Ameriška Domovi ima NO. 91 m/* g m g/» AMCRICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY HOME SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER CLEVELAND 3, O., THURSDAY MORNING, MAY 3, 1952 LETO LIII — VOL. LIII Pevec Pairi Robeson je v lorek zvečer pel v Clevelandu Malo dvorano je natrpalo 600 ljudi, ki so pevcu navdušeno ploskali. CLEVELAND. — Paul Robeson, znani koncertni pevec in levičarsko usmerjen človek, je v torek zvečer pel v neki mali dvorani na vzhodni strani mesta pred publiko 600 ljudi. Daši so bili med avdijenco tudi detektivi, njihova navzočnost ni bila potrebna, ker ni bilo nika-kih nemirov ali izgredov, kakršni so se pojavljali v preteklosti, kjer je nastopal Robeson, ki je črnega plemena, Robeson je imel lepo selekcijo pesmi, med njimi “Water Boy” in “Old Man River”. Poslušalci so mu stoje ploskali in ga ponovno in ponovno klicali nazaj na oder. Robeson je na koncertni turneji po Ameriki, ki jo je pričel pred tednom dni v Bostonu. — Med odmorom je dejal nekemu poročevalcu, da upa, da se bo rehabilitiral kot koncertni pevec, Največje težave da ima s tem, ker ne more nikjer dobiti večje dvorane. V Clevelandu je pel v Paradise Auditorium, 2226 E. 55 St. (predel, kjer stanujejo črnci). RAJE V SMRT KOT NAZAJ V RAJ! Polovica izprašanih ujetnikov je izjavila, da bi se rajši ubila kot se vrnila nazaj pod komunistično kontrolo. Ameriški prispevek za cerkveni zvon na Primorskem TRST. — S kratko slovesnostjo je 12. inarca poveljnik 351. ameriškega pehotnega polka polkovnik Earle G. Wheeler predal v svoji polkovni pisarni na Opčinah domačemu dekanu in župniku Natalu Silvaniju 138 dolarjev oz. 86,400 lir, ki so jih nabrali ameriški vojaki-ka-toličani L in II. bataljona za novi zvon župne cerkve sv. Barto lomeja na Opčinah. Nabrano vsoto je polkovnik predal dekanu s kratkim govorom. V imenu svojih župljanov se mu je dekan zahvalil s toplimi besedami. Stari zvon je počil na praznik sv. Treh kraljev. Novi zvon so nabavili v Vidmu. Težak je 12 stotov. Uklenjeni mož skočil v reko in utonil 1 COVINGTON, Ky. — Robert Clark, star 24 let, ki so ga uklonjenega tirali policisti v ječo, je na mostu, ki je razpet preko reke Ohio, skočil z avtomobila ter se vrgel v reko. Z uklonjenimi rokami je plaval kakih deset jardov, nakar se je potopil pod površino in ni prišel več na površje. RAIN grej Vremenski prerok pravi: Danes oblačno in dežni prši. Prav tako ponoči, toda ne mrzlo. Važni dnevi svetovne zgodovine Dne 8. maja 1945 je Nemčija kapitulirala v drugi svetovni vojni. TOKIO. — 57,699 kitajskim in severnokorejskim vojakom, ki so jih zajeli zavezniki in ki so si izbrali rajši smrt kot povratek pod komunizem, je bilo danih kakega pol ducata prilik, da bi spremenili svoj odlok, toda vsako prigovarjanje je zaman. Kakor znano, je vprašanje zamene oz. povratka ujetnikov sedaj glavna sporna točka, ki zavira sporazum za premirje. Zavezniki si prizadevajo, da bi kolikor mogoče ujetnikov prepričali, da bi bilo najbolje, če privole v zameno in se vrnejo domov, toda vsa prigovarjanja, so zaman. Zavezniški izpraševalci vprašajo vsakega u-jetnika: “Ali se hočeš vrniti domov v Severno Korejo ali Kitajsko? Ako ujetnik odgovori “da”, je zadeva zaključena, če pa odgovori “ne”; mu stavijo nadaljna, sledeča vprašanja: “Ali bi se uprl repatriaciji?” “Ali veš, kaj pomeni to doma za tvojo družino, katere ne boš morda nikoli več videl?” “Ali * si kaj pomislil na to, da ne boš šel morda nikoli več domov?” “Ali se zavedaš, dd se ti ničesar ne obljublja, če ostaneš?” “In kljub temu še vedno vztrajaš, da nočeš nazaj pod kontrolo komunistov?” “Kaj bi storil, če te s silo spravimo nazaj?” Polovica ujetnikov, ki so bili izprašani, je odgovorila, da bi v tem slučaju poskusili pobegniti ali izvršiti samomor. Iz teh odgovorov je razvidno, kaj si ti ljudje mislijo o komunizmu. In to je tisto, kar komuniste tako boli, zato vztrajajo tako trdovratno pri zahtevi, da se vse te njihove zajete vojake vrne nazaj pod njihovo oblast. Novi grobovi John Brodnik Po dolgi in mučni bolezni je preminul v Woman’s golnišnici poznani John Brodnik, star 77 let, stanujoč na 15704 Trafalgar Ave. Bil je vdovec. Soproga Frances mu je umrla leta 1945. Tukaj zapušča 3 sinove: John, ml., Joseph in Louis, hčer Frances, 5 vnukinj, brata Štefana in več sorodnikov. Sin Stanley je padel leta 1945 v drugi svetovni vojni. Rojen je bil v Robu fara Velike Lašče na Dolenjskem, kjer zapušča vec sorodni kov. Tukaj je bival 46 let. Bil je član dr. Sv. Jožefa št. 169 KSKJ in Slov. moške zveze pod. 3. Bil je v pokoju zadnjih 12 let. Delal je na New York Centra' R. R. 30 let. Pogreb se bo vršil iz Jos. žele in Sinovi pogrebnega zavoda 458 E. 152, St. čas ni še določen. Catherine Krnc Umrla je na svojem domu na 1081 E. 66. St. Catherine Krnc, rojena Osbolt, stara 66 let. Bila je vdova. Soprog Joseph ji je umrl leta 1947. Tukaj zapušča 2 sina, Josepha v Ashtabula, O., in Alovsiusa, 2 hčeri, Mrs. Ann Mack in Mrs. Rose Schoff, obe v Willoughby, O., 6 vnukov, brata Phillipa Osbolt in več sorodnikov. Hči Caroline Vild je umrla leta 1951. Tukaj je bivala 48 let. Rojepa je bila blizu Ljubljane. Bila je članica pod št. 25 SžZ. Pogreb se vrši v soboto zjutrej ob 10:30 uri iz Jos. žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Ave. v cerkev sv. Vida ob 11:00 uri in nato na Cal-varija pokopališče. Piltsburski škof je odprl kafol. cerkve mešanim zakonom Toda taki zakoni bodo dovo Ijeni samo v individualnih, odobrenih slučajih. PITTSBURGH, Pa. - Most Rev. John F. Dearden, katoliški škof pittsburške škofije, je izdal nov zakonski pravilnik, ki dovoljuje, in sicer zdaj prvič cerkvene poroke med katoličani in nekatoličani. Nove regulacije, ki postanejo polnomočne 15. maja, pa naglašajo dovolitev takih porok samo v individualnih in odobrenih slučajih. Doslej so se mešani zakoni sklepali samo v zakristiji. Nadaljna odredba tega pravilnika določa šestero pol-urnih poukov za vsako osebo, ki se namerava poročiti v katoliški cerkvi, neglede na njeno veroizpoved. Škof Dearden je orisal te nove regulacije v svojem pastirskem pismu, v katerem je naglasil, da nove naredbe ne iz-preminjajo v ničemer funda-l mentalnega cerkvenega nazira-nja o zakonih med katoličani in nekatoličani. škof je pripomnil, da so bile nove regulacije izdane samo z namenom, da se bolj “učinkovito zaščiti svetost zakona”. NEPOJASNJENA PROTISLOVJA Revija “LIFE” je objavila v treh nadaljevanjih kratek življenjepis jugoslovanskega premierja Josipa Broza-Tita. Razumljivo je, da je Tito osvetljen v zelo ugodni luči, saj je življenjepis napisal njegov propagandni minister Vladimir Dedijer. Toda to je postranskega pomena in nas ne zanima. Zanima nas tole: Tito pripoveduje, da je tekom triletnih najhujših borb zaman prosil Stalina pomoči. Vse njegove prošnje so bile bob ob steno in na vse prošnje je Stalin odgovarjal, da mu pri najboljši volji ne more pomagati. In pribije: “Sovjetski voditelj je pravilno poznal situacijo. In vendar, je sovjetska propaganda sodelovala ter podpirala Mihajlovičev mit (bajke). Vrhunec ironije sem slišal, ko so Mihajloviča označili (v Moskvi) kot voditelja borbenih sil Jugoslavije, dočim so njegovi četniki v tistem trenutku napadali naš glavni stan. šele leta 1942, ko je postala kolaboracija četnikov tako javna in notorična, da se je ni moglo več tajiti, je moskovski radio oddajal iz Črne gore resolucijo, s katero je obsodil Mihajloviča.” Če je torej Tito tako dobro poznal vse “vnebovpijoče krivice”, ki jih je delal Stalin tri dolga leta njemu in njegovi borbi, čemu ga ni nehal oboževati dotlej, dokler ga ni Ko-minforma .vrgla iz občestva pravovernih komunistov? čemu je imel vse dotlej Njegovo sliko nad svojo pisalno mizo in čemu je vse dotlej zalagal bogato in prostrano sovjetsko zemljo z živežem in vsem potrebnim, dočim je domače ljudstvo stradalo?! Odmerki v Avstriji ostanejo DUNAJ. — Avstrijska vlada je naznanila, da se bo sedanji avstrijski sistem odmerkov ali racioniranja nadaljeval do 30. junija prihodnjega leta. Med živili, ki so na odmerke, so maščobe, sladkor in gotove vrste klobas. Plini v Republic lovarni so omamili osem ljudi CLEVELAND. — Osem delavcev Republic Steel korporacije je bilo v torek omamljenih ! od plinoV, ki so uhajali iz peči za koks v glavni jeklarni na Independence Rd. štiri delavce so nemudoma odpeljali v St.1 Vincent bolnišnico, kamor so prispeli onesveščeni in v nevarnem stanju. Ostali štirje niso bili tako nevarno prizadeti in so dobili prvo pomoč v dispenzariju jeklarne, nakar so bili poslani na svoje domove. Imen teh delavcev niso objavili. Eksplozia v avtomobilu unionista ST. PAUL, Minn. — Tukaj je bil razstreljen z bombo avtomobil, ki je bil last Earla Dran-ge-a, CIO umjskega uradnika. Ubit ali ranjen ni bil nihče. Bankir je priznal oneverbo, da bi mogel pomagati potrebnim PERTH AMBOY, N. J. — Neki dobrosrčni človek in podpredsednik tukajšnje banke je priznal, da je poneveril $450,000, da bi mogel pomagati malim trgovcem in drugim ljudem, ki so se nahajali v finančnih težavah. Ta mož je William Hor-ley, star 50 let in voditelj raznih dobrodelnih organizacij. S sodišča, kjer je bilo zanj določenih $25,000 varščine, se je Horley vrnil na svoj skromen, dom, kjer živi s svojo ženo, 19-letnim sinom ter dvema hčerkama v starosti 12 in 17- let. Horley je imel vedno navado, da je hotel pomagati ljudem, ki niso nikjer mogli dobiti posojila. Republikanski nasprotnik gov. F. J. Lauschefa bo v jesenskih volilvah Charles P. Taft Senator Taft je zmagal na celi črti ter dobil vse republikanske konferenčne delegate. — Kongresnik Feighan je dobil več glasov kot vseh njegovih pet nasprotnikov skupaj. — Tudi Michael V. DiSalle pride v jeseni na volitve. Iz izida primarnih volitev je toda je dobil več glasov kot vsi razvidno, da bo nastopil v no- njegovi nasprotniki, skupaj. — vembrskih volitvah proti seda-1 Njegov protikandidat pri volit-njemu governerju Lauschetu vah v jeseni bo republikanec j. kot republikanski kandidat C. Ferguson. Amer. letalo pristalo na Severnem tečaju ANCHORAGE, Alaska. — Vojaško letalo C-47, opremljeno s smučmi, je prvikrat v zgodovini pristalo natančno na Severnem tečaju. P. Taft, brat senatorja Roberta A. Tafta, ki je porazil z večino 75,000 glasov svoje republikanske protikandidate, predvsem svojega najmočnejšega tekmeca, bivšega governerja Thom J. Herberta. Državni senator Walcutt iz Columbusa je ostal v tej tekmi daleč zadaj. Veteranski kongresnik Robert Grosser je imel v Stephenu Y'oungu zelo resnega nasprotnika v 21. distriktu, toda je kljub temu dobil 13,682 glasov, dočim jih je dobil Young 11,728. Pri novembrskih volitvah bo Cros-serjev republ. protikandidat L. O. Payne. Feighan zmagovalec Kongresnik Bender je porazil T. McDonalda v razmerju glasov 3-1. Mrs. Bolton in demokrat Chat Peterson nista imela opozicije. DiSalle proti Brickerju Michael V. DiSalle, ki je bil pred dvema letoma poražen v primarnih volitvah, je pri sedanjih zmagal z večino 50,000 glasov/ DiSalle bo nastopil ob novembrskih volitvah proti sedanjemu zveznemu senatorju Brickerju, ki ni imel opozicije. Taft in Kefauvcr na čelu svojih strank Senator Kefauver je izvojeval nadaljno zmago, ko je pridobil wvaicc Vse^ osem delegatov “at large Sedanji kongresniki, Michael 1 morda 22 distriktnih delega-Feighan v 20. distriktu, Mrs.jtov- Istočasno pa je dobil se-Frances Bolton v 22. distriktu j naI°r Taft, republikanski kan-in George H. Bender v 23. dis- didat za predsedniško nomina-triktu so z lahkoto prodrli s po- c^°> sv°je največje zadoščenje novno nominacijo. Feighan je predkonvenčne kampanje, ko imel pet protikandidatov, med ie dobil vseh 56 republikanskih temi bivšega councilmana Ed-warda Pucla in bivšega državnega senatorja William Boyda, 1 • . Obupne življenjske razmere, ki jih razkriva poljska “samokritika OTiTT A T? Qn ma •nrir _____________^ , ... . ODKAR SO NA POLJSKEM lažilno propagando. Omenjena bila zamenjana že več kot eno nikakega komunisti prevzeli vlado v svo- kritika se nanaša na razmere v leto. — Posteljnino redko kdaj je roke, je pričela njihova pro- enem poljskih “delavskih hote-1 menjujejo. Nihče ne skrbi za paganda praviti pravljico o “ra-!lov” in “delavskih domov”, kiibrisače ali še celo za odeje, tako ju delovnega ljudstva”, v kate- naj bi skrbelo zanje Upravno da se perilo delavcev bolj maže vodstvo deavskih ustanov. od umazanih rjuh in kocov kot Kakšni so ti “hoteli” za delav- od telesa, ce, kakšne razmere vladajo v “Tla so strahovito umazana”, njihovem komunističnem rem uživajo vsi državljani, moški in ženske, enake pravice kakor “izmozgavano” ljudstvo v ‘propadajočih” kapitalističnih državah. Neumno bi bilo misliti, da si komunisti sami res mislijo, da je to paradiž, čemer oni tako pravijo. Sami prav dobro vedo, v kakšnem “paradižu” živijo njihovi tovariši državljani. — Dokaz za to je nedavno prineslo glasilo poljske komunistične partije, “Tribuna Robotnicza”. Članek, ki ga imamo v mislih, je ena tistih “samokritik”, ki se od časa do časa pojavljajo v komunističnem tisku in jih je treba smatrati za posebne vrste to- 'ra- ju?” “Tribuna Robotnicza” ne štedi z resnico in ne prikriva ničesar. “V teh hotelih in delavskih domovih nihče ne spoštuje družabnih in zdravstvenih pravil”, ugotavlja kritik v začetku. Ena baraka-hoteP že odkar pomnijo ni bila popravljena. — Skozi streho prihajajo sončni žarki, dež in sneg; nihče je ne popravlja. Na spalnih prostorih gospodarijo stenice in življenje v ‘hotelu’ je že zdavnaj postalo neznosno. Slama v posteljah ni pravi dalje omenjeni kritik “Za mize in klopi se ne zmeni nihče in jih morajo delavci sami pomivati. Omar ni in ko odhajajo delavci na delo, obesijo obleke po žebljih, ostale stvari pa skrijejo pod blazinami. “V umivalnicah — vse umazano in zasmrajeno. Od štirih umivalnikov, ki so v prostoru, je samo eden uporaben. Smrad, ki prihaja iz stranišč zaradi slabe kanalizacije, se širi in zastruplja ozračje po vsem poslop ju. kuriva — nadaljuje omenjeni kritik. In ker tudi pozimi ni bilo kurjave za peči v sobah, so delavci kurili z lesom, ki so ga trgali od postelj!” konvenčnih delegatov. Ta zmaga je postavila Kefauver j a in Tafta na prvo mesto v svojih strankah, kar se tiče pridobljenih in obljubljenih konvenčnih delegatov. Bivši senator Bulkley, ki sta ga podpirali krajevna in državna demokratska organizacija, je dobil osem delegatov at large. MJN0VEJŠEVESH Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Dopolnilo— V našem poročilu o smrti pokojne Rose Valenčič je bilo dokaj netočnosti, ker je bilo poslano naznanilo zelo pomanjkljivo. Tako je na primer v poslanem poročilu stalo, da je bila pokojna članica duštva Svoboda SDZ, dočim pri SDZ ni društva s tem imenom in je bila pokojna članica društva Slovenski dom št. 6 SDZ. Dalje je bilo v poslanem poročilu izpuščeno, da je bila tudi članica društva Napredek št. 132 ABZ. — Toliko v blagohotno pojasnilo. Eden trojčkov je umrl— Eden od trojčkov, ki so bili rojeni predpreteklo sredo zakoncema Jakše, 882 E. 200 St. Euclid, O., je v ponedeljek umrl. Ostala dva otročiča sta v inkubatorju bolnišnice. Seja—- Podružnica št. 3 Slovenske moške zveze ima v nedeljo 11. maja ob 2. uri popoldne sejo v Slovenskem domu na Holmes Ave. Marion Kuhar bo pela— Miss Marion Kuhar bo v petek ob 7:30 zvečer pela v High-bee Co. Concert Hall na Public Square. -----o------ Počastitev ameriških “mater leta”; ena je Kitajka, druga Zamorka PORTLAND, Me. — Mrs. Goon, stara 57 let, po plemenu Kitajka in vdova po vojnem veteranu iz prve svetovne vojne, je bila od Golden Rule ustanove izvoljena oziroma izbrana kot tipična in zaslužna “mati leta.” Mrs. Goon ima osem v A-meriki rojenih otrok, ki jih je po smrti svojega moža, kateri je umrl pred dvanajstimi leti, sama oskrbovala in vzgajala z delom in zaslužkom svoje pralnice. WASHINGTON. — National Catholic Welfare Conference u-stanova je naznanila, da je izbrala kot zasluženo .katoliško “mater leta” 48-letno zamorko Mrs. Maceo A. Thomas iz New Yorka. Mrs. Thomas je bila rojena na neki farmi v bližini mesta Baltimore. Njen mož je bivši predsednik organizacije Catholic Laymen’s Union of New York. Če si brezobziren pri vožnji, ne pozabi, da se boš zaradi tega kesal! “Partijske organizacije in de- _ lavski sindikati so se vrgli le WASHINGTON. - Predsednik so se na produkcijo, pri tem so pa popolnoma zanemarili skrb za izboljšanje pogojev delavskega življenja. Delavci morajo cesto na delo lačni in neprespani.” In to je stvarna slika komunističnega “raja”. V tem “raju” mora živeti delavec v “Hotelska kuhinja nima sploh tičnih držav! jočih barakah, iz katerih smrdi umazanija in nesnaga, kjer ni kurjave pozimi, kjer ni primerne hrane, ne zadostne obleke. Ni čudno torej, če poljski delavci sovražijo ta “raj” in si že-j lijo priti v “pekel” nekomunis- Truman je poudaril trdno odločnost Združenih narodov, ko je dejal, da mi “ne bomo kupili premirja v Koreji za ceno, da bi izročili človeška bitja komunistom v pokolj in sužnost.” (To pomeni, da ne i bomo izročili komunistom propa a onjh njihovih zajetih vojakov, ■1 h smrrll . . .. . ki se nočejo vrniti.) WASHINGTON. — Kontrole nad kupovanjem in plačevanjem na obroke so bile ukinjene, ker je vlada mnenja, da je nevarnost inflacije minila. To pomeni, da vlada ne bo več predpisovala, koliko naj se plača na roko (down payment), Jako visoki naj bodo mesečni obroki in kako dolgo naj traja odplačevanje pri nakupu avtomobilov, pohištva, radijskih in televizijskih aparatov ter drugih predmetov in potrebščin. LAS VEG AS Nevada. — Včeraj so v pustinji v bližini tega mesta spet detonirali ob prisotnosti vojaštva atomsko bombo. To pot so detonaciji prisostvovali marini. BERLIN. — Komunistični voditelji vzhodne Nemčije so naznanili, da sc pričeli formirati armado za obrambo sovjetske zone “proti agresiji.” DENVER. — 90,000 stavkujočih delavcev v industriji olja je zavrnilo snoči prošnjo vlade, da bi se vrnili na delo ter obdolžilo. Odbor za ustalitev mezd, da je on povzročil izja-lovitev pogajanj. aMBRTflKA DOMOVINA, MAY 8, 1952 /UiERi^kA Domovina ■ Mio/m mi—>ao .■dRTKUSV. 6117 St. Clair Ave. HEnderson 1-0623 Cleveland 3, Ohio Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays General Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00. SUBSCRIPTION RATES United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months, Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months. NOVINE ZA SLOVENCE “SLOVENSKE KRAJINE'’ V AMERIKI Entered as second class matter January 6th 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd 1879. No. 91 Thurs., May 8, 1952 SOSEDOV STRIC SO PRIPOVED A VALI (Nadele. — Piše Vanek) (Doma na sabadšagi.) Pa znate, (žena) se je sama zmislila i me naedok pita, če imam kaj za kaditi. Jaz skoro ne bi vupao povedati. Tak pomali sam zato pravo, ka ne. Včasi mi 20 ciga-retlinov prinese. Celij tistij šti-rinajset dni mi je ne branili kaditi. Eli kak so mi pretekli tisti dnevi, tak kak če bi veter pihno. že je trbelo iti nazaj. Z Martinam sva se opet napravila na pot proti Lendavi na mašin za Kanižo. Kda sva pa v Lenda- gor po cesti proti cerkvi, je bilo naroda, ka si se ne mogeo geniti i vse je samo jako kričalo. Te sam pitao ednoga starejšega telko naroda? — Te pa ne veš, ka je bojne konec? Eli ne vidiš tam Srbe? Jaz sam ne gledab Srbov. Martina sam zgrabo za rokav i pravo: — Hodi! Idiva h goricam. Ne nama trbe Več iti v Kanižo. Na tretji den so naj ženske prišle že iskat, ka so zvedele, ka sva pri goricaj. “Naša” mi ešče zdaj v nos meče, ka ne vem do- Politične priprave za obisk avstrijskega kanclerja Kakor je naš list že parkrat sporočil, pride še ta mesec vo tam kraž v našo državo na uradni obisk avstrijski zvezni kancler mg. p ' ^ 1 Figi Take obiske kot je ta, pripravijo vnaprej konzularni 1 ,ce a™a le ne a ljudje in pa uradniki enega ali drugega ministrstva, za ka- J it j ,, kršno stvar pač gre. Tudi v sedanjem avstrijskem primeru | . u • t bo tako. Pred takimi obiski časopisje navadno samo ugiba, šele prej ali kasneje po obisku se izkaže, čemu je pravzaprav ta ali drugi obisk veljal. Glede na to, da gre pri obisku avstrijskega zveznega kanclerja v naši držai za najvišjega predstavnika sosede Slovenije odnosno, ker živi v Avstriji sorazmerno znatna slovenska narodna manjšina, je čisto razumljivo, če v razmerah, v kakršnih živimo, skrbno spremljamo vse politično in drugo dogajanje v zvezi s tem obiskom. Najprej bi v tej zvezi radi opisali nedavni obisk avstrijskega podkanclerja Schaerfa v naši državi. Naš list je takrat ta obisk samo s par besedami registriral, ker takrat še nismo vedeli za sedanji kanclerjev obisk. Po poročilih avstrijskih listov se je podkancler Schaerf mudil v naši državi na povabilo tukajšnjih naših delavskih organizacij. Kaj takšnega pa vsaj mi v ameriških listih nismo mogli zaslediti. Nič manj značilno kot zgornje pa je to, da je podkancler Schaerf, ki pripada politično avstrijski socialistični stranki, v svojih govorih, ki jih je imel po naši državi, grozil, da bi utegnila nastati v Avstriji nevarnost za politični mir, če pride tam do kake hujše brezposelnosti. Več kot jasno je, da je hotel s takšnimi namigavanji pridobiti strica Sama, da pri svoji velikodušni razdelitvi podpor ne pozabi na avstrijsko sirotico. Po vrnitvi v Avstrijo so tam Schaer-fov, ameriški nastop hudo kritizirali vsi, tudi njegovi politični somišljeniki. Vicekancler se je na vso moč otepal, da v Združene države ni potoval kot diplomat marveč kot predstavnik avstrij. socialistične stranke, kakor da bi mu to dajalo pravico do njegovega nekvalificiranega nastopanja pred ameriško politično javnostjo. V tej zvezi moramo omeniti še naslednje. Znana stvar je, da naš državni predsednik rad sprejema goste. Avstrijskega podkanclerja Schaerfa pa vendar ni sprejel, kar mu štejemo zelo v dobro. Bil je pri drž. tajniku D. Achesonu in še pri nekaj drugih. Nam je bilo že takrat kar jasno, da je prišel Schaerf k nam samo beračit. Podoba je, da te svoje vloge ni opravil posebno uspešno. In Avstrija od njegovega dragega obiska ne bo imela posebnega prida. Kakšen je današnji politični in siceršnji položaj Avstrije, pa je želela zvedeti naša vlada od svojega človeka. In tako se je na njeno povabilo vrnil za par tednov v domovino naš dunajski poslanik Mr. Walter Donelly, ki se je med tem že spet vrnil na svoje mesto. Kar je pa ta povedal po svoji vrnitvi na avstrij. časnikarski konferenci je pa vse bolj važno, kakor Schaerfove “grožnje” po Ameriki. Predvsem je povedal, da se je predsednik Truman v razgovoru z njim posebej živo zanimal za avstrijsko vprašanje. Povedal je tudi, da se je izrazil, da upa, da bo končno vendarle prišlo do avstrijske državne pogodbe. To pa je izjava, mimo katere Slovenci nikakor ne moremo. Kakor je naš list že nekajkrati zapisal, avstrijsko vprašanje kot tako obstaja, kar nam avstrij. nemški ljudje hudo zamerijo. Sedaj pa imajo iz ust samega našega predsednika potrdilo za našo trditev. V zvezi z izjavo glede bližnje sklenitve mirovne pogodbe za Avstrijo, pa se nam zdi potrebno, da ponovno opozorimo naše ameriške rojake na to, da brezpogojno nujno opozore merodajne washingtonske ljudi, kako Avstrija kanclerja Figia ravna z našimi rojaki. V skrajšanem osnutku avstrijske državne pogodbe, kakor so ga nedavno tega predložile zapadne tri velesile Sovjetski zvezi, pa ni niti besedice o zagotovitvi osnovnih pravic slovenski narodni manjšini niti hrvaški na Gradiščanskem Poslanik Mr. Donelly je avstrijskim časnikarjem nadalje povedal, da se je razgovarjal med drugim tudi z drž. tajnikom Achesonom in upraviteljem gospodarske pomoči v Evropi Harrimanom. Da se nista z drž. tajnikom Achesonom pogovarjala samo o vremenu v Alpah in posebno na Karavankah, bo najbrž držalo. Mirovna pogodba je bolj kot kaj drugega zadeva, ki spada v področje drž. tajnika za zunanje zadeve. Razgovor z Mr. Harrimanom pa se je sukal o podelitvi 86 milijonov dolarjev, ki naj jih zopet potegne stric Sam iz svoje brezdanje bisage. In tudi kar se tega zadnjega tiče, je več kot dolžnost nas slovenskih ameriških ljudi, da ob tem opozorimo amer. merodajne finančne kroge kakor tudi vse hude davke plačujočo ameriško javnost, da avstrijski merodajni gospodarski krogi, ki odločajo o porabi naše podpore, popolnoma prezirajo slovenski del države, to je Slovenjo Koroško, kar je gotovo proti namenom naše vlade in ysega ameriškega ljudstva. Končno še to, da stavijo avstrijski gospodarska krogi v potovanje kanclerja Figia v Ameriko. Anglijo in Francijo velike upe. V zvezi s tem pričakujejo zlasti, če že ne znatne brezobvezne podpore, pa vsaj močnega državnega po-soi^a- Carantanus. mov, če kama odidem, čeravno ka sam dozdaj ešče hvala Bogi vsikdar domov prišeo. Če ne na tisti den, pa na drugi. Pa to je ešče vse nikaj. Od tistoga dneva, kak me je domov prignala, sam več nikdar cigaretlinov ne dobo. Zdaj pa te povejte, če se mož i žena kregata, što je kriv? Eli ne ona? Zakaj jemi brani kaditi? Ve je jaz ne poslušam. Skrijem se, kda si mislim par dimov potegnoti. Stric so nato gor stanoli i so nam želeli lehko noč. Če so se stric eli strina znabiti komi kaj zmerili, stric mogoče ženskam, strina pa možkim, te jim pišite. Drgoč te naj povejo vsega. Vanek. MALE NOVICE Iz staroga krh-ja prideta (znabiti) že proti konci toga meseca možaka: Kaj pa te je tu, kaj je Mrs. Zimmerman i Mrs. Matjaš Kavaš. Vse potrebne pravice sta v starom kraji že dobile od jugoslovanske i amerikanske oblasti. Smrt. V Chicagi je preminoči tijeden vmrla Mrs. Ana Škerget. Sprevod je bio v petek. Iz Clevelanda je bila na sprevodi tudi njena sestra Mrs. Verona Francis, 5 hčer jev Sabinov. Pokojna naj v miri počiva, rodi naše sožalje! BESEDA IZ NARODA “Kovačev študent’” na na. Kovačevega študenta b0 pa proslavi Društva SV. Magdalenk. Prav kratko je to: Marije Magdalene ^ovač y°^e svo^a s!na v me- sto v sole. Kovačev student v mestu je več v oštariji kot pri knjigah, domov pa pisari, kako se uči in strada ter da mu naj pošljejo denar. Oče kovač sprevidi sinove laži in s silo prižene sina iz šol h kovaškemu mehu. Igralci bodo z opereto nudili resnično lep igralski in pevski užitek. Komur je mar lepo razvedrilo, naj ne zamudi “Kovačevega študenta” na proslavi Mag' dalenk v nedeljo dne 18. maja popoldne v SND na St. Clairju. J. G. Cleveland, O. — V nedeljo, dne 18. maja obhaja KSKJ Društvo sv. Marije Magdalene 35-letnico obstanka in koristnega delovanja. Za obletnico pripravljajo Magdalenke veliko proslavo v SND na St. Clairju. Za to veselo priliko je pripravil “Slovenski oder” s svojimi igralci in pevci prvo slovensko opereto “Kovačev študent.” Ko sem gledal in poslušal vaje, sem si mislil, da bi župnik in glasbenik Vodopivec (ki je uglasbil to opereto) bil ves srečen, če bi od blizu mogel gledati in uživati, podajanje te svoje pevske šaloigre. Janez Rigler, ki nam je to zimo na vsak način hotel umreti in se je vedno izgovarjal s slabim srcem, če smo ga prosili za sodelovanje na odru, je spet nekdanji Janez z nekdanjim svojim basom v vlogi očeta kovača. Slovenska pisarna ima skoro preozke stene za njegov glas in njegov živahen nastop. Mrs. Fabi-j,an, ki je lastnica teh prostorov, sem naprosil, naj malo spregleda, če so vaje v pisarni včasih malo bolj glasne. “Jaz kar rada poslušam te vaše igralce in pevce. Kovač ima čudovit bas,” je odgovorila. Martin Košnik, ki vodi opereto, je Janezu dovolil, da na nekaterih mestih poje oktavo niže. S Slovenskim odrom to pot prvič nastopa Frank Kuret. On je očividno zaljubljen v Kovačevega študenta. še pred vojsko ga je pripravljal za clevelandske gledalce, pa šele sedaj bo imel priliko svoje pevske in igralske zmožnosti v polni meri pokazati in sicer v dvojni vlogi. Skupaj s Košnikom sta besedilo in petje celo razširila, tako da bomo vi- društvo “Lilija” priredi s sode- zibelke do groba, od rojstva do smrti, torej pot življenja slovenske matere, ki živi in umira ža svoje otroke. Igrali bodo tudi naši mali; na sporedu so dekliške simbolične vaje, nekaj kar že dolgo nismo videli. Režišer g. Knez je skrbno sestavil program, ga povezal v dovršeno celoto, da se igranje in petje skrbno in skladno dopolnujeta in nudita tako prav posebno doživetje. Sodeluje veliko število oseb, otroci, fantje in dekleta. Prepričani smo, da bodo naše dobre mamice zadovoljne zapuščale dvorano in da ne bodo nikoli pozabile lepega popoldneva, ki so jim ga poklonili njihovi otroci. Da, mati, Tvoji otroci se bodo pridružili našim igralcem in bodo zapeli z njimi večno lepo: Mami, še jokala radi mene si kedaj, mami, daj pozabi in ne misli več nazaj. Čuvaj sinka svojega skrbno, da zasanjal bodem bolj sladko. . . Odbor “Lilije.” Ifculturna ftronika Ob stoletnici rojstva dr. Jakoba Šketa Težko je najti med Slovenci, ki vsaj tu in tam vzamejo v roke knjigo ali gredo vsaj vsako Dr. sv. Cirila in Metoda št. I8SDZ Cleveland, O. — Društvo sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ priredi v soboto 17. maja v Slov. narodnem domu* na St. Clair Ave. plesno veselico, na katero vabi vse rojake. Prijetno bo, zabave ne bo pogrešal nihče, tudi oni ne, ki mu ni veliko do plesa. Na razpolago bodo vsakovrstna okrepčila. Na naših prireditvah so bili gostje še vedno zadovoljni, tako bo tudi v soboto zvečer 17. maja. Posebno se obračam na člane(ice), naj za gotovo pridejo, ker je vsakdo dolžan plačati eno vstopnico, pa če se veselice udeleži ali ne. Začetek je ob 8. uri zvečer. Vabljeno je vse članstvo SDZ, posebno člani gl. odbora, pa seveda tudi vsi ostali slov. rojaki. Pozdravljeni in na svidenje! Anton Strniša. Koncert pevskega zbora “Adrija” Euclid,-Ohio. — Bo zopet vesela vsa Euclidska vas. Bo pesem donela in krajšala čas. Fantje in dekleta iz Euclida nam bodo zopet peli in krajšali čas z lepodonečo slovensko pesmijo. Na programu koncerta imajo tudi kratko opereto “Ko ljubezen se budi.” Tako da bo program po vsebini in kakovosti vsakega zadovoljil. Koncert se bo vršil v soboto 17. maja zvečer ob 7:30. “Kako pa to,” bo marsikateri vprašal, “da na soboto zvečer?” Tukaj je treba pojasniti vzrok, zakaj v soboto. Oni so bili pripravljeni in dvorana je bila najeta za 27. aprila. Toda, ko so zvedeli da na en in isti dan bodo imeli koncerte tudi pevska zbora Jadran in Planina, so sklenili, da ne bi škodovali omenje- nima zboroma, da preložijo svoj koncert za poznejši čas. Ker pa niso mogli dobiti dvorane za nobeno nedeljo, so bili prisiljeni vzeti dvorano za omenjeno soboto zvečer. Kot vidite, so ti mladi fantje in dekleta bili toliko plemeniti, da so svoj dan koncerta žrtvovali, da ne bi drugim škodovali in preložili svoj koncert za pozneje. Mislim, da je dolžnost nas vseh pokazati, da cenimo njihovo zavednost, požrtvovalnost in plemenitost s tem, da posetimo njihov koncert v velikem številu, pa'čeprav bo na soboto večer. Moški in ženske, pustimo domače delo za poznejši čas, katerega moramo opraviti tisto soboto večer in dajmo jim z našo navzočnostjo pri koncertu na-daljnega poguma za gojitev naše pesmi, katera je tako daleč sem prenešena iz rojstnega kraja. Ti fantje in dekleta so vsi tukaj rojeni, pa se vendar trudijo in gojijo našo pesem. Tedaj naj vsak pomisli, kako velika je naša dolžnost, da jih v tem podpiramo. Torej vaš sklep naj bo, da gotovo posetimo 17. maja v soboto zvečer ob 7:30, koncert pevskega zbora Adrija v Eucli-du v prostorih A. J. C., kjer bomo imeli nekaj ur lepega duševnega užitka in razvedrila, kar vsak normalen človek potrebuje za svoje telesno in duševno zdravje. Pridite! J. Tomšič. Zanimanje za Srednjo Evropo narašča Proslava Materinskega dne v Slov. domu na Holmes Aver Cleveland, O. — Dramsko Alliance College v Cambridge Springs, Pennsylvania, je organiziral od 2. do 4. maja prvi letni študijski tečaj za Srednjo Evropo. V Zedinjenih državah se je uveljavil naziv Middle-Zone za vse področje med Sovjetsko zvezo na vzhodu in Nemčijo in Italijo na zapadu. To je področje med Baltskim, Jadranskim, Sredozemskim in ičtrnim morjem. Medtem ko se v Zedinjenih državah že 24 kolegijev in univerz ukvarja z znanstvenim študijem Sovjetske zveze, nimamo še nobenega zavoda, ki bi imel v programu kulturna in politična vprašanja narodov med Nemčijo in Sovjetsko zvezo. To vrzel bo v prihodnjem akademskem letu skušal izpolniti Alliance College, ki ima v načrtu kot prvi kolegij na ameriškem kontinentu začeti s programom o kulturi in zgodovini narodov na omenjenem področju. To pod- znanstvenik je poudaril jezikovno raznolikost in presenetljivo antropološko enotnost tega področja, na katerem se govorijo toliki jeziki kljub temu, da so ljudje skoraj enotnega pokolenja. Kot gost je govoril tudi kongresnik iz Buffallo, N. Y., Hon. Edmund P. Radwan, ki je poudaril, da je komunizem zavojeval mnogo dežel z ljudmi iz iste dežele, ter pozval ameriško mladino, naj bo oprezna in se zaveda komunistične nevarnosti od znotraj. Druga predavanja so imeli profesorji kolegija: Dr. Karčič je govoril o Srednji Evropi in Balkanu, dr. Wells o za-padnih Slovanih, dr. Vyverberg o Poljski in Zapadni Evropi in dr. Thomas o mestu literature Srednje Evrope v svetovni literaturi. Na posebnem sestanku so govorili dijaki, ki so prišli kot begunci v JZedinjene države, o leto enkrat na kako kulturno prireditev, človeka, ki ne bi bral ali pa gledal “Miklove Zale.” Nemara jih tudi med nami v Ameriki ne bo veliko. Letos praznujemo stoletnico rojstva moža, ki je to priljubljeno povest iz preteklosti slovenske Koroške napisal. Ta mož je dr. Jakob Šket. Rodil se je leta 1852 v preprosti kmečki hiši, v kateri se je s pomočjo domače šole naučil tudi brati in pisati. Normalko je obiskoval v Celju, nato pa je šel v Maribor v gimnazijo, ki jo je dovršil leta 1873. Starši so hoteli, da bi postal duhovnik, on sam pa si je hotel izpopolniti svojo jezikovno nadarjenost, zato se je posvetil jezikoslovju. Ko je slekel vojaško suknjo, je postal profesor na celovški gimnaziji. Na tem mestu je ostal več kot trideset let. V dobi svojega učiteljevanja v Celovcu se je Šket posvetil nalogi, da uri mladino ne samo v predpisanih učnih predmetih, ampak da jo navaja tudi k resnemu delu in točnemu izvrševanju vsakdanjih dolžnosti. Celovec s svojo pomembno tradicijo izza Einspielerjeve in Janežičeve dobe je bil pravo mesto za njegovo teženje. Od Janežiča je prevzel započeto delo in priredil vse slovenske čitanke za srednje šole. Leta 1881 je poleg tega pričel s sodelovanjem Gregorija Kreka in Davorina Trstenjaka izdajati “Kres.” Vendar pa tla za literarni list niso bila več tako ugodna kakor v Janežičevi dobi. Kot leposuovec se je pri objavljanju svojih člankov v “Kresu” nagibal k romantični struji. Tri povesti “Milko Vogrin,” “Žrtev ljubosumnosti” in “Mi-klovo Zalo” je objavil pod imenom dr. Stojan. Posebno v slednji povesti je pokazal, kako dobro je umeval ljudsko dušo, ki ji posebno ugaja domača snov. Nekoliko let pozneje je Šket preuredil svoj “Kres” v znanstven list, kmalu pa je moral prenehati z izdajanjem. Toda takoj je našel novo področje za svoje delo. Uvidel je, da bi se moralo slovensko slovstvo povezati s sodobnim stanjem znanosti in leposlovja. Sestavil je slovenske čitanke za srednje šole. in tako ustvaril osnovo za slovstveno šolanje slovenske mladi- ročje, ki je sedaj skoraj popol- svojem življenju v raznih deže-noma pod komunistično tirani- i lan. Poslušalci so se zelo zani-jo, predstavlja važnega zavezni-j mali za probleme slovenskih be-ka svobodnega sveta. Ker je tu-j guncev, za zločine komunistov deli razširjenega Kovačevega študenta. Drugi igralci so še: ga. Varškova, Franček Kolarič in Jože Likozar. Na klavirju bo spremljal Metod Milač. Magdalenke so me naprosile, naj bi kaj napisal o nastopu igralcev Slovenskega odra in o opereti. O igralcih sem. Vsebi- lovanjem Fantovskega, Dekliškega, mešanega in otroškega zbora proslavo materinskega dne H. maja ob 3 pop. v Slov. domu na Holmes Ave. v Collimvoodu. Program je lep in prisrčen. Igralci “Lilije” in pevci novoustanovljenih zborov bodo prikazali pot slovenske matere od di Slovenija z vso Jugoslavijo vred del tega področja, bi se morali tudi Slovenci v Ameriki za ta vprašanja še posebej zanimati. Alliance College upa vzgojiti strokovnjake za ameriški State Department, ki naj bi bil v bodoče boljše obveščen o vprašanjih narodov tega ozemlja. Kot gost na prvem študijskem tečaju za Srednjo Evropo je govoril dr. Watson Kirkconnell, predsednik Acadia univerze v Novi škotski v Kanadi. Razpravljal je o pomembnosti tega področja v sedanjem sporu med vzhodom in zahodom ter obsodil ameriško in angleško politiko leta 1945, ki je prodala to področje komunistom. Ugledni nad Slovenci, za problem Trsta in za doprinos škofa Barage k ameriški kulturi. Debato je vodil predsednik kolegija dr. Coleman, priznani ameriški strokovnjak za slovanske študije in bivši profesor Columbia univerze v New Yorku. Dr. Coleman je v ameriški javnosti znan po svojem odločnem nastopu proti administraciji Columbia univerze, ki je v času Eisenhower j evega predsedstva sprejeipala v službo komunistične profesorje, ki so jih pošiljale in plačevale komunistične vlade. Dr. Coleman je zaradi tega v letu 1949 odstopil s svojega profesorskega mesta. Šket je bil za Janežičem tudi edini šolski slovničar. Na osnovi Janežičeve slovnice je sestavil slovensko slovnico za srednje šole, ki so jo kmalu uvedli po vseh šolah kot edino primerno učno knjigo. A tudi za Nemce je sestavil dve nemško-slo-venski jezikovni vadnici. Nepopolna bi bila slika Škotovega delovanja, če bi prezrli njegovo požrtvovalno delo pri “Mohorjevi družbi.” Odkar je bival stalno v Celovcu, je bil v tesnem stiku s to pomembno slovensko kulturno ustanovo. Od leta 1882 je bil stalno odbornik pri “Mohorjevi družbi.” Vsi večji spisi, ki so bili namenjeni za druž-bine knjige, so šli skozi njegove roke. Tako je imel priliko, da je usmeril književna izdajanja v tisto smer, ki se je vedno držala srednje poti med splošnim ljudskim okusom in estetičnimi zahtevami modernega časa. Kljub temu, da je bil od leta 1908 upokojen, si ni privoščil počitka. Veliko zaslug si je pridobil zlasti za slovensko šolstvo na Koroškem, posebno ob ustanovitvi ljudske šole v št. Jakobu v Rožu. V zadnjem letu njegovega življenja mu je pričelo zdravje znatno pešati* končno je zbolel in umrl leta 1912 vsled hude pljučnice. Od blizu in daleč so prihajali Slovenci na grob moža, ki je toliko prispeval k proc-vitu slovenske kulture. Tudi v bodoče bo njegovo ime zapisano z zlatimi črkami v zgodovini E. K. slovenske književnosti. h.in <#: DeHOTZFX, MAY 8, 1952 F-S Issued Every Thursday for the Jugoslavs in Wisconsin • Tedenska priloga za Slovence v Wisconsinu ■IS • : at THE WISCONSIN YUGOSLAV OBSERVER — AFF [LIATED WITH THE “AMERICAN HOME” DAILY Address All Communications to OBZOR PUBLISHING COMPANY 830 So. 5th St. Milwaukee 4, Wis. Tel. Mitchell 5-4373 Slavnost ofvorilve novega cerkvenega doma v Milwaukee v nedeljo 11. maja . ŠIP Nova župnijska dvorana sv. Janeza Ev., Milwaukee, Wis. Milwaukee, Wis. — Slika kaže novi avditorij cerkve Sv. Janeza Evangelista v Milwaukee, katerega slovesno otvoritev bodo miiwauski Slovenci praznovali, skupno s proslavo Materinskega dneva, v nedeljo 11. maja. Početnik ideje za to krasno novo stavbo milwauskih katoliških Slovencev je bil pokojni župnik Rev. Anton Schiffrer, ki je kmalu po svojem prihodu na župnijo, 25. maja 1935 leta, začel z zbiranjem stavbinskega sklada med farani, ki je do njegove smrti 27. junija 1948 nu rastel na čez $70,000. Iz tega sklada se je v teku njegovega vodstva fare nakupilo več sosednih poslopij vzhodno in južno od cerkve, aa se je tako pridobilo zemljišče za bodoč: Dom in novo župnišče. Po Rev. Schiffrer j evi smrti je nastopil službo župnika pri Sv. Janezu sedaj tudi že pokojni Msgr. Francis Gabrovšek, ki je nadaljeval z započetim delom svojega prednika, tako da je ob njegovi smrti lansko leto 19. julija stavbinski sklad narastel že nad $90,000, celotna vrednost cerkvenega premožienja, z nakup- ttttsfflmmtnntmtnnwmmiismmmn IMENIK SLOVENSKIH IN SLOVENCEM j NAKLONJENIH TRGOVSKIH PODJETIJ IN OBRTNIKOV V MILWAUKEE ttmmsttttmnuuuiiunsmnntmntgnt: r1PPLE!S FAMILY SHOE STORE, 629 W. National Ave.—Tel.: EV 3-5490. DR. FRANTZ E. C., Dentist, 526 W. National Ave.—Tel. OR 2-1370. PERKO GARAGE & TION, 426 S.. 6 St., and BR 2-0119._Sinclair and Oils. SERVICE STA-tel.: BR 2-3660 Gasoline Ijenimi poslopji vred, pa na blizu $125,000.00. Ta uspešna rast stavbinskega fonda je dala pok. Msgr. Gabrovšku pogum in podlago, da je začel delati na aktualnem uresničenju Rev. Schiffrerjeve ideje'in na arhitektnih načrtih za novo stavbo. Žal pa je mogel dočakati le začetna temeljna dela na novi stavbi. Videti njeno do vršite v pa mu je prekrižala zavratna bolezen in prezgodnja smrt. Sad dela obeh teh mož in svojega lastnega sodelovanja in požrtvovalnosti pa bodo videli farani v nedeljo 11. maja, ko jim bo nova stavba formalno izročena v last in uporabo. Slavnost se bo pričela, kakor smo že pisali, na ta dan popoldne ob. 3. uri skupno s proslavo Materinskega dneva v počast našim slovenskim materam. Odbor je pripravil lep program, ki bo trajal blizu dve uri in pol in se završil z okusno večerjo in tej sledečim plesom ter prosto zabavo od 11. uri zvečer. V programu bodo nastopili pevci obeh naših cerkvenih zborov. Domači oct cerkve Sv. Janeza in, kot gosti, wiestalliški od cerkve Marije Pomoč Kristjanov, od katerih bo vsak zapel po tri pesmi. Dalje bo nastopil tudi novo ustanovljeni zbor cerkvenih članov Sv. Janeza od kulturnega in prosvetnega društva “Triglav/’ pod vodstvom Rev. Štefana Savinska, katerega so nedavno ustanovili naši novi naseljenci, in ki obeta zopet poživeti dramsko in kulturno aktivnost med nami, ki spi in dremljie v Milwaukee že od početka druge svetovne vojne. Ta skupina bo dala na program v počast našim materam nekaj simboličnih slik s petjem “Gor čez jezero,” kratko spevoigro “Rožmarin” in dvodisjansko igrico “Vse za mater.” Sodelovali bodo tudi otroci in šolska mladina od cerkve Sv. Janeza s slovenskimi in angleškimi deklamacijami in motivi v slovenskih narodnih plesih. Program bo zaključila tkupina otrok s krasno sliko “Kronanje Matere Božje,” pri kateri bo mešani zbor “Triglava” zapel za nas nov in v Milwaukee prvič predvajani “Rožni venec.” Po popoldanskem programu, ki bo zaključen nekako ob 5:30, bo v spodnji dvorani servirana okusna večerja, po večerji ob 7. uri pa se prične ples za mlade in stare, ki bo trajal do 11. ure Za ples bo igrala Frankie Grlica in Eddie Gallun godba. Vsi Slovenci v Milwaukee in sosednih nastelbinah ste naj- vljudneje vabljeni, da posetite i ozemlju, ki se jis imelo prido- Dr. Josip Gruden FAY DRUG CO., Pharmacy, 738 So. 5th St., tel.: OR 2-2156. GLOJEK F. A., Attorney, 6227 West Greenfield Ave., tel SPring 4-3414; Res.: 5400 W. Hayes Ave., tel.: MI-5-1728. ___________________ sanitary soda water go. 1430 §0. 69th St., tel.: GReenfield 6-3620. Canada dry bottling go., inc., (Soda and Spring Water), 232 W. Bruce St.; tel. MA 8-1152. KOCH RUDOLPH V/. National Ave., R., Jeweler, 1116 tel.: Ml 5-6653. TTY LIQUOR DISTR.. (Frank Ko-she, Prop.). 1235 So. 41st St.—Tel.: MI 5-2660. (Fine Villa Wines.) GOOD HOPE CEMETERY S. 43rd and W» Cold Spring Rd. Milwaukee, Wis. Za cene grobiščem in vse druge informacije pokličite: Mitchell 5-8478 Avtobusna postrežba vsako sredo in nedeljo popoldne od Pilgrims Rest pokopališča' Tune in the ' AMERICAN-SLOVENIAN RADIO HOUR OF MILWAUKEE A Program of Classical and Folk Music of Slovenia Every Sunday Morning 11:00 to UinifV 12:00 C. S. T. W U a I NOON 920 Kilocycles to lepo in pomembno prireditev ter proslavite z nami ta velik zgodovinski dan. Mladina, privedi svojo mater in počasti jo z nami vred na ta njen dan! Vstopniqe se dobe v župnišču na 823 W. Mineral Street in pri članih odbora ter na dan prireditve pri vhodu v dvorano. Cena vstopnici je $1.59 (davek vključen) ter velja za popoldanski program in večerni ples. Za mladino med 8. in 16. letom pa so vstopnice po 50c (vključno davek), dočim so otroci pod 8. letom prosti. Ves čisti pnebitek te prireditve bo šel v stavbni sklad za odplačilo dolga na stavbi, ki ga bo treba še poravnati. Zato vas odbor še enkrat najvljudneje vabi, da v čim večjem številu posetite to zgodovinsko slavnost in počastitev naših mater ter vam kliče: na svidenje, v neaeljo 11. maja! Pripravljalni odbor. biti nemškemu cesarstvu. Slava andeške rodbine ni dolgo trajala. Bertoldu IV., ki je umrl leta 1204,, je sledil v mejni grofiji istrski in na slovenskih posestvih Henrik IV. A vladal je komaj štiri leta, ko ga zadene strašen udarec. Osumljen je 'bil, da je sokriv umora nemškega cesarja Filipa. — Za rimsko cesarsko krono sta se namreč po smrti Henrika VI., sina mogočnega Friderika, 1. 1197. poganjala dva tekmeca. Filip iz štaufovske rodbine in Oton Bavarski. Filip je dobil Zgodovina slovenskega naroda Mr. and Mrs. Frank Directors R. Staut, English and Slovene Announ cements! Kamnik ji° družila s Savinjsko dolino trgovska pot, ki je držala do najsevernejše postojanke andeške posesti na Štajerskem, do Slovenjega Gradca. Pričetek Slovenjega Gradca popolnoma podoben onemu mesta Kamnika. Izprva je bil tu grad savinjskih mejnih grofov iz rodu Weimar-Orlamunde. Iskati ga moramo na hribu nad “Starim gradom”, tam kjer je danes cerkev sv. Pankracija. V 11. stoletju je bila sedanja župna cerkev še grajska kapela, katero je obdajalo starodavno utrjeno poslopje. Imenovalo se je kratko “Gradec” in še le v 13. stoletju so mu začeli praviti “Slovenji gradeč”, da so ga ločili od “Bavarskega gradca” ob Muri, sedanjega štajerskega glavnega mesta, “Nemškega gradca”. — “Gradec’ je bil središče obsežnega posestva, takozva. slovenjegraške provincije, d se je raztezala od sedanje koroške meje dc Pohorja na vzho-do in do Drave na severu. Ko so dobili andeški grofi Slovenji Gradec (okoli leta 1173.). je bila že tamkaj župnija in celo sedež savinjskega ar-hidiakona. Pod njihovo vlado se je kraj kmalu dvignil. Postal je važno snedišče za trgovino, kakor Kamnik, Žalec in Laško. Prvotno naselbino motamo iskati v Starem trgu, pa tudi pričetki sedanjega mesta so bili takrat že dani, ker se leta 1251. omenja mestna cerkev sv. Elizabete. Andeškim grofom so bila posestva na Slovenskem prilično to, kar so sedaj državam kolonije v Aziji, Ameriki in drugih delih sveta. Opažamo pa, da so skrbeli za svoja mesta in trge, se trudili, da napeljejo promet iz Koroške, Štajerske skozi Kranjsko v Istro in njena primorska mesta. V ta namen so ustanovolili gostinjce v Tuhinjski dolini (“Špitalič” in Ljubelja). Posest na Slovenskem pa je bila rodbini tudi trdna opora za dalekosežne politične načrte na slovenskem jugu. Bertold IV., sin prvega vladarja iz "te rodbine na slovenski zemlji, j?e dobil od cesarja Friderika I. RdeČebradca leta 1180. naslov “vojvoda Meranski’. Ta priimek nima ničesar opraviti s tirolskim mestom enakega im^na. Za njim se namreč skriva slovansko ime “more” (primerjaj Pomorje -Pommern). “Merania” ali “Moravia” je pomenjala deželo ob morju in sipar sedanjo Hrvaško in Dalmacijo. Cesar Friderik, ki je v marsičem rad posnemal svojega slavnega prednika Karola Velikega, se je menda spomnil, da je nekdaj tudi ta del jugoslovanske zemlje bil pod frankovsko oblastjo in hotel zopet obnoviti nekdanje vezi. Sicer so imeli andeški grofi le naslov “meran-skih” ali “hrvaško-dalmatinskih vojvodov”, pravi vladarji so bili ogrski kralji. Toda vidi se, kako so se počasi snovale vezi, ki naj bi jim utrdile oblast in vpliv med Jugoslovani. Taka prilika je bila tretja križarska vojska (1189). Cesar Friderik je peljal svoja vojna krdela po suhem preko Bosne in Macedonije v Azijo. Bertold IV., mejni grof istrski in vojvoda Meranski, je poveljeval tretji vojni trumi, kjer je bilo zbrano tudi plemstvo iz slovenskih dežel. Srbi in Bulgari so se bili prav takrat osvobodili bizan-skega jarma in so iskali zaslombe pri mogočnem nemškem cesarju. Obljubili so mu celo pomožne čete, ako bi hotel zajeti Carigrad. Srbi so mu imeli dati 20.000, Bulgari 40.000 mož. Poganja njimi pa je vodil Btertold, vojvoda Meranski. V Nišu je sklenil naj preje rodbinsko zvezo Stepanom Nemanjo, velikim županom srbskim in njegovim bratom Krešimirom (Crazimer) (23. julija 1189.) Obljubil je namreč Štefanovemu sinu Tohu dati svojo hčer za ženo. Na praznik sv. Jurija prihodnjega leta je imelo srbsko poslanstvo priti po mlado knežno v Istro. Meseca novembra se je Bertolc pogajal z Nemanjiem ob vhodu v balkanske soteske zaradi pomožnih čet in tudi še v zimskih mesecih je bil večkrat posredovalec med njim in cesarjem. A zdi se,' da pogajanja niso privedla do uspeha. Brez srb' sko-bulgarske vojske je Berto! dova truma prekoračila Heles-pont. Vojvoda se je odlikoval še v rrmogih bojih in udeležil obleganja trdnjave Akon. Toda že leta 1190. se je vrnil domov, ne da bi videl svete dežele. Cesar Friderik je gotovo zato poveril pogajanja s Srbi istrskemu mejnemu grofu, ker je bil zmožen slovanskega jezika in pa, ker je bil določen za bodočega vojvoda jugoslovanskemu J&e lan^oa^e