m
primorski ut p
I časnik za območje občine Piran, Istre in zamejstva_"
leto 3/številka 27, cena 80 SIT
Marec 1996
Adriatic
splošna banka koper
METROPOLOVA GARAŽA PRVA V OBČINI PIRAN
Glavna dela naj bi dokončali še pred julijem
Prva garaža na območju piranske občine s 415 mesti za avtomobile, že dobiva svoje obrise. Te dni bodo končali z izkopavanjem zemlje in na gradbišče postavili dva žerjava. Kot pravi Rado Bedene, nikakor ne želijo, da bi se groba moteča dela preveč zavlekla v sezono, saj bi to lahko motilo goste, čemur se ob tako velikem posegu v prostor pač ne da izogniti.
Računajo, da bodo groba dela dokončana do 20. junija, nakar bi ponovno uredili dovoz.
Pogled na gradbišče niti ni tako zastrašujoč kot so nekateri napovedovali.
Zeleni gaj je ostal skorajda neoskrunjen. Nobene oljke 3|>; niso posekali. Sedem sojih, ~ kot pravijo, strokovno presadili le nekaj metrov proč.
Res pa je, da so ob posegu morali odstraniti kar nekaj
S&snfSSSU “zemlt mEmaEmmiSJ^jssi
ne bodo več odvažali na sporno mesto v Seči, ampak kam drugam, morda v Sečovlje. Kar okoli 7 tisoč kubičnih metrov vrhnje plasti zemlje, ki so jo začasno deponirali pred hangaijem Marine Portorož, bodo uporabili za zasutje in pokritje garaže. Del zaprte glavne ceste, pred hotelom Lucija bodo kmalu sprostili za promet.Označili bodo tudi poti za dostop do Igralnice, hotela Rože in Grand hotela Metropol, ki ga bodo za nekaj časa zaprli (prenova) šele po velikonočnih praznikih.
Korak naprej pri snovanju garažne hiše tam kjer je pravzaprav najbolj potrebna - v starem mestu Piranu, pomeni skorajšnji razpis natečaja za idejne rešitve načrtovane garaže pri cerkvi Sv. Jurija. FOTO: FK- INFORMA
DISKONT PETRA
Lucija, Liminjanska 111 Tel.: 066/ 70-901, 71-925, 70-109 Raznovrstna ponudba živil, pijač in drugih vsakodnevnih potrebščin Krmila na zalogi ~ Ugodne cene ~ Bife ~ Veliko lastno parkirišče Urnik: 8.00 do 20.00, ob nedeljah in praznikih 8.00 do 14.00
Splošna banka Koper
Banka je poslovala pozitivno
Splošna banka Koper v poslovanje katere je vključena večina podjetij, podjetnikov, obrtnikov, aktivnega prebivalstva in upokojencev z območja južne Primorske in Notranjske, je lansko tekoče poslovanje zaključila pozitivno, hkrati pa ji je uspelo zakrpati izgubo iz preteklosti in ustvariti 783 milijonov SIT dobička. Uspelo ji je sanirati kreditni portfelj in zagotoviti ustrezen finančni rezultat.
Podrobnejše podatke o poslovanju banke v preteklem jubilejnem letu 1995 (40. obletnica) je poslovodstvo banke razgrnilo na ponedeljkovi tiskovni konferenci (18. 3.) v prostorih banke v Kopru. Direktor banke Vojko Čok je izrazil zadovoljivo ob uspehu banke, čeprav je treba hkrati dodati, da se gospodarske razmere na splošno še naprej nekoliko zaostrujejo. Bilančna vsota Splošne banke Koper je na dan 31. 12. 95 znašala 82,7 milijarde tolarjev, kar je približno 900 milijonov mark. Tako je banka uspela obdržati okoli 5 - odstotni tržni delež njene bilančne vsote v bilančni vsoti vseh bank Slovenije, kar jo uvršča na 4. mesto med bankami v državi. Bilančna vsota bi bila še nekoliko višja, če ne bi država prevzela dolgov Splošne plovbe. Seveda bi se ob tem pokazale nekoliko drugačne številke tudi na postavki terjatev banke. Tudi v SB Koper so se lani bolj povečala posojila pri občanih in podjetnikih kot pri velikih sistemih, kar bo verjetno splošni trend tudi v letošnjem letu. Banka se širi tudi v notranjost države in bo 1. 6. odprla poslovno enoto v Ljubljani.
O razporeditvi dobička bodo odločali na skupščini zbora delničarjev. (FK)
Volitve v KS
Svojevrsten preizkus zanimanja občanov za delovanje lokalne samouprave.
V nedeljo, 21. aprila 96
bodo volitve v Svete sedmih Krajevnih skupnosti na območju občine Piran.
7^
Če nas še niste našli nas zares potrebujete
FOTOOPTIKA RIO Ljubljanska 24. Izola Tei.: 066/61-403, Fax.:
MLINOTEST
PEKARNA Koper d.o.o.
Pobeška 15,66000 Koper Tel: 066131-303 Fax: 066131-303
ŽELIMO VAM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKA IN VABIMO K NAKUPU VELIKONOČNIH DOBROT PO UGODNIH, PRAZNIČNIH CENAH.
Dolga pot do univerze
Pismo o namerah za zagotavljanje pogojev razvoja visokega šolstva, ki so ga 20. novembra lani podpisali minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber ter župani in predsedniki občinskih svetov občin Izola, Koper in Piran, daje podlage za nadaljnji sistematični razvoj visokega šolstva na Primorskem. Malo pozneje, konec leta 95, so iste občine na pobudo predstavnikov visokošolskih zavodov na Obali (Fakulteta za pomorstvo in promet v Portorožu, Pedagoška fakulteta - Enota Koper in Visoka hotelirska šola v Portorožu) ustanovile Javni zavod Visokošolsko središče v Kopru kjer naj bi bilo mesto usklajevaja kadrovskih, prostorskih, študentskih in drugih vprašanj skupnega pomena obstoječih in bodočih visokošolskih zavodov in inštitutov.
Kako daleč in hkrati blizu je uresničitev ideje, da bi tretja univerza v Sloveniji, dobila svoje mesto v Slovenski Istri, morda v Portorožu, smo na nedavni proslavi ob otvoritvi amfiteaterske učilnice v prostorih Fakultete za pomorsto in promet v Portorožu ter ob svečani predaji ključev hotela Korotan , ki gaje kupilo Ministrstvo za šolstvo in šport za namene visokošolskega središča, povprašali ministra za šolstvo in šport dr. Slavka Gabra.
(Nadaljevanje na 5. strani)
Foto color laboratorv - Obala 7, Bernardin, 66320 Portorož - Tel.: +386 66
75 664
IZDELAVA FOTOGRAFIJ V ENI URI - RAZVIJANJE DIAPOZITIVOV - IZDELAVA FOTOGRAFIJ IZ DIAPOZITIVOV - PRODAJA FOTOMATERIALA IN OPREME
;;;: j;;:;:;;: i;	j;; ;f i	WM
OD VSEPOVSOD
i _	.. ’ '	.	..J	'
Fojbe - stare nezaceljene rane
Sodna preiskava o fojbah, ki jo je začel rimski javni tožilec Pititto sestavni del koordiniranega pritiska na Slovenijo?
Izkoristili jo bodo zlasti desničarski krogi, ki jim ni mar sprave, nedvomno pa jim je preiskava prišla kot nalašč za nabiranje političnih točk v predvolilni kampanji. Bivša Jugoslavija in Italija sta na temo povojnih medsebojnih odnosov sklenili najmanj tri velike sporazume , Slovenija kot nova mlada samostojna država pa je prevzela zatečeno stanje. Preiskava o "genocidu" po drugi svetovni vojni v naši neposredni bližini, bi lahko "odkrila" zločine in zločince tako na eni kot na drugi strani. Koliko vojnih zločinov - in zločincev, koliko žrtev in človeških tragedij, kdo so ljudje, ki naj bi svoje življenje končali v fojbah? Združeni narodi naj bi hranili podatke o 800 vojnih zločinov (in zločincih) v Italiji, govori se o 600 žrtvah, Id so umrli nasilne smrti v fojbah - črnih zastrašujočih kraških jamah. Kdo so bili eksekutoiji in zakaj še do danes niso bili kaznovani. Kdo so žrtve? To je najmanj kar imajo pravico izvedeti sorodniki. Odkrivanje starih grehov in obžalovanje vsega hudega kar se je zgodilo, ne sme ogroziti sicer dobrih odnosov med Slovenijo in Italija. Odprtje fojb in preštevanje kosti, pa čeprav po 45 letih, bo ponovno odprlo temno poglavje o fašističnih in partizanskih zločinih v teh krajih med in po drugi svetovni vojni.
Ali Černobil še seva?
Konec aprila bo minilo deset let od največje nesreče v zgodovini človeštva v kateri je zaradi okvare jedrskega reaktorja in posledicami sevanja umrlo na tisoče ljudi, ogromno število pa jih je zbolelo zaradi rakastih tvorb in genetskih sprememb. Še najbolje so se temu prilagodile miši in podgane. Jedrska katastrofa v tedanji Sovjetski zvezi je opozorila na nujnost zaščitnih ukrepov, izboljšanje varnosti in mednarodnega nadzora. Posledice sevanja so občutili v večjem delo Evrope. Prepovedano je bilo nabirati gobe, solato, jagode.. Nesrečni dogodek še danes zaskrbljuje strokovnjake, ki ugotavljajo oz. merijo radioaktivne delce v atmosferi.
Sojenje vojnim zločincem v Haagu
Generali in politiki se ne čutijo krive Za strašne zločine v štiriletni državljanski vojni v BiH, ki se je začela 5. aprila 1992, mora nekdo odgovarjati! Najprej so pred haaško sodišče postavili majhno ribo - Duška Tadi)a, ki je bil obtožen 13 umorov in posilstva v BiH. Takšnih Tadijev je verjetno še zelo veliko, le vprašanje je, ali jih bo dosegla roka pravice. Kako se bo pred tem sodiščem zagovarjal oz. odgovarjal na obtožnico Milan Marti), vodja krajinskih Srbov, ki je lani ukazal raketiranje Zagreba? General vojske bosanskih Srbov \orle \uki), ki ga obtožnica bremeni vojnih zločinov trdi, daje nedolžen kot ovčica. Le kaj bosta povedala general Ratko Mladi) in Radovem Karadži), politični in duhovni vodja bosanskih Srbov, ki glasno trdita, da ne sodita med vrste vojnih zločincev? Seveda, če se bosta znašla pred tem sodiščem? Haaške tožilce (nova glavna tožilka je postala Louise Arbour) precej zaposluje tudi odkrivanje krivcev za poboj okoli 360 ranjencev iz vukovarske bolnišnice po zavzetju mesta. Pri tem krvoločnem početju naj bi si umazala roke tudi jugoslovanska vojska. Medtem se v Bosni nadaljuje veliko preseljevanje prebivalstva. Iz Sarajeva se je doslej izselilo že velika večina 50 tisoč bosanskih Srbov.
27. revija Primorska poje Letos 140 zborov
V soboto, 9. marca 96 seje v Renčah začela letošnja mednarodna zborovska revija Primorska poje. Nastopajoči z vse Primorske in tudi onkraj meje, bodo uprizorili 23 koncertnih in 140 zborovskih nastopov. V petek, 22. marca 96 ob 20.00 uri bo predstava tudi v Izoli. Med nastopajočimi bo ženska pevska skupina Stu ledi iz Trsta. V soboto, 30. marca ob 20.30 se bodo predstavili moški in ženski pevski zbori v Kulturnem domu v Trstu.
FJK:
Deželni zakon o kmečkem turizmu
Dežtelni parlament Furlanije Julijske Krajine bo dopolnil zakonodajo s področja kmečkega turizma. S predpisom želijo postaviti pravne temelje in podlago za delovanje kmečkega turizma v deželi. Turizem ne more biti glavni vir dohodka kmečke družine. S tem določilom želijo predlagatelji zavarovati avtentičnost kmetije, ne pa da iz tega, kot se rado dogaja, nastane preprosta gostilna. Smisel turistične ponudbe na kmetiji : Približati naravo gostom,izvirne kmečke jedi, gostoljubnost kmečke družine. Turisti, ki se odločijo za počitnice na kmetiji naj bi od tega res nekaj imeli, uživali v pravem okolju agroturizma. Glavni vir dohodka družine, ki se ukvaija s kmečkim turizmum, ne more biti iz te dejavnosti ampak od kmetovanja.
Lista D Tržaškega sporazuma
V letošnji februarski številki časniku GZS -Glas Gospodarstva, sta objavljena dva akta v zvezi z listo D Tržaškega sporazuma: Merila za oblikovanje predlogov o razdelitvi vrednosti blaga v okviru kvot po listi D Tržaškega sporazuma o maloobmejnem prometu v letu 1996 in Poslovnik o delu komisije za dodeljevanje kvot po listi D Tržaškega sporazuma o maloobmejnem prometu.
Povzemamo
Makroekonomist Dr. Jože Mencinger o slovenskem gospodarstvu na začetku 1996. Gospodarska gibanja, ki jih poznamo s konca lanskega leta niso obetavna. Bomo v Sloveniji prav letos začeli plačevati ceno relativno lagodnega življenja v preteklosti?
Večina makroekonomskih agregatov je obrnjena v napačno smer. Gospodarska aktivnost slabi. Po ocenah vladnega Inštituta za makroekonomske analize in razvoj ter Analitsko- raziskovalnega centra Banke Slovenije naj bi sicer bruto domači proizvod tudi lani zrasel za 4,8 odstotka, torej le malo manj kot predlani. Spremljanje s standardnimi indeksi gospodarske aktivnosti pa kaže precej drugače; po njih je gospodarska rast lani dosegla le dobra dva odstotka.
Neprimernost indeksov ali zajemanja podatkov?
Naj bo. tako ali drugače, nedvomno je gospodarska aktivnost v drugi polovici lanskega leta začela hitro slabeti. Vse bolj kaže, da začenja Slovenija prav letos plačevati ceno, ker smo sredi leta 1992 s hitro rastjo bruto plač in socialnih transferov krenili v napačno smer- smer, ki je omogočala nekaj let relativnega lagodja ob hkratnem izgubljanju delovnih mest in gospodarskih zmogljivosti; realne plače so se v treh letih povečale za 26 odstotkov, domači proizvod pa le za enajst.
Število brezposlenih vztrajno raste, probleme blažita zaposlovanje v zasebnem sektorju in državni upravi, ki pa ne odtehta zmanjševanja zaposlenosti v industriji. Januarski podatek o 1- odstotni inflaciji kaže, da bomo letos plačali ceno lanske samo 8,6- odstotne "podravnotežne" inflacije. Nekaj novejših potez in napovedi vlade, sicer kaže, da se namerava inflacije lotiti precej po "jugoslovansko"; z nadzorovanjem tudi takšnih stvari kot so cene komunalnih storitev v Prlekiji. Ob prehodu v letošnje leto so bili najslabši rezulztati v trgovinski menjavi; po podatkih kakršne daje statistika (izvoz po FOB, uvoz po GIF), je trgovinski primanjkljaj krepko presegel milijardo dolarjev, tekoča bilanca pa je pristala pri pozitivni ničli.
Pri tem ne gre zanemariti, da smo do novembra lani pri le dobri milijardi in pol trgovine z državami nekdanje SFRJ imeli kar pol milijarde dolarjev presežka. To morda bolj kot druga dogajanja kaže, da možnosti na teh trgih ne gre precenjevati. V gospodarstvu nas bodo letos zaposlovale podobne reči kot lani; Evropska unija, privatizacija, jugoslovanski trg, vrednost tolarja, brezposelnost, stavke in tečaji. (Glas gospodarstva)
V	Nemčiji že 11 odstotkov brezposelnih
Ali v Zvezni republiki Nemčiji zares doživljajo rahli gospodarski pretres? Nekoliko upočasnjeni gospodarski utrip, manj naročil, težave v avtomobilski industriji (Daimler Benz - AEG), velike obremenitve pokojninskih skladov, zlasti pa tudi 11- odstotna stopnja brezposelnosti ( skupaj naj bi bilo okoli 4 milijone ljudi brez dela) dajo misliti, da v tej gospodarski velesili ni več vse tako kot je nekoč bilo.
V	Italiji 5 - odstotna inflacija
Državni statistični urad ISTATje izračunal inflacijsko stopnjo na letni ravni, ki znaša 5 odstotkov. Trstje nekoliko dražje mesto. Zaradi tega je inflacijska stopnja v tržaški pokrajini za 0,3 odstotka višja. Omejitev prometa v Trstu Po odloku mestne uprave v Trstu, veljajo od 8. marca dalje določene omejitve v prometu v strogem središču mesta. Spremembe so na devetih avtobusnih mestnih progah. Občinska uprava se je odločila za ta korak zlasti zaradi prevelikega onesnaževanja. Bolj čist zrak bodo dihali tudi trgovci, ki pa se pritožujejo zaradi manjšega obiska kupcev onkraj meje.
Diana lahko obdrži diamante in se lahko ponovno poroči
"Vedno sem te ljubila", je rekla Lady Diana svojemu princu Charlesu preden sta se razšla.
Njuna skupna pot se je začela 29. julija 1981 po sanjski poroki, ki jo je spremljal ves svet. Princ Charles je takrat imel 32 let. Za svojo življensko spopotnico si je izbral 12 let mlajšo otroško negovalko Diano Spencer.
Že kmalu po poroki so se v njunem zakonu začela kazati razpoke. Diana mu je rodila dva sina,
Williama in Hanyja, ki sta bila njuna glavna vez ob že številnih škandalih in ljubezenskih afercah.
Rumeni tisk ju ni več pustil pri miru. Vse je šlo navzdol. Že leta 1992 sta šla vsak na svojo pot iskanja sreče, 28. februaija 1996 paje Diana, ki seje dolgo obotavljala, na "ukaz" kraljice , dokončno privolila v ločitev. Formalno naj bi se to zgodilo 21. aprila, še pred 70. rojstnim dnevom Charlesove matere.?
Šokirana in žalostna sedaj obuja spomine na aristokratsko življenje na visoki nogi, ki se ga nikoli ni mogla priučiti. Princ Charles je na koncu zagrenjeno ugotovil: " nikoli me ni ljubila". Otroka William (13) in Hariyj (11) bosta menda ostala v krogu velike kraljevske družine in nič jima ne bo manjkalo, razen ljubezni kmalu razvezanih staršev.
Ko se ločujejo veliki, se prepirajo o velikem bogastvu. Lady Di, piše hamburški BILD, bo lahko obdržala družinski nakit, vreden nič več in manj kot 42 milijonov mark. Kraljica Elizabeta ji je za poroko podarila nakit z diamanti v vrednosti 1,5 milijona mark. V svojem sefu ima 150 parov uhanov, 65 verižic, 15 brošk, 14 ur, 12 grandioznih prstanov, 50 zapestnic v skupni vrednosti 12 milijonov mark.
Sicer pa naj bi, ko piše BILD, velika "odpravnina" na katero lahko računa Ladi Diana, bila vredna 67 milijonov mark! Diana se "po kraljevskih določilih"lahko po ločitvi ponovno poroči.
VOLITVE V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH
Občinska volilna komisija je v skadu z 41. členom Zakona o lokalnih volitvah že izdala odločbo o določitvi volišč.
INDE KOPER
ODPRLI REHABILITACIJSKI CENTER
V	KS Lucija bodo 4 volišča: št. 1 in 2 v prostorih Krajevne skupnosti Lucija, volišče št. 3 v prostorih Začimbe v Seči in volišče št. 4 v prostorih OŠ Lucija.
V	KS Portorož bodo 3 volišča: št. 5 v prostorih KS Portorož, volišče št. 6 v prostorih Centra za korekcijo sluha in govora, volišče št. 7. v prostorih Doma družbenih organizacij, Belokriška 65, Portorož.
Na območju KS Piran bosta 2 volišči. Volišče št. 8 bo v prostorih KS Piran, volišče št. 9 v prostorih OŠ Cirila Kosmača, Piran.
Na območju KS Strunjan bo eno volišče št. 10 v prostorih KS Strunjan.
KS Sečovlje bo eno volišče št. 11 v prostorih gasilskega doma.
Na območju KS Su. Peter eno volišče št. 12 v prostorih Doma družbenih organizacij Sv. Peter.
Na območju KS Nova vas bo eno volišče pod zaporedno št. 13, ki bo v prostorih Gasilskega doma Nova vas nad Dragonjo.
Na območju KS Padna eno volišče št. 14 v prostorih Doma družbenih organizacij Padna.
Predčasno glasovanje bo na volišču v prostorih Upravne zgradbe občine. Glasovanje je možno tudi na domu in po pošti.
KANDIDIRANJE
Možni so trije načini kandidiranja: na zborih volilcev, s podpisovanjem in kandidature politične stranke. Za določanje kandidatov v svete KS na zborih volilcev je že prepozno. Sicer pa do določenega roka t.j. do 29 2., na volilno komisijo ni prispela nobena zahteva. Kaže, da se bo večina posluževala najbolj enostavnega načina kandidiranja s podpisovanjem, ki se ga bodo oprijele tudi politične stranke. Najmanj 10 predlagateljev, ki imajo stalno prebivališče v KS v kateri se voli člane v Svete Krajevnih skupnosti, kandidira najmanj enega in največ toliko članov sveta, kolikor jih je predvideno po odloku: Svet KS Portorož (9), Svet KS Lucija (9), Svet KS Piran (7), Svet KS Strunjan (7), Svet KS Sečovlje (7). V novih Krajevnih skupnostih: Svet KS Nova vas (5), Svet KS Padna (5), Svet KS Sv. Peter (5). Pri tem pa je treba upoštevati, da je v nekaterih večjih KS več volilnih enot, da bi se tako bolj enakomerno porazdelila zastopanost kandidatov oz. članov v Svetu KS. Na primer v Portorožu se za vsako volilno enoto kandidira in voli po 3 kandidate. Kandidiranje za določeno KS oz. Svet KS je vezano na stalno prebivališče. Vsi kandidati v KS morajo imeti najmanj enega predstavnika, ki bo sodeloval z Občinsko volilno komisijo o vsem kar je v zvezi z volitvami.
ROKI ZA ODDAJO KANDIDATUR
Rok za oddajo kandidatnih list oz. kandidatur je 27.3. 1996. Do tega datuma mora Občinska volilna komisija s sedežem v občinski stavbi Tartinijev trg 2 (predsednik Dušan Puh, dipl. pravnik iz Portoroža, tajnica Daša Janežič-Goijan iz Kopra), prejeti seznam -listo kandidatov, ki mora biti overjena na Oddelku za notranje zadeve. K seznamu morajo biti tudi priložena soglasje kandidatov, podatki o predlagatelju in predstavniku, za kar so pripravljeni ustrezni obrazci.
PREDČASNO GLASOVANJE
Predčasono glasovanje bo 17. in 18. aprila na posebnem volišču na sedežu Občinske volilne komisije, Tartinijev trg 2 v Piranu. Glasovanje na domu bo 18. aprila. To je tudi zadnji rok (do 15.00 ure) ko morajo volilci sporočiti Občinski volilni komisiji, da želijo glasovati na domu. Volilni odbor bo prišel na dom k volilcu. Glasovanje po pošti: Zadnji rok, ko morate sporočiti volilni komisiji, da boste glasovali po pošti (domovi za starejše občane, bolnišnice, vojaki) je 15.april do 8.00 ure. Upoštevalo se glasovnice, ki prispeio do 22.aprila do 12.00 ure.
VOLITVE
Volitve v Svete Krajevnih skupnosti Občine Piran bodo v nedeljo, 21. aprila 1996 na 14 voliščih od 7.00 do 19.00 ure. Takoj po volitvah bo začel s svojim delom Volilni odbor in prvi rezultati bodo znani še isti dan pozno zvečer, sicer pa bodo uradno objavljeni.
GLASOVNICE
Na glasovnicah bodo imena kandidatov po vrstnem redu kot jih bo določil žreb. Na glasovnicah bo tudi določeno, koliko kandidatov se lahko obkroži. Zaradi skopih podatkov na glasovnicah, je pomembno poznati "svojega" kandidata, ki nas bo v naslednjih nekaj letih zastopal v Svetu KS. Ali bodo to zopet stari ali povsem novi obrazi, bomo odločali volilci. Volitve v Svete KS bodo tudi nekakšen preizkus resničnega zanimanja za delovanje Krajevnih skupnosti in morda tudi uvertura za decembrske državnozborske volitve. Mandat novoizvoljenih članov Sveta KS ni predviden za celotno obdobje štirih let. Ko bodo volitve v Občinske svete, bodo ponovno volitve tudi za člane Svetov KS.
<1.0.0.
il Podjetje za promet z L ' nepremičninami
| turih OMa l<r>, PnmnrJ triU,: 066 70584
INVITA d.o.o.
Podjetje za promet z nepremičninami Lucija, Obala 105, 6320 Portorož PE Lucija, Obala 134 Tel.& fax: 066/ 70-584 Ž.R. 51410-601-40804 APP Portorož
*	Promet z nepremičninami (prodaja, nakup, menjava, oddaja in najem)
*	Vzdrževanje objektov
*	Gradbeni inženiring
*	Menjalnica
Cenjene stranke obveščamo, da smo se preselili v nov poslovni prostor v Luciji Obala 134 (nasproti diskonta DEGRO) Vabljeni
V sredo, 13. marca 96 so v j Kopru svečano odprli oddelek f Centra za rehabilitacijo Š invalidov Inde Koper.
Invalidsko podjetje INDE:
Koper že 36 let usposablja in zaposluje	invalide po
programih, ki jih prilagajajo | njihovim sposobnostim.
Del njihove dejavnosti' sol usmerili v razvoj programov na področju invalidskega | varstava	za celotno
obalno-kraško regijo, kjer naj bi čakalo na priložnostno zaposlitev okoli 670 invalidov. Z ustanovitvijo oddelka za rehabilitacijo invalidov sledijo rehabilitacijski praksi, ki jo združno uveljavljamo v Sloveniji.
Podjetje Inde je zaradi dolgoletnih izkušenj pri delu z invalidi bilo izbrano za nosilca dejavnosti Centra za rehabilitacijo v obalno- kraški regiji.
Od 172 trenutno zaposlenih v Invalidskem podjetju INDE je 56 odstotkov invalidov. Invalidi delajo v oddelku čopiči, in v DE Plastika. Z ustanovitvijo novega Centra za rehabilitacijo invalidov bodo začeli uveljavljati bolj kokovostne programe, ki sojih razdelili v dve glavni skupini.
Program A: Usposabljanje in zaposlovanje invalidnih in težje invalidnih oseb (poklicno in delovno usmerianje, prilagajanje na delo, psihosocialna
rehabilitacija itd. ) in
program B: Projektno delo s področja invalidskega varstva (vključevanje v reševanje problemov invalidnih in zdravstveno ogroženih oseb v podjetjih, programi javnih del, analize invalidnosti v občinah, svetovanje in drugo.
Je država pahnila invalide na trg delovne sile?
V	Sloveniji je že okoli 100 invalidskih podjetij in 163 tisoč invalidov. Mnogi zaman iščejo priložnostno delo. Novoustanovljeni Center za rehabilitacijo invalidov v podjetju INDE Koper bo deloval po programih in metodah, ki so jih razvili v celjskem Centru za rehabilitacijo.
V	timu, ki začenja s poslanstvom so štiije delavci: Saša Cerkveniš, Helena Videtič, Samo Baronik in posl. tajnica Milena Stepan ter pripravnica psihologinja Jasmina V. Prisotne na otvoritvi so pozdravili predstvanik celjskega Centra za rehabilitacijo, vodja službe za rehabilitacijo invalidov Čedomir Fabjan, direktor Inde Koper Srečko Baričič, Janez Drobnič iz Republiškega zavoda za zaposlovanje , Franci Dolenc, svetovalec vlade na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, Boris Mazalin iz Oblane sindikalne organizacije in drugi.
Z otvoritvijo oddelka Centra za rehabilitacijo invalidov v Kopru pričenjamo z realizacijo projekta ustanavljanja mreže centrov za rehabilitacijo invalidov v Sloveniji, ki jo je pripravil Republiški zavod za zaposlovanje. V Sloveniji naj bi bilo sedem takšnih centrov. Trije že uspešno delujejo, koprski pa začenja s svojim poslanstvom. Na severnem Primorskem takšnega centra še nimajo. "Država mora s sistemsko zakonodajo, stabilnimi viri in drugimi davčnimi olajšavami, zagotoviti pogoje za zaposlovanje invalidov pod splošnimi in posebnimi pogoji", je rekel Franci Dolenc. Zaradi spremenjenih gospodarskih in družbenih razmer so se v zadnjih letih poslabšali pogoji za usposabljanje in zaposlovanje invalidov, opozarjajo. Invalidi so izključeni iz trga delovne sile, zato se marginalizirajo na obrobju družbe. Sprejeta politika ekonomskih olajšav ni zadostna. Za pasivne oblike pomoči invalidom namenjamo kar 80% vseh sredstev, za funkcionalne oblike, kamor sodi tudi financiranje poklicne rehabilitacije, preureditev delovnih mest ter investicije za odpiranje novih, pa le 20 odstotkov.
Z Nacionalnim programom ki ga pripravljajo na vladni ravni naj bi zaustavili negativne trende na področju zaposlovanja in rehabilitacije invalidov. Predvidevajo, da bo predlog nacionalnega programa pripravljen do konca junija . Franci Dolenc se je zahvalil vodstvu podjetja INDE Koper, ki je omogočilo, da bo Center za rehabilitacijo deloval v okviru njihovega podjetja. Po ocenah, ki sojih navedli na tiskovni konferenci naj bi bilo v Sloveniji okoli 163 tisoč invalidov od tega nekaj manj kot 120 tisoč delovnih invalidov. Na trgu delovne sile se pojavlja okoli 34 tisoč invalidov vseh kategorij. Zaposlenih je okoli 27 tisoč invalidov , na delo pa jih čaka še okoli 7 tisoč!
Ljudje postajajo invalidi zaradi najrazličnejših okoliščin, prvenstveno zaradi prometnih nesreč, poškodb na delovnem mestu, doma in v naravi, vse več invalidskih stanj pa imamo tudi zaradi "stresnih situacij", nevrotičnih obolenj. Brezposelnost invalidov se je začela povečevati , ko so se jih začela otepati redna podjetja zaradi splošnih problemov zaposlovanja in nizke stimulacije. Tako se je samo lanskem letu zaposlenost invalidov zmanjšala za 30 odstotkov! Samo v južnoprimorski regiji je delo izgubilo okoli 1000 invalidov. Na proizvode v redni prodaji, ki jih izdelujejo invalidi v svojih invalidskih delavnicah oz. podjetjih, vse do leta 1993 kupcem ni bilo treba plačati (20 %) prometnega davka, zato so bili njihovi izdelki tudi konkurenčni, cenejši. Olajšave, ki so jih deležna invalidska podjetja po novem, tega ne odtehtajo v zadostni meri. Država je pahnila invalide na trg delovne sile. (FK)
Občinski svet Piran
V četrtek, 13. marca je bila 13. seja Občinskega sveta Občine Piran z običajno dolgim dnevnim redom. Sejo so prekinili ob 15.00 uri in jo bodo nadaljevali v četrtek, 21. marca. Med najpomembnejše točke dnevnega reda lahko prištevamo predlog zaključnega računa Občine Piran za leto 1995, predlog proračuna za leto 1996, predlog odloka o priobalnem pasu in koncesijah, predlog odloka o ureditvi cestnega prometa in predlog programa dela javnih podjetij in javnih zavodov. Sicer pa so imeli na dnevnem redu še predlog odloka o spremembi odloka o komunalnih taksah, predlog o določitvi in urejanju javnih tržnic in začasnih prodajnih mest zunaj prodajaln, predlog pobude za prekategorizacijo mejnega prehoda Sečovlje, sanacije pomola v Portorožu, predlog odloka o ceni osnovnih elementov za izračun prometne vrednosti nepremičnin, soglasje k preimenovanju vrtca v Luciji in kadrovske zadeve.
Odlok o priobalnem pasu in koncesijah sprejet
Občinski svet Piran je na svoji 13. seji v četrtek, 14. marca 1996 po daljši razpravi in predložitvi osmih amandmajev, sprejel Odlok o priobalnem pasu in koncesijah. Smotrnost tega odloka je moral krčevito braniti mag. Josip Rugelj, ki je pred glasovanjem rekel:" Samo prosim, če bo prišlo do spora, pustite meni, da bom branil ta akt. Če ga bo kdo drug branil, ga, vsaj glede na to kar je bilo danes slišati, ne bo ubranil". Očitno se tudi v samem Občinskem svetu niso mogli poenotiti v kakšne zapetljaje jih lahko spravi ta akt, čeprav so bili vsi enotnega mnenja , da ga je treba sprejeti in so ga tudi soglasno potrdili. Županje opozaijal:"Ce bomo hiteli z rušenjem kakšne ograje, nas bodo pričakali s pravnimi sredstvi". Dimitrij Živec: "Bojim se, da bomo sprožili napetost in spore med občani v občini". Stefana Luša: '., ko je treba sprejeti določeno politično odgovornost se povlečemo". Ivan Dekleva: "Pri snovanju odloka je vseskozi sodelovalo gospodarstvo, pomembno je, da se mu vrnejo vsa sredstva, prejeta s koncesijami". Dr. Božidar Opara:"Dvignil bom roke za ta odlok. To ni samo naš problem - tudi države. Bilo bi smiselno, če bi imeli tukaj odgovorne predstavnike iz ministrstev. Prišli smo do akta za katerega tudi sestavljale! vedo, da ničesar ne reši". Pero ZouJco:"Navijam za občino".
Posamezne člene odloka so dopolnili z nekaterimi bistvenimi pripombami. V 5. členu so dopolnili določilo: "Na javnem dobru v okviru priobalnega pasu ni mogoče pridobiti lastninske pravice niti drugih stvarnih pravic ne glede na pravni temelj". Za besedama priobalnega pasu so dodali nov tekst .."kije v lasti občine". Sprejeli so tudi amandma Dimitrija Živca, da se pridobljena sredstva (28. člen) stekajo v proračun in praviloma vračajo nazaj v infrastrukturo.Bistvena sta 7. in 15. člen odloka, ki govorita o javni rabi prostora v priobalnem pasu, kar pomeni prost in neoviran dostop do obale in moija, raba obale zaradi kopanja v morju, sprehajanje, šport, rekreacijo in počitek. Javne rabe priobalnega pasu torej ni mogoče omejiti ali onemogočiti, razen v primerih kadar to določa ta odlok. Gospodarsko rabo (posebna raba) in negospodarsko rabo priobalnega pasu dovoljuje občinski svet s podelitvijo koncesije v skladu z zakonom in s tem odlokom. Kako bo reagirala država na ta odlok in ali mu bosta sledili tudi občini Izola in Koper, zakaj niso župani nastopili skupaj in kaj se bo zgodilo z imetniki najemnih pogodb o 99- letni absolutni rabi tega prostora v priobalnem pasu piranske občine, bo pokazal čas._________________________________
Občinski proračun
Bo dovolj denarja za vse?
V številnih slovenskih občinah te dni nekoliko bolj vneto razmišljajo o svoji proračunski prihodnosti. Država je centralizirala glavnino financ in jih v tako imenovani obliki zagotovljen porabe dodeljuje lokalnim skupnostim. S tem pač (nehote?) zapira škaije, hkrati pa si pušča odprto linijo za kontrolo porabe teh sredstev. Urad za finance in družbene dejavnosti Občine Piran (vodja Vilma Milunovič) jev četrtek, 14. marca za razpravo na občinskem svetu že pripravil bilanco prihodkov in odhodkov proračuna Občine Piran za leto 1996.
Županje določil besedilo predloga Odloka o izvrševanju proračuna za leto 1996 in ga predlagal v sprejem. Razvnela se je razprava okoli postavk proračuna. Vse bilančne postavke na prihodkovni strani Občine Piran so "težke" 1,586.919.400,00 SIT, kar je za skoraj 18 odstotkov več kot v preteklem letu. Poseben del predstavlja plan prihodkov in odhodkov Sklada stavbnih zemljišč v znesku 625.516.000 SIT z indeksom rasti v primerjavi z lanskim letom 128. Občina, poleg tega kar bo dobila od države (30% od dohodnine itd.) pričakuje lastne prihodke od komunalnih taks, turistične-krajevne takse, davka na premoženje, občinskih in denarnih kazni in upravnih taks, plačanih nadomestil za uporabo stavbnih zemljišč, občinskih upravnih taks. Občina sicer nima zagotovljenih sistemskih prihodkov za investicije (poglaviten vir so prihodki od upravljanja in prodaje občinskega premoženja), kljub temu pa se na tem področju obeta živahna dejavnost. Investicijski odhodki v bilanci znašajo 461,4 milijona SIT in naj bi bili večji kar za 75,8 odstotka.
Občino skrbi odplačilo obveznosti za izdane obveznice v preteklosti. Odplačilo kupona 8 in 9 občinskih obveznic v letu 1996 znaša 45,3 milijona SIT. Nekateri so prepričani, da bi ta denar moralo zbrati J.P. OKOLJE. Za plače delavcev uprave je namenjeno 119,7 milijona SIT ali 21,8 % več. Za plače funkcionarjev naj bi porabili 28,7 milijona SIT ali kar za 42 % več. Drugi osebni prejemki zaposlenih in neprofesionalnih funkcionarjev bodo po planu znašali 19,1 milijona SIT ali za 35,4 odstotka več, za sejnine in potne stroške komisij, odborov sveta je namenjeno 4,5 milijona SIT ali 50 % več, za proslave praznike in sprejeme ter reprezentanco 7,5 milijona SIT ali 5,6 % več. Za volitve v Krajevne skupnosti so namenili 4 milijone SIT.
Karel Bole seje vprašal, zakaj je tako visoko postavljena občinska poraba?
Odbor za finance in proračun (predsednik Luciano Milok) je podprl predlog proračuna in ga predlagal Občinskemu svetu v sprejem. Podobno so storili tudi vsi ostali odbori. Tudi tokrat se je izkazalo, da je dobro biti pri skledi. Nekateri občinski svetniki so zaposleni pri pomembnih porabnikih. Največ razprave je bilo "na odhodkovni strani bilance" (vsi bi porabniki bi pač radi čimveč), medtem ko je prihodkovna stran, vsaj letos, še velika neznanka.
Izhodišče je veliko, načrtov tudi, kako se bo v resnici izteklo piransko proračunsko leto pa je težko napovedati. Občina si bo bo poleg sredstev zagotovljene porabe, kijih lahko pričakuje od države preko odstopljenih davkov in finančne izravnave za izvajanje nujnih nalog, morala, če bo hotela zakrpati bilanco proračuna, skoraj polovico sredstev ustvariti z lastnimi prihodki.
FK
?
)

Restavracija Ljubljana Portorož

* Madžarske specialitete * Originalna madžarska vina
*	Madžarska folklora in ciganski plesi
*	Izvirna madžarska in ciganska glasba
ODPRTO: Od 19.00 do 01.00 ure
INFORMACIJE: Tel. (066) 747- 159

(rO>
Slovenija potuje na Zahod
Slovenija je prestala veliko preizkušnjo in se, čeprav ne brez ^rtev, uspela odtrgati od jugoslovansko- balkanske popkovine. Opredelili smo se za evropski, zahodni način dela in življenja, za kapitalizem in zasebništvo, čeprav bi nekateri, ki že spoznavajo grenkobo začetnega, včasih vulgarnega kapitalizma, ki postavlja v kot brezpravno delavstvo, kar najraje nazaj... Pravijo celo, da bomo nekoč še Jokali za Marijo Terezijo in samoupravljanjem.
Kot je povedal dr. Janez Drnovšek, bo Slovenija naslovila prošnjo za polnopravno članstvo v elitni združbi- Evropski uniji še letos. Ne glede na to kako bo s pridruženim članstvom. NATO je naš drugi največji evropski partner. Gospodarstvo, izvoz, svobodno tržno tekmovanje ? Bomo videli. Vemo le to, da se v zahodnem svetu, katerega polnopravni člani bi radi bili,že nekaj časa ne cedita več med in mleko. Stara elegantna gospa Evropa pa kot da je malce naglušna. Ne skopari s priznanji in lepimi pozdravi. To pa je , vsaj za zdaj, tudi vse. Sedaj, ko bo EU tudi uradno prejela našo prošnjo, bo "prisiljena" odgovoriti. Konkretno, brez diplomatskih zavijanj v celofan češ, saj ste dobri, perspektivni,ampak malo še potrpite... Veste, mi moramo poslušati tudi svoje (prizadete?) članice. Zanimivo bo vedeti ali smo, ali nismo zreli in kaj neki moramo še postoriti, čigavim interesom zadostiti, da bi lahko zajemali iz skupne sklede.
Ni nam vseeno ali bomo sedeli ob okroglem ali oglatem koritu! Kaj novega bo iznašla Italija? Nam bo prizanesla s svojimi nenehnimi "odkrivanji" in zahtevami ter spretnimi vpletanji njenih zgodovinskih interesov v sestavni del proceduralnih vprašanj članstva v EU? Trenutno predsedujoči v EU je treba na glas povedati, da ji nismo prav ničesar dolžni. Ali pa morda celo nekateri nevladni desničarsko-ekstremistični krogi želijo, da se jim opravičimo, ker nekoč nismo sodelovali pri njihovih prizadevanjih za ponovno oživitev velikega imperija?
O uradni vlkjučitvi Slovenije v evropsko gospodarsko in politično integracijo "ZA ali "PROTI" bo odločalo ljudstvo na referendumu. Zato je prav, da bi o tem kaj prinaša za in kaj proti, bilo čim bolje seznanjeno. Slovenci bomo tako, pa čeprav šele po letu 2000, sicer sooblikovali evropsko pogačo, ne vemo pa še, ali nam bo pripadal velik, majhen, ali najmanjši košček in kolikšna bo cena testa, ki ga bodo mesili v Bruslju. Morda se bodo vmes še oglasile vplivne politične sile in posamezniki, ki si menda še vedno brezupno prizadevajo za nekakšno reinkarnacijo jugoslovanstva. Evropa je za Slovenijo še precej daleč.
Franc Krajnc
,
DO UNIVERZE JE SE DALEČ
Minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber
" Osebno že dostičasa razlikujem med visokošolskim središčem, ki pomeni, da bomo tukaj imeli določeno število visokih šol, fakultet, morda tudi kako višjo, očitno tudi kakšen inštitut ali kaj podobnega; da bomo poizkušali to integrirati, povezati in razvijati naprej. Torej o tem, ali bomo imeli na tem območju visokošolsko središče ali ne, mislim, da postopoma ni več dvoma, ker smo lepo število konkretnih korakov v to smer postorili. Od visokošolskega središča do univerze v polnem pomenu besede, o tem bi sicer lahko več povedal rektor, je pa seveda daleč. Univerza ni nekaj kar se ustvari, vzpostavi preko noči. Mora imeti kritično maso števila profesorskih kadrov, raziskovalnih kadrov in študentov. Zato trdim sam (vem da komu to ni všeč), daje univerza še daleč, da pa je visokošolsko središče že gotovo."
Fakulteta za pomorstvo in promet v Portorožu Vidni dosežki peintridesetletnega dela
_____________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________:
Na nedavni slavnostni obeležitvi 35- letnice obstoja in dela (23. februarja) Fakultete za pomorstvo in promet v Portorožu so predali namenu amfiteatrsko predavalnico s 192 sedeži.
Minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber je od Slovenskih železarn prevzel ključ hotela Korotan v neposredni bližini šole, ki bo služil za potrebe visokošolskega študija na Obali in ga simbolično predal magistri Nadi Trunk Sirca, v.d. diretorja Visokošolskega središča v Kopru.
Ob tej priložnosti so se na sedežu Fakultete zbrali številni visoki gostje, jubilanti in delavci šole za katero se lahko upravičeno trdi, da je nosilka razvoja visokega šolstva na Obali. V publikaciji, ki sojo izdali ob jubileju šole, so zapisali, da je za prve pomorske šole na severnem Jadranu poskrbela že avstrijska cesarica Marija Terezija, ko je leta 1753 izdala odlok o ustanovitvi šole, kije čez slabo leto dni ( 13.5. 1754) začela z delom v Trstu. Slovenci so dolga leta morali odhajati na šolanje za pomorščake trgovske mornarice daleč proč na tuje.
Dve leti po vojni, 1.3.1947 je v Semedeli pri Kopru začela delovati prva slovenska pomorska šola z imenom Slovenska pomorska trgovska akademija z navtičnim, strojnim in ladjedelskim odsekom. V prvi razred je bilo takrat sprejetih 29 dijakov. Ravnatelj je bil dr. Franc Škerlj iz Trsta, kije krmilo šole predal kapitanu dolge plovbe Slavku Kavšku. Z odločbo Okrajnega ljudskega odbora v Kopru 1.3.1954, je bilo v Piranu ustanovljeno podjetje VAL, plovbna in pomorska agencija. To podjetje je bilo kasneje preimenovano v Slovenijaline, katerega imovino je kmalu zatem prevzella novoustanovljena Splošna plovba Koper. Leta 1956 zasledimo novo ime Splošna plovba Piran. Na osnovi temeljite analize domačih razmer ter načina usposabljanja pomorščakov po svetu je Franc Potočnik pripravil program dvoletnega višješolskega izobraževanja in sicer tako, da je redni študij v prvem letniku potekal na ladji, v drugem letniku pa so bila predavanja na šoli.
Ljudska skupščina LRS je 24. 6. 1960 sprejela zakon o ustanovitvi Višje pomorske šole v Piranu, kije pričela z delom 15. 10. 1960 in je takrat imela navtični ter strojni oddelek. Leta 1962 je bilo dokončano novo šolsko poslopje v Portorožu kamor sta se pod skupno streho preselili Pomorska srednja šola in VPŠ Piran. Leta 1975 VPŠ Piran postane članica Univerze v Ljubljani. Leta 1986 se VPŠ preimenuje v Višjo pomorsko in prometno šolo v Piranu.
Pomembna resolucija
Skupščina R Slovenije je 7.3. 1991 sprejela Resolucijo o pomorski usmeritvi Republike Slovenije. V njej je med drugim zapisano, da bo Slovenija zagotovila razvoj trgovskega in turističnega ladjarstva, ki bo sposobno poslovati na svetovnem trgu, ter vzpodbujala razvoj pomorskega in prometnega šolstva, podpirala pa bo tudi razvoj znanstveno- raziskovalnega dela v zvezi z morjem in pomorskimi dejavnostmi. IS RS je s svojim sklepom 17. 10. 1991 dal soglasje o skladnosti višješolskih programov, kiju šola izvaja; pomorstvo II in tehnologija prometa. 12. marca 1992 je bil sprejet zakon o ustanovitvi Visoke pomorske in prometne šole v Piranu. 8. decembra 1993 je bil sprejet zakon o visokem šolstvu, ki visokošolske zavode loči na univerze, fakultete, umetniške akademije in visoke strokovne šole. Tega leta je šola začela s programom druge stopnje visokošolski študij s 3. letnikom in 60 vpisanimi študenti. Državni zbor R Slovenije je 27. 12. 1995 sprejel odlok o tem, da se VPPŠ preoblikuje v Fakulteto za pomorstvo in promet v okviru Univerze v Ljubljani.
Najmlajša članica ljubljanske Univerze - fakulteta za pomorske vede, nudi danes univerzitetni program Tehnologija prometa in tri visoke strokovne programe, ki jih je na svečanosti predstavila prof. dr. Marija Bogataj, dekanica šole. Dejala je, da bodo pripravili tudi program podiplomskega študija.
Veliko svetlih točk
Neglede na manjše neuspehe ali zatrto nestrpnost pri njihovem razvoju, pomanjkanju finančnih sredstev, ki jih je utesnjevalo in jih tudi danes potiska na rob materialnih standardov za hoteno dinamiko razvoja, pa je na prehojeni 35-letni poti veliko svetlih točk.
Na poti razvoja pa jih seveda čaka še veliko dela.
Prodekan, doc. dr. Livij Jakomin, je med, kije tudi pozdravil goste, je drugim zapisal, da so kakovost svojega dela sproti preverjali pri diplomantih, ki so se v pomorstvu uveljavili doma in v svetu kot odlični pomorščaki. Da bi Slovenija smotrnejše izkoristila svojo obmorsko lego, ugoden prometni položaj ter se učinkoviteje povezala z državami EU, srednje in vzhodne Evrope, bo vedno bolj potrebovala usposobljene prometne kadre, ki bodo s svojimi znanji obvladovali teorije sistemov, teorije upravljanja in vodenja, znanja in izkoriščanja prometnih sredstev in prometnih poti, transportno tehnologijo in organizacijo prometa.
Visokošolski kompleks v Portorožu
Danijel Božič, tajnik šole, je prepričan, da bo prostorska stiska šole kmalu šla v pozabo. 5. septembra je bil med Ministrstvom za šolstvo in šport. Srednjo pomorsko in prometno šolo in Fakulteto podpisan dogovor o gradnji nove srednje šole, da katere bo prišlo v letu 2001 na novi lokaciji. Istega dne je bil podpisan tudi dogovor med Ministrstvom za šolstvo in šport in občino Piran o tem, da se območje hotela Korotan nameni visokemu šolstvu. Sem sodi tudi območje s čolnarno, ki ga danes uporablja Jadralni klub Pirat. Slednje naj bi bilo namenjeno potrebam športnih društev občine Piran, ki gojijo vodne športe, športnim dejavnostim dijakov Srednje pomorske šole in študentov fakultete ter izvajanju praktičnega usposabljanja dijakov in študentov.
Celoten visokošolski kompleks bi tako meril več kot 23.000 m2. Prostorski in gradbeni posegi naj bi bili končani do leta 2001.
Na območju Fakultete za pomorstvo in promet ter hotela Korotan bo tako zrastel prvi zaokrožen segment bodoče Univerze. V letu 1992 je bil na
šoli zaposlen en učitelj z doktoratom in 10 učiteljev z magisterijem. Letos jih je redno zaposlenih enajst z doktoratom in deset z magisterijem. V šolskem letu 1995/96 je redno vpisanih 756 rednih in 676 izrednih študentov.
Proslave so se udeležili visoki gostje z ministrstev in šolstva ter obalnih občin. Med njimi tudi rektor Univerze v Ljubjani prof. dr. Alojz Kralj in prvi direktor ustanove Slavko Kavšek. Na proslavi so posebna priznanja podelili direktoijem in dekanom, ki so vodili šolo v teh 35 letih. Prejeli so jih: Slavko Kavšek, Dr. Dušan Kemev, mag. Zdravko Klasek, mag. Norbert Petrovič, mag. Andrej Pirš, Franc Potočnik in mag. Ivan Smerdu. Predstavnica Luke Koper seje zahvalila za dolgoletno sodelovanje te ustanove s pomorskim gospodarstvom in v znak pozornosti dekanki prof. dr. Mariji Bogataj umetniško sliko.

Moderato cantabile Prodaja modnih oblačil 6320 Portorož, Obala 4 c, Bernardin Tel.: 066/ 746-433 Za ženske, ki želijo biti lepo oblečene
Dobili smo letošnjo spomladansko kolekcijo ženskih modnih oblačil domačih proizvajalcev
Mura design in Leona.
Velika izbira spomladanskih plaščev
Ugodno
V naši trgovini z modnimi oblačili smo uvedli novost:__________________________________
Kreditno odplačevanje spomladanskega nakupa
Pri nakupu od 40.000 SIT naprej,
6 mesečni kredit s 3-odstotno obrestno mero.
Pri nakupu za 70.000 SIT
enoletni kredit s 7- odstotno obrestno mero.
Letos prevladujejo pastelne, roza in svetlomodre barve. Obiščite nas, svetovali vam bomo pri nakupu s katerim boste zagotovo zadovoljne.
.........................................................................................................................■
Velike in male volitve

Zeleni Pirana so že evidentirali svoje kandidate. Bo v Državnem svetu sedel član stranke Dušan Puh?
Predsedstvo Občinskega odbora stranke Zeleni Pirana sije na svoji 6. redni seji 27.2. 96 na sedežu stranke, Stara cesta 4 v Portorožu, zastavilo kar nekaj načrtov. Po začetnih proceduralnih vprašanjih so se lotili programa volitev, potrdili pa so tudi program stranke za leto 1996. Volilno leto zaposluje številne slovenske stranke, saj bo treba kar kmalu priti na dan s svojimi kandidati, takšnimi pač, ki so si že doslej nabrali veliko simpatij in zaupanja pri volilcih. Zeleni Pirana na tem sestanku še niso imeli konkretnih predlogov koga naj bi evidentirali za kandidate v Svete krajevnih skupnosti piranske občine, pohiteli pa so z evidentiranjem kandidatov za Državni zbor in Državni svet.
Za Državni zbor so bili evidentirani D.Tomšič, @are Lipušček, Zdenko Vozlič in Ugo Fonda (predsednik strankinega odbora). Evidentirani kandidat za Državni svet je Dušan Puh, dipl. odvetnik iz Portoroža, član stranke Zeleni Pirana. Do 27. marca pa naj bi že imeli tudi znane kandidate za volitve v Svete KS, ki bodo 21. aprila.
Svoje pripombe na Spremembe in dopolnitve dolgoročnega in družbenega plana občine Piran so zgostili na destih straneh. Občinskemu svetu Piran bodo predlagali, da naj osnutek zavrne. V široko zastavljenem programu dela in aktivnosti stranke za leto 1996 bodo posvetili več pozornosti morju, oblikovanju deklaracije o morju, usklajenosti osnnutka občinskih planskih aktov z deklaracijo o Zeleni občini. "Pritisk na Obalo je pošasten", zato se bodo še bolj zavzemali za koordinirani nadzor poseganja v prostor in podobno. Zeleni bodo strpni in tolerantni do drugačnosti, so zapisali v svoj dokument. Pobude vseh zelenih pa naj bi združili na ravni Slovenije.
Kdo je zoral cesto na Sečo so se spraševali? Skratka, problemovje toliko, da jih bo v kratkem obdobju zelo težko uresničiti, še manj pa kaznovati krivce za uničevanje okolja v katerem živimo. Vladimir Vinčar je zahteval naj dobi Piranski zaliv status naravnega rezervata. Kajti, če nam bo z različnimi posegi uspelo pregnati ciplje " naravne čistilce morja", ki ohranjajo ravnovesje v zalivu, bomo napravili naravi veliko škodo. Zeleni so sklenili, da bodo konec marca na sedežu stranke sklicali posebno javno razpravo na temo piranskega zaliva in ribištva. FK
Sanacija glavnega pomola v Portorožu
Javni raz
Na javni razpis za izbiro izvajalca za izvedbo sanacije glavnega pomola v Portorožu sta prispeli dve ponudbi: Hidrogradnje Križman Portorož in firme Gradis TEO d.o.o. Ljubljana. Komisija za odpiranje ponudb v sestavi Ivan Bakič, dipl.ing. gradbeništva- predsednik, in člana Bruno Stanič gr. tehnik ter Lojze Bevc, dipl.ing. gradbeništva, je v dilemi kaj storiti. Bo namebnost pomola spremenjena in ne bo služil več za priveze ladij in čolnov, ali bo ostalo vse po starem?
Občinski svet naj odloči! Dilema. Sanacija je nujna. V primeru, da ostane namebnost pomola ista, komisija predlaga, da se izvede sanacija tako, da se nadomesti stara konstrukcija z novo po ponudbi firme Gradis TEO iz Ljubljane in sicer po varianti izgradnje nadomestnega pomola z betonskimi bloki kar naj bi veljalo 50,8 milijona SIT.V primeru, da bo nammbnost pomola spremenjena in ne bo več služil za priveze ladij in čolnov, komisija predlaga najcenejšo varianto - ponudbo Gradisa TEO , ki bo opravilo sanacijo vseh sestavnih delov pomola za ceno 39,9 milijona SIT.
Sezona je pred vrati in vse kaže, da bomo v Portorožu kmalu imeli še eno gradbeno parcelo, ki jo bodo lahko občudovali turisti.
vmm
Še odlok za klateške pse
Piranski občinski svetniki sicer ne živijo v takšni simbiozi kot tale dva naravna nasprotnika, ki sta se podala na nočni potep po mestu in niti ne slutita, da naj bi jima kmalu zagodili. K nizu že sprejetih odlokov s katerimi poskušajo uravnavati življenje ljudi, menda pride kmalu na svetniške klopi še odlok o živalih - klateških psih in mačkah, ki puščajo svoje ostanke kjerkoli in nekatere nič hudega sluteče občane prisiljujejo k učenju slalomske hoje.

Nestrokovno ravnanje?
' '• 'i
Ob portoroški štiripasovnici so že pred leti posadili različna drevesa za okras in senco. Bori so zrasli in njihove mogočne korenine so na več mestih začele dvigovati tanko aflatno plast pločnikov. Po večkratnem krpanju asfalta, so okrog debel položili kamnite kocke in tako omogočili dostop vode do korenin, vendar se je takšno delo izkazalo kot nepraktično.
Kamnite kocke postavljene nad nivojem pločnika, predstavljajo, zlasti poleti, pravo oviro za sprehajalce, da ne omenjamo invalidov na vozičkih. Sedaj bi radi menda vse to nekoliko zravnali s pločniki pa si ne upajo, ker ne vedo kako se bodo obnašala drevesa, saj bi jih z nestrokovnimi prijemi lahko celo poškodovali.
Ko so pred hotelom Slovenija odstranili kocke okrog enega drevesa so lahko opazili, da je drevo v teh letih, morda prav zaradi obloge, nekoliko dvignilo svoje korenine. Na pomoč so poklicali strokovnjake.

% <.	v , •
ZELENI O PLANSKIH SPREMEMBAH
Zeleni Pirana predlagajo Občinskemu svetu naj zavrne osnutek Sprememb in dopolnitev dolgoročnega in Družbenega plana občine Na nedavni javni obravnavi osnutka planskih prostorskih in razvojnih aktov Občine Piran so krajani sicer dajali vrsto pripomb,ki so sijih predlagatelji skrbno zapisali v svoje beležke. Povedali so jim, da bo zadnjo besedo imel Občinski svet, ki lahko osnutek sprejme ali zavrne.
Zeleni Pirana so se lotili planskih razvojnih dokumentov nekoliko bolj podrobno in prišli do zaključka, da je treba takšne dokumente zavrniti! Vrsta rešitev, kijih ponuja Osnutek plana je menda v polnem nasprotju z občinskimi izhodišči in strokovnimi podlagami, precej pa je tudi napak v kartografskem delu plana. Od izdelovalca naj se zahteva ponovna izdelava osnutka na osnovi občinskih izhodišč, uskladitev v fazi priprave plana ter z usklajevanjem pripomb, pridobljenih v sedanji fazi javne obravnave. Občinskemu svetu predlagajo, naj zaprosi za mnenje Ministrstvo za kmetijstvo in gozdastvo o resorski usklajenosti plana.
Predlagajo tudi, da se OS posvetuje z Ministrstvom za okolje in prostor. OS naj zahteva seznam izvedbenih aktov, ki bi ostali v veljavi pri morebitnem sprejetju plana oz. kateri njihovi deli se ne bi mogli izvajati pred sprejemom sklepa o sprejetju plana. Obstaja namreč bojazen, so zapisali, o blokadi velikega dela občinskih zemljišč zaradi melagomanskih načrtov, katerih izvedba je vprašljiva, zlasti pa sporna. Predlagajo Občinskemu svetu, da ugotovi odgovornost izdelovalcev plana ter drugih strokovnih delavcev, daje lahko šel tak osnutek plana v javno razgrnitev, če se izkaže opravičenost njihovih pripomb.
Zeleni Pirana na koncu dopisa obžalujejo, da so tako ostro nastopali proti predlaganemu osnutku plana, vendar so bili v to prisiljeni zaradi popolnega neupoštevanja znanih občinskih izhodišč. Izdelovalec plana namreč po njihovem nekaterih izhodišč in strokovnih podlag v pretežni meri ni upošteval, temveč je pripravil osnutek plana, katerega uresničevanje v praksi bi privedlo do nasprotnih učinkov od zahtevanih s strani občine. Iz celotnega gradiva je razvidno, da bo imela občina le en plan, da bodo dolgoročne usmeritve in družbene odločitve eno in isto. Realno gledano, predlagane Spremembe in dopolnitve Dolgoročnega in Družbenega plana vsebujejo le delni Dolgoročni plan, ki ga v enem delu terminološko prekvalificirajo v Družbeni plan. Predlagani osnutek pa ne vsebuje niti vseh obveznih sestavin dolgoročnega plana, o družbenem planu pa v resnici ni niti duha ne sluha. Dovolj prostora za ribarjenje v kalnem.
V naslednji številki bomo objavili ostale konkretne pripombe Zelenih Pirana na osnutek planskih prostorskih dokumentov v občini Piran. ___________________________________________________________FRANC KRAJNC
Občina Piran prevzema predsedstvo Skupnosti starih mest
Na 4. seji Sveta Skupnosti starih mest Pirana, Ptuja in Škofje Loke, ki bila 12.2. 1996 na Ptuju, so se dogovorili, da predsedstvo Skupnosti za leto 1996 prevzame Občina Piran. Seje sveta Skupnosti starih mest bodo zato v letošnjem letu v Piranu. Seje sveta so se udeležili tudi župani občin Skupnosti starih mest.
Sprejeli so program dela za leto 1996, ki vsebinsko zajema vključitev prenove starih mest v nacionalni kulturni program, vključevanje Skupnosti starih mest v oblikovanje zakonodaje na področju kulture in urejanja prostora, oblikovanje stališč za sistemsko rešitev financiranja prenove (fondacije, skladi za financiranje prenove starih mest, združenja, mednarodni viri financiranja); sodelovanje z republiškimi asociacijami v tujini, sodelovanje in izmenjava na področju turizma in kulture, prijava skupnih raziskovalnih projektov in organiziranje strokovnih posvetovanj s področja prenove in varstva spomenikov. Sestavni del letošnjega programa so aktivnosti Skupnosti do Državnega zbora Republike Slovenije, da prizna in podeli Občini Piran in Škofji Loki status mestne občine, kakršnega že ima Občina Ptuj. S seje sveta pa je bila že sedaj poslana Državnemu zbora pisna podpora zahtev Občine Piran in Škofje Loke za podelitev statusa mestne obbčlne. Peta seja Sveta Skupnosti starih mest bo aprila v Piranu.
, *•
primorski uvp
V	Piranu uvajajo magnetne kartice
Iz Urada Župana Občine Piran so sporočili, da nameravaj ao postono uvesti sistem poslovanja s čipkartico, ki se sicer v svetu že hitro uveljavlja. Sistem uvedbe čipkartice omogoča uporabnikom, da z eno kartico koristijo različne storitve. V Občini Piran nameravajo začeti z uvajanjem bolj enostavnih oblik v sistemu uporabe kartice. Po zaključku priprav bo mogoče kartico uporabljati za doptop do mesta Piran in parkirišč znotraj občine ter dostop do različnih objektov v občini - kopališča, hotelski bazeni itd.
V	letošnji sezoni naj bi tako že omogočili uporabo čipkartice za dostop na zapornici v mesto Piran, dostop na parkirišče, koriščenje abonmaja za parkiranje in dostop do plaže v Portorožu. Sistem poslovanja s čipkartico nameravajo letos začeli uvajati tudi v Hotelih Palače in v Marini Portorož.
AKUPUNKTURA VRAČA ZDRAVJE GOSTINCEM
Skoraj dvajset let pob liže spoznavam prijetne in težavne strani gostinskega poklica. Poseben delovni umik, fizične in psihične obremenitve, kijih z leti vse težje nosiš, prisilna drža pri delu, ponavljajoči gibi, nošnja težkih bremen, delo v včasih neugodni klimi in pa leta, prinašajo tegobe, ki se kažejo predvsem v preutrujenosti mišic rok, vratu, hrbta in križa, pekočih bolečinah v zatilju in križu ter opešani grobi moči in mravljinčenju v rokah.
Kot zdravnik špecialist za rehabilitacijo se ob zaključku gostinske sezone srečujem z večjim številom fizično obolelih gostincev. Najpogosteje so deležni fizioterapevtskih postopkov na napotnico. Redkeje se odločajo za terapije, ki bremenijo njihov žep. Mednje, poleg blatnih oblog in kopeli v slanici, šteje še zdravljenje s tradicionalno kitajsko medicino. Dokler je bila akupunktura še na napotnico, seje zvrstilo v akupunkturnem kabinetu Term dnevno 30 do 60 oseb. Večina seje zdravila zaradi zgoraj naštetih težav. Metodo smo prilagajali na posameznika in na njegovo trenutno počutje. Zdravljeni so bili z akupunkturnimi iglami, akupunkturnimi magnetki, laserjem ali pa z elektrostimulacijo akupunkturnih točk. Najbolj pogosto smo uporabljali telesno akupunkturo v kombinaciji z ušesno. Pri pojavljanju vrtoglavic, šumenja v ušesih, zatilnem glavobolu in slabem vidu, je k zboljšanju simptomatike pripomogla skalpakupunktura. Ventuze, laser in elektrostimulacijo akupunkturnih točk smo uporabljali pri ljudeh, ki se bojijo igel. Posebno je bila uspešna akupunktura pri odpravljanju mravljinčenja v rokah in bolečin v zatilju in križu. Trajanje dobrega počutja, ki je sledilo največkrat desetdnevni terapiji, je odvisno od degenerativnih sprememb na hrbtenici in sklepih ter od hitrega tempa gostinskega dela. Zadrževanje ob pacientu v času vstavljanja akupunkturnih igel, daje možnost zdravniku, da poduči prizadetega, kako naj se v bodoče ravna, da bo čimdlje vzdrževal dobro psihofizično kondicijo. V piranski regiji zadnja leta upada število gostincev, vendar naj bi vsaj ti, ki še podarjajo nasmeh in dobro počutje redkim gostom, lahko poskrbeli, da njihov nasmeh zaradi bolečin v mišicah ne bo zamrl.
Dr. Male Mirana
Sejemskega dvojčka v PRONAUTICA '96 ne bo!
Kopru
V prejšnji številki smo objavili program sejmov za leto 1996, med drugim tudi sejme, ki jih načrtuje firma Doramat d.o.o. iz Kopra. V sporočilu za medije so zapisali, da sejma PRONAUTICA '96, ki je bil zamišljen kot sejemski dvojček s Primorskim sejmom v smislu nadaljevanja že začetega sejma PRONAUTICA IZOLA 1994, ne bo. Glede na dejstvo, da je Marina Portorož, ki ima zagotovo komparativne prednosti, že začela s pripravami na navtično prireditev, so se dogovorili za organizacijo skupnega navtičnega sejma INTERNAUTICA PORTOROŽ '96 v portoroški Marini od 29. 5. do 2. 6. 1996.
Celjski pomladanski sejem SEJEM ZA VSO DRUŽINO
Od 14. do 19. maja 96 bo v Celju 14. pomladanski sejem, ki tokrat nosi slogan SEJEM ZA VSO DRUŽINO. Organizator Celjski sejem d.o.o. je združil v okviru te sejemske prireditve kar nekaj zanimivih programov: Vse za otroka, oprema bivalnih prostorov, gradbeni materiali, gospodinjska tehnika, bela tehnika , zabavna elektronika, športna oprema in oprema za prosti čas, prehrambeni proizvodi, proizvodi za zdravo življenje, darilni program , kozmetika, nakit, in blago široke potrošnje.
- w
primorski u^p
Iščete honorarno delo?
Informa Portorož potrebuje več honorarnih sodelavcev, ki bodo pomagali uspešno sooblikovati časnik Primorski utrip.
Športna redakcija: 1 sodelavec (urednik) Dopisništvo iz naših vasi: 1 sodelavec Dopisništvo iz zamejstva: 1 sodelavec Tajništvo redakcije (delo na računalniku, tipkanje): 1 sodelavka Marketing, ekonomska propaganda, oglasi: 2 sodelavca (ekonomski propagandist) Zaintersirane vabimo, da svoje pisne vloge z dokazili o stopnji izobrazbe ter opisom dosedanjih izkušenj, pošljejo do 31. marca 1996 na naslov: Informa Portorož, Liminjanska 91, Lucija, 6320 Portorož. O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni v 15 dneh.
optika
ottica
VENTIRA
OPTIKA VENTURA Obala 112, Lucija 6320 Portorož Tel.:066/ 72-005
Cenjene stranke obveščamo, da smo v prostorih Optike Ventura pričeli opravljati
OKULISTIČNE PREGLEDE
vsak petek od 16.00 do 19.00 ure Naročite se labko osebno ati po telefonu 066/72-005. Obiščite nas, z veseljem vam bomo pomagali
OTTICA VENTURA Lungomare 112 Lucia, 6320 Portorose atmsiamo tutti i clienti cbe abbiamo iniziato praticare
VISITE OCULISTICHE
ogni venerdi dalle 16.00 alle 19.00 .
Potete fissare l,appuntamento personalmente, o telefonicamente al
Nr. 066/72-005.
Visitateci, saremo lieti di aiutarvi.
Vi
Terminska borza v Ljubjani
Konec testnega poslovanja
Te dni je začela z rednim trgovanjem Terminska borza. V ponedeljek, 4. marca se je v Ljubljani pričelo 10- dnevno poizkusno trgovanje na Terminski borzi, Storitve finančnih trgov d.o.o., Slovenska 56. Od 13 članov Terminske borze jih je prvi dan s poskusnim trgovanjem pričelo 11, med njimi Vipa d.d., Dadas- Poslovni sistem d.d., Interfin d.o.o., Publikum menjalnice d.o.o.. Trgovanje poteka vsak dan med 10.00 in 13.30 uro preko modula borznega informacijskega sistema Ljubljanska borze (BIS) za terminsko poslovanje. Testnemu obdobju sledi dejanski začetek trgovanja. Terminska pričenja tudi z dnevnim objavljanjem svoje tečajnice.
Turistični sejem v Ljubljani
Turistični delavci, ki so se pravkar (polni upov, vendar ne superlativnih napovedi) vrnili z največjega turističnega srečanja - Mednarodne turistične borze v Berlinu, si lahko na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani ogledajo tudi kaj prinaša turistična pomlad na domačih tleh.
V ponedeljek, 18. marca so namreč v sklopu letošnjih sejmov ALPE ADRIA, odprli mednarodni sejem sodelovanja na področju turizma, športa in umetnosti,
5. mednarodni sejem sodobne umetnosti in antikvitet AAF-ARS ANTigUITAS ter
13. slovenski sejem RIBOLOVA IN LOVA z mednarodno udeležbo.
Vse tri sejme so organizatorji (Ljubljanski sejem DD) predstavili na tiskovni konferenci, 12. marca v Ljubljani. Tudi tokrat pričakujejo množičen obisk.
Avditorij Portorož
Konec marca dve razstavi V petek, 29. marca 96 bodo v prostorih portoroškega Avditorija ob 16.00 uri odprli razstavo EX TEMPORA na temo karikatura RIŠIMO Z BOŽOM KOSOM. Sodelovali bodo učenci osnovnih šol piranske občine.
Ob 19.00 bodo_ odprli RAZSTAVO FOTOGRAFIJ VRUJA IN EPULO -SURREALISTIČNA ISTRA. Fotografa Luciano Kleva in Lado Jakša se bosta predstavila tudi kot glasbenika.
Ankaran: Cvetlična razstava
Turistično društvo Ankaran prireja veliko prodajno razstavo cvetja v ankaranskem hotelu Adria Convent od 6. do 8. aprila letos.
Liminjančani negujejo pustno tradicijo
V Liminjanu pri Luciji so se tudi na letošnjo pustno sredo zbrali številni krajani, da bi pospremili Pusta na njegovi zadnji poti. Posebno sodišče ga je obsodilo za vse lanske grehe. Odgovarjati je moral tudi za nehvaležnost in ozkosrčnost direktorjev, ki so v privatizacijski vnemi pozabili na razne dodatke za ubogo delavsko rajo. Strogemu sodniku se ni smilila niti Pustova žena, ki je vsa v črnem z dojenčkom zavitim v cunje, rotila sodni zbor naj mu vendarle odpusti. Sodba je bila enotna: Sežig na grmadi!
Medtem je Pust, obešen va visokem lesenem drogu, že čakal na poslednji izrek . Zadnjič so mu zaigrali žalno koračnico in... glej ga zlomka. Prepolnega natlačenih grehov kar nekaj časa niso hoteli zaobjeti ognjeni zublji. Je bila kazen nepravična ali pa so mu morda hoteli pomagati Bogovi vetrov?
Kaj bi brez sedmine. Pogrebce so čakale pustne dobrote, zbrane pri okoliških kmetih - pravi priboljški: domače klobase, 800 jajc zvrhan sod vina. Prireditelji in povabljeni so tako kot že nekaj let zapored, podaljšali sedmino in jo veselo zaključili šele v soboto. Vsega kriv Pust je šel v pozabo, vsaj do naslednjega februarja, ko mu bodo zagotovo spet kaj očitali.
Melodije in dogovori
^ ^
Vse kaže, da bodo organizatorji letošnjega festivala Melodije morja in sonca, le našli skupno rešitev in da bo prireditev 19. in 20. julija v portoroškem Avditoriju.
Na nedavnem sestanku v občinski mestni palači v Piranu so se o tem pogovarjali: Dimitrij Živec, samostojni svetovalec za gospodarske dejavnosti Uprave Občine Piran, Atilio Radojkovič, načelnik Urada Župana Občine Piran, Ivanka Humar, višja svetovalka v Uradu Župana, Pavle Plahutnik in Željko Popovič - Agencija Plahutnik d.o.o., organizator XIX. Piranskega festivala MMS Livij Vižintin, Radio Koper- tehnična organizacija festivala Melodije morja in sonca d.o.o. ter Zdenko Fortunat, odvetnik Festivala MMS d.o.o.
Dogovorili so se , da bosta oba organizatorja ( Koper in Piran) na skupnem sestanku preverila možnosti medsebojnega sodelovanja pri organizaciji Piranskega (ne Portoroškega) XIX. festivala Melodije morja in sonca in morebitne konkretne oblike sodelovanja ter jih v sporočila prireditelju Piranskega festivala MMS.
Prav tako sta se oba organizatorja obvezala proučiti možnosti sodelovanja pri morebitni organizaciji druge festivalske prireditve v Kopru. Zaključke in rezultate dogovorov ter program poteka izvedbe XIX. festivala MMS bodo razgrnili na eni od prihodnjih tiskovnih konferenc.
Tradicionalni ples
V restavraciji hotela Riviera v Portorožu bo v soboto, 23. marca ob 20.00 uri tradicionalni spomladanski ples, ki ga tudi tokrat organizira Hortikulturno društvo Portorož. Ob glasbi priznanega Dua Rosanna in Vili, bodo izbrali Kraljico cvetja '96, podelili nagrade srečelova in se zabavali ob veselih družabnih igrah z voditeljico programa Ireno Dolinšek.
(py?_________________
KUPON
DISKONT PETRA, Lucija
2% POPUST
če boste ob nakupu priložili ta kupon ^
Razglednica iz Lucije
Stanovanjskih stolpičev v Luciji sicer še ne najeda zob časa, kljub temu pa so fasade ponekod že zelo zdelane. Za to so poskrbeli mladi, ki včasih z veliko vnemo in športnim užitkom nabijajo žogo v stene in uničujejo omet. Nekaj časa so ljudje sortirali odpadni papir in steklo, misleč, da opravljajo koristno delo. Ko pa so zvedeli, da Komunala dragocene odpadne sekundarne surovine preprosto odlaga na skupno deponijo, so s tem prenehali.
Čeprav je pri kotlovnici v Luciji postavljen kontejner za kosovno pohištvo, odslužene gospodinjske aparate, štedilnike, jogije in podobno, nekateri stanovalci vse to najraje kar odložijo kantah za smeti. Komunali bi lahko zamerili prepolne kante ob nedeljah in praznikih, nikakor pa ne umazanih nepospravljenih garaž,ki jih preredko vidi kakšna metla in pravih smetnjakov pod nekaterimi balkoni. Kaže, da se nekaterih stanovalcev še vedno ni oprijela zavest o skupni odgovornosti za lepo,urejeno in čisto okolje.
Franc Krajnc
Nova zobna ambulanta v OŠ Cirila Kosmača Piran
^ sredo, 21. februarja 96 so v OŠ Cirila Kosmača v Piranu odprli novo šolsko ambulanto. Veselili so seje tako otroci kot tudi učitelji. Tik predenje Srečko |Predovan, učenec 2. a razreda svečano prerezal trak, je Tjaša Zadravec Iprečitala nekaj besed, ki jih je v pozdrav prisotnim napisala Urška Krek. ■'Danes uradno odpiramo šolsko zobno ambulanto. Učenci smo jo težko ■pričakovali, saj je bila obljubljena že v šolskem letu 1994/95. Končno smo jo Idobili. To je za vse nas poseben dogodek. Zdaj nam ni treba hoditi nič več v ■mesto, ampak nas zobozdravnica pokliče kar od rednega pouka. jjKer je dr. Zvezdana Bedene mlada in zelo prijazna, k njej zahajamo brez • običajnega strahu. Za naše zobe zavzeto skrbi že od 29 januarja. Ta zobna ambulanta pa ni namenjena le nam, učencem Osnovne šole Cirila Kosmača v Piranu, ampak tudi učencem portoroške enote, učencem Osnovne šole z i italijanskim učnim jezikom, otrokom piranskega vrtca in male šole ter dijakom Gimnazije Piran. Skupno bo to zobno ambulanto obiskovalo 1600 otrok in mladostnikov, od tega kar 600 iz naše šole.
Na naši šoli poteka tudi tekmovanje za čiste zobe in preventivno ščetkanje zob. V obeh akcijah že trinajsto leto sodelujejo vsi učenci od prvega do četrtega razreda. Enkrat tedensko prihaja na šolo medicinska sestra za zobozdravstveno vzgojo, da si učenci pod njenim vodstvom preventivno ščetkajo zobe. V zadnjih letih seje stanje v zobozdravstvu med učenci zelo izboljšalo. Za konec želimo naši zobozdravnici čim manj poškodovanih ali nagnitih zob, prijetno počutje med nami, vsem učencem pa zdrave zobe in prijeten nasmeh. Urška Krek
Svečane otvoritve nove šolske ambulante so se udeležili tudi direktor Zdravstvenega doma Piran Dr. Matjaž Kranjc, člani Občinskega sveta Piran prof. Vojka Stular, Rafael Dodič in Dimitrij Živec.
NAGRADNA KRIŽANKA - ZLATARSTVO VAGAJA, Izola
Nagrade za pravilne rešitve križanke iz prejšnje številke prejmejo: Nataša Korenika, Spodnje Škofije 7, Daniela Burubu, Liminjanska 87, Lucija, Alenka Požar, Liminjanska 79„ Lucija. Čestitamo.
Nagrade ki jih lahko izkoristite v 30 dneh, vam bomo poslali po pošti. Rešitve za tokratno križanko pošljite do 7. aprila na naslov: INFORMA, Liminjanska 91, Lucija, 6320 Portorož.
Čakajo vas tri nagrade Zlatarstva VAGAJA Izola - vrednostni boni za 2.000 SIT.
■
- X
SESTAVIL
MILKO
EMERŠIČ
, r \ \
PRIPR. ZA MERJENJE MANJŠEGA SEVANJA
ANG.
POVRŠ.
MERA
ZABAVIŠČNI PARK NA DUNAJU
MEDVEDU
PODOBEN
AM.
SESALEC
GRŠKI
JUNAK
PRED
TROJO
GL. MESTO DANSKEGA OTOKA FYN
PROGA,
TRAČNICA
ZLIV
SL
PESNICA
(MAJDA)
EDVARD
OREL
IZBRANA
DRUŽBA
ŠP. ODDIH PO KOSILU
DELEC
PRAHU
HRVAŠKI
PISATEU
(VJEKOSL)
TELEGRAF.
SPOROČILO
POLOTOK V GRČIJI
CIRKUŠKI
TELOVADEC
SAMOTAR.
PUŠCAVNIK
MREŽA
PRI
TENISU
SPODNJI
DEL
ROKE
GLAS
TROBENTE
PIVSKI
IZRAZ
PEVEC
PESTNER
BILKA
HRIBOVITA POKRAJINA V GRČIJI
CIU
STRELCEV
ESTONEC
KANON
PAKET.
OVOJ
ENAKO-
MERNO
GIBANJE
TUJE.
NENAVADNE
STVARI
POD
CERKVENI . 5RE0SN0-1 VATEU
Češko
GORSTVO
uCenec
poveljnik
LADJE
MOČAN
NAPAD.
NAVAL
V PSIHOL. 1 VRSTA I POSAMEZNIKA
----------
' STOPNJA MAJHNIH - CRK
KULTURA.
IZOBRAZBA
PLAKAT
IGRALKA
KRALJEVA
AM.
IGRALEC
(OMAR)
PREGON
DIVJADI
RADO
CASL
IDILIČNI
PESNIK
KRASOTA
TOČKA PRI TEKMOVANJU
AM. REŽIŠ. PECKINPAH
TEKOČA
KOVINA
NEM. PESN. SEIDEL
PAPEŽEVA
KRONA
EMIL
NOLDE
KLIC.
POZIV
PREPROGA
DALMAT.
ŠALJIVEC
REKA. KI TEČE SKOZI HRENCE
IGRALKA
RINA
PESEM
HVALNICA
ST. POVRŠ. MERA
OBER
' PASTIR V OPERI / SNEGU-I ROCKA
1
1 grške
i IGRALKE I PARAŠ
DIVJA
RACA
EKSPLOZ,
TELO
TIKOV
LES
AFRIŠKI
VELETOK
OTOK V PRESP. JEZ.
NEKD. TUR. VELIKAŠ
RIM. BOG. JEZE
TEŽA
EMBALAŽE
GERMAN
OREL
LIJAK,
LIVEC
ATLETSKI
KLUB
RIMSKA
101
RAL.
ORANJE
GRŠKA
ČRKA
URAD ZA 1 CARI-ss' NJENJE
VIOLINIST
OZIM
OPERNI
SPEV
KORALNI
OTOK
NAjClST.
BELA
PORCELAN
GLINA
ŽUPNIJA
SL.
PISATEU
(DANILO)
Športni UTRIP
VRHUNSKI ŠAH V PORTOROŽU
V restavraciji Ljubljana se je 21.3. (tik pred izidom Utripa) končal VII. odprti mednarodni šahovski turnir- Portorož '96. Na turnirju je sodelovalo kar 80 šahistov, od tega 9 velemojstrov ena mednarodna mojstrica osem mednarodnih mojstrov in še cela vrsta vrhunskih šahistov iz devetih držav.
Organizator prireditve je_bilo Šahovsko društvo ALPE - ADRIA Portorož. V organizacijskem odboru pa so bili: Lenart Šetinc (predsednik), Ivan Zabukovec (podpredsednik), Danilo Daneu, Ernest Dobravc, Marino Domio, Mitja Logar, Boris Kutin, Franc Flis, Ivo Bajec in Jovan Nikolič. Glavni sodnik je Janko Bohak (mednarodni sodnik), namestnika pa sta Ivan Zabukovec in Ljubo Krstič (državna sodnika).
Direktor tumiija je bil znani bivši turistični delavec in prizadevni organizator - šahist, Jovan Nikolič. Kot pravilo na tekmovanju je veljal švicarski sistem, dirigirana varianta po ratingu- 9 kol po pravilih FIDE: 40 potez v dveh urah z dodatkom ene ure do konca partije. Partija traja najdlje 6 ur. Na turnirju je bilo možno osvojiti tudi normo za mednarodne naslove FIDE in pridobiti točke za ELO rating. Pare so določili s pomočjo računalnika. Udeleženci so morali plačati pristopnino (od 50 do 100 DEM). Najboljši od 1. do 12. mesta pa so si razdelili tudi privlačne denarne nagrade.
Za prvo nagrado je organizator namenil 4000 DEM (v tolarski protivrednosti). Pet igralcev z največjim ratingom lahko koristi brezplačno bivanje, če so se prijavili v Palače hotelu oz. Grand hotelu Palače do 1. marca. Nagradni sklad tuniija je prispevalo turistično gospodarstvo obalno- kraške regije.
Konec aprila portoroška veslaška regata
Na občnem zboru Veslaškega kluba Piran, kije bil 22. februarja v prostorih restavracije Primorka v Strunjanu, so se dogovorili o organizaciji letošnje mednarodne veslaške regata v portoroškem zalivu (predvidoma 28. aprila) na kateri se bodo pomerili veslači iz 14 klubov. Novo vodstvo. Veslaštvo ni množičen, a je zelo zahteven in drag šport. To so med drugim poudarili na občnem zboru, ko so poslušali poročilo o opravljenm delu v prejšnjem letu. Mladi veslači so sodelovali na 23 regatah na katerih so osvojili kar lepo število priznanj. Dr. Mirana Male je poročala o zdravstvenem stanju in počutju 28 veslačev, kije v glavnem zadovoljivo.
Joško Joras je poudaril kako pozitivneje, da so otroci strokovno vodeni in da imajo dobrega trenerja. Lani so uspeli dobiti nekaj potrebnih osnovnih sredstev za delovanje kluba (kombi, gliser, nekaj čolnov), še več načrtov pa so si zastavili za letošnje leto. Med najbolj zahtevne naloge sodi organizacija portoroške veslaške regate z mednarodno udeležbo v portoroškem zalivu, ki bo predvidoma 28. aprila.
Pričakujejo, da bodo pritegnili k tekmovanju kar 14 klubov. Računajo tudi na neposredno pomoč turističnega gospodarstva. Danilo Daneu, dosedanji predsednik kluba je prosil za razrešitev. Vodenje kluba je prevzel Bogdan Valentin, ki bo pripravil nove akte kluba in kmalu skical izredno sejo izvršnega odbora. Na seji je povedal, da seje v klubu delalo kar precej po domače, zato bo treba vpeljati več reda.
RADIO OPČINE
Vaš radio na (1KW frekvencah j* 90.6 in 100.5 MHrl
Tel.: 091/21-26-58, Fax: 091/21-32-95
Poslušate nas lahko neprekinjeno 24 ur dnevno I
oMaje povezuje, luvfafia«’
Skupščina športnih ribičev
Bojan Loboda ponovno izbran za predsednika Zveze za športni ribolov na morju Slovenije. Tako so odločili delegati,ki so se zbrali na skupščini Zveze za športni ribolov na morju Slovenije, kije bila v soboto, 16. marca v prostorih Splošne plovbe v Portorožu.
Potem ko so razrešili dosedanje organe Zveze, so izvolili novo vodstvo; Izvršni odbor, predsednika in podpredsednika Zveze, nadzorni odbor in častno razsodišče. Društva so delegirala svoje člane v Izvršni odbor Zveze. Ti so: Bojan Loboda- Oradela Piran, Anton Veselič- Gumar Kranj, Mihael Čuhalev -KIT Kranj, Marko Simi)- RPD Piran, Jernej Zelič- PLK Koper, Mauer Bernard -j , AERO Celje, Ivo Kranjc- EROM Ljubljana, Zvonimir Grgurevič- Menola Iziola in Rajko Kaligarič- Porporela Koper.
Soglasno so potrdili predlog, da Bojan Loboda tudi v novem mandatnem obdobju vodi Zvezo in IO. Za podpredsednika Zveze in IO so izvolili Antona Veseliča , v Nadzorni odbor so imenovali Klavdija Jakomina (predsednik). Trpomira Šuto in Vlada Virtnika. Predsednik častnega razsodišča je Alojz Jagrič, člana pa Ivo Štader in Savo Bembič. Obravnavali so poročilo predsednika o delu Zveze v letu 1995 in poročilo predsednika tekmovalne komisije. V Zvezo so sprejeli nov (9. po vrsti) klub - Društvo čolnarjev in ribičev Porporela Koper, ki ima okoli 100 članov. Delegate skupščine so pozdravili Mag. Srečko Perko, pomočnik ministra v Ministrstvu za kmetijstvo in prehrano, Olga Kranjčič, delegatka hrvaške Zveze za športni ribolov na morju, Ante Sankovič, predsednik Športnega ribiškega društva iz Umaga, Zdenko Vozlič, direktor Javnega zavoda Športni center Piran in drugi. Hrvaška gosta sta predsedniku Bojanu Lobodi izročila priložnostni darili in priznanje za sodelovanje in pomoč na lanskem svetovnem prvenstvu v Umagu. Potrdili so tudi finančno poročilo za leto 95 (klub je posloval pozitivno) in sprejeli načrt dela ter finančni načrt za letošnje leto. Vlado Štrukelj, predsednik izolskega društva Menola, je predlagal, da bi prihranek iZ lanskega leta nakako oplemenitili, saj bodo denar zelo potrebovali za načrtovano svetovno prvenstvo, ki naj bi bilo v Piranu čez dve leti.
V razpravi so omenjali odnose Klubi-Zveza, Klubi- čolnarji, nekateri pa so omenjali tudi splošne probleme na področju ribolova. Kje na primer lahko turist kupi dovolilnico za ribolov, se je vprašal nekdo od razpravljalcev. Po končani skupščini so priredili skupno kosilo v restavraciji Zlato sidro. Zveza za športni ribolove na morju Slovenije je v koledarskem letu 1995 organizirala pet tekmovanj v rangu državnih prvenstev, eno predtekmovanje za državno prvenstvo in kvalifikacije za nastop na evropskem prvenstvu.
Državni prvaki za leto 1995 po vrstah in kategorijah tekmovanj Trkarjenje s skalnate obale in zidanih objektov: Med kadeti - Jure Draksler ŠRD Aero Celje Med mladinci- Simon Oblak RPD Piran Med člani- Zvonimir Grgurevič MRK Menola Izola Trkarjenje s položne obale- surf casting: Dejan Struna RPD Piran Trkaijenje iz zasidranega čolna- lov z roko: Mirko Celec RPD Piran Trkaijenje iz zasidranega čolna- lov s palico: Jernej Zelič PLK Koper.
Uspehi kot so drugo mesto mladinske reprezentance in četrto mesto članske reprezentance na svetovnem prvenstvu, drugo mesto Simona Oblaka v posamezni konkurenci na mladinskem svetovnem prvenstvu , ter tretje mesto članske reprezentance na evropskem prvenstvu v kombinaciji, zaslužijo pohvalo.
Franc Krajnc
m
Utripom
vodnik
Dobrodošli v Piranu in v kavarni Galerija Tartini
kjer se boste zagotovo zadržali ob dobri kavici, ponudili pa Vam bomo tudi sveže domače sladice: tiramisu, sadno torto, lastne pripravljene sladolede.
Kolektiv kavarne se priporoča in Vam vošči Vesele velikonočne praznike ter vabi na obisk.
Hoteli Palače:
Konec ugank okrog komercialnih zapisov
Delavci prejemajo obvestila o pravicah na dodatni lastniški certifikat kot nekakšno nadomestilo za premalo izplačane plače.
Hoteli Palače d.o.o. iz Portoroža vabijo zaposlene, bivše zaposlene in upokojence med lastnike podjetja. Firma je namreč v začetku marca dobila še zadnje soglasje, potrebno za začetek lastninnskega preoblikovanja podjetja. Vsi, ki bodo vpisali svoj certifikat, bodo lahko postali delničaiji podjetja. Pri lastninskem preoblikovanju pa bodo zaposleni lahko sodelovali tudi z zadolžnicami za premalo izplačane plače za obdobje od 1.9. 1990 do 31. 12. 1992, kar velja za delavce, ki so bili takrat zaposleni v podjetju. Od Ministrstva za ekonomske odnose in razvoj so dobili soglsje za vpis zadolžnic, ki jih lahko imetniki vpišejo samo v podjetje Hotele Palače. Ministrstvo je namreč izdalo vsakemu posamezniku dodatni lastniški certifikat, zadolžnice, ki so vsebinsko nadomestile komercialne zapise- obveznice. Tako tisti delavci, ki so komercialne zapise prejeli, lahko te vrnejo podjetju. Tam jih bodo komisijsko uničili.preko Republiške uprave za javne prihodke pa bo podjetje sprožilo postopek za vračilo že vplačane dohodnine. Z naložbo lastniškega certifikata in zadolžnice bo vsak zaposleni pridobil delnice Hotelov Palace.Teh seveda še dve leti po registraciji firme, do česar bo prišlo, ko bodo izpeljali vse formalne postopke, ni mogoče vnovčiti. Vodstvo ocenjuje, da ima firma lepe možnosti za nadaljnji razvoj. Z interno razdelitvijo so pričeli 13. marca in bo tarjala do 11. aprila. Vpis certifikatov ožjih družinskih članov bodo organizirali v drugi polovici aprila.
Trgovci se upravičeno jezijo
Le kaj so imeli v mislih snovalci in graditelji lucijskega trgovskega kompleksa (na sliki) ko so med stolpiči, v katerih so poslovni prostori, ko so pustili zgraditi tako ozke dostavne poti. Steza, cesta, dostavna, ali kar sprehajalna pot med ribarnico in restavracijo Marino je prava slepa ulica na kateri se narada srečata dva voznika.
Včasih se nehote zaplete v labirint tudi kakšen večji tovornjak, ki preprosto ne more naprej. Pri obračanju zapelje čez robnike in pomendra zelenico. Morda pa so si arhitekti lucijske prihodnosti stanovanjsko-poslovni kompleks zamislili preprosto tako; stanovalci naj se lepo mimo sprehajajo in uživajo, trgovci pa naj si na rokah prinašajo svoje blago.
Andor dokončno zaprl vrata?
Kaže, da stanovalci v okolici portoroške bencinske črpalke nimajo sreče z živilsko trgovino, kije bila odprta v nekdanjem skladišču soli.
Pred dobrim letom je zaprl vrata marketa mladi obetavni podjetnik Terčelj, za njim je z nekoliko spremenjeno ponudbo v manjšem obsegu poskušala firma Andor živila d.o.o., vendar ne za dolgo. Kdove, ali našel nekdo tretji?
Sicer pa potrošniki lahko kupujejo živila in druge potrebščine v bližnjem marketu Minicoop na Bemardinu.
Prijazni in ustrežljivi
............................................. '
	
V lucijskem marketu PE 7 Trgovsko - gostinskega podjetja M-DEGRO, se kljub nekoliko upočasnjenim trendom rasti v trgovinski dejavnosti, lahko pohvalijo z dobro prodajo. Prav zaradi široke in pestre ponudbe, (lastna peka kruha, različne vrste svežega mesa .bogato ponudba zelenjave vseh vrst (mladi krompir celo iz dalj njega Egipta), se v Degrojev market vedno znova radi vračajo številni potrošniki. K temu nedvomno prispeva tudi ustrežljivost in prijaznost osebja. Foto:FK- INFORMA
Dnevi madžarske kuhinje in folklore
V restavraciji Ljubljana v Portorožu bodo od 26. 3. do 30. 3. 1996 organizirali Dneve madžarske kuhinje in folklore. Hoteli Palače Portorož so povabili k sodelovanju gostince iz restavracije Karpatia iz Peste, ki bodo gostom pripripravljali izbrane madžarske jedi, ponudili odlična madžarska vina in degestive, Zwack Unicum ter seveda tudi znano madžarsko marelično žganje. Za veselo razpoloženje gostov bodo skrbeli ansambel, ki bo igral izvirno madžarsko glasbo in odlična pevka. Plesni pari bodo zaplesali madžarsko folkloro in originanlne ciganske plese.
Vaš kontakt s kupci na obali je :
i&i uimurc« i S d
d.o.o., Izola, Polje 5i, p.p.96, tel/fax (066) 61 009, 65 366

MENJALNICA IN PROMET Z NEPREMIČNINAMI
dipl. oec.
Ivan Konstantinovlč
Sončno nabrežje 14
66310 IZOLA tel./fax. 066/63-211
STANOVANJA - HIŠE - PARCELE POSLOVNI OBjEKTI - PROSTORI
PRODAJA - NAKUP - ZAMENJAVA
ČAJANKA OB DNEVU ŽENA
Tudi ob letošnjem 8. marcu, že petnajstič zapored, so v vrtec Lucija povabili strejše krajanke na tradicionalno čajanko.
Ravnateljica vrtca je vsem prisotnim povabljenkam zaželela dobrodošlico in voščila Dan žena. Otroški pevski zbor iz vrtca Ježek in otroci vrtca La Coccinella, so izvedli lepo pripravljeni program. Še posebej veselo je bilo, ko je nastopil Miran Zadnik, znani pevec iz Izole. S svojim uglajenim nastopom in lepim petjem je raznežil vsa ženska srca in poskrbel za odlično zabavo.
Sprejem v vrtcu Lucija je vreden pohvale in posnemanja, saj so dokazali, da se da z malo truda razveseliti tudi tistega, ki mu je morda jesen življneja prinesla bridko praznino.
Sponzorji: M- DEGRO, Market Lucija Dušan Jeretič, Zelenjavna trgovina Jagoda, Drogerija Hozjak iz Pirana, Vrtnarstvo Ruzzier iz Parecaga in Mlekarne Celeia, so poskrbeli tudi za prijeten drugi del zabave. Vsaka od povabljenih krajank je na koncu prejela še priložnostno darilo. FOTO:FK- INFORMA

»
,7;
N O M A«
GOSTINSKO TURISTIČNO PODJETJE D.0.0. PORTOROŽ
UKMARJEVA 18., 66320 PORTOROŽ TEL./FAX.: 066 / 70 - 916
-REKLAMIRANJE NA SVETLOBNEM DISPLAVU -POSREDOVANJE PRI PRODAJI RAZEN NEPREMIČNIN
Neodvisni, nestrankarski časnik za območje občine Piran, Istre in zamejstva
primorski uVp
Ustanovitelj in izdajatelj:
Tržno komuniciranje In Informiranje Portorož, Liminjanska91,Tel./Fax.: 066/70-185 Opr. prigl.št. 40-4/93 Rep. uprava za družbene prihodke Izpostava Piran / Franc Krajnc s.p.
ŽR št.: 51400-620-63-051202111 -6502/85 SB Koper
Glavni in odgovorni urednik: Franc Krajnc Naslov uredništva in oglasnega oddelka: Liminjanska 91, Lucija, 66320 Portorož, Tel./Fax.: 066/70-185 Časopisni svet: dr. Llvij Jakomin (predsednik), dr. Mirana Male, Stefano lusa, Janez De Reggi, Nino Spinelli Elektronska obdelava In prelom: GRAFFIT Line Izola d.o.o.
Tisk: Tiskarna Vek Koper
List Izhaja mesečno, cena za izvod je 70 SIT
Po mnenju Urada za informiranje št. 4/3 - 12-889/93 -
23/288 Je časnik Primorski utrip proizvod informativnega
značaja iz 13. točke tarife št. 3 tarife proetnega davka, po
Obala 132 - Lucija 66320 Portorož Tel.: 066/70-623, 70-624 M.tel.: 0609 / 631 438 Fax.: 066 / 71-295
'rodajate ali kupuj et vozilo?
Prihranite si čas.
Pri nas prodajamo in posredujemo pri prodaji vozil. Vse boste lahko opravili na enem mestu, od podpisa do prenosa lastništva vozila.
Megane gre za med
V Prodajno servisnem centru RENAULT v obrtni coni Lucija se lahko že pohvalijo z dobro prodajo železnih konjičkov znamke Renault. Prodali so že eno Laguno, dva Tvvinga, eno Devetnajstico, tri avtomobile znamke Clio in kar precej najnovejših modelov Megane. Kaže, da bo ta model z računalniško izbranim imenom , ki je nekakšnen naslednik popularne devetnajstice, (prvič so ga predstavili 2. februarja), pritegnil številne kupce. Najbolj preprosti Megane RL l,4e lahko kupite že za 2,1 milijona tolarjev.
Turistična sezona 96
ZADRŽANE NAPOVEDI
Zadnje ocene prihajajoče poletne turistične sezone so, vsaj po Berlinski borzi sodeč, zadržane, čeprav lahko že zdaj napovemo, da bo letošnja sezona boljša od lanske. Konec je masovnega turizma, zato bodo morali turistični delavci več pozornosti nameniti dvigu kvalitete turistične ponudbe. Lahko se zgodi tudi to, da bo veliko Slovencev, spričo vse bolj mirnega Jadrana, prežielo dopust ponovno v sosednji Istri. Istrski turistični delavci se nanje že pripravljajo in napovedujejo veliko boljšo sezono, kot je bila lanska.
Spoštovane upokojenke; upokojenci,
ali ste še med tistimi; ki vsakega prvega v mesecu nestrpno čakajo na poštarja?
Prenos pokojnine na hranilno knjižico ali tekoči račun Splošne banke Koper vam nudi številne prednosti in ugodnosti:
Obresti na pokojnino
Pokojnina je obrestovana od dne, ko jo Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje nakaže na hranilno knjižico ali tekoči račun. Pokojnina se vam obrestuje, tudi če se v banki ne zglasite na izplačilni dan. Vpis pokojnine lahko torej opravite katerikoli dan.
Dvig obvestila o pokojnini
Vpis in dvig pokojnine ter pokojninskega odreska lahko uredite na katerem koli bančnem okencu naše banke in v vseh največjih bankah v Sloveniji
Dvig gotovine pa je mogoč tudi na vseh enotah Pošte Slovenije.
Plačilo položnic
Če prejemate pokojnino na tekoči račun, lahko plačilo položnic opravite zelo enostavno, brez čakanja v vrsti pred blagajno: s trajnim nalogom ali z Banko na domu.
Ugodnosti je še veliko, zato vas vabimo, da nas obiščete v najbljižji enoti Splošne banke Koper ali predstavnika vašega društva upokojencev, kjer vam bodo z veseljem razložili vse podrobnosti.
splošna banka koper