo pripravila vestno in skreno, zavedajoč se, da bo z njo dostojno proslavila praznik osvobojenja in zedi-»lenja. Posebno pazite, ka] bolnik pile! Pijača ni le za zdravega človeka zelo važna, temveč tudi za bolnika mnogokrat važnejša od hrane 1 Z*»o pijte Vi in Vaš bolnik čim češče našo nafboIjSo mineralno vodo, ki je obenem tudi zdravilna ono z rdečimi srci 1 Prospekte in vsa potrebna navodila za domače ^ravljenie Vam pošlje gratis in radevolje Uprava Pravilnega kopališča SLATINA RADENCI I 8. prosvetni večer, ki bo v petek 29. t. m. ob "^frančiškanski dvorani, bo posvečen našemu naj-*eijemu pesniku dr. Francetu Prešernu. Za uvod slišali nekaj Prešernovih pesmi, katere bo re-j-rtiral dr. Roger in zapel pevski kvintet. Predavul o prvaku pesnikov prof. Franc Koblar. Dolžnost "a5a je, da se ob 140 letnici rojstva udeležimo v čim *ečjern številu tega spominskega večera. Predpro-"aia vstopnic pri Prosvetni zvezi, Miklošičeva 7 in v trgovini Sfiligoj. , 1 V počaščenje spomina pok. g. inž. majorja -udvika Skuhala so darovale Vinc. konferenci beograjske župnije Milka, Kristina in Pavla 300 din. (1 Pri zaprtja, motnji v prebavi — vzemite ,;""raj na prazen želodec en kozarec muavne ^RANZ-JOSEF« grenčice, ----- — ^ 1 Stenografijo v šestih mesecih. Trgovsko učilišče Robida, Ljubljana, Trnovska ul. 15, priredi šestmesečni tečaj za stenografijo. Dnevni, večerni, začetni in nadaljevalni tečaji za strojepisje. — Izredna metoda. Posebni oddelki za odrasle. Obisk vsakomur omogočen. Pričetek 2. decembra. — Pojasnila v pisarni ravnateljstva. 1 Miklavževa in božična darila za gospode, dame in otroke boste najbolje in praktično iibrali za vsako ceno pri: Goričar, Sv. Petra ceslfi. 1 Srbska pravoslavna cerkvena občina 'v Ljubljani nabira prispevke za pomoč bitoljskim žrtvam. Prispevki se sprejemajo v pisarni pravoslavne pa-rohije, Šubičeva 3/11. Uprava pravoslavne cerkvene občine vabi V6e svoje člane, da podpro akcijo za nujno pomoč nedolžnim žrtvam našega Bitolja. 1 Srajce, kravate — Karničnik, Nebotičniki 1 Trgovski sotrudniki — sotrudnice! Občni zbor naše stanovske organizacije (Pomočniški zbor združenja trgvocev v Ljubljani) bo jutri, 29. t. m. ob 20 v Trgovskem domu. Tovariši in tovarišice, stanovska dolžnost nas veže, da se občnega zbora vsi udeležimo. 1 Lep zgled zimske pomoči je sklenila dati tvrdka Alojzij Potrato, prej Josip Kune & Co., trgovina z modnimi potrebščinami, trikotažo in pleteninami na Miklošičevi c. 32., ob otvoritvi svoje podružnice v Frančiškanski ulici št. 2. Predsedstvu akcijskega odbora za zimsko pomoč v Ljubljani je namreč ta ugledna tvrdka sporočila, da želi pri otvoritvi svoje podružnice v prostorih nekdanje brezalkoholne restavracije v Frančiškanski ulici v ponedeljek 2. deccmbra popoldne ob 16. obdarovati 200 revnih učencev desetih ljubljanskih ljudskih šol ter vseh 26 gojencev mestnega prehodnega otroškega doma v stari cukrarni s ple-len:mi jopicami in toplVni šali. Mestni socialni urad je z vodstvi ljudskih šol že izbral tople obleke Ameriške priprave Washington, 27. novembra. AA. (DNB.) Mornariški minister Knox je izjavil, da bo kmalu vpoklicanih 32.000 rezervnih cestnikov in mornarjev. Poleg tega mora biti 32.000 rezervistov ameriške mornarice v pripravljenosti, Nemirna Indija Kabul, 27. novembra. A A. (Tass.) Odredbe vlade pokrajine Madras, ki dijakom prepovedujejo udejstvovanje v politiki, so izzvale energične proteste dijakov. Po pisanju lista Bombuy Chronicla so študenti v Modrasu priredili demonstracije ter proglasili stavko. Na zborovanju je govoril član indijskega kongresa Asaf Ali in jiozval študente, naj s stavko prenehajo ter poslušajo Gandijeva navodila. Študenti so odgovorili, da nočejo slepo poslušati Gandhija in da se bodo po svoje borili za svobodo Indije. Ruska agencija objavlja nadalje, du je v zaporih doslej vsega skupaj 6280 Indijcev, ki «o zagrešili govore ali članke, naperjene proti udeležbi ludije v vojni na strani Anglije, Kairo, 27. nov. b. Danes je nenadoma umrl egiplski minister za narodno obrambo Junus paša Saldi. Pokojnik ie bil komaj 11 dni r.a svojem novem položaju. Smrt je nenadoma nastopila na poti iz Kaira v Fajung. Tudi Sabri paša, predsednik egiptske vlade, je pred nekaj dnevi umrl tako hitro in skrivnostno. Budimpešta, 27. novembra, m. (TCP.) V madžarskem purlamentu je bilo danes vloženih 130 interpelacij, ou katerih so jih sprejeli Mimo 111, najbolj potrebne učence in prihodnji ponedeljek popoldne bo dobrosrčna Ljubljana zadovoljna gledala z vseh strani mesta prihajati pod vodstvom učiteljstva skupine revnih šolarjev k obdarovanju v novo podružnico tvrdke Alojzij Potrato v Frančiškansko ulico. Dobrodelna tvrdka je s tem svojim sklepom dala predvsem trgovcem in industrijam zares posnemanja vreden zgled, naj tudi drugi trgovci in industrije« na tako plemenit način vpeljujejo 6Voje nove trgovine in podjetja ter z dobrimi deli r.a revne praznujejo praznike svoje podjetnosti in napredka. 1 Odprta ali zaprta okna pri letalskih napadih? Med poročili o zadnii vaji za obrambo pred letalskimi napadi je bilo izraženo tudi začudenje, zakaj morajo biti pri letalskih napadih v Ljubljani okna odprta, v Belgradu so pa morala biti zaprta okna. Čeprav so bili Ljubljančani že sami prepričuni o pravilnosti ljubljanske nareabe, da morajo biti okna odprta, saj Ljubljančani mnogo čitajo poročila o letalskih napadih in tudi o težavah zaradi pomanjkanja šip jx> napadenih mestih, vendar moramo še jjosebno poudariti, da ie ljubljanski predpis oken edino |>ravilen. To dokazujejo že izkušnje sedanje vojne in tudi Ljubljančani vedo, da zračni pritisk ol> eksploziji rušilnih liomb pobije vse šipe zaprtih oken tudi oo 300 metrov daleč. Okna brez šip bi bila pn zlasti pozimi silno neprijetna, kar so morali posebno izkusiti Finci. Kes zaprta in zatesnjena okna branijo plinskim bojnim strupom dostop v stanovanja, toda doslej v sedanji vojni sploh nikjer še niso padale plinske bombe, vsak dan pa padajo ogromne množine rušilnih bobm, ki razbijejo vse šipe. Pri prvenstveni uporabi rušilnih bomb nam pa še tako trdno zaprta okna z razbitimi šipami prav nič ne morejo pomagati proti plinom. Sicer pa je odpiranje oken ob letalskem napadu določeno v najnovejšem pravilniku o zaščiti pred letalskimi napodi V. del, I. »Služba opazovanja in naznnn jevnn ja nevarnosti letalskega napadoc, čl. 3. t. b (Službene novine št. 166-LV z r.ne 23. VIL 1940, str. 1327). Pri plinskih napadih moramo torej imeti okna odprta ter dobro zagrnjena! V Bolgariji red fn mir Sofija, 27. novembra. AA. (Bolgarska telegrafska agencijo.) Glasovi, ki se širijo po inozemstvu o nekih neredih v Bolgariji, o padcu vlade in o nekem izrednem stanju v Bolgariji, so od začetku do konca izmišljeni. Po vsej Bolgariji vlada popoln mir in rca, London, 27. nov. t. Reuter. V spodnjem domu je državni podtajnik Buttler na vprašanje, kakšno stališče zavzema Anglija do dejstva, da je Španija zasedla Tanger, da angleška vlada vprašanja ni izgubila izpred oči in da je angleški poslanik v Madridu dobil navodila, kako naj obrazloži stališče Anglije, ki strogo želi, da ostane Tanger nevtralno ozemlje. Dve italijanski podmornici, ki sta poškodovani, se nahajata še vedno v tangerskem pristanišču. Anglija bo pazila, da bo mednarodno pravo tudi glede teh podmornic v polni meri spoštovano. Na vprašanje, če so Sovjeti že odgovorili na angleške ponudbe, v katerih Anglija prizna zasedbo baltiških držav ter se obveže, da Sovjetov ne bo nikdar napadla, je Bultler dejal, da angleška vlada še nima nobenega odgovora. Zelo značilno je bilo, da je lord Addison, ki je v lorski zbornici napovedal interpelacijo o angle-ško-sovjetskih odnošajih, v zadnjem trenutku interpelacijo odpovedal, češ, da ga to vprašanje v sedanjem razvoju ne zanima več. Minister Greenvvood je govoril o potrebah angleškega trgovinskega brodovja, ko je odgovarjal na nekate SiSVijcfiH mu VprHaSiijSt Angle skm proizvodnja orožja iu municije je v enem letu vojne P. Valerijan Landergott-70 letnik Kdo bi mu prisodil? Ves je mladeniški in živahen, kakor da mu je 50 leti In vendar so ga danes pred 70 leti izročilo rojenice materi pri Sv. Ttrojici v Slov. goricah. Pri sv. krstu je dobil ime sv. Frančiška Ksaverja. Slarši so kmalu spoznali nadarjenost svojega sinčka in ga poslali na gimnazijo v Ptuj. Zgodaj pa 6e je odločil za redovno življenje po vzoru svetega Frančiška Asiškega in odšel kot šestnajstleten dijak na Tirolsko, kjer je leta 1886 nastopil noviciat iu dobil ime Valerijan. Po slovesnih obljubah in končanih študijah je primlciral v svoji rojstni župniji leta 1893. Kot prvo službeno mesto so mu predstojniki določili pri Materi Milosti v Mariboru 1. 18U5, kjer je ostal do danes in s tem dosegel rekord, saj je celih 45 let na istem mestu, kar je pri frančiškanih redko. Njegovo mladeniško gibčnost pri tako visokih letih mu je ohranila skrajno previdna zmernost in močna razgibanost pri delu. Počitka 111 poznal. V prvih letih svojega duhovniškega udej-stvovanja je oblikoval v duhovnem življenju Krče-vinarje in Košakarje. V poznejših letih ga je popolnoma zavzelo drugo delo pri veliki in lepi župniji Sv. Marije. Dolga lela je bil desna roka pok. p. Kalista llerica, zdaj vodi že 18 let razsežno tretjo največjo župnijo lavantinske škofije. O njegovi skrbi, ožarjeni z globoko ljubeznijo do baziliko, govorijo zvonovi, ki vzbujajo občudovanje vsakogar, ki jih sliši, močnejša razsvetljava v baziliki, pre-novljenje vseh oltarjev in lustrov in nov križev pot. Koliko pozornost posveča pokopališču, ki postaja vedno lepši, prijeten zadnji dom faranov. Kako so mu pri srcu bolniki vseh vrst! Pri spovednici jih zdravi vsako jutro in vsak večer, na dom ga kličejo po vsem mestu to in onstran Drave. Kilo bi jih preštel? Svoje moči posveča cerkveni glasbi še danes z istim mladostnim zanosom kakor pred 50 leti, vsak dan dvakrat, vsako nedeljo najmanj petkrat. Marijine kongregacije za gospe in dekleta z največjo hvaležnostjo sprejemajo njegova življenjska navodila. Kdo bi vse popisal, vsi ga iščejo, sprašujejo za svet, na jdejo pri njem tolažbo I Dobri Iiog naj ga ohrani, če je lo v njegovi sveti Previdnosti, še dolgo, dolgol Še ima mnogo načrtov, še ga čaka mnogo dela, še ga potrebujejo mnogi! Z iskrenimi prošnjami zanj pri neskončno dobrem Bogu mu ?»-stilamo in želimo vse dobro. Drobne novice Carigrad, 27. novembra, m. (TCP.) Iz Boj-ruta poročajo, da se je pri nesreči potniške la&je »1'utriac potopilo 22 judovskih emigrantov, medtem ko je 25 lažje in litije ranjenih Ni pn še znana usoda 243 potnikov. Rim, 27. novembra, m. (TCP.) Pod predsedstvom Mussolinija bo 30. novembra v beneški palači seja ministrskega sveta. Rim, 27. novembru. A A. (Štefani.) Kakor je bilo že na kratko sporočeno, j3 bil za olivnega ravnatelju italijanske policije postavljen dr. Carmino .Scnize. Stockkolm, 27. novembra. AA. (Tass.) Dn-gens Nyheter piše, da so začelo trgovska pogajanja med Švedsko in Nemčijo. Atene, 27. novembra. A A. (Reuter) Ob veliki udeležbi vernikov so bile v grški kaioliški cerkvi v Atenah mo,itve za zmago grškega orožja. Zaloge mila je treba priglasiti Belgrad, 27. nov. AA. Z odlokom ministra za trgovino in industrijo, ki se nanaša na izdelovanje mila, so bile trgovine dolžne preostale zalogo trdega mila kakor tudi mesarskega mila razprodati v teku 00 dni po objavi tega odloka v »Službenih novinahe. Ker zaloge tega mila še vedno niso čisto razprodane v določenem roku, je ministrstvo za trgovino in industrijo izdalo odlok, po katerem so iigovine, ki razpolagajo s temi zalogami, dolžne zaloge prijaviti splošni upravni oblasti ter točno navesti količine in vrsie mila, obenem pa ga prositi za dovoljenje, da smejo milo dalje razprodajali. Razdelitev parafina nelorad, 27. nov. AA. Ministrstvo za trgovino in industrijo je na predlog obrtnih zbornic izvedlo razdelitev parafina za potrebe raznih obrtnih delavnic v državi. Razdelitev je biln razdeljena z ozirom na razpoložljive količine parafina. čigar uvoz je odobren za polrebc obrl-niških delavnic, toda v njihovem dosedanjem obsegu dela in stvarnih potrebah, pri čemer so se upoštevale že dodeljene jim količine v teku letošnjega letu. Po tej razdelitvi bodo obrtniške delavnice lahko lako dobile 40 odstotkov dodeljene jim količine 1111 račun prvega kontingentu 100 ton uvoženega parafina zn njihove polrebc. in se v Ia namen lahko takoj obrnejo na tvrdko Aslrn d. d. v Belgradu oziroma v Zagrebu. Nadaljno razdeljevanje parafina obrtnim delavnicam bo izvedeno pozneje in sicer po naknadno uvoženih kontingentih po določenem odstotku razpodel jivih količin. narasla za trikratni količnik predvojne proizvodnje. Toda to še ni zadosti. Nemčija ima za enkrat velike ugodnosti v svoji podmorniški vojni na svoji strani, toda angleška admiraliteta je prepričana, da bo dobila sredstva tudi proti tej nevarnosti. Do sedaj se izgube na morju vojnega mateiiala takorekoč niso dotaknile. Green\vood je dejal, da angleška blokada Nemčiji prizadeva čedalje večje težave preskrbo s surovinami in živežem. Položaj se v prihodnjih mesecih za Nemčijo ne bo izboljšal. Bivši vojni minister Ilorc Belisha je kritiziral govor Greenvvooda ter dejal, da bi morala biti prva. briga angleškega orožja, da Italijo podere in jo izključi iz. sedanje vojne. Hore Belisba je nadalje dejal, da Anglija izgubi povprečno nn trden 90.000 ton brodovja in vsa pomoč, ki smo jo dobili od zaveznikov, bo kmalu razmetana. Anglija se mora znebiti najprej Italije, potem bo mogla svoje vojno brodovje osvoboditi iz Sredozemskega morja in j;a uporabiti drugod. Minisler Bevin je v svojem odgovoru na neko vprašanje izjavil, da znaša angleški uvoz v oktobru 1940 skoraj 32 milijonov funtov več kakor v oktobru 1939 iu u uiiiijuuuv več kakor v septembru leta 1939, Nainoveisa poročila Garnizija v Bukarešti v pripravljenosti Bukarešta, 27. novembra. AA. (DNB.) V noči od torka no sredo je bilo prijetih nekaj bivših romunskih državnikov, med njimi bivši ministrski predsednik T a t a r e s c 11 , bivši ministri med Karolovim režimom Gamelianu, Gigurto, Ralija, Eliasevič in drugi. Dopoldne so jih spet spustili na svobodo. Na intervencijo namestnika ministrskega sveta in voditelja legionarskega gibanja Ilorije Sime so imenovane osebe poslali notranjemu ministru in so še sedaj tam. Kakor se je od pristojnih mest v Bukarešti zvedelo, je bila tuoi aretacija v teku pretekle noči mišljena samo kot zaščiten ukrep, da bi bili obvarovani od morebitnih posameznih ukrepov, ki so bili mogoči zaradi velikega ogorčenja le- gionarjev zaradi zverinskega načina, kako je bil ubit Codreanut Poleg vidnih prejšnjih državnih funkcionarjev, ki so bili v teku jiretekle noči ustreljeni v vojaškem zaporu v Živali pri Bukarešti, se je danes zvedelo, da je bilo ustreljenih Se nekaj bivših dostojanstvenikov, katerih ime- na po večini še niso znana. Ve se samo, da je med n jimi bivši reneralni tajnik narodne kmet-ske stranke Maclgearu, ki je bil večkrat minister, čeprav ne za časo prejšnje diktature. Poznan je kot politik. ki je zasukan zelo na levo. Vse popolnne je zasedal ministrski svet, ki je seje končal šele zvečer. O tej seji še ni bilo nobenega uradnega poročila. Garnizija v Bukarešti je v pripravljenosti. Zopet hud napad na Bristol Berlin. 27. novembra. AA. (DNB.) V zvezi z današnjim poročilom vrhovnega poveljstvo je DNB izvedel sledeče i>odrobnosti: Kljub slabim vremenskim prilikam so bile izvedene akcije v okviru velikega napadu zlasti na Bristol, ki so še povečale uspeli bombardiranja tega pomembnega pristanišča in industrijskega mesta. Ponoči so napadi veljali bristolskemu pristanišču in sicer na Avonmouth v Bristolskem kanalu. Za preskrlx)vanje Anglije z gorivom in življenjskimi potrebščinami je luka Avonmouth izrednega pomena. Tamkajšnji doki sprejemajo največ izvenevropskega prometa Bristolo. V to luko morajo zapluti tovorne in petrolejske ladje. Poleg pristaniškega vhoda se vrstijo skladišča za tekoče gorivo, ki morejo sprejeti 700 tisoč ton in skladišča za žito, najmodernejše konstrukcije, ki sprejmejo vaSe 62.000 ton žito, veliki mlini, tovarne umetnega gnojilo itd. Današnje poročilo vrhovnega j>oveljstva se omejuje na kratko ugotovitev, da je bombardiranje tega važnega pristaniškega mesta povzročilo več po Čarov. Nemško letalstvo je j»oleg tega doseglo še. en lep uspeh pri napadu no zaščitno ladjo pri Plvmouthu v grofiji Cornvall, torej 1111 najza-hodnejšem del 11 angleške južne obale. To luko često rabijo za sestavljanje konvojev za transporte vojnega materialu, poleg tega pa tudi kot zaščitno luko za lažje jiomorske sile, ki služijo za obalsko zaščito. Neaaleč od vhoda v to luko se je nemškim bombnikom j>osrečilo potopiti zaščitno ladjo 7000 ton. Tudi pred ustjem Temze so nemški bombniki napadli neki konvoj in poškodovali dve trgovski ladji srednje velikosti. Poleg tega so bombe pri Avonmouthu zažgale še neko majhno trgovsko lodjo V poročilu vrhovnega poveljstva se nato govori o [x>membnein uspehu nemških putrolnih ladij v Severnem morju, kjer so angleška letala te ladje napadlo in niso nobene zadele.Nasprotno pa se je neki patrolni ladji posrečilo, da ie sestrelila sovražno letalo. Vprašanja in odgovori v angleški zbornici KULTURNI OBZORNIK Avgust Pirjevec: Knjižnice in knjižničarsko delo Kot XII. knjiga Znanstvene knjižnice Mohorjeve družbe je letos obenem z rednimi knjigami izSla debela (str. 358) strokovna knjiga »Knjižnice ln knjižničarsko delo«, ki jo je spisal knjižničar unjverzitetne knjižnice v Ljubljani dr. Avgust Pirjevec. Knjiga je pisana povsem strokovno ter obravnava zgodovinski razvoj knjižnic ter knjižničarstva kot svojevrstne vedo, ki je danes že zajela velika področja ter ima svojo samostojne učilnice že v vseh večjih narodnih središčih. Pri nas pa je Pirjevčeva knjiga prvi sistematično pisani priročnik o vsem, kar mora vedeti tisti, k! se hoče posvetiti knjižničarstvu kot svojemu znanstvenemu poklicu ter v tem poklicu služiti kulturi kot varuh knjig, še bolj pa kot izposo-jevalec. Zato mora imeti v svojem delu nek sistem, ki bo znanstveno utemeljen, nad vse praktičen in pregleden, predvsem pa točen in zhan-stveno vporaben. Da vpelje poklicnega knjižničarja v znanost sortiranja knjig in njih strokovne zabeležbe ter ga seznani s problemi in nalogami knjižnic, obenem pa tudi z dolžnostmi do javnosti ter njegovega pravega razmerja do bralca, zato je napisal dr. Pirjevec to knjigo, ki je po značaju popolnoma strokovna ter zasluži, da je izšla v Znanstveni knjižnici Mohorjeve založbe. Dr. Pirjevec obravnava vso snov v 16 poglavjih, v katerih podaja najprej definicijo biblioteke ter zgodovinski razvoj iz antike v današnje moderne čase, ko se knjižnice samo dele na več tipov, ki jih Pirjevec pobliže označuje kot znanstvene, narodne, javne ljudske itd. Podrobneje se peča z razlikami med javnimi in znanstvenimi knjižnicami, nakar preide na socialno razčlembo modernih knjižnic ter podaja pogled v ameriške, angleške in nemške javne knjižnice. Delo v znanstveni knjižnici označuje podrobneje ter podaja tudi razvoj knjižničarjevega posla od sinekurnega uradnika v modernega bibliotekarja. Posebno pozornost posveča dolu v javnih knjižnicah, njih vzgojnim in izobraževalnim nalogam ter razmerju do bralcev, katerih tipologijo poda z ozirom na socialno življenje, na okolje (mesto, vas, delavski rajon itd.), pa tudi na psihološko dojemanje čtiva. Po teh uvodnih poglavjih preide Pirjevec na opisovanje zgodovine slovenskih knjižnic in knjižničarstva ter podaja njih statistiko, pa tudi neuspeh ter vzroke neuspeha, kar je važna ugotovitev ter vredna zanimanja slovenskih prosvetno kulturnih delavcev. Od poglavja 8 do 12 pa obravnava pisatelj tehniko dola v knjižnicah, kar pomenja najbolj praktični del knjige ter bo dobro služila vsakemu našemu podeželskemu knjižničarju, ki si hoče sistematično, pregledno in praktično urediti knjižnico za pravilno funkcioniranje. Tu je opisano, kako se gradivo inventa-rizira, na kaj je t.reba paziti pri knjigah in beleženju na kartoteke, kako jih je signirati in urediti, katalogizirati po pisateljih in po stvarnih vsebinah, pa tudi po besedah in geslih. Ta poglavja so bogato ilustrirana, da naši podeželski knjižničarji nazorno vidijo obrazce, po katerih naj organizirajo svojo knjižnico. 12. poglavje govori o poslovanju knjižnic, 13. o stavbah, primernih za knjige ter njih urditvi, 14. o statistiki knjig (izdatkih, vporabi itd.), 15. pa o posameznih tipih knjižic (podeželske, potovalne, šolske itd.). Važno pa je zadnje 16. poglavje, ki govori o bibliotečni zakonodaji, tej še nerešeni, pa tako potrebni zadevi, za katero predvsem slovenski knjižničarji lomijo kopja že nekaj desetletij, pa brez uspeha. Pogled v druge države nas prepriča, da smo v tem pogledu v velikem kaosu, ki vpije po redu. Seznam vporabljene literature zaključuje delo. Tako je Pirjevec podal s to knjigo resnično lep učbenik knjižničarskega stanu, nalog in dolžnosti ter razvoja bibliotek in njih modernega poslovanja ter s tem dal prvo tako sistematično slovensko knjigo iz knjižničarstva kot posebne vede. Ni pa la knjiga namenjena samo znanstvenemu knjižničarskemu naraščaju, temveč tudi vsem našim številnim podeželskim, prosvetnim, šolskim in drugim knjižničarjem, tudi privatnikom, ki hočejo sistematično, na znanstveni in najmodernejši način urejati svoje knjižnice. Vsem tem bo ta Pirjevčev pregled knjižnic in knjižničarske tehnike mnogo koristil ter pomagal k enotnemu in praktičnemu ter preizkušenemu poslovanju knjižnic. Zato bi to knjigo moralo imeti n. pr. vsako prosvetno društvo in urediti po njej svoje knjižnično poslovanje. td. češki biblijski slovar Založba Kropač & Kucharsky v Pragi (Spa-lena ul 23) je izdala priročni biblijski slovar (Pririični slovnik biblickv), ki ga ureja p. dr. Pavel škrabal O. P. s sodelovanjem dr. T. Hu-deca, dr Ant Klevete, p. E. Soukupa O. P. ter dr Prokopa Švacha. lega obširno zasnovanega biblijskega slovarja je sedaj izšel I. del, ki obsega 724 dvostolpnih slovarskih strani ter 11 strani znanstvene bibliografije. Cena 195 K, vezan 220 K Uvodno besedo je napisal olomuški nadškof dr. Leopold Prečan, moravški metro-polit. Glavni delež pri tej češki biblijski enciklopediji ima p. dr. P, škrabal O. P,, ki je po končanih študijah na Biblijski šoli v Jeruzalemu dosegel kot prvi Čeh čast in pravice biblijskega doktorja pri Biblijski komisiji v Rimu. Ta svetopisemski slovar je nelo velikega znanstvenega pomena ter je urejen praktično tako, da se je kaj lahko informirati o vsem, kar se tiče svetopisemskega komentarja, krajev ali ljudi V abecednem redu so v slovarju po-riane informacije oseb, krajev, stvari in vsega, kar je v zvezi s sv. pismom ;n to s stališča današnje znanosti. Teksti sv. pisma so citirani po Vulgati, pri tem se prireditelji naslanjajo na češke prevode Svkore in Hejčla: povsod je natančno naznačen verz in poglavje, vsebina pa le z nekoliko besedami. Cehi so navoušeni nad izdajo tega biblijskega slovarja, ki bo prišel tako prav učencem bogoslovij, kakor tudi vsem kristjanom, ki bodo iskali v sv. pismu tolažbe svojemu času in sebi, in se bodo poglabljali v knjigo vseh knjig, sv. pismo, da bi ga mogli v nanašnji polnosti razumeti. Tudi našim bogoslovcem bo knjiga gotovo dobro služila ter jo priporočamo vsem, ki jih zanima študij sv. pisma. Ob škerjančevi novi simfonični pesnitvi Marenka Na novinarskem koncertu 1. decembra bo poleg Arničevega »Zapeljivca« doživela krst tudi druga slovenska izvirna simfonična pesnitev, ki je bila v rokopisu končana šele ta mesec, namreč L. M. škerjančeva koreogralska simfonična pesnitev Marenka. O tej pesnitvi smo se obrnili na merodajno mesto in dobili naslednjo razlago, ki bo gotovo zanimala prijatelje izvirne slovenske glasbene umetnosti Pobudo za to delo, ki ga je skladatelj Lucija« Marija Skerjanec napisal konec oktobra t. 1., je dala plesalka Marta Paulinova, ki je iz Cankarjeve novele »Spomladi« (Krpanova kobila) izdelala tekst za koreogralsko stvaritev, katera je na programu njenega plesnega večera. Po njeni zamisli je avtor napisal simfonično pesnitev, ki v smislu programske glasbe višje vrste ponazoruje potek dogodkov iz življenja delavskega otroka Marenke. Tako je nastala vrsta krajših značilnih glasbenih slik, ki so povezane med seboj z osnovno, tragično usodnostjo in okvirjene v obeležju, kakor ga pred-očuje Ivan Cankar. Posamezne faze glasbenih misli je mogoče opredeliti takole: Uvod ponazoruje vzdušje hiš dunajske delavske četrti (»zamolklo bučanje strojev iz tvornič, zvonki, nagli udarci kladiva ob jeklo, monotoni klic zidarjev — to je življenje in sonce teh oči«) in podaja problematiko Marenke (počenši s stavkom »Hitel sem v dolino«). Pojava Marenke je ilustrirana v vzdihih violončela in angleškega roga ter bežni pasaži solo-violine. V Mafenki pa je skrito živela predstava nekega drugega, boljšega sveta (Cankarjeva prispodoba z rožmarinom). V njej za-ki-pi želja boljšega življenja, toda po prvih vzponih pade in znova se oglasi ubijajoč trušč, sedaj le bolj kot odmev prvotnega, kateremu Marenka ne more zoperstaviti dovolj lastne moči. Njen motiv utone v pezi vsakdan^ga življenja. Vsa teža tega mesta pritiska na njeno sključeno jiostavo. Tedai nastopi jjojava lajnarja (»V veži je zaropotalo«). Poljudna fiopevka, veselo-žalostna, katero nakazujejo pihala, vzbudi v Marenki niz zatrtih hrepenenj, (»Marenka je vztrepetala. ustnice so se odprle, hotela se je nasmehniti«). Zaslišala je pesem v sebi, priklical jo je spomin, izvirajoč iz lajnarjevega naneva. Iz njegovega motiva vzraste napev njenega hrepenenja. Marenka sledi klicu po svobodi. Utrgala se je njena zastrta mladost. V hitrem begu iz sivega zi-dovja hiš se skuša rešiti v naravo, Marenka doživi naravo (»Travnik zeleni, nepokošeni... Tam, tam se širi neizmeren, valovi v soncu, veter gladi po njem s tiho dlanjo...«). Dan v naravi — jutro, poldan, večer. Toda bil je le privid. Marenka se zave, da je bilo to hrepenenje. Vse okoli nje je le tujina (Tujina je tukaj, razprostira se, molčeča, sovražna, do obzorja, v neskončnost.«). Nenadoma spozna vso grozo okrog sebe. »In ker je sf>oznala Marenka, da ni poti nikjer in nikamor, je sedla ob ulico, na kamenimi tlak.« »Naslonila se je ob zid in takrat je bilo, ko se je sklonila groza, smrti sami podobna, čisto blizu k nji, dahnila ji v lice ter jo prijela za roko ...« Delo je napisano v svobodnem slogu, za veliki orkester, ter je lepa glasbena ilustracija k Cankarjevi noveli, ki bo v koreografski interpretaciji plesalke Paulinove, kateri je namenjeno, samo še pridobilo. Nove slovenske skladbe Stanko Premrl: Trije samospevi za visok glas s klavirjem. Ljubljana 1940. Samozaložba. številnim izdajam svojih skladb je Premrl dodal spet novo zbirko samospevov, kar priča o neumorni delavnosti našega znanega skladatelja. Besedili k št. L Marija Dete je rodila in k št. 2. V Jeruzalemu vse že spi sta pesmi Karla široka, k št. 3. Luč z neba pa p. Kri-zostoma S e k o v a n i č a. Št. 3. je izšla že 1. 1929 kot priloga 4. št. Nove muzike v obliki dvospeva z nekaterimi spremembami v klavirskem delu. Sedanja izdaja je tudi transjioni-rana v višjo lego in je tako po zvoku prijetnejša. Premrl prestavlja svojstveno osebnost v slovenski glasbi. Glasbeno tkivo vseh njegovih del izhaja iz terene osnove in se tudi k njej vrača. V ta stalen okvir vklepa vsakovrstne sodobne glasbene pridobitve. Funkcija te strukture ima svoj izvor v odnosu med umetnostjo in življenjem, kar je pri Premrlu tako Crepričevalno. Prav v pioznanju vira inspiracije, i se dosledno opira na ustaljen življenjski nazor, postane jasno, zakaj najdemo Premrla v tisti skupini tvorcev, ki stremijo za poglobitvijo izraza, ne da bi težili k novi ureditvi v hierarhiji tehničnih sredstev Sicer so poti, po katerih vodi Premrl svoje glasbene misli, različne in pestro zapletene, toda cilj je le eden. To mu preostavlja neizpremenljivo idejo, ponazorjeno v enoviti glasbeni osnovi, v katero dosledno izpelje vse svoje glasbeno doživljanje. Nasprotno pa je velik poudarek na izrazu. V tem se kaže vsa Premrlova spretnost. Čeprav dela z nekaterimi omejitvami v izbiri sredstev, ni fiomanjkanja v njegovi lestvici izraznih možnosti, ki so diferencirane v drobnih niansah. Tako najdemo prisrčno pri-jKivednost in clegičnost v t. št., nežno čustvenost v 3. št., a v 2. št. kontrast liričnega in oramatičnega. Razsegi napevov v zbirki obsegajo čisto undecimo do velike tredecime; uporabljena je predvsem srednja lega, postopi so diatonični, ritem je pester, tako da se spevnost našemu čustvovanju prav prilega. Klavirski del je bogatejši in često prehaja v kromatične postope. Klavirska tehnična izvedba se naslanja na preizkušena sredstva. Od prvih dveh skladb zlasti druga ujjorablja sestavljene modulacije, medtem ko poslec.njo poživljajo nenadni tonov, ski prehodi. Forma prve skladbe je znana tro-delna pesemska oblika, tudi druga pesem se naslanja na to preizkušeno formo, vendar jo z njo zbližuje le značaj in ne strogo ponavljanje glasbene misli, ki je utemeljena v pesniški podlagi besedila. Zadnje delo je j>o obliki prosto in se dosledno izogiblje strogemu ponavljanju, s čimer se zasnova skupno z že omenjenimi tonovskimi prehodi stika s sodobnim glasbenim izrazom. Dr. R. II. * Nnša knjiga. Že zadnjič smo opozorili na oglasni časopis Jugoslovanske knjigarne Naša knjiga, ki ga urejuje Severin Sali in prinaša napovedi novih izdaj Jugoslovanske knjigarne. oziroma ocene že izišlih knjig. Sedaj za sv. Miklavža opozarjamo na zadnjo številko: v njej dobite sezname vseh mladinskih knjig, ki so izšle v zadnjem času in so v knjižni zalogi, pa Lord Rothermere umrl Časopisje je prineslo kratko vest, da je na Bermudskem otočju umrl lord Rothermere, v starosti 72 let. Rodil se je 26. aprila 1868. kot mlajši brat že umrlega lorda Nordclitfa. Njegov oče je bil londonski advokat. Lord Rothermere je bil lastnik večjega števila angleških listov, (med njimi tudi lista »Daily Mail«), s katerimi je imel velik vpliv na svetovno javno mnenje. Za prve svetovno vojne je bil v letih 1017-18 angleški letalski minister. V notranjepolitičnih trenjih je nekaj časa sodeloval z lordom Baldvvinom, pa se je kmalu ločil od njega; nekaj časa je bil tudi v zvezi z voditeljem angleške fašistične stranke sir Mosleyem. V zunanjepolitičnem jiogledu ie bil velik prijatelj Madžarov in madžarskega revi-zionizma. Nekateri so ga predlagali celo za lad-žarski prestol. Od leta 1929., ko je potoval po Nemčiji, je zastopal nemške težnje po reviziji versalllske pogodbe vsaj v pogledu kolonij. 2e leta 1930. je nastopal v angleški javnosti za Hit. lerja in je podpiral po prevzemu oblasti njegovo zunanjo politiko. Kako se Nemci pripravljajo za napad na angleške otoke Angleški letalci, ki se vračajo iz opazovalnih poletov nad Nemčijo in nad zasedenimi pokraji-nami, poročajo, da so se nemške čete zopet začele vaditi za napad na angleško otočje. Večje oddelke nemške vojske so opazili ob obali Rokavskega pre. liva med Calaisom in Boulogneom. Te čete so se vadile v plezanju po strmih obalah severozahodne Francije. Plezalcem so pomagali oddelki vojaštva ki so jim spuščali vrvi po strminah. Z ozirom na to menijo Angleži, da bodo Nemci v kratkem morda zopet poskusili vdreti v Anglijo. Pri tem se bodo bržkone poslužili padalcev, ki naj bi pomagali nemškim četam, katere bi se za njitni prepe. ljale čez Rokav, pomagali preplezati strme obale vzhodne in južnovzhodne Anglije. Oddelki nemške vojske so se začeli vaditi tudi na Norveškem. S čolni jih prevažajo v bližino obale, nakar morajo skočiti v vodo in plavati v po-polni bojni opremi nekaj metrov do obale. Nihče naj po nepotrebnem ne potuje v Nemčijo med 20. de> cembrom in 5. januarjem Ker morajo nemške oVžavne železnice tudi letos postaviti vso svojo moč v službo države za preskrbovanje vojaško in življenjsko važnih dobrin, zato bi o Božiču in za Novo leto lahko nastale v preskrbi z orožjem in prehrano motnje, če bi bile železnice preobremenjene s potniškim prometom. Zato vodstvo nemških državnih železnic prosi vse državljane, naj opuste vsa jx>tovanja zlasti na brzovlakih, razen če so res neobhodno fKitrebna. Da bo povsod čim večji red, bodo na posebnih postajah izdajali posebne karte, na podlagi katerih bo dovoljeno potovanje na večje razdalje. Kdor ne bo imel take karte, ne bo mogel potovati. ŠPORT Ljubljanski prvi razred in juniorji nogometnega razreda je renutno stanje na- slednje: Hermes 6 5 t 0 24:10 11 Jadran 6 4 0 2 16:12 8 Grafika 6 3 1 2 12: 9 7 Svoboda 6 3 1 2 14:17 7 Moste 6 1 2 3 16:13 4 Korotan 6 0 3 3 10:14 3 Disk 6 0 2 4 9:26 2 Juniorji I. razred: Ljubljana 4 4 0 0 21: 0 8 Hermes 4 2 0 2 8: 6 4 Slavija 4 2 0 2 7:11 4 Jadran 4 1 0 3 3: 9 2 Svoboda 4 1 0 3- 4:17 2 Juniorji II. razred: Mladika 4 3 0 1 12: 6 6 Grafika 4 3 0 1 8: 6 6 Mars 4 2 0 2 9:10 4 Korotan 4 t 0 3 6: 9 2 Moste 4 1 0 3 3: 7 2 4:0 (1:0) 1:1 (1:0) 3:0 (0:0) 1:0 (1:0) 2:1 (1:1) 4:1 (1:1) 3:0 (0:0) V prvem razredu krepko vodi Hermes ki ima tri točke več kakor drugoplasirani Jadran. Vse kaže, da bo siguren prvak in oa se bo drugo leto pridružil članom slovenske lige. v juniorskem prvem razredu vodi Ljubljana, ki ni izgubila nobene tekme in tudi ni dobila nobenega gola, kar je pač dokaz, da so njeni juniorji daleč najboljši v Ljubljani. Po štirih tekmah goldiferenca 21:0 — to je pač dovolj zgovoren dokaz za vrednost teama. — Slede nadarjeni juniorji Hermesa, ki so si nabrali 4 točke. Enako število točk ima Slavija, vendar pa je njena golniferenca že negativna, 9:12. Jadran in Svoboda pa imata vsak po 2 točki. V drugem juniorskem razredu vodi Mladika s 6 točkami. Isto število točk, pa slabšo goldiferenco ima Grafika, na tretjem mestu je šele Mars s 4 točkami. Ob koncu sta Korotan in Moste, ki sta si v štirih tekmah nabrala vsega skupaj vsak j>o 2 točki. Madžarsko nogometno prvenstvo V nedeljo je bilo ooigrano zadnje kolo madžarskega prvenstva (ostala je samo še tekma Bszkrt : Tokod), ki je dalo naslednje zanimive rezultate: • Ferencvaros :Szeged Csepel : Elektromos Szolnok : Tokod Bszkrt : Gamma Diosgvor : Torekves Haladas . Kispest Salgotar jan : Ujpest ___ Veliko presenečenje je prišlo iz Salgotar-jana, kjer je domači klub hudo premagal Ujpest Ferencvaros je brez posebnega truda premagal tretjeplasiranega Szegeda. Haladas se je z visoko zmago rešil zadnjega mesta, na katero je prišel TOriikves. Stanje prven Ferencvaros Ujpest Szeged Diosgyor Csepel Szolnok Elektromo« Salgotarjan Bszkrt Tokod Gamma K ispest I lalaoas Torekves Italijansko nogometno prvenstvo Preteklo nedeljo je bilo v Italiji odigrano osmo kolo ki je prineslo naslednje rezultate: Bologna :Novara 1 : 0, Ambrosiana • Napoli t : 0, tudi nekaj člankov o pravljici sploh (T. Debeljak) ter o slovenski mladinski literaturi (Fr. Jeseno-vec). Še posebej pa ie ta list vreden pozornosti z grafičnega stališča, kajti Zadružna tiskarna se je [»trudila, da je vsak oglas jiostavila res z vso iznajdl jivostjo tiskarske umetnosti • ter jo s tem ustvarila sebi najboljše spričevalo. je na sled nje: 13 11 2 0 34:21 24 13 9 1 3 39:29 19 13 6 4 3 27:22 16 13 7 2 4 44:36 16 13 4 6 3 34:27 14 13 6 2 5 28:31 14 13 6 1 6 27:22 13 13 5 9 3 23:23 13 13 4 3 5 27:28 11 12 4 3 5 22:31 11 t 3 4 1 8 26:30 9 13 4 1 8 23:31 9 13 2 2 9 18:38 6 13 2 ! 10 15:39 5 Livorno : Genova 2 : 2, Triestina : Juventus t : t, Roma : Lagio 1 : 1, Torino . Fiorentina 6 : 2, Ata-talanta : Milano 2 : 1, Venezia : Bari 1:1. — V prvenstveni tabeli je zdaj na prvem mestu Bologna, za njo pride Juventus, tretja pa je Fiorentina. Češko nogometno prvenstvo V jesenskem delu češkega nogometnega prvenstva je sedla na čelo tabele praška Slavija. Češko nogometno prvenstvo je letos imelo prav močno konkurenco, s katero sta se morala stara mojstra Slavija in Sparta trdo boriti. Tekmam je prisostvovalo letošnjo jesen 392.000 gledalcev, kar je prav gotovo izredno lepo število, zlasti če pomislimo, v kakšnih časih živimo in v kakšnih živi tudi Češka. Kljub vojni se tedaj tam zanimanje za nogomet ni prav nič zmanjšalo. Vse tekme so bile izredno lepo obiskane in nogomet je bil na stari višini, kakor v nekdanjih zlatih časih. Največ golov je v jesenskem delu prvenstva zabil član praške Slavije Bičan — 23. Za njim pa prihaja Kareš, član kluba Bohemians, ki je zabil 15 golov. Tabela jesenskega prvenstva je naslednja: Slavija 11 8 1 2 55:21 17 Šparta 11 7 1 3 33:16 15 Prostejov 11 6 1 4 28:21 13 Plzen 11 6 1 4 32:32 13 Bohemians 10 6 1 4 23:21 12 Vikt. Žižkov 11 5 2 4 25:31 12 Kladno 10 4 3 3 23:21 11 Viktorija P. 11 4 2 5 21:27 10 Bata 11 4 2 5 22:30 10 Pardubice 11 3 3 5 16:14 9 Liben 11 1 2 8 14:34 4 Židenice U 2 0 9 16:39 4 Na Norveškem so zabranjena vsa zborovanja športnih organizacij. Vendar upajo Norvežani, da bodo mogli izvesti svoj mednarodni program v smučanju doma in v tujini. S treningom so pričeli skakači na znani Hannibal-skakalnici v Kongsbergu, slovitem gnezdu najboljših norveških skakačev, Svojo odlično formo so pokazali Birger Ruud, Myrrha, Kongsgaard, o katerem so pisali, da je padel, Ulland in že nekateri. Žal ni med njimi Asbjorn Ruud, tretji svetovni prvak iz dinastije Ruudov, ki se je preselil v Nemčijo. »Uustrovane sportske novosti«, 59. številka, imajo več zanimivih člankov, med katerimi zlasti opozarjamo na naslednje: »Dva slučajna gola in Concordia je postala jesenski prvak Hrvatske lige.« — Asboth in Gabory trdita, da v Osijcku ni bilo nobenih afer s Punčecom. — Samo še Ljubljana in Železničar lahko postaneta prvaka Slovenske lige. — Prepričljiva zmaga hrvatskih boksarjev nad slovenskimi. — Revija najboljših svetovnih tableteniških igralcev v Zagrebu, — Razen teh člankov je v številki še mnogo drugih zanimivih paberkov. Posamezno številka velja 1 din ter jo je dobiti v vseh trafikah. Slovenskim atletom pred praznikom TovariSi! Samo Se nekaj dni nas Jo« od našega največjega državnega praznika narodnega zedinjemja, ki ga športniki proslavimo na prav slovesen način, » tradicionalnim .Tekom zedinjenja« Ob času pa, ko bi morali' la' praznik praznovati S» mnogo bolj slovesno kakor kdaj koli prej iu ko bi morali pokazati, da med nami ni sovraštva in sporov, ampak da smo si kakor bratjo med seboj, člani en" veike družine in vredni sinovi naše drage domovine velik« in močne Jugoslavije, vlada v naših Športnih vrstah velika nesloga, ki grozi, da uniči delo naših delovnih moz. Športniki! Spor je že tako hud, da je videti, <1* se atlet!, katerih vodstvo pripada eneinu taboril, ne bodo smeli udeležiti tekmovanj nasprotnega tabora, f čimer se mi atleti prav gotovo ne strintamo. VpraSan) vas, kako dolgo bo Se to trajalo! Videti je, da se nekateri atleti ne bodo smeli udeležiti Teka zedinjenja1. ki ima sicer štmrtni, predvsem pa globok narodni P°: men: saj praznujemo dan, ko so se trije jugolovnnski n n rodi združili v veliko in močno državo Jugoslavijo. „ , J®1?, f'ns" >'n smn športni ki-tekmovalci — ne P" svoj krivdi — razdeljeni v dva tabora. Ali se ne n' nmgll prav na tn dan zedinit.i vsi, ki bo proti spor« v slovenski atletikit 1 Atleti, naprošam vas kot 5port.nl tovariš. Ha »* polnostevilno udeležite te tradicionalne manifestacije ter želim, da hi vsi skupno nastopili rine 1. decembri; nn .Teku zedinjenja«. Ta naš skupen nastop naj bi Ml zgled športne sloge, ki vlarin v vrstah tekmovalcev bomo s tem nastopom dali pobudo funkcionarjem dveh taborov, ria bodo tn neljubi srvor rešili v 7„riovol.i«tv0 uoen nasprotujočih Bi strani. " Kirn Lado. Zanimivosti o Kanadi Kanada j« druga angleška puščica. Ce bi prva, lo je Anglija sama, oziroma angleška vojna industrija, zgrešila svoj cilj, ostane v tulcu* še vedno druga puščica. Kancler rajha je nekoč rekel, da bo zbrisal angleška mesta. Takrat so bili nekateri skeptični. Po tragediji v Coventryju, Birmingha-mu, Southamptonu in Bristolu je svet spoznal, da nemško letalstvo v resnici izpolni to grožnjo. Seveda se pri tem tudi lahko vprašamo, ali ne bodo prav tako zravnana z zemljo nemška mesta; tega jie vemo, ker doslej še nobeden angleški državnik ni izrekel te grožnje. Udarec na Coventry in druga industrijska mesta ni bil samo globoko v človeško srce segajoča tragedija, ampak tudi huda izguba za angleško vojno industrijo. Pravočasno so bile ustanovljene v Kanadi velike letalske tovarne in šole za angleške letalce. Tako misli Anglija v Kanadi nadomestiti to, kar bi ji Nemci uničili v Evropi. V zvezi s tem je važno omeniti skupni obrambni načrt za zahodno, to je ameriško poloblo, ki je bil sklenjen 17. avgusta letošnjega leta. V Evropi smo takrat bolj malo vedeli o notranjih borbah v Kanadi in USA za in proti temu skupnemu obrambnemu načrtu. Ne smemo namreč prezreti, da je bila Kanada takrat v vojni z Nemčijo, USA pa so bile in so še nevtralne. Pa tudi v Kanadi sami so se po francoskem zlomu pokazale razpoke zlasti med Francozi v Kanadi. Bali so se, da bo prišlo do pomembnega notranjega razkola, ker so med Francozi mnogi reakcionarni in avtoritarnim režimom naklonjeni ljudje, ki so začeli razširjati močno protivojno propagando. Zato je zanimivo pogledati kanadsko ustavo in njen notranji ustroj. Na ta način bomo še najbolje spoznali, če morda s te strani grozi Angliji kaka nevarnost. Kanada je zelo velika, ima pa samo 11,200.000 prebivalcev. Osnova za kanadsko ustano so angle-6ko-amerikanska akta iz leta 1876., po katerih so posamezne province zvezane v federacijo, ostalo državno in politično življenje pa naj sloni na istih načelih kot na Angleškem. Kanadski parlament sestavljata poslanska zbornica in senat. Kralja zastopa generalni guverner. V njegovem imenu daje guverner svoj pristanek na zakonske predloge. Ko je angleški kralj Jurij VI. lani obiskal Kanado, je vse te posle satn izvrševal. Tako je prišel v parlament, je proglasil nekaj zakonov in je tudi sam sprejel poverilnice novega ameriškega poslanika v Kanadi. Kanada je zveza devetih provinc: Alberte, Angleške Kolumbije, Manitobe, Saskatschewana, On-tarija, Quebeca, Nevv Brunsvvicka, Nove Škotske in Otokov princa Edvarda. Te province so ohranile mnogo samoupravnih pravic. Tako imajo po večini svojo avtonomno zakonodajo (njihova zakonodajna telesa imajo razen Quebeca samo enodomni sistem). Vlada v Ottavvi pa ima pravico razveljavitve zakonov, sprejetih v posameznih provincah če so proti državnim koristim, oziroma če se n£ strinjajo z ustavo in državnimi zakoni. O kanadskem prebivalstvu: V Kanadi je rojenih 8 milijonov ljudi, 1,200.000 se jih je priselilo iz drugih krajev angleškega imperija, 350.000 iz USA, ostali pa so od drugom. Po narodnosti je v Kanadi: 2,700.000 Angležev, 1,300.000 Škotov, 1.200.000 Ircev, 3 milijone Francozov in 500.000 Nemcev. Kanadski Francozi, ki žive po večini v provinci Quebec, so ohranili svoj jezik in svojo kulturo. Quebec ima nekaj posebnih pravic, kot že omenjen dvodomni samoupravni parlament, ima pa tudi pravico, da sme vsakikrat poslati v skupno državno poslansko zbornico 65 članov, druge province pa jih volijo toliko, kolikor jih po skupnem ključu odpade na število prebivalstva v dotični provinci, v nasprotju z evropskimi Francoji imajo kanandski Francozi mnogo otrok. Ce bo šlo tako naprej, bo v 5 letih Francozov toliko kot v&eh ostalih Kanadčanov. Kanada je neizmerno bogata in velika. Mnogo j evropskih revežev bi lahko sprejela in jih prehra- ' njevala. Toda vrata v Kanado so zaprta. Le kakih 10.000 do 15.000 priseljencev letno sprejmejo v svoj paradiž. V Kanadi sta dve glavni stranki: liberalna in narodno-konservativna stranka. Delavska stranka se imenuje Cooperative Commonvvealth Federation. Nacionalna unija je francoska stranka z avtoritarnimi tendencami, ki je vladala v Quebecu v letih 1936. do 1939. Ko se je malo pred vojno napovedjo Nemčiji postavila proti predsedniku vlade Macken-zie Kingu, je od prejšnjih 76 izgubila 61 poslancev. Liberalci, ki so podpirali predsednika vlade in vstop Kanade v vojno in so imeli prej 14 poslancev, so dobili sedaj 68 jx>slancev. Dne 9. septembra 1939 je Kanada napovedala vojno Nemčiji, Od takrat je njena glavna naloga, graditi letala in izdelovati orožje ter mimicijo, tako da teče iz Kanade velikanski veletok orožja na Angleško. Kanada je poslala tudi nekaj svojih čet na evropsko bojišče. Kanadsko vojsko sestavlja milica 4CC0 mož in 87.000 mož broječa rezerva. To je naravnost neznatno z ozirom na veliko razsežnost te države. Med svetovno vojno je bilo v Evropi pol milijona kanadskih vojakov. Gradnja novih ladij v Kanadi Kanadski prometni minister Howe je izjavil v parlamentu, da so zaključena pogajanja, po katerih bo zgradila Kanada 18 novih trgovskih parnikov za Anglijo. Nadalje je izjavil, da sedaj izdelujejo v Kanadi že vse vrste orožja, ki prihaja v poštev v sedanji vojni. Upa, da bo začetek novega leta močno j>ovečano izdelovanje oklopnih vozil. V kanadskih tovarnah streliva izdelajo vsak mesec dva milijona kosov streliva raznih vrst. V Združene države in na Angleško so poslali delavce, da bi se tam izučili za strokovnjake v oboroževalni industriji. V programu imajo 100 letališč za iz-učevanje novih pilotov. Že pred koncem letošnjega leta bo večina teh letališč obratovala. Ptuj Urejevalci izložbenih oken kar tekmujejo, kdo bo lepše uredil izložbo za sv. Miklavža. Bes ima nekaj trgovin prav čedne in okusno urejene izložbe, da se za hipec zmotiš, misleč, da si v velikem mestu. Kaj kinalu te opomni zverižen tlak in že naslednja izložba, da so tvoje sanje ničeve. Lepo urejenih izložb je le malo. Še v »strogem centruc so izložbena okna, ob katerih začutiš zadah po zatohlosti, ki te objame, ko stopiš v trgovino. Tudi ulice starinskega mesta, kakršno je Ptuj, mnogo pridobijo na mikavnosti, če imajo urejene izložbe, kajti tudi izložbena okna so del mestnega obraza Ivatarinin sejem letis ni bil tako bogato založen kakor v boljših časih, Kupcev sicer ni manjkalo ln tudi prodajalci so bili živahni, nepopustljiva draginja pa je razdirala kupčije. Največ je bilo izdelkov domače obrti, manj industrijskih, še manj manufakture. Zeio živahno trgovanje je bilo na Bregu. Kot neizogibni obiskovalci sejmov so prišli tudi razni dolgoprsteži vseh mogočih kalibrov, vendar jim žito ni šlo v klasje, saj si mogel vsaki čas videti, kako brkati orožnik žene >ce-fizlja«. Novo mesto Proslava zedinjenja. Prosvetno društvo v Novem mestu priredi s sodelovanjem drugih katoliških organizacij SDS, FO in DK na predvečer praznika zedinjenja slavnostno akademijo z bogatim in pestrim sporedom. K prireditvi, ki se skrbno pripravlja, vljudno vabimo novomeško javnost. Znižana vstopnina 8, 6, 4 in 2 din. Predprodaja vstopnic v trgovini Krajec. Poverjenišivo Združenja reiervnih oficirjev v Novem mestu najvljudneje vabi vse gg. rezervne oficirje, da se udeleže slovesne službo božje v kapiteljski župni cerkvi na praznik Zedinjenja dne 1. decembra -940 ob 9 do|>oldne. Zbor vseh gg. oficirjev 10 minut prod 9 pred farno cerkvijo. Ob 10 do|K>ldne zbor vseh gg. rezervnih oficirjev v mestni posvetovalnici. (Pozdrav in informativni nagovor tov. predsednika.) Vsi gg. rezervni oficirji, ki imajo uniforme, se morajo obvezno udeležiti slavnosti v uniformi, vsi ostali v civilu z znakom — nečlani brez njih. Radeče pri Zid. mostu Oddelek finančne kontrole v Radečah poziva v svojem razglasu vse vinogradnike in proizvajalce žganja, da takoj prijavijo svoj pridelek vina in žganja. Prijavi je zavezan vsak posestnik-vinogradnik in tisti, kdor žganje proizvaja, četudi le za domačo uporabo. Kdor se ne bo držal omenjenih predpisov, ga v slučaju, da stavi neprijavljeno vino ali žganje v promet, zadenejo stroge kazni, predvidene za tihotapstvo. Prijave sprejemajo tudi občinske pisarne, ki so taven sedeža oddelka finančne kontrole v Radečah; na licu mesta pa le 30. t. m. in to organu fin. kontrole, ki obiskuje te dni v 'o svrho posamezne vasi. Kako dolgo še! V nedeljo je igralo Prosvetno društvo »Kmetska knjžnicac v novem prosvetnem domu božični igrokaz: »Logarjeva sirota«, ki je po zaslugi režiserja in igralskih članov lepo uspel. Toda na predvečer, t. j. v noči od sobote na nedeljo, pa so neznani — a vendar znani — pobalini smatrali za potrebno, da iz gole zavisti zopet izkažejo svojo mržnjo do našega prosvetnega dela, ki vedno uspešneje rodi lepe kulturne sadove, s tem da so na baraki blizu Narodnega doma zažgali reklamni lepak za imenovano igro. Ob tej priliki se moramo zopet spominjati onih temnih časov, ko so nam po petkrat za vsako predstavo raztrgali in zažigali reklamne plakate, ko nam je bilo vsako društveno delo radi ljudi iz istih vrst povsem onemogočeno, ko nismo smeli prepevati naše slovenske pesmi. Takrat 6mo morali molčati, ker ni bilo za nas pravice, a danes, ko je preganjanje in zatiranje mimo, moremo pogumno in odločno vreči v obraz vsem tem zlikovcem in tistim, ki s tihimi nasmehljaji odobravajo to nepošteno in nečastno borbo, daleč od vsake srčne kulture, zaničevalne besede: »To ni le nagajivost, to je zakrknjena pokvarjenost!« In kje je mesto takim ljudem, dobro vemo! Z odhodom učiteljev g. Bratnka in g. Božiča je ostala tukajšnja ljudska šola brez moške moči, kar se zlasti pozna pri obrtni šoli, kajti same učiteljice — ki jih je na naši šoli kar deset — pač niso kos, da bi uspešno krotile razposajene »raj-sarje«. Prosimo inerodajne oblasti, da bi čimprej CRANDVISIBL^^ ^ ImtjctzHd 'med nalivnimi peresi' Dobi se t vseh boljših papirnicah in knjigarnah nastavile na našo šolo vsaj eno moško učno moč, da se bo poznala na šoli krepka roka moškega vodstva! šafarsko pri Ljutomeru Roditeljski sestanek. Pred dnevi se jn vršil lepo obiskan sesianek roditeljev v tukajšnji šoli. Zopet lep dokaz, kako znajo starši domačini ceniti delo učiteljstva Dokazuje pa tudi zavednost, ki stoji vedna na braniku proti tistim, ki jim odrekajo pravico do prave verske in nacionalne vzgoje. Zanimivo je dejstvo, di so tokrat prišli tudi tisti, ki so svoje otroke poskušali radi uvedbe slovenske katehizacije pošiljati v sosednjo šolo. Samo 15 staršev je bilo nezadovoljnih, a sedaj se je še to Število precej skrčilo. Koncert harmonikarjev solislov. Preteklo nedeljo je bil pr-idinet vsega zanimanja koncert harmonikarjev, ki je bil v naši šoli. Ta priredilev je odlično uspela. Nastopili so harmonikarji, gojenci šole učitelja Kuharja Ivana. Njegovo tiho in požrtvovalno de'o je prišlo posebno v zadnjem času močno do izraza. Koncertna dvorana jo bila do zadnjega kotička jx>lna in mladi solisti so želi prisrčno in pogosto odobravanje. Veliko zanimanje jo vladalo mod domačini, ki so tudi tokrat dokazali povezanost s tistimi, ki so koncert priredili. V naši sredini smo opazili tudi mnogo gostov iz Ljutomera. Čisti dobiček jo namenjen božični obdaritvi najrevnejših šolskih otrok v Ša-farskem. Vrhovo pri Radečah Te dni je bil pri nas komisijski ogled za gradnjo nove šolo. Komisija, sestavljena v glavnem z zastopnikov Prosvetnega oddelka kr. banske uprave, gradbeno-tehničnega oddelka, okrajnega načelstva v Krškem in radeške občine, je imela nalogo, da izbere zaenkrat samo primerni prostor za zgraditev šolskih prostorov. S tem je storjeno prvo konkretno dejanje, da bo naša prijazna vas prišla po dolgoletnih prošnjah in prizadevanjih do svoje šole. V novo šolo bodo hodili šoloobvezni otroci iz vasi Vrhovo, Prapretno, Log, Loška gora in delno iz Hotemeža, ki morajo sedaj vsi obiskovati radeško šolo, do katere imajo nekateri otroci 8 km. Poleg udobnosti za naše otroke pa bo šola za našo obsavsko vas tudi lepa pridobitev, kar bo gotovo dvignilo ugled našo »Martinove vasi«. Otroški kotiček Hilhževe čudovite dogodivščine (165) Nekdo se priplazi v sobo in gre h kraljevi pisalni mizi. Nato odpre neki predal in vzame iz njega zvitek listin. Cevi nemških topov ob Rokavu, naperjene proti Angliji. (166) Skozi luknjico je Mihec vse zelo natančno videl. Ničesar mu ne uide. Vidi kako je tat predal zopet zaprl, se splazil nazaj skozi okno in izginil. »Tukaj pa nekaj ne bo v redu,« si je rekel Mihec. Alphonse Dandets 103 J a k e e Prevedel Fišer Frane »Tri leta,« je odgovoril Jakec. »No, prav; to pomeni, da si močnejši kot izgledaš ... Pojdi k Eyssenoecku v tisto veliko hišo v ulici Oberkampf. Nekaj dnevničarjev Potrebujejo. Reci «pritiskaču», da te je Bala-ire poslal... In sedaj lahko plačaš liter vina.« Jakec je plačal liter vina in odšel, kamor fp ga poslali. Eno uro pozneje je že bil pri Eyssendecku sprejet za delavca z dnevnim zaslužkom šest frankov in se vračal po ulici Fau-hourg du Temple. Hodil je j>onosno, bleščečega pogleda in dvignjene glave ter iskal stanovanje, ki bi ne bilo predaleč od tovarne. Večer se je spuščal in na ulici je bilo vse živo, kajti Ponedeljek je v teh predmestjih prazničen dan. Na dolgi, strmi ulici je vladala velika gneča; [judje so hiteli v mesto, drugi so se spet vra-cali proti stari mestni meji. Vinotoei so bili tako polni, da so ljudje stali po hodnikih. Med širokimi dvoriščnimi vrati so stali vozovi in dvokolnice in njih štrleče ojnice so dokazovale, (la je dnevno delo končano. In kakšen vrvež je vladal ob prekopu! Na s peskom jjosutem trgu. Po katerem neprestano švigajo ročni vozički, napolnjeni z živežem, cenenim sočivjem in ribami, so revne delavke — žene, ki jih je delo v tovarni oc.trgalo od domačega ognjišča, kupovale večerjo za svojo družino v trenutku, ko "i že morala biti pripravljena. Jakec je stopal med to gnečo, dvigal glavo "i iskal v zadnjih ostankih dnevne svetlobe napise hiš in ulic. Bil je srečen, pogumen, poln ijpov in komaj je čakal, da bo ze začel svoje "vojno življenje delavca in študenta. Suvali so ga in odrivali, toda on ni ničesar zapazil, Ni čutil mraza mrzlega decemberskega večera in ni slišal malih razmršenih delavk, ki so hiteč mimo njega govorile: »Glej no, kako lep fant!« Zdelo se mu je, da se vse predmestje z njim veseli, zaupa in da mu vliva poguma s svojo venno dobro voljo, ki je pač značilna za pariški brezskrbni in lahkotni značaj. Zazvonilo je Avemarijo in čutilo se je, kot bi nekaj pomirjevalnega, ubranega padlo med hitečo, glasno množico. »Kako lepo je živeti! Kako prijetno bo delati!« si je Jakec govoril med potjo. Nenadoma je zadel ob veliko, štirioglato košaro, polno suknenih klobukov in čepic. Pogled na Krošnjo, naslonjeno na zid, ga je spomnil Belizarja. Bila je videti njegova in v tej slutnji ga je še bolj potrdil pogled na vrata, ob katerih je bila prislonjenn; iz n jih je dišalo po smoli in usnju, a v široki stekleni izložbi so bile dolge vrste močnih, z bleščečimi, krepkimi žeblji obitih čevljev. Jakec se je sjx>mnil večnega trpljenja svojega prijatelja krošnjarja in njegove neizpol-njive želje jh> čevljih, ki bi bili narejeni po nieri. Pogledal je v prodajalno in res zagledal v njej smešno in sključeno krošnjarjvo postavo; še vedno je bil tako gro, pač pa snaž-nejši in bolje oblečen. Jakec je bil zelo vesel, da ga je našel: potrkal je dva al; trikrnt na šipo in ker se nikdo ni obrnil, je vstopil. Krošnjar je silno pazljivo ogledovul čevlje, ki mu jih je kazal trgovec in Jakca niti zapazil ni. Ni kupoval čevljev zase, temveč za otročička štirih ali petih let, ki je bil bled. zabuhel in ogromne glave, ki se je vrtela med strašno ozkimi rameni. Medtem ko je čevljar malčku pomerjal čevlje, mu je Belizar govoril ljubeznivo in s sladkim nasmeškom: »Oho, gre dobro, kajne? Ti pristoja prijateljček. kajne? ... Kako na toplem bodo te drobne petice...« ■ Ko je zagledal Jakca, ni bil nič kaj posebno presenečen. »Ah, glej no. — Vi ste?« je dejal mirno, kot da bi že prejšnjega večera bila skupaj. »Ej, dober dan, Belizar. Kaj počenjate tu? Ali je vaš ta malček?« »Oh. ne. — Oo' gospe Webrove je...« je odgovoril krošnjar in vzdihnil, češ, »kako rad bi, da bi bil moj.« Nato se je obrnil k prodajalcu: »Ali so čevlji dovolj široki? ... Da bo lahko iztegnil prste ... Tako mučno je, če ima človek čevlje, ki so premajhni.« Ubogi zlodei je obupano pogledal svoje čevlje in pokazal, aa je sicer dovolj bogat, da lahko kupi po meri čevlje malčku gospe \Ve-brove, da pa še nima sredstev, da bi tudi sebi enake priskrbel. Potem ko je dvajsetič vprašal otroka, če mu dobro pristojajo in mu ukazal, oa je hodil pred njim in tolkel s peto f>o tleh, je končno vzel iz žepa veliko rdečo volneno denarnico s pentljami, poiskal nekaj belih novcev in jih r važnim, zamišljenim obrazom izročil čevljarju ... Nato sta šla ven. »Kam boste krenili sedaj prijatelj?...« je vprašal Jakca s tistim pomenljivim glasom, za katerim je treba razumeti: »Ce pojdete v tej smeri, imam jaz opravkov v drugi smeri.« Jakec je čutil njegovo hladno obnašanje in si ga ni vedel razložiti. Dejal je: »Pri moji veri, res ne vem, kam na} grem. Dnevničar sem pri Eysendecku in iščem stanovanje, ki bi ne bilo predaleč od tovarne.« »Pri Eysendecku?« je dejal krošnjar, ki je dobro poznal vse pariške tovarne in vedel, da je mogoče priti tja samo z oobrimi spričevali. Gledal je Jakca in mežikal z očmi. Jakec se je spomnil na knjižico in takoj jqu jc postalo vse jasno. Tsto se mu je primerilo z Beliznrjem, kot takrat z Rivalsom. Tudi ta misli, da je ukradel šest tisoč frankov ... No, ko je Beii-zar zvedel, kako je prav za prav bilo v Indret-ju, ko je prečitnl direktorjevo opravičilo, se mu je obraz nemudoma zjasnil. — Ljubezniv smehljaj mu je spreletel obra.z, kot v dobrih starih časih: »Poslušajte, Jakec. Prepozno je, da bi šli h kakšnemu stanodajalcu. Pojdite z menoj; sem neodvisen imam veliko stanovanje in prenočili boste pri meni... Nekaj... nekaj... imenitnega bi vam predlagal..., pomeniva se pri večerji... Torej na pot.« In tako so odšli vsi trije proti Belizarje-vemu stanovanju na ulico des Ponoyaux: Jakec, Belizar in mladi Weber, čigar novi čevlji so na glnnkem tlaku delali velik trušč. Spotoma je Belizar povedal Jakcu, da je njegova sestra, ki je stanovala v Nantesu, postala vdova, da se je z njo vrnil v Pariz, da ne hodi Več po deželi in da kupčija ne gre tako slabo... Od časa do časa je prekinil svoie pripovedovanje in zavpil svoj običajni: »klobuki... klobuki... klobuki...!« Ko e računajo 4v<>Jn<>. Najmanj*! toenoh ia mali oirlaa IS din. - Mali •Klani ae i>l»CuJeju tako] pri naroČilu. - Pri oranih reklamnega inačaja ae računa aftokoloiiuka. 1 mm visoka eatltna »rutica po I din • Za »lKiueue oilsrovora dede nallb aelaaov treba priložiti luninko. illlUlJU Hlapca sprejmem takoj. Ljubljana, Jernejeva 14. Več čevljar, pomočnikov takoj sprejme: Kolničar Franc, Duplje pri Kranju Dva krojaška pomočnika dobra, za veliko komade, sprejmem. Ponudbo na : Blaž Breznik, Split, So-kolska ulica. »REALITETA« zavod za nakup In prodajo nepremičnin je samo v LJubljani, Prešernova ulica 64, I. nadstr. Telefon 44-20 Prodam stavbno parcelo ca. 500 m1, za 20.000 din na periferiji Ljubljano. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 18151. Posestvo naprodaj na periferiji Ljubljane -in to: lepa hiša, veliko gospodarsko poslopje — 25 oralov vrta, njiv ln gozda. — Informacije: Emonska cesta 25. Velika hiša dvonadstropna, v mestu Celju, naprodaj. Ponudbe na podruž. »Slovenca« v Celju pod »Dvonadstropna hiša« št. 759. Zemljišče 5600 m2 v bližini Rakovnika, prodam po 14 din meter. — Telefon 45-56. (p BBB1 Natečaj V načrtu je izpopolnjenje pihalnih in godalnih orkestrov v naših vojaških godbah z večjim številom orkestrskih godbenikov solistične kvalitete Reflektantje bodo sprejeti v pogodbeno službo z letno plačo 24.000 din ter bodo imeli pravico na brezplačno odgovarjajočo podčastniško uniformo. Kandidatje naj pošljejo prošnjo za sprejem v pogodbeno službo na Ministrstvo vojske in mornarice s priložitvijo sledečih listin: I. spričevalo o državljanstvu; 2. krstni list; 3. potrdilo sodnih oblasti, da niso pod sodno preiskavo ali v sodnem postopanju sploh in da niso obsojeni; 4. potrdilo policijske oblasli, da so dobrega obnašanja; 5. dokaz o opravljeni vojni obveznosti. Poleg posebnega zdravniškega pregleda bo vsak kandidat moral delati tudi strokovno-glasbeni izpit pred strokovno sprejemno komisijo. Dj. M. št. 2597. Pisarna referenta za godbo v generalštabnem oddelku ministrstva vojske in mornarice, 23. novembra 1910, Beograd. ■■■■BHanHaaaaannBHHBnBBaaMnaRBMaaaBH»enBBB Natečaj Ministrstvo vojske in mornarice potrebuje mrtvaško koračnico ki bi bila komponirana na temelju naših narodnih in cerkvenih motivov in ki bi odgovarjala naši narodni in cerkveni glasbi ter verskim čustvom našega naroda. Komponiranja omenjene koračnice se lahko udeleže vsi komponisti naše države, ki bodo konkurirali pod sledečimi pogoji: 1. Koračnica mora biti primerna za korakanje pri pogrebu vojaških osebnosti. Tempo: počasi. Melodija in harmonija na podlagi naše narodne in cerkvene glasbe. Instrumentacija za pihalni sestav naših vojaških godb. 2. Partiluro in orkestralne dele poslati na: Ministrstvo vojske in mornarice, referentu za muziku, z navedbo gesla na zaprti kuverti, v kateri se nahaja ime, priimek in naslov komponista. 3. Rok za oddajo je 15. marec 1941. Sprejete koračnice bodo nagrajene s 1. nagrado 3000 din, z II. nagrado 2000 din ali s III. nagrado 1500 din, kakor jih bo pač ocenil poseben sodniški zbor, ki ga bo odredil minister vojske in mornarice, Nesprejete koračnice bodo komponistom vrnjene po občinskih oblastih. Dj. M. št. 2534. Pisarna referenta za glasbo v generalštabnem oddelku ministrstva vojske in mornarice, 22. novembra 1940, Beograd. • I »J Moško kolo rabljeno, z novlmt plašči »Dunlop« ter s paketnim nosačem zadaj, ev. štev. 177463, na okvirju št. 11961, je bilo ukradeno. Kdor o njem kaj ve, naj to prijavi proti nagradi orožnlški postaji. Tatvino je izvršil mlad fant, nizke postave, s sivo obleko in kapo. Službe iscejo Organist išče službo. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 17934. (a Šivilja gre šivat na dom. Flor-janska 19. Šivilja vajena gostilne ln trgovine išče službo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 17351. (a 16 let staro dekle išče službe k mali družini kjer koli, po možnosti na Jesenicah. Ponudbo podružnici »Slovenca« na Jesenicah. (a Kupimo Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE. juvelir, Ljubljana VVolfova ulica št. 3 Vsakovrstno zlato b r 11J a n t e tn srebro kupuje po najvišjih cenah A. Božič, Ljubljana Frančiškanska ulica > Srebro, drage kamne tn »8akovr«tno zlato kupuje po najvujlh cenah Jos. Eberle, LJubljana Tyrševa 2 (palača hotela _Klon"l LIH »KREK0« perilo najlepše darilo! Miklavž kupuje srajce za gospode, deške srajce, damsko perilo - še vedno po izredno nizkih cenah pri »KRŠKO« Tavčarjeva 3, Tyrševa 31 Vsak petek namočena polenovka pri I. Buzzolini, Lingarjeva ulica 1 (za škofijo). Triciklje najboljše Izdelave, r prt-ma gumami. Vam dobavlja Mehanična delavnica Suštaršič - Ljubljana — Tyrševa 13 (Flgovec) — levo dvorišče. Ovčja kožuhovina jogenčkove ln ovčje kože dobite v vsaki količini najceneje pri Ivanu Bab-nlku, Dobrunje pri Ljubljani. fl Vagon bukovih drv suhih, rabim za zamenjave prlma dalmatinskih suhih fig za žganjekuho. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 1S225. ilBil Kupimo stare tovorne in osebno avtomobile. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Plačamo takoj« št. 18236. Bencin je drag in trajna skrb. zato si pustite predelati Vaš tovorni ali osebni avto ali stabilni motor na pogon z ogljem v -Specialni delavnici za plinske generatorje — Ljubljana, Tyrševa 13 -(Figovec). Krojači! Izšla je knjiga modernih moških krojev s 50 slikami raznih konstrukcij, tabel ln navodil. • Lahek opis Izdelovanja. Neobhodno potrebna vsem krojačem, ki se žele Izpopolniti v modernih krojih. Cena knjige 50 din. - Kdor pošlje denar naprej, dobi knjigo fran-ko. — Razpošilja: »RUBENS« umj. nakl. zavod, Zagreb, Tomičeva 4 (Bregovlta). Gumbnice, gumbe, plise, monograme, entel, ažur fino in hitro izvrši Natek & Mikes Ljubljana, FrantISkanska ulica nasproti hotela Union Vezenje perila, krasna predtiskana žen. roč. dela Zahtevajte povsod naš list! Globoko potrta naznanjava vsem znancem in prijateljem, da je snoči ob 10 nenadoma umrl, v 39. letu starosti, najin ljubljeni mož in nenadomestljivi očka, gospod FISCHER FERDO ODVETNIŠKI URADNIK Pogreb predragega pokojnika bo v četrtek ob pol 3 popoldne izpred bolnišnice v Slovenj Gradcu. Sv. maša zadušnica bo v petek ob pol 7 v mestni župni cerkvi. Slovenj Gradec, dne 27. novembra 1940, Žalujoča žena ANTONIJA in sin FERDO + Odšla je po večno plačilo k Bogu, previdena s svetotajstvi naša mama MARIJA DOVJAK K zadnjemu počitku jo bomo spremili v petek, dne 29. novembra 15)40 ob devetih dopoldne iz hiše žalosti na Vr-hovcih 19 na dobrovsko pokopališče. Ohranite jo v blagem spominu in molite zanjo. Vrhovci, dne 27. novembra 1940. DOVJAKOVI + V svojem in v imenu odsotnih sorodnikov naznanjam žalostno vest, da me je zapustila danes ob 8 zjulraj moja srčno ljubljena prijateljica, gospodična Ana Šnideršič učiteljica v pokoju Pogreb drage pokojnice l>o v petek ob 10 na farno pokopališče na Vranskem. Vransko, dne 27. novembra 1940. Marija Škrbine Za jugoslovansko tiskarno v Ljubljani; lože Kramarič izdajatelj: inž. Jože Souja Urednik: Viktor Cenčič Kino notica telelon 22-41 Predstave ob 16, 19 in 21 Danes premijera monumentalnega Pod zastavo svobode (Virgin a City) Režija M. Kertez O romantični ljubezni, ki je vzklila na vroči ameriški zemlji, prepo-_jen' s krvjo in prerešetani s streli ... 50 tipov ljudi Pri nas najpopularnejši filmski igralec Errol Flynn nepozaben iz „Robin Hooda" in *Po- slednje zapovedi". Mirlam Hopklns partnerica Bette Dawis iz filma „Želela sem si otroka". wamer Bross - filma | istočasno predvajamo: Odkritje spomenika kralju Aleksandru I. v Ljubljani UUBD4N4 Tebi, zemlia naša sveta (Iz naše zgodovine.) Dne 30. novembra priredita ZFO in ZDK za praznik Zedinjenja v veliki dvorani Uniona II. mladinsko akademijo. V nasprotju z običajnimi telovadnimi akademijami, kjer se vrste točka za točko brez medsebojne vsebinske povezanosti bo v tej akademiji posamezne simbolične prikaze vezala enotna misel. V govorici gibov nam bo nastopajoča mladina prikazala dogodke iz naše zgodovine, ki so naš narod globoko zajeli. Zamisel je povsem originalna in jo je sodelujoča mladina sprejela z velikim navdušenjem. Preprosto simboliko gibov nastopajoči globoko doživljajo, kar bo brez dvoma zagrabilo tudi gledalce. Celotna zamisel je razčlenjena v tri glavne dele: I. Pod svobodnim soncem, II. V robstvu. III. V zarje Vidove. I. del se prične z zborno recitacijo Grad-nikove pesmi »Prihod«, ki poje o naselitvi Slovencev na današnjem ozemlju. Za recitacijo nastopi skupina suličarjev in lokostrelcev, ki se urijo pred nami v telesnih spretnostih in raznih bojnih igrah, ko pa jih pokliče glas trombe, se strumno postavijo v bojno vrsto, ki je vsak hip pripravljena, braniti meje svoje domovine pred napadom sovražnika. Radost in srečo življenja v svobodni domovini nam bodo z nastopom mladih borcev-stražar-jev prikazale v veselem rajanju mladenke v belih oblekah. Mtd rajanjem se igrajo z venčki in modrimi trakovih V vedno večjih lokih vihrajo trakovi po zraku in nekako simbolično prikazujejo opojno radost nad prošlostjo, v kateri je v davnini živel slovanski rod. S tem rajanjem se zaključi prvi del. Vsi trije jugoslovanski narodi so v bojih s tujci izgubili svobodo in padli v robstvo — dolgo dobo trpljenja in ponižanja. To bodo nam slikali simbolični prikazi v zvezi z recitacijami v II. delu, ki nosi naslov >V robstvu«. Najprej bo recitiral zbor odlomek iz Prešernovega »Sonetnega venca« in sicer iz soneta, ki omenja žalostno iu neslavno zgodovino našega naroda po smrti kralja Sama. Recitaciji 6ledi simbolično gospodovanje jauičarjev v jugoslovanski deželi. Za janičarji nastopi zbor žalujočih žena — najgloblje zajeti simbolični prikaz v II. delu. Zbor žena z vodnico na čelu doživlja trpljenje svojega naroda in hrepenenje po prostosti silno globoko in neposredno Združene v iskreni skupnosti iščejo rešitve in pojnoči, dokler vse utrujene od iskanja ne spoznajo," da iz lastnih moči ne zmorejo ničesar, lo spoznanje jim obrne pogled navzgor, odkoder so stoletja in stoletja slovenske žene črpale moči za potrpljenje krivic in nadlog. Žalujočim ženam sledi zbor galjotov, ki ob recitaciji prelepe Nazorove »Galjotove pesmi« v monotonem težkem ritmu poganja tujčevo barko. Željo našega naroda po osvoboditvi in znosnejšim življenjem nam bodo prikazali nastopajoči v zadnji točki II. dela, v »Kmečkem puntu«. Simbolični prikaz je sestavljen po pesmi Mileta Klop-čiča »Puntarska pesem« in odlomku Aškerčeve pesmi »Kronanje v Zagrebu«. Nastopajoči nam bodo pokazali borbe slovenskega kmeta proti tujemu tlačitelju, borbo, ki se radi slabe priprave in neizkušenosti konča v Je hujšem tlačanstvu, pusti pa bodočim rodovom spomin na »Staro pravdo«. V III. delu »V zarje Vidove« nam bo zbor junaških borcev ob spremljavi recitacije odlomkov iz Župančičeve pesmi »Naša beseda« simbolično prikazal osvobodilne borbe jugoslovanskih narodov, rešitev iz robstva in pohod v nove zarje. Vstajenje naroda je prikazano po pesmi J. E. Kreka — »Zarji«. Izvajano bo ob spremljavi godbe, ki bo zaigrala trikratno Alelujo. Za zaključek bo zbor recitiral citat I. Cankarja: »Dano je žvljenje našemu narodu, nihče več ga mu ne more vzeti: Saj si je s svojim delom, s svojim umom in srcem naslužil sončno življenje, ta narod kmetov in delavcev, ta narod sužnjev, ki ne mara biti več narod sužnjev! S tem se akademija zaključi. Sodelujoča mladina se za akademijo pripravlja vestno in skreno, zavedajoč se, da bo z njo dostojno proslavila praznik osvobojenja in zedinjenja. * I 8. prosvetni večer, ki bo v petek 29. t. m. ob 8 v frančiškanski dvorani, bo posvečen našemu največjemu pesniku dr. Francetu Prešernu. Za uvod bomo slišali nekaj Prešernovih pesmi, katere bo recitiral dr. Roger in zapel pevski kvintet. Predaval bo o prvaku pesnikov prof. Franc Koblar. Dolžnost naša je, da se ob 140 letnici rojstva udeležimo v čim večjem številu tega spominskega večera. Predprodaja vstopnic pri Prosvetni zvezi, Miklošičeva 7 in v trgovini Sfiligoj. 1 V počaščenje spomina pok. g. inž. majorja Ludvika Skuhala so darovale Vinc. konferenci bežigrajske župnije Milka, Kristina in Pavla 300 din. 1 Pri zaprtju, motnji v prebavi — vzemite zjutraj na prazen želodec en kozarec naravne »FRANZ J0SEF« grenčice. 1 Stenografijo v šestih mesecih. Trgovsko učilišče Robido, Ljubljana, Trnovska ul. 15, priredi šestmesečni tečaj za stenografijo. Dnevni, večerni, začetni in nadaljevalni tečaji za strojepisje. — Izredna metoda. Posebni oddelki za odrasle. Obisk vsakomur omogočen. Pričetek 2. decembra. — Pojasnila v pisarni ravnateljstva. 1 Srbska pravoslavna cerkvena občina v Ljubljani nabira prispevke za pomoč bitoljskim žrtvam. Prispevki se sprejemajo v pisarni pravoslavne pa-rohije, Šubičeva 3/11. Uprava pravoslavne cerkvene občine vabi v6e svoje člane, da podpro akcijo za nujno pomoč nedolžnim žrtvam našega Bitolja. 1 Srajce, kravate — Karničnik, Nebotičniki 1 Trgovski sotrudniki — sotrudnice! Občni zbor našo stanovske organizacije (Pomočniški zbor združenja trgvocev v Ljubljani) bo jutri, 29. t. m. ob 20 v Trgovskem domu. Tovariši iu tovarišice, stanovska dolžnost nas veže, da se občnega zbora vsi udeležimo. 1 Miklavčeva in božična darila za gospode, damo in otroke boste najbolje in praktično izbrali za vsako ceno pri: Goričar, Sv. Petra cesta. I Lep zgled zimske .pomoči je sklenila dati tvrdka Alojzij Potrato, prej Josip Kune & Co., trgovina z modnimi potrebščinami, trikotažo in pleteninami na Miklošičevi c. 32., ob otvoritvi svoje podružnice v Frančiškanski ulici št. 2. Predsedstvu akcijskega odbora za zimsko pomoč v Ljubljani je namreč ta ugledna tvrdka sporočila, da želi pri otvoritvi svoje podružnice v prostorih nekdanje brezalkoholne restavracije v Frančiškanski ulici v ponedeljek 2. decembra popoldne ob 16. obdarovati 200 revnih učencev desetih ljubljanskih ljudskih šo! ter V6eh 26 gojencev mestnega prehodnega otroškega doma v stari cukrarni 6 pletenimi jopicami in toplimi šali. Mestni socialni urad je z vodstvi ljudskih šol že izbral tople obleke najbolj potrebne učence in prihodnji ponedeljek popoldne bo dobrosrčna Ljubljana zadovoljna gledala z vseh 6trani mesta prihajati pod vodstvom učileljstva skupine revnih šolarjev k obdarovanju v novo podružnico hrdke Alojzij Potrato v Frančiškansko ulico. Dobrodelna tvrdka je s tem svojim sklepom dala predvsem trgovcem in industrijam zares posnemanja vreden zgled, naj tudi drugi trgovci in industrijci na tako plemenit način vpeljujejo svoje nove trgovine in podjetja ter z dobrimi deli za revne praznujejo praznike 6voje podjetnosti in napredka. 1 Odprta ali zaprta okna pri letalskih napadih? Med poročili o zadnji vaji za obrambo pred letalskimi napadi je bilo izraženo tudi začudenje, zakaj morajo biti pri letalskih napadih v Ljubljani okna odprta, v Belgradu so pu morala biti zaprta okna. Čeprav so bili Ljubljančani že sami prepričani o pravilnosti ljubljanske nareobe, da morajo biti okna odprta, saj Ljubljančani mnogo čitajo poročila o letalskih nuj)adih in tudi o težavah zaradi )>o-manjkanja šij> jx> napadenih mestih, vendar moramo še posebno poudariti, da ie ljubljanski predpis oken edino pravilen. To dokazujejo že izkušnje sedanje vojne in tudi Ljubljančani vodo, da zračni pritisk ob eksploziji rušilnih bomb pobi je vse šipe zaprtih oken tudi cadu določeno v najnovejšem pravilniku o zaščiti pred letalskimi napodi V. del, 1. »Služba ojinzovanja in na/.nanjevanja nevarnosti letalskega napada«, čl. 3. t. 6 (Službene novine št. 166-LV z r.ne 23. VII. 1940, str. 1527). Pri plinskih napadih moramo torej imeti okna odprta ter dobro zagrnjena! P. VaSerifan Landerggott -70 letnik Kdo bi mu prisodil? Ves je mladeniški in živahen, kakor da mu je 50 let! In vendar so ga danes pred 70 leti izročile rojenice materi pri Sv. Ttrojici v Slov. goricah. Pri sv. krstu je dobil ime sv. Frančiška Ksaverja. Starši so kmalu spoznali nadarjenost svojega sinčka in ga poslali na gimnazijo v Ptuj. Zgodaj pa se je odločil za redovno življenje po vzoru svetega Frančiška Asiškega in odšel kot šestnajstleten dijak na Tirolsko, kjer je leta 1886 nastopil noviciat in dobil ime Valerijan. Po slovesnih obljubah in končanih študijah je primiciral v svoji rojstni župniji leta 1893. Kot prvo službeno mesto so mu predstojniki določili pri Materi Milosti v Mariboru 1. 1895, kjer je ostal do danes in s tem dosegel rekord, saj je celih 4S«. let na istem mestu, kar je pri frančiškanih redko. Njegovo mladeniško gibčnost pri tako visokih letih mu je ohranila skrajno previdna zmernost in močna razgibanost pri delu. Počitka ni poznal. V prvih letih svojega duhovniškega udej-stvovanja je oblikoval v duhovnem življenju Krče-vinarje in Košakarje. V poznejših letih ga je popolnoma zavzelo drugo delo pri veliki in lepi župniji Sv. Marije. Dolga leta je bil desna roka pok. p. Kalista Heric.a, zdaj vodi že 18 let razsežno tretjo največjo župnijo lavantinske škofije. O njegovi skrbi, ožarjeni z globoko ljubeznijo do bazilike, govorijo zvonovi, ki vzbujajo občudovanje vsakogar, ki jih sliši, močnejša razsvetljava v baziliki, pre-novljenje vseh oltarjev in lustrov in nov križev pot. Koliko pozornost posveča pokopališču, ki postaja vedno lepši, prijeten zadnji dom faranov. Kako so mu pri srcu bolniki vseh vrst! Pri spovednici jih zdravi vsako jutro in vsak večer, na doni ga kličejo po vsem mestu to in onstran Drave. Kdo bi jih preštel? Svoje moči posveča cerkveni glasbi še danes z istim mladostnim zanosom kakor pred 50 leti, vsak dan dvakrat, vsako nedeljo najmanj petkrat. Marijine kongregacije za gospe in dekleta z največjo hvaležnostjo sprejemajo njegova življenjska navodila. Kdo bi vse popisal, vsi ga iščejo, sprašujejo za svet, najdejo pri njem tolažbo! Dobri Bog naj ga ohrani, če je to v njegovi sveti Previdnosti, še dolgo, dolgo! Še ima mnogo načrtov, se ga čaka mnogo dela, še ga potrebujejo mnogi! Z iskrenimi prošnjami zanj pri neskončno dobrem Bogu mu čestitamo in želimo vse dobro. * m Miklavžev večer priredijo skupno Ljudski oder, fantovski odseki in dekliški krožki prihodnji četrtek v dvorani na Aleksandrovi cesti 6. n m italijanska pehota v Albaniji. m Državni praznik zedinjenja bo v nedeljo, dne 1. decembra. V Mariboru se bo ta velik praznik praznoval kakor vsako leto s cerkvenimi slovesnostmi. Ob 11 bo v stolnici zahvalna pesem »Tebe Boga hvalimo« z molitvami za kralja in domovino. Te molitve bo opravil prevzv. gospod knezoškof dr. Ivan Tomažič. m Mariborski fantovski odseki in dekliški krožki vabijo na telovadno akademijo v proslavo praznika zedinjenja, ki bo v soboto zvečer v Narodnem gledališču- Vstopnice se dobijo v predprodaji v prodajalni Cirilove tiskarne. m God patrona lavaatinske škofije sv. apostola Andreja bo v soboto, 30. t m. V mariborski stolni in mestna župnijski cerkvi bo ob 7.30 slovesna pon-tifikalna sv. maša. m Prvi transport sezonskih delavcev iz Nemčije pride danes zjutraj čez mejo v domovino. V transportu je 350 povratnikov, ludi letos jim priredi izseljenski komisarijat ob prihodu v domovino lep sprejem ter bodo na mariborskem kolodvoru pogoščeni. m 1'oroke. število porok v Mariboru je zaradi bližajočega adventnega časa zelo narastlo. V zakonski stan so stopiti: Riha Jožef, kleparski mojster, in Conč Marija; Noč Nikolaj, šofer, in Suster Marija; Mesaric Ivan, železničar, in Kolenko Agata; Drexler Herman, brivski mojster, in Budihna Valerija; Drevenšek Maksimiljan, kmečki sin, in Dolenc Terezija; Bagaroš Franc, pos. sin, in Horvat Katarina; Horvat Ivan, pos. sin, in Pukšič Terezija; Knez Bernard, mesar, in Marolt Ivana; Kreft Alojz, posestnik, in Veberič Elizabeta; Domanjko Franc, slikar, in Slana Terezija; Srok Avgust, polic, stražnik, in Sorovia Josipina; Fistravec Jožef, tap. pomočnik, in Pelicon Alojzija; Prečko Mihael, pek. pomočnik, in Bisail Marija; Kraljevič Marko, delavec, in Kmet Ljubica; Bracko Herman, tkalec, in Mavrič Alojzija; Pangerc Stanislav, zidar, in Šef Elizabeta; Supan Jožef, miz. pomočnik, in Weiss Hildegarda. — Obilo sreče! m Popis duševno manj razvitih otrok in mladine. Jugoslovanska unija za zaščito otrok j>otre-buega vremena naglo napredujejo. Včeraj so tlakovalci končali delo na Betnavski cesti, ki je tlakovana z granitnimi kockami od začetka pri Frankopamskl cesti do križišča s Stritarjevo ulico. Tlakovalci so se sedaj preselili na Radvanjsko cesto, katero bodo tlakovali z granitnimi kockami do odcepa Delavske ulice. Tlakovalna dela na cestah pri carinarnici pa je morala mestna občina prevzeti v lastno režijo, ker se na tozadevni razpis ni javil noben ponudnik. m Pobrežje pri Mariboru. V nedeljo je priredila šola na Pobrežju v Slomškovem domu igro »Martin Napuhek«. Prireditev, katere dobiček je bil namenjen za obdaritev revne dece za božič, je lepo uspela. Pohvalna j« vnema učiteljstva, ki kaže. da čuti z ljudstvom ter mu skuša v teh težavnih časih vsestransko (»omagati. Udeležba pri igri je bila prav dobra. m Avto ga je povozil. V Svečini se je pripetila huda prometna nesreča. Težak tovorni avto je povozil 46 letnega viničarja Andreja Zamzeta ter mu zlomil desno nogo in prizadel notranje fioškod-be. Ponesrečenca so z istim avtomobilom pripeljali v mariborsko bolnišnico. m Nevarna zlobnosl. Na cestnem prelazu v Bohoci, preko katerega je živahen promet s kmečkimi vozovi, so neznanci zapliali železniške zapornice z drogovi, da se niso dale več zapreti. Obstajala jc velika nevarnost za oovcsks življenja ter bi se bila lahko zgodila usodna nesreča. Orožniki so zlikovcem že na sledu. m Nakup slame ia vojaštvo. Garniizjska uprava v Mariboru kupuje slamo vsako sredo in petek ter jo plačuje nestisnjeuo po 0.80, stisnjeno pa po 0-85 din za kg. m Smrt pod vlakom. Med postajama Slovenska Bistrica in Pragersko so našli včeraj tik j>roge jx>nesrečenega mladega moža, vsega v krvi ležečega. Obe nogi sta mu bili odrezani, na glavi in na rokah je imel hude poškodbe. Po zasilni obvezi so ga naložili na tovorni vlak, ki je še malo živega pripeljal v Ataribor, kjer so ga s kolodvora takoj prepeljali v bolnišnico. Tu je prišel samo toliko k zavesti, da je povedal, da se piše Jakob Zavšek, več pa iz njega ni bilo mogoče dobiti. Revež je kmalu umrl za posledicami poškodb in zaradi prevelike izgube krvi. Pozneje se je ugotovilo, da je doma iz Brstnika pri Laškem in da je šel sam pod vlak. m Številno tatvine plaščev. Za tatvine zimskih plaščev jo sedaj sezona na višku. Včeraj so bili prijavljeni policiji trije taki slučaji. Uradnici tvrdke Berndorf Janji Lobenvvein je odnesel tat, ki je poprej beračil v pisarni, iz stanovanja, ki so nahaja v isti hiši, 600 din vredno jopico od kostuma. To jopico je potem skušal prodati v neki gostilni v Mlinski ulici, pa je bil pri tem poslu aretiran, — Gostilničarju Ivanu Purgaju je bila ukradena kratka zimska suknja v vrednosti 800 din iz njegove gostilne na Glavnem trgu. — Kuharici Mariji Truden je nekdo izmaknil njen plašč, vreden 720 din iz stanovanja v Gregorčičevi ulici 18. Gledališče Četrtek, 28. nov., ob 20: »Za narodov blagor«. Premiera. Red C. — Petek, 20. nov., ob pol 15: »Cyrano de Bergerac«. Dijaška predstava. — Sobota, 30. nov., ob 20: Telovadna akademija fantovskih odsekov in dekliških krožkov. CELJE c Mestno poglavarstvo razglaša: Prvi december se bo praznoval na slovesen način kot praznik zedinjenja Slovencev, Hrvatov in Srbov. Vse hišne posestnike vabim in opozarjam, da morajo biti no ta dan vsa poslopja okrašena z oržavnirai zastavami. — Dr. Voršič I. r. c Lepi proslavi. KP1) v Celju je proslavilo v Prosvetnem domu 1+0 letnico rojstva svetniškega škofa dr. A. M. Slomška, na kar najlepši način. V veliki dvorani Doma se je zbralo lepo število članstva katoliških prosvetnih organizacij in občinstva, ki je s pozornostjo sledilo krasnemu predavanju g. prof. Brumna iz Ljubljane, ki je govoril o velikem Slomšku. Pri proslavi je sodeloval tudi Celjski oktet. — Fantovski odsek Celje 1 ie snoči proslavil 75 letnico rojstva dr. J. Ev. Kreka. Po dcklamaciji in uvodni besedi je imel slavnostni govor gimnazijski profesor dr. Kajetan Ganter. Tako so celjska katoliška društva obstojno proslavila spomin velikih slovenskih mož. c Slavnostna akademija v proslavo Zedinjenja l>o v soboto 30. novembra ob 8 zvečer v veliki dvorani Ljudske posojilnice. Spored akademije je zelo pester. Poskrbite si vstoj)-nicc v predprooaji v Slomškovi knjigarni. c Koncert ceijskegu okteta. Celjski oktet je priredil svojj^ samostojni koncert v iiujjol-njeni dvorani Celjskega doma. Spored je obsegal 17 pesmi večinoma iz čitalniške dobe. Oktet ima prav lej) glasovni materini. Pel je z lepo dinamiko, dobro vokalizacijo in zadovoljivo agogiko. Intonacija jc bila v večini pesmi negotova — znak, da spored ni bij oovolj točno naštudiran. Hvaležno občinstvo jim je izkazalo vse priznanje, posebno za pesmi, ki so bile prav dobro podane kot n. pr. Gerbičevo »Vabilo« in Vandovo »V slovo«. Iz s|>oreda in izvajanja pa posnemamo, da oktet nima velikih umetniških hotenj in vsiljuje se vprašanje, da li bi ne bilo bolj koristno za slovensko jiev-sko umetnost, ako bi dali jievci svoj glasovni material v celoti na razpolago pevskemu zboru, iz katerega so izšli! —pš. c Na praznik zedinjenja, 1, decembra, bo v Salezijanskem mladinskem domu v Gaberjih ob pol 5 popoldne proslava državnega praznika z lepim sporedom. V četrtek, 5, decembra, pa se lx) tam ustavil sv. Miklavž s številnim spremstvom. Za malčke, ki ne morejo čakati nanj predolgo, bo prišel že ob 5 ]>opoldne, a odrasli in tisti, ki ne gredo tako zgodaj spat, ga bodo počakali ob 8 zvečer. Vabljeni! c Zatemnitev Celja. Dne 29. novembra bo v Celju vaja v zatemnitvi. Da bi bila ta vaja čim uspešnejša, naročam vsem prebivalcem v območju celjske mestne občine, da si oskrbijo potreben material, s katerim bodo zastrli okna in odprtine, da ne bo nikjer uhajala svetloba na prosto. Posebej opozarjam na to še lastnike gostinskih obratov, tovarn, avtomobilov ter one, ki imajo svetlobno reklamo odnosno razsvetljene izložbe. Paziti je tudi, da ne bodo dvoriščne strani stavb razsvetljene. Za vajo veljajo odredbe, ki so bile svoječasno izdane glede zatemnitve. Opozarjam, da ni dovoljeno zadrževati se za časa vaje na ulici nikomur razen onim, ki imajo nujne in neodložljive opravke, n. pr. oohod nn kolodvor, po zdravnika ali podobno. Izvršitev teh odredb se bo nadzirala ter proti onim, ki se ne bi pokorili, kazensko postopalo. Pričetek vaje bo ob jrol 7 /večer in sicer, čim ugasne ulična razsvetljava ter traja, dokler ne zagori zopet javna razsvetljava. Signala za pričciek in za konec vajo ne bo. — Župan dr. Voršič. c Odsek frizerjev in brivcev pri .Skupnem združenju v Celju nam pošilja: Frizerske in brivske cene se zvišajo s t. decembrom t. 1. zn približno 20%. Ker so frizerji in brivci tudi met) onimi redkimi, ki niso do sedaj svojih cen dvignili, kljub temu. da so bili upravičeni to storiti sorazmerno z ostalimi gospodarskimi panogami, upamo, aa bo to javnost sprejela s jiopolnim razumevanjem. — Nadalje opozarja odsek cenjene stranke, da se bi ivsko-frizerski saloni zujiirnjo ob sobotah ob 8 zvečer. c Ljudsko vseučilišče. V petek 29. novembra l*> v risalnici meščanske šo.e nadaljevanje predavanja dr. P. Strinika o kozjanskem okraju, ki je bilo v ponedeljek zaradi motnje v projekcijskem aparatu prekinjeno c Združenje mesarjev in Klohasičarjev v Celju razg>iša, da ostanejo mesnice in stojnice ob nedeljah, in sicer od I. decembra 1940 do 28. februarja 1941 ves dan zaprte. Občinstvo naj se presrbi z mesom že ob sobotah. e Svojevrstno je nagradil 31 letni pleskar Rudolf D. iz Ljubljane svojega tovariša, ki ga je pogostil v neki celjski gostilni na Krekovi cesti z vinom. Nenadoma je namreč izginil iz gostilne in odnesel tovarišu novo zimsko suknjo ter usnjene rokavice v skupni vrednosti 2500 din in pobegnil. Neki fant mu je sledil in mu blizu gimnazije iztrgal ukradeno iz rok. Kiutuu jc priuiii-1 iuui stražnik in taiu aretiral. KULTURNI OBZORNIK Avgust Pirjevec: Knjižnice in knjižničarsko delo Kot XII. knjiga Znanstvene knjižnice Mohorjeve družbe je letos obenem z rednimi knjigami izšla debela (str. 358) strokovna knjiga »Knjižnice in knjižničarsko delo«, ki jo je spisal knjižničar univerzitetne knjižnice v Ljubljani dr. Avgust Pirjevec. Knjiga je pisana povsem strokovno ter obravnava zgodovinski razvoj knjižnic ter knjižničarstva kot svojevrstne vede, ki je danes že zajela velika področja ter ima svoje samostojne učilnice že v vseh večjih narodnih središčih. Pri nas pa je Pirjevčeva knjiga prvi sistematično pisani priročnik o vsem, kar mora vedeti tisti, ki se hoče posvetiti knjižničarstvu kot svojemu znanstvenemu poklicu ter v tem poklicu služiti kulturi kot varuh knjig, še bolj pa kot izposo-jevalec. Zato mora imeti v svojem delu nek sistem, ki bo znanstveno utemeljen, nad vse praktičen in pregleden, predvsem pa točen in znanstveno vporaben. Da vpelje poklicnega knjižničarja v znanost sortiranja knjig in njih strokovne zabeležbe ter ga seznani s problemi in nalogami knjižnic, obenem pa tudi z dolžnostmi do javnosti ter njegovega pravega razmerja do bralca, zato je napisal dr. Pirjevec to knjigo, ki je po značaju popolnoma strokovna ter zasluži, da je izšla v Znanstveni knjižnici Mohorjeve založbe. Dr. Pirjevec obravnava vso snov v 16 poglavjih, v katerih podaja najprej definicijo biblioteke ter zgodovinski razvoj iz antike v današnje moderne čase, ko »e knjižnice same dele na več tipov, ki jih Pirjevec pobliže označuje kot znanstvene, narodne, javne ljudske itd. Podrobneje se peča z razlikami med javnimi in znanstvenimi knjižnicami, nakar preide na socialno razčlembo modernih knjižnic ter podaja pogled v ameriške, angleške in nemške javne knjižnice. Delo v znanstveni knjižnici označuje podrobneje ter podaja tudi razvoj knjižničarjevega posla od sinekurnega uradnika v modernega bibliotekarja. Posebno pozornost posveča delu v javnih knjižnicah, njih vzgojnim in izobraževalnim nalogam ter razmerju do bralcev, katerih tipologijo poda z ozirom na socialno življenje, na okolje tmesto, vas, delavski rajon itd.), pa tudi na psihološko dojemanje čtiva. To teh uvodnih poglavjih preide Pirjevec na češki biblijski slovar Založba Kropač & Kucharsky v Pragi (Spa-lena ul 23) je izdala priročni biblijski slovar (Priručni slovnik biblicky), ki ga ureja p. dr. Pavel škrabal O. P. s sooelovan jem dr. T. IIu-deca, dr Ant Klevete, p. E. Soukupa O. P. ter dr, Prokopa Švacha, Tega obširno zasnovanega biblijskega slovarja ie sedaj izšel I. del, ki obsega 724 dvostolpnin slovarskih strani ter 11 strani znanstvene bibliografije. Cena 195 K, vezan 220 K Uvodno besedo je napisa! olomuški nadškof tir. Leopold Prečan, moravški metro-nolit. Glavni delež pri tej češki biblijski enciklopediji ima p. dr, P. škrabal O. P., ki je po končanih študijah na Biblijski šoli v Jeruzalemu dosegel kot prvi Čeh čast in pravice biblijskega doktor ja - pri Biblijski komisiji v Rimu. Ta svetopisemski slovar je oelo velikega znanstvenega pomena ter je urejen praktično tako, da se je kaj lahko informirati o vsem, kar se tiče svetopisemskega komentarja, krajev ali ljudi V abecednem redu so v slovarju podane informacije oseb, krajev, stvari in vsega, kar je v zvezi s sv. pismom In to s stališča današnje znanosti. Teksti sv. pisma so citirani po Vulgati, pri tem se prireditelji naslanjajo na češke prevode Sykore in Hejčla: povsod je natančno naznačen verz in poglavje, vsebina pa le z nekoliko besedami. Cehi so navoušeni nad izda jo tega biblijskega slovarja, ki bo prišel tako prav učencem bogoslovij, kakor tudi vsem kristjanom, ki bodo iskali v sv. pismu tolažbe svojemu času in sebi, in se bodo poglabljali v knjigo vseh knjig, sv. pismo, da bi ga mogli v oanašnji polnosti razumeti. Tudi našim bogoslovcem bo knjiga gotovo dobro služila ter jo priporočamo vsem, ki jih zanima študij sv. pisma. Ob škerjančevi novi simfonični pesnitvi Marenka Na novinarskem koncertu 1. decembra bo poleg Arničevega »Zapeljivca« doživela krst tudi druga slovenska izvirna simfonična pesnitev, ki je bila v rokopisu končana šele ta mesec, namreč L. M. Škerjančeva koreografska simfonična pesnitev Marenka. O tej pesnitvi smo se obrnili na merodajno mesto in dobili naslednjo razlago, ki bo gotovo zanimala prijatelje izvirne slovenske glasbene umetnosti Pobudo za to delo, ki ga je skladatelj Lu-cijan Marija Škerianec napisal konec oktobra t. 1., je dala plesalka Marta Paulinova, ki je iz Cankarjeve novele »Spomladi« (Krpanova kobila) izdelala tekst za koreografsko stvaritev, katera je na programu njenega plesnega večera. Po njeni zamisli je avtor napisal simfonično pesnitev, ki v smislu programske glasbe višje vrste ponazoruje potek dogodkov iz življenja delavskega otroka Marenke. Tako je nastala vrsta krajših značilnih glasbenih slik, ki so povezane med seboj z osnovno, tragično usodnostjo in okvirjene v obeležju, kakor ga pred-očuje Ivan Cankar. Posamezne faze' glasbenih misli je mogoče opredeliti takole: Uvod ponazoruje vzdušje hiš dunajske delavske četrti (»zamolklo bučanje strojev iz tvornic, zvonki, nagli udarci kladiva ob jeklo, monotoni klic zidarjev — to je življenje in sonce teh oči«) in podaja problematiko Marenke (počenši s stavkom »Hitel sem v dolino«). Pojava Marenke je ilustrirana v vzdihih violončela in angleškega roga ter bežni pasaži solo-violine. V Marenki pa je skrito živela predstava nekega drugega, boljšega sveta (Cankarjeva prispodoba z rožmarinom). V njej za-kipi želja boljšega življenja, toda po prvih vzponih pade in znova se oglasi ubijajoč trušč, sedaj le bolj kot odmev prvoinega, kateremu Marenka ne more zofierstaviti dovolj lastne moči. Njen motiv utone v pezi vsakdanjega življenja. Vsa teža tega mesla pritiska na njeno sključeno postavo. Tedaj nastopi pojava lajnarja (»V veži je zaropotalo«). Poljudna popevka, veselo-žalostna, katero nakazujejo pihala, vzbudi v Mafenki niz zatrtih hrepenenj (»Marenka je vztrepetala, ustnice so se odprle, hotela se je nasmehniti«). Zaslišala je pesem v sebi, priklical jo je spomin, izvirajoč iz iajnarjevega napeva. Iz njegovega motiva vzraste napev njenega hrepenenja. Marenka sledi klicu po svobodi. Utrgala se je njena zastrta mladost. V hitrem begu iz sivega zidov j a hiš se skuša rešiti v naravo. M aTClriva doživi opisovanje zgodovine slovenskih knjižnic in knjižničarstva ter podaja njih statistiko, pa tudi neuspeh ter vzroke neuspeha, kar je važna ugotovitev ter vredna zanimanja slovenskih prosvetno kulturnih delavcev. Od poglavja 8 do 12 pa obravnava pisatelj tehniko dela v knjižnicah, kar pomenja najbolj praktični del knjige ter bo dobro služila vsakemu našemu podeželskemu knjižničarju, ki si hoče sistematično, pregledno in praktično urediti knjižnico za pravilno funkcioniranje. Tu je opisano, kako se gradivo inventa-rizira, na kaj je treba paziti pri knjigah in beleženju na kartoteke, kako jih je signirati in urediti, katalogizirati po pisateljih in po stvarnih vsebinah, pa tudi po besedah in geslih. Ta poglavja so bogato ilustrirana, da naši podeželski knjižničarji nazorno vidijo obrazce, po katerih naj organizirajo svojo knjižnico. 12. poglavje govori o poslovanju knjižnic, 13. o stavbah, primernih za knjige ter njih urditvi, 14. o statistiki knjig (izdatkih, vporabi itd.), 15. pa o posameznih tipih knjižic (podeželske, potovalne, šolske itd.). Važno pa je zadnje 16. poglavje, ki govori o bibliotečni zakonodaji, tej še nerešeni, pa tako potrebni zadevi, za katero predvsem slovenski knjižničarji lomijo kopja že nekaj desetletij, pa brez uspeha. Pogled v druge države nas prepriča, da 6mo v tem pogledu v velikem kaosu, ki vpije po redu. Seznam vporabljene literature zaključuje delo. Tako je Pirjevec podal s to knjigo resnično lep učbenik knjižničarskega stanu, nalog in dolžnosti ter razvoja bibliotek in njih modernega poslovanja ter s tem dal prvo tako sistematično slovensko knjigo iz knjižničarstva kot posebne vede. Ni pa ta knjiga namenjena samo znanstvenemu knjižničarskemu naraščaju, temveč tudi vsem našim številnim podeželskim, prosvetnim, šolskim in drugim knjižničarjem, tudi privatnikom, ki hočejo sistematično, na znanstveni in najmodernejši način urejati svoje knjižnice. Vsem tem bo ta Pirjevčev pregled knjižnic in knjižničar! f;e tehnike mnogo koristil ter pomagal k enotnemu in praktičnemu ter preizkušenemu poslovanju knjižnic. Zato bi to knjigo moralo imeti n. pr. vsako prosvetno društvo in urediti po njej svoje knjižnično poslovanje. td. naravo (»Travnik zeleni, nepokošeni... Tam, tatn se širi neizmeren, valovi v soncu, veter gladi po njem s tiho dlanjo...«). Dan v naravi — jutro, poldan, večer. Toda bil je le privid. Mafenka se zave, dr je bilo to hrepenenje. Vse okoli nje je le tujina (Tujina je tukaj, razprostira se, molčeča, sovražna, do obzorja, v neskončnost.«). Nenadoma spozna vso grozo okrog sebe. »In ker je spoznala Mafenka, da ni poti nikjer in nikamor, je sedla ob ulico, na kameniti tlak.« »Naslonila se je ob zid in takrat je bilo, ko se je sklonila groza, smrti sami podobna, čisto blizu k nji, dahnila ji v lice ter jo prijela za roko...« Delo je napisano v svobodnem slogu, za veliki orkester, ter je lepa glasbena ilustracija k Cankarjevi noveli, ki bo v koreografski interpretaciji plesalke Paulinove, kateri je namenjeno, samo še pridobilo. Nove slovenske skladbe Stanko Premrl: Trije samospevi za visok glas s klavirjem. Ljubljana 1940. Samozaložba. Številnim izdajam svojih skladb je Premrl dodal spet novo zbirko samospevov, kar priča o neumorni delavnosti našega znanega skladatelja. Besedili k št. 1. Marija Dete je rodila in k št. 2. V Jeruzalemu vse že spi sta pesmi Karla Široka, k št. 3. Luč z neba pa p. Kri-zostoma Se kovan iča. št. 3, je izšla že 1. 1929 kot priloga 4. št. Nove muzike v obliki dvospeva z nekaterimi spremembami v klavirskem delu. Sedanja izdaja je tudi transponi-rana v višjo lego in je tako po zvoku prijetnejša. Premrl prestavlja svojstveno osebnost v slovenski glasbi, Glasbeno tkivo vseh njegovih del izhaja iz terene osnove in se tudi k njej vrača. V ta stalen okvir vklepa vsakovrstne sodobne glasbene pridobitve. Funkcija te strukture ima svoj izvor v odnosu med umetnostjo in življenjem, kar je pri Premrlu tako prepričevalno. Prav v poznanju vira inspiracije, ki se dosledno opira na ustaljen življenjski nazor, postane jasno, zakaj najdemo Premrla v tisti skupini tvorcev, ki stremijo za poglobitvijo izraza, ne da bi težili k novi ureditvi v hierarhiji tehničnih sredstev Sicer so poti, po katerih vodi Premrl svoje glasbene misli, različne in pestro zapletene, toda cilj je le eden. To mu predstavlja neizpremenljivo idejo, ponazorjeno v enoviti glasbeni osnovi, v katero dosledno izpelje vse svoje glasbeno doživljanje. Nasprotno pa je velik poudarek na izrazu. V tem se kaže vsa Premrlova spretnost. Čeprav dela z nekaterimi omejitvami v izbiri sredstev, ni pomanjkanja v njegovi lestvici izraznih možnosti ki so diferencirane v drobnih niansah. Tako najdemo prisrčno pri-povednost in elegičnost v 1. št., nežno čustvenost v 3. št., a v 2. št. kontrast liričnega in Dramatičnega. Razsegi napevov v zbirki obsegajo čisto undecimo do velike tredecime; uporabljena je predvsem srednja lega, postopi so diatonični, ritem je pester, tako da se spevnost našemu čustvovanju prav prilega. Klavirski del je bogatejši in često prehaja v kromatične postope. Klavirska tehnična izvedba se naslanja na preizkušena sredstva. Od prvih dveh skladb zlasti druga uporablja sestavljene modulacije, medtem ko poslec.njo poživljajo nenadni tonov, ski prehodi. Forma prve skladbe je znana tro-delna pesemska oblika, tudi druga pesem se naslanja na to preizkušeno formo, vendar jo z njo zbližuje le značaj in ne strogo ponavljanje glasbene misli, ki je utemeljena v pesniški podlagi besedila. Zadnje delo je po obliki prosto in se dosledno izogiblje strogemu ponavljanju, s čimer se zasnova skupno z že omenjenimi tonovskimi prehodi stika s sodobnim glasbenim izrazom. Dr. R. H. * Naša knjiga. Že zadnjič smo opozorili na oglasni časopis Jugoslovanske knjigarne Naša knjiga, ki ga urejuje Severin Šali in prinaša napovedi novih izdaj Jugoslovanske knjigarne, oziroma ocene že izišlih knjig. Sedaj za sv. Miklavža opozarjamo na zadnjo številko: v njej dobite sezname vseh mladinskih knjig, ki so izšle v zadnjem času ln so v knjižni zalogi, pa Lord Rothermere umrl n iS -' v %< t ' iN ki Časopisje je prineslo kratko vest, da je na Bermudskem otočju umrl lord Rothermere, v starosti 72 let. Rodil se je 26. aprila 1868. kot mlajši brat že umrlega lorda Nordcliffa. Njegov oče je bil londonski advokat. Lord Rothermere je bil lastnik večjega števila angleških listov, (med njimi tudi lista »Daily Mail«), s katerimi je imel velik vpliv na svetovno javno mnenje. Za prve svetovne vojne je bil v letih 1917-18 angleški letalski minister. V notranjepolitičnih trenjih je nekaj časa sodeloval z lordom Baldwinom, pa se je kmalu ločil od njega; nekaj časa je bil tudi v zvezi z voditeljem angleške fašistične stranke sir MosJeyem. V zunanjepolitičnem jjogledu je bil velik prijatelj Madžarov in madžarskega revi-zionizma. Nekateri so ga predlagali celo za lad-žarski prestol. Od leta 1929., ko je potoval po Nemčiji, je zastopal nemške težnje po reviziji versalllske pogodbe vsaj v pogledu kolonij. žG leta 1930. je nastopal v angleški javnosti za Hitlerja in je podpiral po prevzemu oblasti njegovo zunanjo politiko. Kako se Nemci pripravljajo za napad na angleške otoke Angleški letalci, ki se vračajo iz opazovalnih poletov nad Nemčijo in nad zasedenimi pokrajinami, poročajo, da so se nemške čete zopet začele vaditi za napad na angleško otočje. Večje oddelke nemške vojske so opazili ob obali Rokavskega preliva med Čalaisom in Boulogneom. Te čete so s« vadile v plezanju po strmih obalah severozahodne Francije. Plezalcem so pomagati oddelki vojaštva, ki so jim spuščali vrvi po strminah. Z ozirom na to menijo Angleži, da bodo Nemci v kratkem mor- tem se pomagali nemškim četam, katere bi se za njimi prepeljale čez Rokav, pomagali preplezati strme obale vzhodne in južnovzhodne Anglije. Oddelki nemške vojske so se začeli vaditi tudi na Norveškem. S čolni jih prevažajo v bližino obale, nakar morajo skočiti v vodo in plavaiti v popolni bojni opremi nekaj metrov do obale. Nihče naj po nepotrebnem ne potuje v Nemčijo med 20. decembrom in 5. januarjem Ker morajo nemške &'ržavne železnice tudi letos postaviti vso svojo moč v službo države za preskrbovanje vojaško in življenjsko važnih dobrin, zato bi o Božiču in za Novo leto lahko nastale v preskrbi z orožjem in prehrano motnje, če bi bile železnice preobremenjene s potniškim prometom. Zato vodstvo nemških državnih železnic prosi vse državljane, naj opuste vsa potovanja zlasti na brzovlakih, razen če so res neobhodno potrebna. Da bo povsod čim večji red, bodo na posebnih postajah izdajali posebne karte, na podlagi Katerih bo dovoljeno potovanje na večje razdalje. Kdor ne bo imel take karte, ne bo mogel potovati. ŠPORT Ljubljanski prvi razred in juniorji V jesenskem delu ljubljanskega prvega nogometnega razreda je trenutno stanje naslednje: Hermes 6 5 1 0 24:10 11 Jadran 6 4 0 2 16:12 8 Grafika 6 3 1 2 12: 9 7 Svoboda 6 3 12 14:17 7 Moste 6 1 2 3 16:13 4 Kprotan 6 0 3 3 10:14 3 Disk 6 0 2 4 9:26 2 Juniorji I. razred: Ljubljana 4 4 0 0 21: 0 8 Hermes 4 2 0 2 8: 6 4 Slavija 4 2 0 2 7:11 4 Jadran 4 10 3 3: 9 2 Svoboda 4 1 0 3 4:17 2 Juniorji II. razred: Mladika 4 3 0 1 12: 6 6 Grafika 4 3 0 1 8: 6 6 Mars 4 2 0 2 9:10 4 Korotan 4 1 0 3 6: 9 2 Moste 4 1 0 3 3: 7 2 V prvem razredu krepko vodi Hermes ki ima tri točke več kakor drugoplasirani Jadran. Vse kaže, da bo siguren prvak in oa se bo drugo leto pridružil članom slovenske lige. V juniorskem prvem razredu vodi Ljubljana, ki ni izgubila nobene tekme in tudi ni dobila nobenega gola, kar je pač dokaz, da so njeni juniorji daleč najboljši v Ljubljani. Po štirih tekmah goldifereuca 21:0 — to je pač dovolj zgovoren dokaz za vrednost teama. — Slede nadarjeni juniorji Hermesa, ki so si nabrali 4 točke. Enako število točk ima Slavija, vendar pa je njena goloiferenca že pegativna, 9:12. Jadran in Svoboda pa imata vsak po 2 točki. V drugem juniorskem razredu vodi Mladika s 6 točkami. Isto število točk, pa slabšo goldiferenco ima Grafika, na tretjem mestu je šele Mars s 4 točkami. Ob koncu sta Korotan in Moste, ki sta si v štirih tekmah nabrala vsega skupaj vsak po 2 točki. w Madžarsko nogometno prvenstvo V nedeljo je bilo ooigrano zadnje kolo madžarskega prvenstva (ostala je samo še tekma Bszkrt : Tokod), ki je dalo naslednje zanimive rezultate: Ferencvaros : Szeged 4:0 (1:0) Csepel : Elektromos 1:1 (1:0) Szolnok : Tokod 3:0 (0:0) Bszkrt : Gamma 1:0 (1:0) Diosgyor : Torekves 2:1 (1:1) Haladas : Kispest 4:1 (t : 1) Salgotarjan : Ujpest 3:0 (0:0) Veliko presenečenje je prišlo iz Salgotar-jana, kjer je domači klub hudo premagal Ujpest Ferencvaros je brez posebnega truda premagal _ tretjeplasiranega Szegeda. Haladas se je z visoko zmago rešil zadnjega mesta, na katero je prišel Torokves. Stanje prvenstva je Ferencvaros Ujpest Szeged Diosgyor Csepel Szolnok Elektromos Salgotarj Bszkrt Tokod Gamma Kispest Haladas Torekves an je naslednje: 13 11 2 0 54:21 24 13 9 1 3 39:29 19 13 6 4 3 27:22 16 13 7 2 4 44:36 16 13 4 6 3 34:27 14 13 6 2 5 28:31 14 13 6 1 6 27:22 13 13 5 3 5 23:23 13 13 4 3 5 27:28 ti 12 4 3 5 22:31 11 13 4 1 8 26:30 9 13 4 1 8 23:31 9 13 2 2 9 18:38 6 13 2 1 10 15:39 5 Italijansko nogometno prvenstvo Preteklo nedeljo je bilo v Italiji odigrano osmo kolo. ki je prineslo naslednje rezultate: Bologna : Novara 1 : 0, Ambrosiana : Napoli 1 : 0, tudi nekaj Člankov o pravljici sploh (T. Debeljak) ter o slovenski mladinski literaturi (Fr. Jeseno-vec). Še posebej pa je ta list vreden pozornosti z grafičnega stališča, kajti Zadružna tiskarna se je potrudila, da je vsak oglas postavila res z vso iznajdljivostjo tiskarske umetnosti ter je s tem usivariia sebi najboljše spričevalo. Livorno : Genova 2 : 2, Triestina : Juventus 1 :1, Roma : Lagio 1 : 1, Torino ; Fiorentina 6 : 2, Ata-talanta : Milano 2 : 1, Venezia : Bari 1:1. — V prvenstveni tabeli je zdaj na prvem mestu Bologna, za njo pride Juventus, tretja pa je Fiorentina. Češko nogometno prvenstvo V jesenskem delu češkega nogometnega prvenstva je sedla na čelo tabele praška Slavija. Češko nogometno prvenstvo je letos imelo prav močno konkurenco, s katero sta se morala stara mojstra Slavija in Šparta trdo boriti. Tekmam je prisostvovalo letošnjo jesen 392.000 gledalcev, kar je prav gotovo izredno lepo število, zlasti če pomislimo, v kakšnih časih živimo in v kakšnih živi tudi Češka. Kljub vojni se tedaj tam zanimanje za nogomet ni prav nič zmanjšalo. Vse tekme so bile izredno lepo obiskane in nogomet je bil na stari višini, kakor v nekdanjih zlatih časih. Največ golov je v jesenskem delu prvenstva zabil član praške Slavije Bičan — 23. Za njim pa prihaja Kareš, član kluba Bohemians, ki je zabil 15 golov. Tabela jesenskega prvenstva je naslednja: Slavija 11 8 1 2 55:21 17 Šparta 11 7 1 3 33:16 15 Prostejov 11 6 1 4 28:21 13 Plzen 11 6 1 4 32:32 13 Bohemians 10 6 1 4 23:21 12 Vikt. Žižkov 11 5 2 4 25:31 12 Kladno 10 4 3 3 23:21 11 Viktorija P. 11 4 2 5 21:27 10 Bata 11 4 2 5 22:30 10 Pardubice 11 3 3 5 16:14 9 Liben 11 1 2 8 14:34 4 Židenice 11 2 0 9 16:39 4 Na Norveškem so zabranjena vsa zborovanja športnih organizacij. Vendar upajo Norvežani, da bodo mogli izvesti svoj mednarodni program v smučanju doma in v tujini. S treningom so pričeli skakači na znani Hannibal-skakalnici v Kongsbergu, slovitem gnezdu najboljših norveških skakačev. Svojo odlično formo so pokazali Birger Ruud, Myrrha, Kongsgaard, o katerem so pisali, da je padel, Ulland in še nekateri. Žal ni med njimi Asbjorn Ruud, tretji svetovni prvak iz dinastije Ruudov, ki se je preselil v Nemčijo. »Ilustrovane sportske novosti«, 59. številka, imajo več zanimivih člankov, med katerimi zlasti ojiozarjamo na naslednje: »Dva slučajna gola in Concordia je postala jesenski prvak Hrvatske lige.« — Asboth in Ga'bory trdita, da v Osijeku ni bilo nobenih afer s Punčecom. — Samo še Ljubljana m Železničar lahko postaneta prvaka Slovenske lige. — Prepričljiva zmaga hrvatskih boksarjev nad slovenskimi. — Revija najboljših svetovnih tableteniških igralcev v Zagrebu. — Razen teh člankov je v številki še mnogo drugih zanimivih paberkov. Posamezna številka velja 1 din ter jo je dobiti v vseh trafikah. Slovenskim atletom pred praznikom TovariSi t Samo še nekaj dni nas loči od našega največjega državnega praznika narodnega zedinjenja, ki ga športniki proslavimo na prav slovesen način, s tradicionalnim .Tekom zedMijonja« Ob finsu pa, ko bi morali ta praznik prajmovati f« mnogo bolj slovesno kakor kdaj koti prej iu ko bi morali poknzatl, da med namt ni sovraštva in sporov, ampak da smo si kakor bratje med seboj. člani ene veike družine in vredni sinovi naše 'rnge domovine velike in močne Jugoslavije, vlada v naših športnih vrstah velika nesloga, ki grozi, da uniči delo naših delovnih mož. Športniki I Spor je že tako hud. da je videti, da se atleti, katerih vodstvo pripada enemu taboru, ne bodo smeti udeležiti tekmovanj nasprotnega tabora, s ftimer se mi atleti prav gotovo ne strinjamo. Vprašam vas, kako dolgo ho šc to trajalo! Videti je, da se nekateri atleti ne hodo smeli ndeiežiti -Teka zedinjenja«. ki Ima sicer športni, predvsem pa globok narodni pomen; saj praznujemo dan. ko so se trije jngnlovnnski narodi združili v veliko in močno državo Jugoslavije. j, V ■ *?, pa smo 'nortnlki-tekmovalel — ne p" svoj krivdi — razdeljeni v dva tabora. Ali se nc bi mogli prav na tn dan zedinitl vsi, ki so proti spor« v slovenski atletiki) Atleti, naprošam vaa kot športni tovariš, da s« polnostevilno ndeležite te tradicionalne manifestacije ler želim, da bi vsi skupno nastopili dne 1. decembra »i 'Ji " '■p<1i" BnJa*- Tfl n«* sknpen nastop naj bi bil zgled športne sloKc, ki vlada v vrstah tekmovalcev in nomo s tem nastopom dnli pobudo funkoionarlem dveh taborov, h, bode t,-, neljubi spor reiiU v zadovoljstvo obeh nasprotujočih el strani, Aicn Lado.