DOLENJSKE NOVICE Dolenjske Novice izhajajo vHuk čeirtek; jiko : : je ta dan piazuik, dan poprej. ; : Cena jim jc za cdo leto 10 K, za pol leta 5 It. Naročnina îia Nemčijo, Iídbiío id druíjo evropske države zuííŠa 12'— li, za Ameriko U'— K. LÍHt hl oglasi se plačujejo naprej. Vne apir, ti'gov-ski papir, tekstilno blago (sukno), konfekcije, goiiiino jermenje, mineralne barve, lake in kit, kemične ))roizvode, beli lim, po^edelsko orodje, kuhinjsko ])osodo, druge pi'oizvode iz jekla, železa in drugih kovin, elektrotehnični materijal, poljedelske sti'oje, druge stroje in motorje. Trgovci, ki Žele uvažati kateri predmet, morajo prijaviti Centralni 'Ilpr avi za trgovački promet z inozemstvom, podružnici v Ljubljani, vrsto in množino blaga, približno vrednost, po možnosti natanien naslov dobavitelja in ob enetii navesti, da bi se obračun naj izvršil v smislu dogovora z dne 30. marca t. 1. Te vloge naj se vložijo takoj. Cena piva v Novem mestu, V Ljubljani točijo v „Narodnem domu" vrček piva po 1 K; v Giand hotelu „Union" po I K 20 v. Kako režijo imajo v J^jnb-Ijani? Alt prevoz vrčka piva z „general porto" vred stane iz Ljubljane do Novega mesta 60 v V Kje so poklicane oblasti V Vinogradnike s» preganjali, čc je prodal liter vina po 3 K, in sicer trškogoi'sko. Dobro je za novomeške in kandijanske gostilniČai'je, da itna „bogiiija [n'avice" zavezane oči, da ne vidi, da točijo tukaj vrček piva po 1 K 60 v; pa še ledu tii-niajo. Liter piva z „general poi'to" vred stane toraj 3 K 20 v. Kak razloček med ceno piva in vina! Za liter vina po 3 K je bil že vinogradnik preganjan. Pošljiie naročnino! Dopisi. Iz Ajdovca. Sv. inisijon smo imeli od £9. maja do 2. junija. Peščica tnjili Ijndij s ])rotiverskitni načeli t)i rada pre])rečila uspeli sv. niisijona, pričela je misijonarit v doslej popoitionia niij'ncni Ajdovcu. Ajdovčaiii pa te ijudi poznajo. Gosposka, za bogate sloje iti stanove se potegujoča strunku tukaj ne bo na»la tai. Dne 19. junija stiio ustanovili podružnico Kmetske zveze, "i'ndi mi se pridružujenn) sklepom kmetskib zborovanj zadnjega časa. Možje tožijo o iierednosti v traiikab, ne dol>c tobaka raznn za blago, ali ga d(d)i Ic tisti^ ki je v poficlmi jjrijateljski zvezi s trafikanti. Oujejo se tudi pogostne tožbe o nekaterili tiradnikili, kako neidjndno postopajo z Ijiidnd in kaj vse ei upajo govoriti v uradu, Potrebujemo poštenega prodajalničarja v Ajdovcu in zdravnika v Žužemi)erku. Predsednikom je bil izvoljen Vidmar Jožef. Vpisali so se skoraj vsi občani. Tisti, ki rujejo zoper nas, i>odo le sebi škodovali. Obrnili se bomo na orož-niStvo 8 prošnjo, naj poizvedbe dela pri do-niačinib, ne pa pri kakem človeku, ki je tujec ali eelo níw nasprotnik, DomaČe in tuje novice. Procesija sv. Rešnjega Telesa v Novem mestu seje vršila ob ugodnem vremenu. Vodil j« je mil. g. prost dr. Elbert z veliko asistenco, lielo oblečene deklice v dolgi vrsti ao potresale pot Izveličarju. Pohvalno omenimo Obrtno društvo, ki je odposlalo k procesiji potrebno Število uglednejSib mojstrov, da so svetih in nosili nebo. Slovesnost je povztligndo dobro ubrano petje kajnteljskcga pevskega zbora, ki je bil v Častnem številu pomoížen s kon-greganistinjami in z dijaki. Procesije so se ndeležili zastopniki drZaviiili in mestnih uradov, različnih korporacij in društev, ccrkvene dnižlic in bratovščine, gimnazijski dijaki s svujiiui profesorji, ljudskoSolska mladina s svojim uČitelj-stvom in drugi verniki. Hplošjia iu"leležl)a je iiila bolj skromna; večje so bile vrste radovednežev oliojega spola. — rimibclska procesiju přetečeno nedelj«» se je vr.šila t.udi v lepem redu, četudi je neugodni) vreme nekoliko |)onagajalo. Videli smo veliko število belo oblečenih ileklic in več jiarov našega zavednega ženstva v narodni noSi s peČami in avbanti. Tudi tukaj so prekosili radovedni gledalci število udeležencev. God sv. Alojzija. Na god sv. Alojzija se je v Novem mestu lepo izvršila slovesnost prvega sv. obhajila učenk mestne dekliške ljudske šole, Pi'ed sv. mašo ob 7. uri so se zbrale vse učenke in prvo-ohliajanke v okrašeiiib šolskih prostorih, od koder so se podale v sprevodu v kap, cerkev. Kap, cerkev je bila za ta dan tako okusno okrašena s svežimi cvetlicami, kakor še nikoli. Veliki oltar, obhajilna miza in krstni kamen so zbujali splošno pozornost. Prvoobhajanke so sedele v pogrjenili, s šopki okrašenih klopeli. Topot so gospodične olepševalnega odseka novomeške dekliške Marijine kongregacijekartekmovale, kako bi kar najlepše okrasile cerkev. Med službo božjo je povzdigovalo slovesnost ubrano lepo petje cerkvenega zbora. Poleg prvoobhajank so pristopili tudi njih stariši in vse dinge učenke vseh razredov k sv. obhajilu. Po končanem cerkvenem opravilu 30 šle vse srečne prvoobhajanke v sprevodu zopet nazaj v šolo. Pred šolo so naredile učenke prvoobhajankam špalir, učenka najvišjega razreda jih je lepo pozdravila s ki'atkim primernim nagovorom. Po tem so se zbrale na iirostornem šolskem hodniku, ki so ga s podobo sv. Alojzija, s cvetjem in zelenjem prav mičtio okrasile gospodične učiteljice že prejšnji dan. Gospodične učiteljice so tu pripravile in jih satiie postiegle z dobro kavo in obilnim okusnim pecivom in sladkarijami, ki so daiovale gospe mamice imovitejših pi voobiiajank. Gotovo bode ta dan ostal vedno v hvaležnem opominu prvoobhajank. Vsem onim, ki so na kateri koli način pripoinogli povzdigniti ta nda-dinski praznik, bodi izrečena iski'ena hvala! Posebno pa gospodičnam učiteljicam, gospem, ki so pi-ispevale obilne darove za pogostitev prvoobhajank, dalje gospodičnam, ki so v ta namen okrasile cerkev in celemu cerkvenemu zboru za lepo pelje povrni ljubi Bog na pripi'ošnjo sv\ Alojzija stoteino! Zabavni večer. Tukajšnu dijaška Marijina družba priredi v nedeljo, 211, junija, točno t|b ti. uri ,,Zabavni večer" v liokodelskem domu, obstoječ iz deklamacije, govorov in igre „]'o-vriiitev". V^stopniee se jirodajajo iz [irijaznosti v petek in soboto v prodajalni Krajce uasl. (Isti dol>iČek je namenjen za nabavo kipa lirezmadežue za družbeno dvorano, K obilni vdeležbi vabi vljudno odbor drnžbe. Podružnica Slomškove Zveze za novomeški in Črnomaljski okraj priredi zopet zborovanje v Novem mestu v iizikaličnem kabinetu nove gimnazije, dne 3, julija ob 14. uri. X'redavalo se bo o zgodovinskem pouku na ljudski šoli. Izdelani so Štiri referati: zgodovinski ])ouk na eno-, dvo-, tri- in štirirazrednicah. Ket bo predavanje velevažno za vsacega učitelja, vljudno se vabijo Člani Slomškove Zveze, da se vde-ležijo v kar najobilnejšem številu tega zborovanja, ki je zadnje v tem šolskem letu. Tudi med slučajnostmi se bodo obravnavale važne stvari. Zato pričakuje obilne vdeležbe odbor. Odpovedal se je mestnemn občinskemu odborn, v katerem je bil dolgih 30 let — g. Maks Bruner, občinski svetovalec v Novem mestu. Vpisovanje v prvi razred na drž. gimnaziji v Novem mestu bo v nedeljo, 29. junija, od 10. do 12. ure; vnanji učenci se priglase lahko tudi v soboto, dne 5. julija, od V29. do VslO. ure dopoldne. Učenci, ki žele biti sprejeti v pi vi razred, naj pridejo k vpisovanju v spremstvu svojih staršev ali njih namestnikov ter naj prineso s seboj krstni list ter obiskovalno izpričevalo ljudske šole. Ti učenci morajo vsaj do konca leta 1919 dopolniti deseto leto svoje starosti. — Spi'ejemni izpiti za L razred za' vse učence se prično v soboto, dne 5. julija, ob 10. ui'i dopoldne. Izpi'aševalo se bo iz verouka, slovenščine in računstva. Sprejemnih izpitov iz nemščine ne bo. Gimn. ravnateljstvo. Umrla je v Novem mestu 19. t, m. g. Antonija Handler, vdova linančnega nad-paznika, stara 54 let. Naj počiva v mii'ul Umrl je vslcd vnetja v ušesu učenec 3, razreda mestne deške šole Francelj Javornik, sinček obče znane Javornikov^ rodbine v Kandiji, Na šmihelsko pokopališče ga je spremila vsa šola, součenci 3. razreda pa so ae poslovili pred hišo in ob grobu od ljubljenega tovariša z ganljivo žalostiuko. Spavaj mirno, dragi Francelj! Med nebeškimi duhovi pa ne pozabi nas vseh, ki smo te ljubili. Umrla je v Ljubljani gospa Serafina Saljotliy rojena Debelak, soproga ravnatelja zemlj, knjige v p., dne ] S. j unija zjutraj ob L uri, stara (il let. Naj počiva v miru, blaga gospa! Petdesetletnica. „Narodna čitalnica" v Črnomlju slavi letos petdesetletnico svojega obstanka. Proslava se vrši 13. julija 1.1. Slovenci! Vabimo Vas, obiščite nas ta dan v prijazni Belokrajni. Gorenjci v svoji pestri narodni noši in naši bratje onkraj Kulpe so nam že obljubili svojo udeležbo. Karlovačko pevsîtrov. Gosp. Malovič, mizarski mojster, jim na podrobno pojasni namen društva do obrtnega naraščaja. Vajence poduči o vsem potrebnem, kar se nanaša za vzgoja potrebno, enako za družabno in strokovno naobrazbo, kakor tudi v versko-nravnem smislu. Eno uro dolgem govoru so vajenci pazljivo sledili, in konečiio iz proste volje sklenili, da se hočt;jo udeleževati teh sestatikov točno in redno. Na to se je izvršil popis navzočih vajenœv in ime njegovoga mojstra, da društvo zamore vodili kontrolo pri tem. Navzoče gg, nn)jstie je zelo veselilo, ko so oi)azovali tako 'obilno zanimanje tndi pri vajencih za stanovsko in stiokovno naobrazbo. Smemo pa upati, da seme, ki pade na dobro zendjo, zamore doprinesti dober sad. Torej gg. mojstri, ne vstrašite se truda, prizadevajmo si vsi, da obrtnemu statni pridobimo: zdi'av, dober in sposoben naraščaj ! Izlet Obrtnega društva s pomoeiiiSkini oil-sekom za Novo mesto i« okolico se vrSi v nedeljo junija, na praxtiik sv. 1'etra in Pavla, v Št. Pct«r, ker je deževno vreme preteCeno nedeljo istega onemogočilo. Hporod bo istij kakor je iiil odločen zadnjič. Začetek olj 15. uri (3. popoldne). Že zadnjič kupljetie vstopnice so veljavne za nedeljo. — Vse dni-Stvenike in rodhitic, vse prijatelje otirtiiiSkef^a stanu prav vljudno prosiuio iu vabim«, naj se udeležijo vsi tega izleta, od katerega hc bo gotovo slehern vrnil popolnoma zadovoljen 7. zaidmivim sporedom in z dobro postrež!)o. Pridite vsi tem bolj, ker je čieti dobiček namenjen v korist onemoglim obrtnikom. ■— (Jdbor. Franjo Neiibaner; Pesem iz tujine. Kjei' bister potoSek z gorice drvi, poreden cvetice nedolžne škropi, kjer v žarkih večerniii lesovi rndé, a y skritili planiénili gorijo že^ú, kjer v noč zapuščena ^ Ijobezen ihti iti žalost si brt^e krvave oČi, kjer nada se z zarjo jntrárqo amehljj'i, tam pókoj je misli in mojih želja! še nekaj o carini. Društvo tiskarnaijev v Sloveniji je izročilo ministru finance gosp. dr. Momčila Ninčiča spomenico o svojem žalostnem položaju vsled uvedbe ogromne carine na vsakovrstni papir in sploh na vse tiskarske potrebščine. Da je takšna pritožba popolnoma upravičena, je dokaz nekaj podatkov, ki so nas zadtiji f^as presenetili s tisočkrat pretirano carinsko ceno. Te številke naj so ob enetti jasen odgovor tiskarnarjev na vse napade od strani občinstva in tiaroč-nikov glede visokih cen za vse tiskar-niške izdelke. Tako je stal na primer pred vojno z voŽnino vred do Ljubljane en vagon tiskarske barve 10.000 K, sedaj pa znaša samo carina 54.000 K; vagon valjčne mase poprej 25.000 kron, sedaj carina 27.000 K ; vagon črk 24.000 K, carina sedaj 84.000 kron; vagon rotacijskega papirja 2800 K, cai'ina 8400 K; vagon papirja za časopise v polah, kakor so Dol. Novice, prej vagon skupaj ves papir 3tJOO kron, sedaj pa samo carina 8400 kron; vagon kanclijskega papirja 450U kron, carina 42.000 K; vagon kaitona 5000 K, carina 8400 K; vagon kartona za razglednice 8000 K, carina 14.700 K; vagon kovertov 7000 K, sedaj samo carina (13.000 kroti; vagon pismenega papirja v mapah deset tisoč kron, carina sedaj od 611.000 do 126.000 KI — Kdo ne bo strmel in vprašal: Ali je to sploh mogoče pod,solncera?! Zraven označene carinske naklade se zahteva pri tiskarskih barvah, črkah, ko' vertih, pisemskem papirju Še carina na taro, kar znaša pri zavitkih (kovertili) in črnilu 15 do 207o. Pred vojno so se trgovski zavitki s tiskom vred zaračunali 6 do 8 K za tisoč kosov, danes znaša samo carina z embalažo 30 K. Vse omeirjeno blago se nam je dostavljajo prosto voznine, danes plačnjemo od vagona HOOO kron voznine. Domalega vse naše tiskarske potrebščine so danes krog I500"/o dražje kot pred vojno, in z aprilom t. 1. vpeljana carina pa podraži vse'to še za okroglo lOOOVu- Kako sj naj nabavijo šolaiji in dijaki potrebne knjige? Kateri oče bo Še dal svojega sina študirati? Ali ne bo izšolanje veljalo celo premoŽenje? Kakšna naj postane potem država brez šolske izobrazbe ^ svojih državljanov? Na ta način bo poplavila nemška konkurenca ves jugoslovanski trg, a mi Jiaj poginemo! Jiaj si pa naj pri tem dejstvu mislimo in kako sodimo činitelje, da tiska zagrizt:iia nemška tiskarna Holz-hausen na Dunaju uradne tiskovine za lîelgrad, da se oddajajo državne potiebščitie iie naravnost tiskarnam, pač pa potom po-si'edovalca v natis, da oft^riiajo Češke ti-skai'ne tiskovine polovico ceneje (iii jugoslovanskih?! — Kdo gre potem jugoslovanskemu narodu na roko, ko ga vse izganja iz domače grude? Diuštvo tiskainarjev v Sloveniji apelira na pravičnost in lazsodnost ministra za litiance In predlaga : / ozironi na ])Uiuaiijkaiiji^ vsega tiskarskega niuterijalii, tako strojev, Črk, papirja, kovert iiaj n« od[iniri vsako-jakti tozadevna carina, uved« naj se pa na vsp v tiijili državah izvršene tiskovine, bodisi knjige, oglednice, trgovsko in iii-adne tiskovino. Dosediiiiji t^arinski izdatki naj sei>ovniojotisk!iriiai-jeni. Vdogledneni časti pa, ko si bomo ustalili samostojno iiidii-sti'ijo, naj so v]iplJo nii tujo izdelke v zaščito domače trgovine najvišja cai'iua. Doneski k vremenoslovju Bele Krajine. j Saseij VI. Kakšno vreme smo imeli v Beli Krajini, zlasti v adleški župniji, v zadrtih 10 letih v posameznih mesecih. Meseca aprila je bila ju'va tretjina izredno lepa. Skoraj vse dni je sijalo solnce, da je bilo prav gorko. Tako smo imeli naprimer 6. opoldan v senci 19(!, na solncn pa 34 (J. Imeli smo tudi že nekoliko suše. Vsled obilne gorkote cvetel je na Župniškem vrtu Že prve dni meseca ribczelj, kovačnik, orelii. Tudi trte so bile že odgnale, da je bilo videti na nekaterih že grozdje, kakor na javorju in Španijoiu. 10. smo imeli zjutraj še 12 0 topline, dopoldne je bilo večinoma oblačno. Popoldne okrog 4. ure pa je nastal vihar z burjo in dežjem. Toplomer je padel od 15 0 ob dveh, na G ob u. uri popoldne. Drugi dan pa smo imeli ob 7, uri zjutraj samo 4 O. Vi'h Gorjancev je bil zapal sneg. 12. zjutraj pa stiio imeli že samo H O topline. Po dragalt je bil mraz. 14. zjutraj ob 7. smo imeli 11 0. Ob pa je nastal silen vihar z burjo in nalivom in toplomer je kazal ob 8. samo G C. 15. zjutraj ob 5. pa zopet samo 3 5 O, a 16. zjutraj ob 5. pa celo samo 2 0. Po di'agah je bil zopet mraz. Ta dan je naredil mraz po nižjih legah precej škode, ker'so pozebli orehi po Pui'gi, Dolenjcih, FuČkovcih, Bednju, Pribincih in Tribučah, nekateri pa tudi v AdlešIČih in Gorenjcih. V TribuČah pa so pozeble tudi slive in jabolka in tudi trte po nižinah, kakor tudi na Pribincih, Mraz se je poznal pa tudi na nekaterih hostah na Pribincih in v Tribiičah in sicer na mladi bukovini, in leskovitii, katero je posmodil. Tudi 17. smo imeli zjutraj ob 5. sauio 3 0, 18, in 19, pa smo imeli po noči hud vihar z nalivom in obe noči je zapal na Gorjancih tudi sneg. Sploh je bila druga in zadnja tretjina meseca prav neugodna, večinoma je bilo oblačno in je veliko deževalo, posebno še zadnjo tretjino skoraj vse dni. Bilo je pa tudi večkrat hladno, vsaj je držala skoraj zmirom burja. Tudi vegetacija je bila v tem času močno zaostala. A preje pa smo imeli nenavadno zgodnjo vegetacijo. Sredi meseca so cveteli po grobeh tia pokopališču že naglji. O svetem Juriju so bile na nekaterih vrstah ranejih ti t mladice dolge že po pedenj. Kži so bile nekatei e visoke že 1 Čevelj, 21. in 22. aprila smo imeli ))ri božjem grobu vel. petek in vel. soboto 4 važne svežih cvetHc, in sicer cvetje divjega kostanja, kovačnika, belih nagljev, narci/ in ribezlja, kar se pri nas še nI nikdar zgodilo. Vsaj je bila pa tudi vegetacija za S do 4 tedne pred vegetacijo drugih let, in stari ljudje niso pomnili, da bi bilo o Jurjevem tako zeleno ozir. v cvetju. Galice na drobno in debelo prodaja najboljše vrste po dnevnih ccnal) izvozna In uvozna družba v Ljubljatii. Zahvala. Za vso izkazano Ijaliezen Íii blagodejno socntjc v bolezni in ob smrti našega iskreno Ijnbljenega wnčka iji brata Franceta Javornika učenca IIL razreda izrekamo najprisrEnejso zalivalo preČ. g. 1', Engelbcrtu zii tolažiln in Ijnbeznjivo nOiteljsko skrb za svojcjiia nčinca in ki mn je ozaljšai tolažilne oiiiiikc nntvaski oder s Hveííim cvetjcm ter ga spremil do prezgodnje jame. Nadalje hc iskreno zahvaljujemo preě. g. T. Metodu, preč. dnbovičini iz Hmiliela, gg. Usmiljenim bratom, šolski ndadini m ginljivo punlovilno petje ]>i'cd liiso in pri odprtem grobn, ter vsem ndeleženeeni pogreba iiaSega ])i'edragcga Fraiieeta. Bog plačaj vsem stoterokrat! Kandlja, junija 1919. ŽalujOČl OStalí. XT Razvedrilo. Kakor je. A: ^Ali je kvartanje gieh ali tie?" — B: „To se ravna po tem — ali zgubiš ali dobiš." V lekarni. Gospa: „Sirup je morebiti dober; vpi'ašanje pa je: ali bodo podgane piisle Žret ga." — Lekarnar: ^V celih tropah, gospa! Še od sosedov bodo prihajale k vam." Preklic. „Kai' sem zadnjič trdil o ňvrkaijn v gostilni „pri veselem Kranjcu", da on povsod dolgove dela, s tem prekličem, ker sem ravnokar izvedel, da mu nibČe nič ne upa." V gostilni. Gost: „Ona dva se že zopet kregata; jaz sem-mislil, da se bota pri kozarcu vina poravnala!" — Gostilničar: „Seveda; zdaj se prepii-ata, kateri naj vino plača!" Dokaz sposobnosti. Gospa novi služkinji: „Anica, ali znate tudi molčati?" — Dekla: „Menim, da! Saj sem si tam, kjer sem dosedaj služila sto in petdeset kron primolčala!" V šoli. Katebet razlaga, kaj da je čudež in hoče to pojasniti s tem-le zgledom: „Ůe bi jaz splezal na vrh zvonika in doli skočil, pa bi se nič ne pobil, kaj bi bilo to? — No, Jakec?;; — „To bi bil slučaj!" — Katehet; „Če bi pa jaz zopet gori šel in doli skočil, pa bi mi ne bilo nič, — kaj pa zdaj?" — Jakec: ,To bi bila sreča!' Katehet: „In če bi Se v tretjič doli skočil in ,bi se mi nič^ ne primerilo, kaj bi bilo to?" — Jakec: „To bi bila pa že navada!'' Varčnost. Oče, ki spremlja sina na barko: „Prve ure, ko se boš vozil po morju, nikar preveč ne jej, zaradi morske bolezni namreč. Če pa že moraš jesti, jej kaj tacega, kar je po ceni !■' V gorah, Hribolazec: „Kako visoka je ta gora?" — Vodnik: „Dva tiso6 petsto metrov." — Hribolazec: „Ali se gori lahko ponesrečim?' — Vodnik: „Seveda, — pa vam ne.svetovani!'' Med lahkoživci, „Človek bi ne verjel, koliko skrbi sem imel, ko sem se v prvič zadolžil ! èele ko je dolg narasel na deset tisoč, sem mogel zopet itn'rno spati!'' Zlobno. (lOSpa; „Gospod doktor, ali smem danes popoldne k prijateljicam na kavo?" — Zdravnik: „Brez skrbi, milostna — saj jezik je zdrav!'' Smola. Profesor : „.iaz sem svojo nevesto tri leta temeljito poučeval in vzgajal." — Prijatelj: „Pa so se vaše nade tudi uresničile?" — Profesor: „Razen ene — vse. Vzela je namreč druzega!" Krompir in fižol kupuje v vsaki množini izvozna In uvozna družba „Impex" v Ljubllanl. Moški pas z uro in verižico ïgubil SR je dne junija. Ker to ni njegova losi, aL' [lotićiiili, ki je in luiíiíl, prosi, tiaj vrne, kakor hitro ju mogočo, )ia upiaviiiSlvo «llolunjskiii'Ííovio I UcenGQ za hovašho obrt takoj sprejme Leopold BAVOEK, kova5 v Po(]hosti, posta Toplice. Listnica uredništva: Večkratnim ustmenim in pismenim kritikom. Verjamemo, da „Moncski k vremcuosiovju Bele Krajine" iiiso všeĎ vsem čitatcijum. Veliko jih je pa tudi, ki miajo vrednost vsebina iz Kiiaiistveiiega stališča dobro ccuiti. I'rijio-Kiiamo, ila tako dol^^i spisi uis« primerni xa naň list, u ker nismo imeli vsega f|;radiva naenkrat v rokah, tudi mi nismo mojjli račimati ua tako dulfjo hei'ilo. Pred vsem smo se pa ozirali mi vse eastivrednega g, pisatelja, ki ï^e mul ;J0 let nesebično, požrtvovalno in vztrajno Bo