PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini A-bb postale I gruppo - Cena 40 lir Leto XXIL St. 87 (6374) TRST, sreda, 13. aprila 1966 POD PREDSEDSTVOM MORA Sestanek pristojnih ministrov o zdravstvenem zavarovanju Sporočili federacije zdravniških zbornic in CGIL - Ostre stavke kovinarjev zasebnih in državnih podjetij - V četrtek otvoritev milanskega velesejma - Zakaj manjkajo kovanci po 500 lir RIM, 12. — Predsednik vlade Moro bo jutri predsedoval Medministrski komisiji, ki bo razpravljala o obnovitvi dogovorov med zavarovalnimi ustanovami in zdravniškimi zbornicami. Kot smo že poročali, gre za spor, ki je prešel običajne sindikalne okvire in je menda minister za delo že izčrpal mož-nosti posredovanja, tako da je ostala edina rešitev v neposrednem posredovanju predsednika vlade. Vsedržavna federaoija zdru- knj zdravniških zbornic je v tej zvezi izdala sporočilo, v katerem poudarja, da bodo od 13. aPrila neveljavni vsi dogovori * zavarovalnimi ustanovami z izjemo dogovora z vsedržavno Ustanovo za vojne invalide. Istočasno je federacija združenj tcravnij-kih zbornic tudi bistveno •Premenila prejšnja navodila. Sklicuje se namreč na člen 2 tajnega zakona, po katerem ima-1° zdravniki pravico brezplačno Pomagati, če ugotovijo, da bolnik *e more plačati honorarja. Na tak *jačin bosta od 18 aprila dalje jjVe možnosti za zavarovance: ali plačajo . normalne honorarje in tahtevajo nato povračilo od zava fovalne ustanove, ali pa da v izjemnih primerih prosijo zdravni-da honorarja sploh ne žara-Cuna in da ga pregleda zastonj. Federacija zdravniških zbornic tudi ugotavlja, da s prehodom na hberalizacijo zdravniških storitev bo prišlo do težav za zavarovance, ker morajo zavarovalne u-•tanove vrniti strcčke na osnovi Minimalnih zakonito priznanih ta- Mii'ii!miIi,i,i,,m ,,,i, ,,111,1, i,IMMIIMiii,,i,ii,mlmMimii,(,i,m,l!itimiillilillllllllliiilllillilllHiiiiiiiilliiliiii Tito v Banjaluki Bašev v Zagrebu Okrepitev medrepubliškega gospodarskega sodelovanja rif, z večjo odgovornostjo pa se bo istočasno izboljšala raven storitev. Uradno sporočilo končno >»-menja, da se bo jutri sestal izvršni odbor sindikalne organizacije «r'NOOMN-S:ndacati», ki bo razpravljal o položaju posameznih kategorij zdravnikov. Danes sta se sestali tajništvo CGIL in sindikat zdravnikov, včlanjenih v CGIL, ki sta izdali poziv na vlado, da brez obotavljanj skliče pogajanja, da se reši spor. V ta namen so poslali brzojavni poziv ministru za delo sen. Boscu, katerega pozivajo, naj bi bil pobudnik za pogajanja. Tajništvi sta odobrili resolucijo, v kateri ugotavljata, da je mogoče hitro rešiti spor, če bi ustanovili teritorialne komisije INAM. v katerih bi sodelovali predstavniki delavcev, zdravnikov, zavarovalnih ustanov, in ki naj bi proučile vsa pereča vprašanja. Komisije naj bi v pokrajinskih okvirih odločale glede načina plačevanja zdravnikov in naj bi tudi odločale glede uveljavitve specialistične pomoči na domu zavarovanca. Prav vprašanje načina plače (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 12. — Predsednik re-Publike maršal Tito je danes na potovanju po Bosanski Jrajini obiskal v Banjaluki nekate-.? zgodovinske stavbe in industrij-J** Podjetja ter se v razgovoru s ?Mniki zanimal za aktualna vpraša šolstva. Sinoči ob prihodu L Banjaluko je v odgovoru na po-‘drave številnih meščanov obudil Pontine na slavne dneve narodnoosvobodilne borbe in poudaril, da ® naora mladina vzgajati v duhu *j6tlih tradicij te borbe in ljubez-gJJo neodvisnosti. bto je nato ugotovil, da se na f/atovnem obzorju ponovno pojav-2*1° črni in temni oblaki, ki ogrozi0 srečo in miren razvoj naro-Jugoslavija dobro ve, kaj bi Pomenila nova vojna, zato si je že oavnaj zgradila svojo splošno kon-fPciJo ohranitve miru. Jugoslavija za zadrlilh dvajset let, poleg skrbi * notranji razvoj, posvečala še miko pozornost ohranitvi miru m pomaganju narodom, ki so si prionu svobodo ter se zavzemala, n? ustvarjajo pogoji, ki bi pre-ereciu novo vojno. «Ne glede na rj ali je to nekomu ugajalo ali gf!’ smo ml ves ta čas ostali zve-viJ. načelu. da ima vsak narod pra-tro?’ da sam sebi vlada. Tudi zno-čor naSe dežele izvajamo to na-®‘°. zato smo postavili načelo sa-n,°npravljanja, ki je po osvobodil-a borbi, eno najvažnejših sociali-n-3* pridobitev,« je ugotovil Predsednik republike. 1 Bodobno kot včeraj v Drvarju, J”10 tudi danes v svojem dru-aern govoru v Banjaluki poudaril snnrt 0 doslednega izvajanja go-t-P-derske reforme, posebno pa naporov za pravilno razdelitev dohod-a> za odstranjevanje nepravllno-raciZa Povečanje produktivnosti, za Jjcionalno uporabo sredstev in za Lvečanje življenjske ravni. «Mora-11,, . Polje paziti na življenje naših Van ln ne smemo od njih zahte-ati samo napore in odpovedovanje. ...gospodarsko reformo želimo u-variti pogoje, ki bodo omogočili Povečanje življenjske ravni delov-republik ’* poudariI Predsednik g^unanJl minister Bolgarije Ivan n, ki Je včeraj prispel na urad-‘ obisk v Jugoslavijo, je z ostall-fi * Clar>i svojega spremstva prispel anes v Zagreb, kjer si je ogledal l,ja.rh° farmacevtskih in kemičnih Vani u* * * * v * * * * “p,lva» in nekatere stano-dne i naselbine Zagreba. Popol-gle Podpredsednik Izvršnega a Hrvaške Dragutln Beslač go-. u Priredil kosilo. Bašev se Je zve-vrnil v Beograd. r,i izstopni ki Izvršnega sveta Slove-včer 1 Srb‘ie so danes nadaljevali ln;;aJ začete razgovore o možnosti Bn.®PMvnejšega sodelovanja med f-^Podkrskimi organizacijami obeh , ln Izmenjali izkušnje do-form *8a lzva.tanJa gospodarske reli p°doPne razgovore so vodita s“avno zastopniki Izvršnega sve-a brbije in Hrvaške. Ugotovili so, nrti ?oraJ° o oblikah sodelovanja rPiočatl sama podjetja brez priti-Up ^ zunaj. Pomenili so se nada-fj?' da se perspektivne rešitve ne troa0 na-ltl v razdelitvi domačega s **a' temveč v Jugoslovanskem go-.podarskem programu, v katerem 1p* Vfalt Proizvajalec imel svoj de-. " m našel poln gospodarski Ingres. Zastopniki Slovenije in Srbi-na podlagi dosedanjih izku-ortVi-PrHli do sklepa, da se Je treba ki,ii0 zoperstavljati vsem parti-uiarlstlčnim težnjam, zaprtim v ‘eje republik, temveč ustvariti tak-biiri sodelovanja, v katerih .g.ao gospodarski interesi prolzva-jaicev po medsebojnem sodelova-JU Prišli do polnega Izraza. Sodi se, da bodo prav taki razgovori, v katerih bi poleg zastopnikov izvršnih svetov sodelovali tudi gospodarski zbori, mogli ustvariti ugodnejše vzdušnje za sodelovanje. V razgovorih sta poleg predsednikov izvršnih svetov Srbije in Slovenije Janka Smoleja in Dra%a Stamenko-viča sodelovala še po dva člana izvršnega sveta in tajnika za industrijo obeh republik. B. B. Sestreljeno ameriško letalo nad Kitajsko PEKING, 12. — Agencija .Nova Kitajska, poroča, da so danes popoldne sestrelili nad polotokom Lej-Ceu v pokrajini Kvantung a-meriško letalo «A-3B». Letalo je prodrlo v kitajski zračni prostor jugovzhodno od otoka Haj-Nan 0-koli 13. ure po krajevnem času in je letelo proti otoku Lej-Ceu kljub opozorilom kitajskega letalstva. Zaradi tega je kitajsko letalstvo sestrelilo to sovražno letalo. Ameriški Pentagon je danes javil, da letalo pogrešajo. Trdijo, da gre za tankersko letalo s posadko treh mož Letalo je odletelo s Filipinov, da bi prispelo na letalonosilko «Kittyhowk» ob južno-vietnamski obali. Kitajska tiskovna agencija poroča tudi, da je kitajska vlada o-stro protestirala, ker so ameriška letala obstreljevala na odprtem morju kitajske ribiške ladje, pri čemer sta bila dva ribiča ubita, 15 pa je bilo ranjenih. Poškodovani so bili trije čolni. vanja je v ospredju spora, saj INAM zahteva, da se za celotno področje države uveljavi sistem enkratne kvote in torej enkratnega plačila za vsakega zavarovanca, medtem ko zlasti v mestih velja sistem plačevanja posamezne, ga obiska, odnosno pregleda Zaostri! se je spor kovinarjev zasebnih in državnih podjetij, tako da so se danes sestala vsa tri tajništva sindikatov kovinarjev FIOM-CGIL, FIM-CISL in UILM-UIL, ki so sklenila poostriti sindikalno borbo. Sklenili so, da bodo uslužbenci v prihodnjem tednu stavkali 24 ur po navodilih pokrajinskih sindikalnih organizacij. Poleg tega so glede uslužbencev jeklarskih podjetij sklenili tri vsedržavne stavke, ki jih bodo izvedli 19., 21. ln 23. aprila Uslužbenci ladjedelntške Industrije pa bodo stavkali 20. aprila. Končno bo 20. aprila tudi stavka vseh podjetij kovinske in jeklarske industrije na osnovi navodil, ki Jih bodo kasneje sporočili. Predsednik republike Saragat je sporočil, da ne bo mogel prisostvovati otvoritvi milanskega mednarodnega velesejma. Velesejem bodo oaprli prihodnji četrtek s posebno svečanostjo, ker gre za dvajseti velesejem po vojni, istočasno pa je to 44. velesejem od ustanovitve. Na velesejmu bo sodelovalo 80 evropskih in drugih držav. Družbi «Westinghouse electric Corporation« in FIAT sta podpisali dogovor o izdelovanju težkih Die-selovih ladijskih motorjev po licenci FIAT. Gre za motor z zmogljivostjo 30.000 konjskih sil, ki ga ameriško podjetje do sedaj še m izdelovalo in ki se vedno bolj uveljavlja pri pogonu modemih trgovskih ladij. Minister za zaklad Colombo Je odgovoril na pismeno vprašanje posl. Servella glede tezavriranja kovancev za 500 lir, ki so Jih Izdali ob obletnici Danteja. Minister ugotavlja, da gre za izjemni primer, ko so ob tej svečanosti skovali pet milijonov takih kovancev ln da je njih število dovolj visoko, da one. mogoča grobe špekulacije. Istočasno minister tudi ugotavlja, da so do sedaj skovali okrog 140 milijonov običajnih srebrnih kovancev, od katerih je velika večina že v obtoku. Kljub temu pa se čuti resno pomanjkanje kovancev po 500 Hr in bodo zato še letos izdali papirnate novčanice za to vsoto. Minister v tej zvezi pravi, da so težave glede kovanega denarja v vseh zahodnoevropskih državah, kot tudi v ZDA in Kanadi. Tajnik UIL Franco Simoncini Je pismeno sporočil tajništvu PSI, da bo pristopil k socialistični stranki v okviru procesa socialističnega združevanja. V pismu se Simoncini sklicuje na svoj Izstop iz republikanske stranke, ki ga je sporočil med lanskim kongresom in da »trenutno ne prosi še za legitimacijo PSI«, da pa bo to napravil, ko bodo jasnejši cilji socialistične združitve v zvezi s sindikalnimi vprašanji. Gospodarske težave Indonezije DŽAKARTA, 12. — Indonezijska vlada je pripravila program varčevanja, s katerim upa, da bo odstranila gospodarsko zmedo in zaustavila inflacijo. Program določa davčne reforme, ukinitev določb, ki ovirajo dejavnost privatnega kapitala, povečanje proizvodnosti zlasti v kmetijstvu, kampanjo proti korupciji, nesposobnosti in birokraciji, po-življenje državnega aparata, poenostavljenje določb za uvoz in izvoz itd Program je obrazložil na tiskovni konferenci podpredsednik vlade za finančne zadeve Buvono, ki je podal realistično sliko o težav-nem gospodarskem stanju v Indo- neziji. Zunanji dolgovi so dosegli 2400 milijonov dolarjev (približno 1500 milijard lir). Možnosti, da bi se v kratkem času stanje temeljito izboljšalo, so majhne, ker je morala Indonezija začeti odplačevati svoje dolgove. To bi utegnilo vsrkati vse finančne razpoložljivosti države, zaradi česar ’e nevarnost, da bo zmanjkalo sredstev za kritje stroškov za redno upravo. Indonezijska vlada namerava navezati stike s svojimi indonezijskimi upniki in se pogajati o pogojih povračila dolgov. Minister je dodal, da je treba zadevo obravnavati izključno z gospodarskega vidika ter opustiti vše politične ali ideološke poglede. Inflacija je eden glavnih problemov Indonezije. Lani so se cene na splošno zvišale za 500 odstotkov (9U) odst. se je zvišala cena riža, ki ie bil svoj čas glavno iz-vozno blago Indonezije). Ce ne bodo pravočasno sprejeti primerni ukrepi, je nevarnost, da se letos cene zvišajo za tisoč odstotkov Denarni obtok se je povečaj za 1200 odstotkov od leta 1950 do 1960. Minister je izjavil, da bo za popolno stabilizacijo gospodarstva potrebno mnogo časa. Za sedaj bodo predvsem upoštevali nujni program za zvišanje proizvodnosti v času od šestih do dvanajstih mesecev. «Manuela> v Durbanu DURBAN, 12. — Petrolejska ladja «Manuela» je prišla v današnjih prvih jutranjih urah pred južnoafriško pristanišče Durban. Do sedaj se še ni približala pomolom velike rafinerije, ki jo skupno u-pravljata družbi »Shell« in «Bri-tish Petroleum«. V Londonu je predstavnik Fo-reign Officea izjavil, da angleška vlada ne misli preprečiti zasidran j a »Manuele« v dur banskem pristanišču, ker resolucija varnostnega sveta ne omenja take možnosti. Predstavnik je tudi izjavil, da britanska vlada nadaljuje stike z južnoafriškimi, portugalskimi in drugimi oblastmi, da bi dosegla konec dobavljanja petroleja Rodeziji. Kar se tiče ladje «Joanna V«, ki je še vedno v Beiri, je predstavnik izjavil, da je mnenja, da je ladja še vedno pod grško zastavo. Izrekel je mnenje, da Panama v celoti podpira petrolejske sankcije proti Rodeziji. Britanski konzul v Beiri je obvestil svojo vlado, da Je ladja «Joanna V« še vedno v tamkajšnjem pristanišču in da ni nobenega znaka o dejavnosti na ladji. Po ostavki Cirimokosa ATENE, 12. — Po današnji Izredni seji grške vlade, ki so jo sklicali zaradi ostavke zunanjega ministra Cirimokosa, so objavili uradno sporočilo, ki pravi, da je ministrski svet soglasno izrekel zaupnico ministrskemu predsedniku Stefanopu-losu ter je ugotovil, da ni prišlo do nobenega resnega spora glede Cipra v trenutku odstopa zunanjega ministra. Predstavnik progresistlč-ne stranke, ki podpira vlado, je izrekel podporo vladi. Vendar pa nima vlada od nocoj več večine v parlamentu. Po %^av. ki zunanjega ministra Cirim—.osa in ministra za socialno skrbstvo Gallnosa je nečak zunanjega ministra. ki je atenski poslanec sporočil, da odreka podporo Stefanopu-losovi vladi. KRIZA V ATLANTSKEM ZAVEZNIŠTVU Izročen odgovor ameriške vlade na francosko spomenico o NATO Spomenica poudarja potrebo posvetovanj in pogajanj glede vseh vprašanj, ki jih je sprožila Francija, ter omenja tudi finančno plat - London sedež atlantskega sveta? WASHINGTON, 12. — Ameriška vlada je odgovorila na francosko spomenico v zvezi z NATO. Odgovor je izročil ame riški poslanik v Parizu Charles Bohlen danes popoldne francoskemu zunanjemu ministrstvu. Ameriška vlada pravi v svo-jem odgovoru, da je začela po- stransko. Ameriška vlada opozarja na to, da je bila izjava štirinajstih držav članic od 18. marca letos ob-jabljena, potem ko je francoska vlada sporočila svoj namen, da eno-stransko nastopi brez poprejšnjih posvetovanj. Amerisaa vlada jemlje na znanje namen Francije, da s 1. julijem letos odtegne izpod poveljstva NATO v Evropi francoske kopenske in letalske sile v Evropi. Pri tem se ameriška vlada sklicuje na končni londonski sporazum od leta 1954 glede integracije teh sil ter sporoča, da avtomatično zgublja veljavo tudi sporazum od 6. septembra 1960 med ZDA in Francijo glede skladišč atomskega orožja NATO v Nemčiji v podporo francoskih čet, dodeljenih NATO. Prav tako jemlje ameriška vlada na znanje francoski namen o umiku osebja iz poveljstev NATO, začenši s 1. julijem letos in iz 0-brambnega kolegija NATO začenši s 23. julijem letos. Odgovor omenja francosko sporočilo, da se morajo v zvezi s tem s 1. aprilom 1967 umakniti iz Francije tudi glavni štabi teh organizacij. Na tej podlagi je francoska vlada odpovedala pariški protokol o statusu mednarodnih vojaških glavnih štabov. Ameriška vlada pravi, da ji ni jasno, zakaj bi se zaradi umika francoskega osebja morali u- ................................................................................................................................................................ svetovanja s svojimi zavezniki v NATO in bo ta posvetovanja nadaljevala v zvezi z vprašanji, ki jih je sprožil francoski sklep in ki se tičejo varnosti vseh članic NATO. Odgovor pravi dalje, da ameriška vlada sprejema na znanje stališče francoske vlade, da so francoski ukrepi potrebni, ker ni moč sporazumno in zadovoljivo menjati veljavnih določb v atlantski pogodbi, ter opozarja francosko vlado na dejstvo, da so sestavljalci severnoatlantske pogodbe priznali, da bi mogle nastati spremembe v činiteljih, ki se tičejo miru in varnosti severnoatlantskega področja. Dalje pravi odgovor, da bi vsaka država pogodbenica imela pravico zahtevati diskusijo med vsemi članicami za revizijo pogodbe. Ameriška vlada pravi, da je, prav tako kakor mnoge druge države NATO, povabila francosko vlado v zadnjih letih, naj predloži vsak predlog, ki bi ga pripravila glede revizije ali organizacije pogodbe. Zagotovila je francoski vladi, da bo vsak tak predlog skrbno proučila. Zaradi tega ameriška vlada ne razume razlogov, ki so pripravili francosko vlado do zaključka, da je nemogoče menjati dogovore NATO ln da mora nastopiti eno- VSESTRANSKA ZAOSTRITEV V VIETNAMU Partizanski napad na letališče pri Sajgonu Strateški bombniki 22.5 milijona lir. Na skupščini so tudi izvolili u-pravni svet družbe «Orion», ki ga sestavljajo: dr. Leo Paschi za «Im-mobiliare finanziaria«, Bruseschi, odv. Vattovani za «Lloyd Adriatico« in grof Guamieri za štivansko papirnico. V bližnji prihodnosti bi moral vstopiti v upravni svet še en član. Bruseschi je bil imenovan za pooblaščenega upravitelja družbe. Sedaj pričakujejo, da bo podjetje «Orion» v najkrajšem času začelo s svojo redno in polno dejavnostjo. (Trg Stare mitnice 11/11.) javna diskusija o knjigi «Abbiamo com-battuto insieme — partigiani ita-liani e sloveni«, ki jo je napisal bivši poUtični komisar brigade Ga. ribaldi Natisone Giovanni Padoan (Varuii) in ki je pred kratkim izšla. — Pri ritenski vožnji je udarila v dekle Na opazovalni oddelek bolnišnice so včeraj popoldne s prognozo o-krevanja v 7 dneh sprejeli 19-letno delavko Floretto Filipa iz begunskega taborišča na Padrlčah št. 60, ki se Je pobila po desnem kolenu. Ponesrečenko je v bolnišnico s svojim avtom fiat 1100 TS 25535 prepeljala 53-letna Elvira Brandolin por. Zanini iz Ul Silvio Pellico 10. Filipa Je povedala, da je malo prej na zebrastem prehodu blizu Ul. Mazzini prečkala Trg Goldoni. Tedaj jo je z zadnjim delom avta zadela Brandollnova, ki je zavozila ritenski, da bi se ponovno postavila na prehod pred semaforjem, odkoder Je po pomoti zavozila naprej, ko se je na semaforju že prižgala rdeča luč. V JANUARJU IN FEBRUARJU Uvoz in izvoz na avtonomnem računu Po podatkih, ki jih je objavil koprski koordinacijski odbor za obmejne sporazume na Tržaškem in Goriškem, je dosegla vrednost izvoza v okviru avtonomnega računa za tržaško področje v prvih dveh mesecih letošnjega leta 1 milijardo 47.306.000 lir, medtem ko je vrednost uvoza znašala 714.154.000 Ur; v okviru gorlškega sporazuma Je vrednost izvoza v istem času dosegla 929.031 000 lir, vrednost prb-meta v nasprotno smer pa 354 milijonov 972.049 iir. V prizadetih krogih na Koprskem ugotavljajo, da se je izvoz v Italijo v okviru obmejnih sporazumov letos ugodno razvil, saj Je njegova vrednost napredovala za 214.593.000 lir v okviru tržaškega, in za 244.794.000 lir v okviru goriškega avtonomnega računa. V krožku »Rodolfo Morandi« Javna diskusija o Padoanovi knjigi Danes ob 20.15 bo v dvorani kulturnega krožka «Rodolfo Morandi« Pacienta pri zdravniku zadela srčna kap Zdravstveno stanje ponesrečenega jamarja še vedno zelo resno : Zdravstveno stanje 28-letnega u-radnika — jamarja Fulvia Bre-schija, . ki se je predvčerajšnjim popoldne hudo ponesrečil, ko je padel v kraško jamo pri Sama-torci, je še vedno zelo resno. Bre-, , ■■, , .. schija so včeraj premestili s pr- Sinoči okrog 18. ure so prepe- ' ----- ' ljali v mrtvašnico glavne bolnišnice truplo 78-letnega upokojenca Giuseppa Stante iz Miramarskega drevoreda 47, ki je izdihnil zaradi srčne kapi. Predvčerajšnjim se je upokojenec pritoževal, da ga boli v prsih, zato mu je sin svetoval, naj se da pregledati. Stanta je včeraj popoldne odšel k zdravniku dr. Franci na Trgu Ulpiano 6, ko pa ga je zdravnik pregledoval se je Stanta nenadoma zgrudil vznak na majhnem ležišču in trenutek nato izdihnil. Potrdilo o smrti je izdal sam dr. Franca. Truplo je v mrt- lja so ostale na februarski ravni, medtem ko se je maslo pocenilo za 20 do 30 lir pri kg. Tudi cene raznih salam in konserviranega mesa se niso spremenile. Kot smo že o-menili, se je cena jajc zaradi dobre sezone znižala. Parmezan «Reg-giano« pa je dosegel pretekli mesec doslej najvišjo raven, in sicer 2090 lir za kg. Precej so se v marcu povišale cene svežih rib zaradi slabega lova. Ribarnica pa je bila v preteklem mesecu bolj založena z zmrznjenimi ribami, ki so jih prodajali po zmernih cenah. Zelenjadni trg je bil zadovoljivo založen in so se cene sezonskih povrtnin znižale, ie cene južnega sadja, krompirja, cvetače itd. so se povišale. Nov radič in solata berivka pa sta bila tudi po 2000 odnosno 1600 lir za kg. Prav tako so prodajali prve beluše po 2000 lir za kg. Novi poletni čevlji so se podražili za 5 odstotkov. Poleg tega pa se je v zadnjih tednih podražilo tudi drugo manufakturno blago. V preteklem mesecu so mestni redarji strogo nadzorovali cene in kakovost kruha, zlasti tistih vrst, ki so se podražile. Pri tem nadzorstvu so ugotovili nekaj nepravilnosti in so naložili kršiteljem osem denarnih glob predvsem zaradi ne-razstavljenih cen. vega kirurškega oddelka na ne vrokinfrški oddelek in zdravniki so ugotovili, da ima nesrečnik poleg udarcev in ran po levi strani j prsi ih dimljah Z verjetnimi notranjimi poškodbami ter udarcev po nogah, tudi več poškodb in zlomov hrbtenice. V bolnišnici se trudijo, da bi mlademu jamarju rešili življenje. Kot je znano, se je Breschi s skupino jamarjev predvčerajšnjim spustil v kraško brezno, da bi ga pregledal. Jamo so odkrili tehniki družbe za postavitev naftovoda, ko so s pomočjo buldozerov kopali globok jarek, v katerega bodo položili naftovodne cevi. Magajna je predavaj v Slovenskem klubu o potovanju po Maroku Pred polno dvorano je včeraj v Slovenskem klubu predaval Mario Magajna o Maroku, tej najbolj slikoviti deželi v severni A-friki (Prav pred nedavnim se je o tej deželi več govorilo v zvezi z ugrabitvijo opozicijskega voditelja Ben Barke, ki je živel v izgnanstvu v Franciji in za katerega se še sedaj prav ne ve, ali je živ ali mrtev.) Deželo, ki je postala neodvisna šele pred desetimi leti, je predavatelj obiskal lansko poletje. Prijetno je Magajna opisal svojo pot iz Oujida do Fesa, kjer se je seznanil z Zaidom (tega Magajnovega prijatelja poznamo tudi v Trstu že tako rekoč vst). Po ogledu tega mesta je odpotoval v Meknes, «Versailles Maroka», nato Pa v Marakeš, bivšo prestolnico Maroka. Po zanimivih doživetjih in spoznanjih v tem mestu ga je pot vodila še v Rabat, sedanje glavno mesto države. Seveda so predavanje ilustrirali številni barvni posnetki, ki so pokazali še Tetuan, kjer so še do pred kratkim vladali Spanci, m pa Tanger, od koder se že vidi Španska obala. Poslušalci, ki jih je vedno mnogo na Magajnovih predavanjih, so bili predavatelju zelo hvaležni. SLA VNOSTNA AKADEMIJA ob 20-letnici Dijaškega doma BO V PETEK, 15. APRILA OB 20.30 URI V KULTURNEM DOMU V TRSTU Spored: Nagovor. J. S. Bach; KONCERT ZA 2 KLAVIRJA IN GODALNI ORKESTER v C-duru. (Izvaja orkester Glasbene matice, vodi gojenec dirigentskega tečaja Janko Ban. Solista: Mojca šiškovič In Pavel Kodrič.) ZBOROVSKA RECITACIJA KAJUHOVIH PESMI. (Recitirajo gojenci Slovenskega dijaškega doma v Trstu.) Balet: SLOVANSKI PLES (Izvajajo gojenke Slovenskega dijaškega doma v Trstu.) Filibert Benedetič, bivši gojenec bere svoje pesmi. Balet: MY FAIR LADY — ritem. (Izvaja gojenka baletne šole v Slovenskem dijaškem domu.) Odmor B. Smetana: PESEM ČEŠKIH KMETOV. (Izvaja bivši gojenec Erminij Ambrozet na klavirju.) Balet: PIZZICATO. (Izvaja gojenka baletne šole v Slovenskem dijaškem domu.) Marko Kravos, bivši gojenec bere svoje pesmi. L. M. Škerjanc: INTERMEZ-ZO ROMANTIQUE za violino in klavir. (Izvaja bivši gojenec Silvan Križmančič, pri klavirju Erminij Ambrozet.) Balet: Valček «MED ZVEZDAMI«. (Izvajajo gojenke baletne šole v Slovenskem dijaškem domu.) O. Župančič: DUMA. (Zborovsko recitacijo izvajajo gojenci Slovenskega dijaškega doma.) Vstopnina 500 lir, za dijake 200 lir. Predprodaja vstopnic v četrtek 14. in petek 15. t. m. v Tržaški knjigami Ul. sv. Frančiška 20 in v petek eno uro pred pričetkom akademije v Kulturnem domu. Včeraj-danes. vašnici na razpolago sorodnikom. ■tillli. 11111111 nimiiiimmmiiiimiiimlm.mmini. """""""""'"""e IZPRED TRŽAŠKEGA PRIZIVNEGA SODIŠČA Motorist se je zaletel v tovornjak in nato v bolnišnici podlegel ranam Šoferju tovornjaka so v prizivu znižali pogojno zaporno kazen od 4 na 3 mesece - Giovanni Pietrobon spet v svoji sobici Pred tržaškim prizivnim sodiščem /predsednik Franz, tožilec Mayer, zapisnikar Parigi) se je moral zagovarjati včeraj 30-letni Severino Rusalen iz Gradeža, ki je bil obtožen, da je zaradi neprevidnosti nenamerno ubil 42-letnega Maria Bat-tistutta iz Papiriana. Smrtna nesreča se Je pripetila 17. avgusta predlani ob 7.50 na križišču državne ceste št. 14 in ceste, ki povezuje to z državno cesto št. 202. Gre, kot Je znano, za preče) široko križišče, ki je oddaljeno morda dva km od Tržiča. Ob omenjeni uri se je Rusalen pripeljal s svojim težkim tovornjakom s prikolico iz Tržiča. Ker je nameraval na križišču zaviti na levo ter se po blagem klancu povzpeti do državne ceste št. 202, je že prej s smerokazom opozoril druge avtomobiliste, da bo zavil na levo. Pri tem Je tudi nekoliko zavrl hitrost svojega težkega vozila. To okoliščino Je potrdil tudi priča Raffaele Ieram. Rusalen Je za- V ZAPORU ZAKLJUČENA PUSTOLOVŠČINA Pijan šofer v ukradenem avtu Z agenti najprej v bolnišnico, nato na kvesturo in končno v zapor s tremi obtožbami na grbi Z varekino si je pripravil zdravilo 68-letni upokojenec Galliano Pa-dovan iz Ul. Šantl Martiri 12 je živčno bolan in Je doslej poskusil številna zdravila. Zelo verjetno ni nič pomagalo, včeraj pa je prišel do zamisli, ki ga je spravila v bol. nišnico. Da bi ublažil vznemirjenost, ki ga je mučila, si je pripravil posebno zdravilo. Natočil si je varekino In jo razredčil z vodo, potem pa tekočino izpil. Kot je bilo pričakovati, so Padovana nekaj minut kasneje napadli hudi želodčni krči in njegovi domači so morali poklicati bolničarje RK. Pa. dovana so odpeljali v bolnišnico, kjer so ga s prognozo okrevanja v 4 dneh sprejeli na drugi medicinski oddelek. 20 let star: radiotehnik Ugo Al-zetta iz Ul. Lorenzetti 54 si je prejšnjo soboto nakopal celo vrsto nevšečnosti, ker je pregloboko pogledal v kozarec in nato ukradel avto. Policisti so ga prijavili sodišču zaradi tatvine, poskusa tatvine in vožnje avta v vinjenem stanju, vse z obteževalnimi okoliščinami Alzetto so že aretirali in pospremili v zapor. Prejšnjo soboto zvečer se je 47-letni šofer Terzo AUes z Reške ceste 127 v svojem avtu vračal proti domu, ko je nenadoma zagledal pred seboj fiat 600 TS 68404, ki je bil ustavljen počez na cesti, v njem pa je sedel Alzetta. Alles je mislil, da se šofer v fiatu 600 počuti slabo, zato mu je priskočil na pomoč. Toda takoj se je zavedel, da je Alzetta pijan. AUes je neznancu na vsak način hotel pomagati, zato se je ponudil, da bi ga zapeljal domov. Pijani Alzetta je sprejel ponudbo, ni pa imel ključev za vžig motorja. Pijano je potem začel razlagati Allesu, da je avto last njegovega očeta in da za vžig motorja zadostuje izvijač, ker da je ključe pozabil doma. Alles je vžgal motor s pomočjo izvijača in zapeljal avto in Alzetto v Ul. Costalunga, v dobri veri, da Alzetta stanuje v tisti u-lici, kot je pač povedal. Alles je nato odšel po svoj av-to in da bi se vrnil domov, zapeljal v Ul Costalunga. Na svoje veliko presenečenje je tedaj opazil, da je Alzetta s silo vlekel kljuko na vratih fiata 600 TS 72751, ki ga je tam parkiral 43-letni Costanzo Primiliano iz Ul. Patrizio 6. Sele tedaj je Alles zasumil, da je imel opravka s pijanim tatičem, zato je obvestil agente letečega oddelka, ki so nekaj minut kasneje Alzetto prijeli. Odpeljali so ga najprej v bolnišnico, nato pa na kvesturo na zaslišanje. Izkazalo se je, da je Alzetta prvi fiat 600 ukradel v Ul. Rossini, kjer ga je pustil uradnik Angelo Ca-rucci iz Ul. Capodistria 26, kate remu so šele agenti povedali, da so mu ukradli avtomobil. Alzetto so seveda po zaslišanju prijavili in odpeljali v zapor. vrl hitrost tovornjaka tudi zato, ker je po cesti iz Trsta prihajala v nasprotni smeri skupina štirih ali petih avtomobilov. Šofer tovornjaka ni popolnoma zavrl svojega vozila ampak se je rahlo pomikal naprej proti sredini cestišča. Ko so bili avti mimo, je pritisnil na plin, da bi člmprej prečkal sredino križišča. Prav v tistem trenutku Je prišlo do nesreče. Rusalen ni namreč opazil (morda tudi zato, ker ga Je slepilo sonce, ki mu je svetilo nasproti) motorista, ki je sledil avtomobilom. Pritisnil Je sicer na zavore, toda zaman. Motor je udaril ob težko vozilo, a motorist je odletel na desno stran ceste v smeri vožnje. Udarec je bil tako močan, da se je na tovornjaku razbil žaromet ter skrivila pločevina na prednjem delu. Posledice trčenja pa so bile še hujše za nesrečnega Battistitto, ki Je dobil lobanjsko travmo, si zlomil obe stegnenici, a poleg tega mu Je tovornjak pri trčenju skoraj popolnoma odsekal levo roko pri zapestju. Rusalen mu Je takoj nudil prvo pomoč, a neki drug avtomobilist Je poklical rešilni avto Iz Tržiča. Ponesrečenca so takoj prepeljali v civilno bolnišnico v Tržiču, kjer pa je po petih dneh izdihnil zaradi hudih poškodb. Prva obravnava Je bila lani na goriškem kazenskem sodišču. Sodniki so tedaj spoznali Rusalena za krivega ter ga obsodili pogojno In brez vpisa v kazenski list na 4 mesece zapora. Poleg tega so mu odvzeli vozniško dovoljenje za 6 mesecev. Obsojenec se Je pritožil proti tej razsodbi na tržaško prizivno sodišče. trdeč, da na vsak način ni bil samo on kriv za tragični dogodek. Poudaril je, da se je Battlstutta peljal skoraj po sredini ceste, da ni niti. malo zavrl motorja, ali pa se skušal izogniti na desno prihajajo-tovornjaku. Rusalen je zahte-' ‘ ~ prizivni sodniki oprosti- je ni kaznivo, ali pa pomanjkanja dokazov. Na vsak način pa bi morali upoštevati vsaj delno krivdo pokojnega Battlstutte. Pripomniti moramo še, da Battistuttova žena ni nastopila kot zasebna stranka na obravnavi prve stopnje v Gorici, ker ni pravočasno zvedela, kdaj se bo ta vršila. Vdova Je potem vložila prošnjo na prizivno sodišče, toda to je ni upoštevalo, ker Je bil rok za nastop že zapadel. Obtoženec se ni udeležil obravnave pred prizivnim sodiščem. Javni tožilec Je zahteval, naj sodniki potrdijo prvotno razsodbo, obramba pa je utemeljila razloge, ki so jo napotili, da vloži priziv. Prizivni sodniki so imeli za potrebno, da na podlagi čl. 133 cestnega zakona delno spremenijo razsodbo v prid obtožencu. Temu so zmanjšali kazen na 3 mesece zapora, a v ostalem so potrdili prvotno razsodbo. * • * Pred dnevi Je tržaško porotno sodišče sklenilo na seji za zaprtimi vrati, da se dovoli Giovanni ju Pie-trobonu, da se ponovno vseli v svojo sobico v poslopju št. 70 v Ul. Molino a vento. Kot smo že poročali, Je porotno sodišče oprostilo Giovannija Pietrobona obtožbe bratomora zaradi pomanjkanja dokazov. V prisotnosti oproščenca so karabinjerji odstranili sodnijske pečate z vrat in tako dovolili Pletrobonu, da je stopil v svojo sobo. ROJSTVA. SMRTI (N POROKE V dneh 10., 11. in 12. aprila 1966 se je v Trstu rodilo 14 otrok, umrlo pa je 30 oseb. UMRLI SO: 92-letni Carlo Alberto Renner, 43-letni Franco Rossi, 67-let-na Marija Gabrijelčič por. Nibrant, 81-letna Maria Cotterle vd. Maniago. 78-letma Čarobna Ussaj, 91-letni Fran-cesco Dellorusso, 90-letni Celeste Tampe-llini, 78-letni Carlo Stangafer-ro, 68-letna Adelaide Conedera por. Bacigalupo, 79-letni Alberto Scompa-rin, 72-letni Luigi Trevisan, 66-letni Vittorio Štolfa, 71-letni Eugenio Ro-signano, 74-letni Alfredo De Angelis 73-letni Valerio Cernivani. 43-letni Ermanno Fioranti, 64-letna Vittorla Živec por. Škabar, 36-letni Giovanni Vemer, 79-letni Edoardo Gašperini, 84-letna Maria Karis por. Prodan, 78-letna Ida Aradi vd. Fabricci, 64-letni Andrej Cok, 71-letna Giovanna Kes vd. Musizza, 68-letna Maria Fraded por. Pless, 71-letna Annunziata Bla-schieh vd. Zanini, 76-letna Concetta Ficich vd. Cioccolanti, 86-letna Paola Frančeškin vd, Armanini, 3 dni stara Cristiana Privato, 89-letna Maria Pangerc vd. Gerbec, 68-letna Maria Pozzetto vd. Toffolo. Žrtev nenavadne nesreče je postal včeraj zjutraj 29-letnl Danilo Saccomani lz Ul. Šantl ?• ki se je po Ul. Cistemone peljal na lam-breti TS 31341 proti središču. Saccomani je bil namenjen v službo, med vožnjo pa se je v njegovo lambreto z vso silo zaletel pes volčjak In povzročil njegov padec. Pri nesreči se je Saccomani pobil po zatilju, glavi ter se ranil po nogah. Z zasebnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer se bo moral na nevrokirurškem oddelku zdraviti 10 dni. O zadevi so oill obveščeni karabinjerji s postaje na Greti. Ti so uvedli preiskavo, da bi izsledili lastnika psa. CENE NA ZELENJAVNEM TRGU NA DEBELO 12.4. t. 1. pomaranče 36 235 129 limone 83 129 112 banane 180 270 250 labolka 41 235 83 hruške 83 188 118 domača pesa 80 250 150 uvožena pesa 50 88 63 karčofl iz Puglie 18 20 19 karčofl iz Romanje 40 50 45 zelje — 153 — cvetača 59 165 129 cikorija lz Puglie 24 53 47 cikorija od drugod 70 118 94 solata domača 200 700 450 solata razna 38 313 150 krompir 45 118 .70 grah 281 318 282 paradižnik 259 153 294 zeleni radič domači 150 900 220 zeleni radič uvoženi 125 150 130 špinača domača 80 200 140 špinača uvožena 88 125 100 V prvem stolpcu srednjem najvišje povprečne, cene. najnižje, v v tretjem DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) AlTAlabarda, Ul. dellTstria 7; Al Galeno, Ul. S, Cilino 36 (Sv. Ivan); de Leitenburg. Trg S. Giovanni 5; Mizzan, Trg Venezla 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do I 30) Barbo-Carniel, Trg Garibaldi 4; Croce Azzurra, Ul. Commerciale 26; Vlelmetti, Trg della Borsa 12; G, Pa-pa, Ul. Felluga 46 (Sv. Alojz). Prosvetno društvo «Igo Gruden« iz Nabrežine priredi danes, dne 13. t. m. ob 20.30 uri v društvenih prostorih predavanje z diapozitivi «POT V PLANINE« Predavali bodo člani SPDT. PROSVETNO DRUŠTVO PROSEK -KONTOVEL uprizori v nedeljo, 17. aprila ob 17.30 v prosvetni dvorani na Opčinah ljudsko igro Cvetka Golarja DEKLE Z ROŽMARINOM Režija: Stane Raztresen. Maturanti slovenske gimnazije in učiteljišča v Kopru prirejajo v soboto, 16. t. m., s pričetkom ob 20. uri v vseh prostorih hotela Adrija v Ankaranu MATURANTSKI PLES Pokrovitelj prireditve je predsednik koprske občinske skupščine Dušan Barbič. Igra priznan orkester Cho-rus. iz Ljubljane. Vljudno vabljeni! Gledališča VERDI V petek, 15. aprila bo v gledališč Verdi tretji koncert spomladanske simfonične sezone. Orkester gledališča Verdi bo vodil Arturo Basile sodeloval pa bo violinist Crlstiane H°s' si. Program bo obsegal: Weber-«Oberon» (uvertura); M*n' delssohn — Koncert za violino >n orkester op. 64; Chailly — Fantazija za orkester; Chavez — Simfonij3 »Indija«. Zadnji dve skladbi bosta v Trstu prvič izvajani Nadaljuje se prodaja vstopnic. Nazionale 16.00 «Django» Eastman*0] lor. Franco Nero, Loredana f"' sciak. Prepovedano mladini pod 1 • letom. Arcobaleno 16.00 «Agente spazlai' K-l» Technicolor, Excelslor 16.00 «Matt Helm 11 Sil*n' ziatore« Technicolor. Dean Martin-Prepovedano mladini pod 14. letom. Femce 15.00 «L’armata Brancaleone* Technicolor. Vittorio Gassman, C3' therine Spaak, Gian Maria Volonte- Eden 16.00 »Per un pugno di don(le* Technicolor. Elvis Presley, Jo‘‘* Adams. Grattacielo 15.30 «A caccia di spi'* Metrocolor. David Niven, Francol-se Dorleac. Alabarda 16.30 «7 pištole per i M3C Gregor« Colorscope. Robert Woo°- Filodrammatico 16.30 »Agente S3S -Skenderbeg (Al.); Callpso, S, Mah* II (Gr.); Eirini (Br.); Slghadi (Nor.). Mali oglasi TAPETN1KE strokovnjake, kvallfl*1' rane — stalna služba — Išče Periz*1-Viale D'Annunzlo 27. PRODAM malo poslopje z dvema pt°" dajalnama in konfortno stanovanj* (samoupravno ogrevanje) z vrtom v Ulici P. Revoltella nasproti Seal3 Bonghl, privatniku brez posrednik3-Ogled danes 3. tm. In v sredo *■ tm. v popoldanskih urah. KINO PROSEK-KONTO V EL predvaja danes, 13. t. m. ob 19.30 uri Panavision film: LA STRADA DEL CRIMINE (POT ZLOČINA) Igrajo: JOANNE WOODWARD, STUART WITMAN ln ED-WARD MULHARE hliw na tncij Wk predvaja danes, 13. t. m. ob 18. url Technicolor film Omarja Sivorija za ljubitelje športa: IDOLI C0NTR0 LU(£ (Ljubljenci * druge plati) Igrajo: SIVORI, GIROTTI MASSIMO, VALERIA GIANGOTTI PONOVNO SO SE ODPRLA VRATA BURBONSKE PALAČE Sprememba politike samo v primeru ko bi de Gaulle umrl Francoski komunisti izjavljajo, da bodo podprli de Gaullovo politiko Guy Molletovi socialisti ostajajo zvesti atlantizmu - Poizkus povezave socialistov z desničarskimi skupinami, do katere pa ni prišlo Te dn; se bodo po izvolitvi poglavarja države in sestavi nove vlade prvič odprla poslancem vra-'a Burbonske palače. Trije dnevi ao predvideni za splošno debato, "esedo bo najprej imel — kot nasuje običaj — premier Pompi-dou> ki bo prikazal osnovne smer-niče dela nove vlade, za njim pa ,° ^Pozicija vse to izpodbijala in, ce bo potrebno, postavila vpraša-nie zaupnice. do pred nekaj dnevi je bilo skoraj gotovo, da bo opozicija skušala vlado zrušiti. Pobudo so “Hi dal; socialisti, prijatelji Le-canueta pa so bili naklonjeni tej Parlamentarni igri, tembolj, ker Se je. računalo, da bi vladna veči-ba utegnila ne prejeti glasov, ki 80 ji sicer potrebni, namreč gla-sov prijateljev bivšega ministra ^iscarda d’Estai.nga. Teh 35 gla-fov neodvisnih republikancev — računala opozicija — je treba usmeriti proti vladi, če se bo za-nel'l spopad okrog trenutno po-8'avitnega spornega vprašanja, zadevajočega izstop Francije iz a-‘•antskega pakta. Od prejšnjega četrtka pa je ta gotovost izginila. Ne samo, ker neodvisni republikanci Giscarda “Estainga ne bodo nastopili pro-~ vladi, čeprav se ne strinjajo z de Gaullovo politiko v odnosu do “OA in NATO, marveč tudi zara-. 'ega, ker je postalo popolnoma lasno, da komunistični poslanci be bodo skušali zrušiti de Gaul-J°ve vlade v zvezi z vprašanjem atlantskega pakta. Socialisti so fačunali, da bodo komunisti to gnenko tableto požrli v imenu enotnosti levice, ki se zanjo zajemajo. Točno je, da je v teku volilne *anapanje generalni sekretar KP, "aldeck Rochet, v nekem intervju dejal, da francoski komu-n'sti ne postavljajo vprašanja iz-8t°Pa dežele iz atlantskega pak-‘a kot prvi pogoj njihove pove-2ave z ostalimi silami levice, ki 80 zapovrstjo vse za pristno so-delovanje, tudj vojaško, z Ameri-ksnci. pa prav tako tudi točno, da le to bilo rečeno takrat, ko se vPrašanje ni pojavljalo kot pri-^Sfno. Tudi po volitvah je ,;W'a'l-i 0eck Rochet, ob priložnosti tele-*ttljskcga srečanja s časnikarji, Ponovil isto misel. Vendar ni bilo jko opaziti, da o tem ni hotel fbbugo govoriti, ker mu je tedaj ?jla glavna skrb, da socialiste, ***tfer'anda in radikale pripravi na razgovore okrog skupnega programa za bodoče volitve. 2daj pa je položaj nekoliko dru-g.aaen. Predvsem ni Federacija sofistične in demokratske levice 'ki so v njej zbrani socialisti, ra-dl!tali in politični klubi) pokazala ^rav nobene pripravljenosti, da P' čimprej sedla za isto mizo s uuiunisti. Drugič je de Gaulle °dPravo atlantskih oporišč s francoskega ozemlja, kot tudi izstop rancoskih častnikov in vojaških anot iz NATO, postavil za neogibno nalogo, določil celo datume er zavrnil sleherno misel, da bi V *em popustil. bprif0 takšnega položaja so tak-l'čni računi notranje narave negibno morali priti na drugo me-s'°' kot so tudi vse politične sile •boralg jasno izraziti svoje mne-nle o de Gaullovem ukrepu. Saj ®re končno za izredno pomembno Potezo, k] utegne imeti velike po-8edice ne samo za Francijo, tem-Vea v mednarodnem merilu. ^ tem trenutku se je ponov-®° Pokazalo, da ima Francija Pravzaprav dve levici, ki na naj-Važnejša vprašanja svetovnega mi-rV gledata s popolnoma nasprot-n‘.h si stališč. Francoski komuni-so izjavili, da bodo podprli de aUllovo politiko, ne glede na barnene, na osnovi katerih se je PP^ila. ((Ukrepi, ki jih je glede ,ATO sprejela degolistična ob-j?8t’* je napisal član politbiroja j E, Etienne Fajon, ((predstavljajo. korak v smeri, ki smo jo bili J?1 Predlagali še pred de Gaullom. ai se na nas potemtakem, ne ,acUna kot s tistimi, ki bi te u-repe utegnili obsoditi.« Podobna so tudi stališča male 'Oružene socialistične partije. uy Molletovi socialisti pa so po- novno pokazali svojo privrženost atlantizmu, Ameriki in njenemu orožju. V komunikeju, ki je bil objavljen po sestanku ožjega vodstva Socialistične stranke, je bil zelo jasno obsojen de Gaullov korak, ker menda «umik ameriških čet iz Francije slabi kolektivno varnost, katere v pričakovanju splošne razorožitve zagotavlja mir. Predstavnik socialistične parlamentarne skupine v Burbonski palači je, skladno z navodili svoje stranke, stopil v stik z desničarskimi skupinami, da bi izdelali skupen tekst, v katerem bi Se parlament pozval, naj zruši vlado. Niso pa vsi socialisti bili mnenja, da predstavlja ta stik najbolj pametno potezo: volivci, ki so skupni nastop levice na predsedniških volitvah razumeli kot začetek odaljevanja od raznih kombinacij z desničarji, bi to u- tegnili oceniti kot zapuščanje linije, kot jo je v takratni priložnosti simboliziral Mitferand. Spričo tega se je od tega odstopilo in se raje poizkušalo, da bi socialisti sami ali skupno z radikali sestavili tekst, ki bi vladno politiko obsodil v celoti in ne samo v odnosu do atlantskega pakta. Komunisti — mislijo nekateri — bi v tem primeru lahko glasovali proti Pompidouju in bi jih ne motilo, če bi za takšen tekst, Jri bi ne bil delo desnice, glasovali tudi prijatelji konservativca Le-canueta, torej katoliško MRP in neodvisni. V opoziciji pa sl nihče, ki je realističen, ne ustvarja iluzij, da bi glasovanje o zaupnici v sedanjem trenutku moglo zrušiti vlado. Namen je samo pokazati, kako pretežni del poslancev ne odobrava režimske politike. Ta mo- . ralni učinek bi kot posebno ugoden argument imel služiti v skorajšnji predvolilni kampanji. Parlament — kot trenutno stoje stvari — ne more spremeniti de Gaul-love zunanje politike. Nekateri pa kar javno pričakujejo nekaj drugega: da bi, namreč, de Gaulle umrl. Tako na primer Lecanuet in Dean Acheson. Lecanuet je pozval Amerikan-ce, naj bodo potrpežljivi in naj ne trgajo zvez s Parizom, ker da «čas dela za nas», češ, ko de Gaul-la ne bo več, se tudi njegova politika ne bo nadaljevala. Acheson je pa bil bolj grob in je kar naravnost dejal: «Prišel bo trenutek, ko de Gaulla ne bo več med nemi. Takrat bo Francija spet začela živeti«. Acheson je osebna svetovalec Johnsona, do kod so se, torej, stvari že razvile?! J. PALAVRŠIC Pred petimi leti prvi človek v vesolju: Jurij Gagarin ..........................................................................nuli im 111111 m 1111111 m 11 umu 11 .....................................111111111.....................................................milillliiiiiiiiillli.il......mili..........................................................mmmmiiimi Odkrili dokumenti z dne 25. VII. 1943 v * msumm * e-. u-: /T-—^ ''*] hm 6— ufP ^ Ut -■[)*.-iut. 1 * -U«-Wt v - ■» Podpisi 19 članov «velikega fašističnega sveta«, ki so podpisali Gran-dijev dnevni red, s katerim je bila Mussoliniju izražena nezaupnica Po triindvajsetih letih so pred kratkim odkrili dokumente v zvezi z znanimi dogodki v noči med 24. in 25. julijem 1943, ko je bila zapečatena usoda fašizma. Dokumenti obsegajo: Grandijev dnevni red, ki je o njem glasoval veliki fašistični svet, s podpisi 19 njegovih članov, nadalje teksta dveh drugih dnevnih redov, ki sta ju predložila tajnika stranke Scorza in Farinacci, zatem seznam članov velikega sveta z ustreznimi «da» in «ne», ki jih je Scorza zabeležil poleg vsakega imena, pa še doslej neznana Mussolinijeva beležka s kratkim seznanom imen in položajev, kot na primer: načelnik generalnega štaba Roatta, vojni minister Sorice ipd. Vsi ti dokumenti so v modri mapi ((posebnega ducejevega tajništva«, na kateri je bil duce lastnoročno zapisal: ((Veliki svet z dne 24. julija 1943». Dokumente je bil odkril tednik «Epoca», ki je o tem tudi napisal izčrpno reportažo, obenem z intervjujem, ki ga je bil dal D;no Grandi, avtor in predlagatelj znanega dnevnega reda. Le ta je dokumente označil za ((absolutno avtentične«. Tednik «Epoca» pojas- 'Mllliiiiiiiiiiiiiniiiiiinaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllliiiiiiiillllllll Oven rod 21.3. do 20.4.) Imeli bo--■* Posrečeno zamisel, ki vam bo jv8°tovila nepričakovan dobiček. j"°8odki bodo potrdili pravilnost ne-6 vaše čustvene odločitve. »“IK (od 21.4 do 20.5.) Dlskret-shT .111 obzirnost, v poslovanju pred-av|Jata Vaš0 veliko moč. Bodite z najmlajšimi. (.OVOJCRA (0Cj 21.5. do 21.6.) Pri-v "te se nekaterim sklepom, ki so .Junici najpametnejši. Neko na k,,vo prebujeno čustvo vas bo spodvilo k večji dinamičnosti, u "AK (od 22.6. do 22.7.) Dan bo la« *en za vse> katerih misli so bhS® ln stvarne. Uspelo vam bo £‘JAriti manjšo napako ljubljene *a~EV (od 23 7. do 22.8.) Uopeh je davljen vsakomur, k1 Je v zu meri vztrajen. Družinsko ‘“Ušje ne bo najbolj spokojno. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) V ^Pfedju bodo nekateri tehničn rf.°blemi vašega dela. Ostro zavr-nekega kalilca družinskega j,tehtnica (od 23.9. u MEPNABODNI NOGOMET POLFINALI ZA POKAL EVROPSKIH PRVAKOV V MADRIDU Real Madrid-inter V BEOGRADU Partizan -Manchester MADRID, 12. — Približno 100.000 gledalcev bo jutri zvečer prisostvovalo na madridskem stadionu Bermabeu prvi polfinalni tekmi turnirja za pokal evropskih prvakov med enajstericama Real Madrida in Interja. Inter je seveda favorit, vendar -—— bo moral tokrat napeti vse sile, da bo spravil na kolena mlade ;n zato hitre igralce madridskega moštva, katero bo vodil izredno izkušeni Gento, ki je edini, ki je nastopil na vseh tekmah Real Madrida za evropski pokal. Milančani sicer ne izključujejo možnosti poraza v Madridu, vendar so prepričani, da se bodo kasneje pošteno oddolžili med igro na domačih tleh. Eden od voditeljev Real Madrida je izjavil, da upa na dva gola razlike. S tako prednostjo bi se lahko madridsko moštvo pošteno postavilo po robu Interju v povratnem dvoboju in morda bi prišlo tudi do presenečenja. Jasno je, da bo Real Madrid dal vse iz sebe, da doseže uspeh. Moštvo je moralo letos predati žezlo španskega prvaka Atleticu iz Madrida, kar pomeni, da Reala drugo leto ne bo med najboljšimi evropskimi klubi. Oba trenerja, španski Miguel Mur.oz in italijanski Helenio Her-rera, sta že najavila postavi in sicer: Real Madrid — Betancourt, Pa-chin, Sanchis; Pirri, De Felipe, Zoco; Serena, Amancio, Grosso, Velasquez, Gento. Inter — Sarti, Burgnich, Fac-chetti; Bedin, Guarneri, Picchi; Jair, Mazzola, Peiro, Suarez, Do-menghini Tekma se bo začela ob 20.30 po krajevnem času. * * • BEOGRAD, 12. — V jugoslovanskem glavnem mestu vlada izredno zanimanje za jutrišnjo polfinalno tekmo turnirja za pokal evropskih prvakov med Partizanom in enajsterico Manchestra Uniteda. Angleži so imeli kratek trening pod vodstvom »čarovnika« Busbyja, ki je izjavil, da ne bodo zlahka zapustili poraženi igrišče. Omenil je tudi, da bo zanje zelo težko, če ne nemogoče prodreti skozi obrambo Partizana. «Trenutno,» je izjavil Busby, «Je moja enajsterica v najboljši formi in ne skrivam dejstva, da stremimo k naslovu evropskih prvakov in, zakaj ne. tudi k naslovu najboljših na svetu.« «Nam,» je zaključil trener Manchestra, «bo v Beogradu zadostoval neodločen izid, ker bomo že v Londonu 20. t.m. obračunali s tekmeci.« Igralci Partizana seveda ne skrivajo težav in se zavedajo, da bo ta tekma zanje precejšnja preizkušnja. Sicer je znano, da zna Partizan ob popolni postavi, kot jo AMTIKA JOHANNESBURG, 12. jec Gaston Roelants je v teku na 6 milj v Bloemfonteinu začel svojo turnejo po Južni Afriki- KOŠARKA napovedujejo za jutri, tudi pošteno presenetiti. Dovolj je, če se spomnimo na 5:0, ki ga je Partizan zadal praški Slaviji. * * * BEOGRAD, 12. — V polfinale jugoslovanskega nogometnega pokala, ki bo 20. t. m., so se poleg prvoligašev Dinama in OFK Beograda kvalificirala še Slavonija iz Osijeka in Sloboda iz Tuzle. Prva j® premagala Rijeko 2:1, druga P8 skopski Vardar 4:3. Današnjo tekmo v Skopju je odločila šele enajstmetrovka, ker se je srečanja med rednim časom in podaljških končalo neodločeno 0:0. ZAGREB, 12. — Osmega maja bo v Zagrebu prijateljsko mednarodno srečanje Jugoslavija - Madžarska. BOKS LONDON, 12. — Prokurator angleškega in britanskega prvaka težke kategorije Henryja Cooperja Jim Wicks je potrdil, da je zavrnil ponudbo 35.000 šterlingov (približno 60 milijonov lir) za nastop v Torontu za svetovni naslov proti Cassiusu Clayu. Wicks upa, da se mu bo posrečilo privabiti Claya v London, kjer naj bi bil dvoboj za svetovni naslov s Cooperjem. — Belgi-z zmago VIDEM, 12. - Od 30. t. m. do 1. maja bo v videmski športni palači kvalifikacijski turnir za nastop na X. evropskem ženskem košarkarskem prvenstvu, ki bo od 1 do 10 oktobra v Cluju in Brasovu v Romuniji. Videmskega turnirja s® bodo udeležile poleg italijanske re-prezentanche tudi ekipe' Švedske, Švice in Madžarske. Iz dežele » polnočnega sonca Rudarji so tedaj životarili preko poletja v lesenih kolibah, pred zimo, ki traja tu večino leta, so se umaknili na jug. železniška proga, ki je bila zgrajena leta 1903, je povezala Bot-niški zaliv z norveško obalo in omogočila neprekinjeno izkoriščanje rudnikov. Mesti, ki sta se razvili sredi laponske pokrajine, pa nudita sedaj rudarjem udobno zavetje tudi v polarni noči. Dohodek na prebivalca pa je med največjimi na svetu. Pokrajina se proti švedsko-norveški meji polagoma dviga. Gozdovi se umikajo visoki planoti in proga se končno vzpne v visokogorski svet ledenikov in ogromnih zaledenelih jezer, nad katerimi že lebdi sonce tudi v noči. Noč je že izginila s severa za dolge mesece. Proti severu seže pogled daleč. Na drugi strani proge pa se vzpenjajo položna pobočja pokrita s snegom. Pobočja so ponekod prepredena z žičnicami, ob progi pa stoje elegantni hoteli. Tu se smučarska sezona raztegne na vse leto. Reklamo za te hotele sem opazil v izložbah nekaterih mest na južnem švedskem. Prikazovala pa je lepe blondin kt, ki se smučajo v kopalnih oblekah. Od resnične, zšmskp smučarske opreme, imajo te lepotice na nogah le smučarske čevlje. Skoraj bi človek za hip zavidal rudarjem lz Kirune, ki prihajajo na ta smučišča. Vendar pa zagotovo vem, da tako rudarji kot simpatične blondinke sanjajo o toplem Sredozem skem morju. Sopotniki me opozorijo, da smo pravkar prešli švedsko- norveško mejo. Vlak se ni ustavil, ko smo prečkali mejo. Nihče nam ni pogledal potnih listov. Drzno speljana proga pa se zareže v skalne stene, skozi predore in strehe preko katerih se prožijo plazovi. V presledkih med predori se skoro navpično pod nami pojavlja gladka, nepremična gladina srebrnka-stega morja. V njem je ves hlad zasneženih pobočij, ki vise nad obalo, kljub temu pa je v morju opaziti tanko, prosojno plast modrine, za katero se zdi, da je potopljena kak meter ali dva pod vodno površino, tako da se le s težavo prebija iz morja. Dolgo odmevajo kolesa po skalnih galerijah fjorda. Približujemo se morju, kjer zaživi ob vhodu v fjord v edinstveni lepoti mesto Narvik. Mesto v fjordu. Nekaj minut čez polnoč je. Pogled seže do gora na nasprotni strani fjorda, do pisanih hišic spodaj v pristanišču. Rahlo oblačno je nad morjem, nebo pa je proti severu obarvano z rahlim, komaj zaznavnim rdečilom. Tedaj pripleše na široko ploščad pred postajnim poslopjem skupina deklic, oblečenih v narodne noše, z zlatimi obeski na prsih Debela stekla čakalnice so utišala zvoke glasbe. Tako so ta čudoviti ples v beli severni noči spremljali le nasmehi deklet, študentje praznujejo svoj praznik. Norvežani praznujejo svoj narodni praznik, študentje, ki so naredili zaključne izpite, se košatijo v študentovskih čepicah in haljah. Mladi plešejo v bogato okrašenih narodnih nošah. Mestne godbe paradirajo po cestah. Polnočno sonce Je znova vzšlo in dokler je sonce na nebu Je svetloba na obrazih. Jutro. V kolodvorski restavraciji srkajo železničarji pivo in se razgovarjajo. Za mizo sedi poleg moža srednjih let mlad, čistokrvni hrt. Pes pogleda radovedno v obraz vsakogar, ki vstopi v lokal. Hrt pa je tako ljubek, da ga vsakdo ogovori in poboža. Njegov lastnik zajtrkuje palačinke. Pravzaprav poje lastnik samo polovico palačinke, drugo polovico pa postavi hrtu na krožnik. Ko pozneje listam spominsko knjigo v hotelu, sem presenečen. čeprav se zima še ni poslovila, se je zvrstilo že lepo število gostov. Zastopane so skoro vse države z vseh kontinentov. V knjigi pa so prave umetniške ilustracije, pesmice, vtisi, ki izražajo enkratno občudovanje nad lepotami norveške dežele, mesta Narvika in njegovih prebivalcev. Mnogo teh posvetil pa se zaključuje z iskreno željo, da se bodo pisci teh vrstic vsekakor še vrnili na sever Mesto v fjordu. Le za manjše mesto Je prostora na ozki obalni plošči, ki Je rahlo privzdignjena nad pristanišče. Zunanji pas hiš Je postavljen v breg, prislonjen na strmo pobočje gore. Pristanišče in naprave za nakladanje železne rude so potisnjeni daleč v morje. Tako sta si gora in morje v mnogih norveških krajih segli v roke. Ponekod je obalna plošča, na kateri so postavljena naselja, široka nekaj metrov, ponekod nekaj kilometrov. Brez nje bi bila norveška obala nedostopen skalnat svet. Narvik je zelo pomemben kot izvozna luka za švedsko železno rudo, ker morje zaradi toplejšega zalivskega toka, ki obliva obalo, tudi v zimskih mesecih ne zamrzne, medtem ko je Botniški zaliv dolge zimske mesece neuporaben zaradi ledu. Mesto v fjordu. Bitke v njegovem pristanišču so prišle v zgodovino zadnje vojne; Junaški posadki vojnih ladij «Norge» in »Eidsvold« Je potopil snop nemških torpedov; bitke med angleškimi In nemškimi rušilci v Zapadnem fjordu; ujetniško taborišče v bližini mesta, kjer govori spomenik ob skupni grob niči, o smrti dva tisoč Jugoslovanov, ki so bili tu zaprti. Ljud je se spominjajo dne, ko so pod rafali strojnic popadali sinovi dežele, o kateri je marsikateri Norvežan slišal prvič med vojno. In takrat so se v srcih ljudi začrtale neizbrisne sledi. Kajti Norvežani občudujejo pogum. Izpričujejo ga vedno znova, ko se podajajo z majhnimi ribiškimi ladjami na najbolj viharna morja na svetu. Da, mogoče se njihova prava domovina prične šele, ko zapusti ladja pristanišče. Norvežanov in Norveške si ne morete zamisliti brez morja, brez sto tisoč otokov, kd slede obali. Med otoki vodi pot, ki so jo pred stoletji začrtali vikinški čolni; edina pot, ki je stoletja vezala otoke! sinja cesta norveških ribičev. Neutrudno drsi po njej ladja proti severu. Od vala do var la od otoka do otoka, od fjorda do fjorda. Za nami ostajajo ribiške vasice. S snegom prekrite gore se spuščajo strmo # morje, v ozke prelive med otoki. Sonce se za trenutek prebij® skozi oblake. Iz megle se pojavi vrh pobarvan z rahlim odtenkom rožnate barve. Ure in ure plove ladja preko ogromnega Zapadnega fjorda proti Lofotom. Zdi se mi, da se je nemogoče zaplesti z Nor- vežani v pogovor. Mogoče jih dolgočasijo podobe, katere jih obdajajo vse življenje? Naselili so se ob t.ej pusti obali zaprli so se sami vase in se ločili od sveta. Njihove misli veljajo morja in oblakom. Begajo v labirintu kamnitih otokov, iz katerih ni izhoda drugje kot ob ognjišču hišice ne otoku, kjer poje morje svojo žalostno uspavanko. Uspavanko, ob kateri ni mogoče nikoli zaspati. — Kako je mogoče, da so tu že pred stoletji plule ladje ko je plovba tudi z modernimi ladjami nevarna? Norvežan bi na tako vprašanje odvrnil: Ladje so bile takrat manjše, toda ljudje so bili večji. Slutili so svojo pot skozi pragozd čeri. Trobili so v megli in poslušali zvok, ki se je odbijal od skal T0 so bili resnični mornarji, drzni in brez strahu. Igra s smrtjo jim je pomenila življenje To so bil' ljudje kot jih Je opisoval Johan Bojer v slovitem romanu »Poslednji Viking«, Res, za ljudi z juga krije ribiški poklic pridih romantike Toda romantika Izzveni v Arktiki v kruto resničnost bolj kot kjerkoli drugje V današnjem času so ladje modernizirane in življenje ribičev se je v marsičem izboljšalo Toda v njih še lahko odkrijemo lastnosti, ki jih je dal Bojer junaku svojega romana. Borba z morjem še vedno terja življenje ribičev, k) žive na Lofotih in dalje proti severu ob obali Finnmarke.'