Leto m. m Velja po pošli: see sa oelo leto uprtj., K 40-— sa en mesec „ .. „ 3.50 sa Nemčijo oeloletno. „ 45'— za oatalo inozemstvo. „ 50 — V Ljubljani na dom: Sa oslo leto upre].. K >8-— sa meseo „ .. R 3-— 1 spravi prejennn HsssSnn,, fi-50 B3 Sobotna Izdaja: Ca oelo leto.....K S-— sa Nemčijo oeloletno. „ 1® — n ostalo lnosamstvo. „ 13 — ——— Inserati: —-----Enostoipna petitvruta (/2 1212 alroia la 3 nr.n visoka ali nji prostor) za enkrat . . . . po 50\ za dva- tn večkr«! . „ 45 ,, pri večjih naročilih primeren popust po douovoru. Ob sobotah rtvojni tarif. Trma Poslano: —-— Unostolpna petitvrsta K V— Izhaja vsak dan lzv/emšl ne-ilalje !n prazullio, cb 3. nri pop Redna letna priloga vozui rec' Uredništvo |e v Kopitarjevi nlloi štev. 6/m. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pismi sa ne ■ss sprejemajo. — nre«nl8kepa telefona itev. 50 = Upravništvo )e t Kopltarlevi nliol št. 6. — Račun poštne hranllnloe avstrijske št. 24.7S7, ogrske 26.011, bosn.-hsro. št. 7563. — Upravniškoga tolelona št 50. Nemoralno načelo. Zadnja izjava ministrskega predsednika manj kot mižala, kadar bi ji naš problem smel stopiti pred oči. Načelno stališče, ki ga je dr, Seidler v imenu vlade zavzel, je naslednje: Vlada nima nič zoper jugoslovansko državo, če M da to vprašanje državnopravno rešiti m«d Avstrijo in Ogrsko in če bo ta država pod Habsburžani; izključeno pa je — to vlada prav tako načelno povdarja — da bi tej državi pripadale tiste pokrajine, Id leže Nemcem "-na poti« do morja. To so nai« slovenske dežele. To stališče vlade se ne sme preres^io l«maU. 1T0 je pravzaprav spletka. Hrvatom j« dr. Seidler s tem namignil, da bi mogli dobiti svojo državo, če se odpovedo dotedanji politiki Jugoslovanskega kluba in nas Slovence odvržejo kot balast. To •e ni zgodilo prvič. Enkrat je vlada to že poskusila, ko jc po ovinkih nadbiskupu Stadlerju namignila, da bi se dal velehr-valki program sedaj rešiti. Blagi Stadler, Id je menil, da jc vsakdo tako odkrit kot ion sam, se je dal ujeti v zanjko in je začel •voje politično podjetje, ki se je ponesrečilo, ker se je moralo ponesrečiti. Sedaj Hrvati niso šli vladi več na lim. Na Hrvaškem ni mogel Seidler, ko je vrgel svoj h*o proti jugu, nikogar ujeti. Nasprotno! Zastopniki Hrvatov in Srbov so v Jugoslovanskem klubu najjasneje povedali, da se slovenskim deželam ne odpovedo. Z nedvoumnimi besedami so izjavili ne-idaljivost našega ozemlja, nedeljivost naše politike in taktike. Seidlcrjev udarec nas Ul razbit, ampak trdneje zbil. Hrvatsko in srbsko zvestobo cenimo in fe ne bomo pozabili, A da so Seidler je-vo »ponudbo« odklonili, je bilo tudi v njihovem lastnem interesu, Seidlerjev načrt J« tako nerealen, da mu previden politik ne more sesti na lim. Ministrski predsednik ni niti namignil, kako bi se ta njegova Jugoslovanska država dala dejansko uresničiti, ampak je z naivnostjo, ki bi je državniku ne prisojali, poudarjal soodločil-nost Ogrske, o katere namenih Hrvati ne morejo nič več dvomiti. Zanjka ni bila samo v prazen zrak vržena, ampak je bila tudi slabo narejena. " A nekaj drugega moramo pri tem načrtu avstrijskega državnika poudariti. To je njegova globoka nemoralnost. Po dr-žavnopravnih nazorih pl. Seidlerja bi mi ne smeli priti do svoje narodne svobode, bi morali nadalje narodno hirati in umira- ti, bi morali s svoje zemlje izginiti, ker smo svojim severnim sosedom »na poti« dO morja. Iz tega načela je razvidno, kako nas je Prusija pohujšala, kako se je filozofija sile in nadčloveka zajedla tudi v naše najvišje uradniške kroge. Gotovo, tudi narodi ne smejo pozabiti, da so si med seboj dolžni ozirov. Brezobzirni individualizem je v mednarodnem življenju prav tako obsodbe vreden, kakor v življenju posameznika. Ne sme torej narod svojemu sosednemu narodu kratiti zaradi lastnih koristi tistih pogojev, ki so sosedu neobhodno potrebni, če hoče politično in gospodarsko živeti. Krivično bi bilo, če bi mi zahtevali tako uredbo jugoslovanske države, ki bi naše sevetne sosede gospodarsko zadušila, A iz tega sledi le, da bi smel pl. Seidler zahtevati od prihodnje države na jugu takih garancij, ki bi koristi njenih severnih mejašev dovolj zavarovale. Nc sme pa zahtevati, da bi sc mi zaradi gospodarskih koristi ozemelj, ki ne leže ob morju, odpovedali svoji eksistenci, odpovedali pravici do življenja. Kajti o tem ne dvomi pri nas nihče več: če se državno ne osamosvojimo, bomo podlegli nasilju imperialističnega nemštva. To v svojem pravem pomenu tako nemoralno načelo, ki ga je najvišji uradnik tako preprosto izpovedal, kakor bi sc razumelo samo po sebi, nam dokazuje, kako težak jc boj, ki ga moramo izbojevati. Svet sovraštva in zastarelih nazorov stoji proti nam. A da se take zgradbe krivih nazorov podero, se boj splača in se splačajo žrtve; ta boj ne velja le svobodi naroda, ampak osvobojenju človeštva od kvarnih ideologij, ki so kvas vseh nesreč. 42 Angleški spisal H. G. Wells. — Prev.-l I. M. (Dalje.) »Moramo ga ujeti,« jc dejal Ar. vc. To fe gotovo.« »Ali kako?« je vzkliknil Kemp, ki so ga naenkrat prešinile številne misli, »Začeti moramo nemudoma; poslati vsakega moža na delo, ki ga lc morete dobiti, preprečiti morate, da nc zapusti te kraje. Ako jo potegne, bo lahko hodil po deželi, kakor se mu bo zljubilo, pa ubijal. Sanjari o neki grozovladi! Grozovladi, vam povem. Zastražiti morate vlake, ceste, plovitev. Vojaštvo mora pomagati. Brzojaviti morale po pomoč. Edina stvar, ki ga utegne zadržati tukaj, je misel, da si zopet pridobi neke knjige z zapiski, ki so zanj dragocene. O tem vam hočem povedati več. Na vaši policijski postaji je neki človek — Marvel.« »Vem,« je rekel Adyc, vem, Tiste knjige — da. Pa klatež — — »Trdi, da jih nima. On pa misli, da jih 'alež ima. Dalje mu morate onemogočiti ako jed in spanie. Dan in noč mora biti s okrai na nogan, Živež ac mora zapreti V mesečniku »Bonifatius-Korrespon-den/. < (1918) št. 3 in A je priobčil vseučili-ški profesor v Pragi dr. Kari Hilgenreiner pod tem naslovom aktualno razpravo, ki bo zlasti jugoslovansko javnost zanimala; zato jo priobčujemo skoraj v celoti. I. Samoodločba narodov se je med vojsko hipno pojavila. Mirni državljan, ki bere le svoj dnevnik (n. pr. Reichspost«, op. por.) in druzega nič, jo je našel nekega dne med zahtevami antantinih držav in potem je doživel, kako se jc v ruski javnosti uveljavila, Mi smo ta izraz poznali iz »erfurtskcga programa*: nemške soci-alnodemokratične stranke iz leta 1891, kjer sc med drugim zahteva »samoodločba in samouprava ljudstva v državi, deželi in občini«; toda s tem so bile le notranjepolitične zahteve za Nemčijo izražene. Je li šele svetovna vojska raztegnila pravico do samoodločbe tudi na 7. u n a n j c-poli- tične zadeve? Je li šele ta za podlago zunanji obliki držav določila to načelo? O ne, to je storil najprej plesbiscit Napoleona III,; italijansko kraljestvo je pri tem visoko vzrastlo. Pri vsprejemu, ki ga jc ta smernica doživela v naših konservativnih krogih, so bili v prvi vrsti merodajni oziri obrambe. Odkod je prišla ta zahteva? Od sovražnika. Angl ež in Amerikanec sta bila postala najglasnejša oznanjevalca te zahteve, a prvi se ravno tam, kjer bi bil lahko sam to zahtevo uresničil, niti ganil ni. Neodkrito-srčnost pri uporabi tc smernice, jc tu oči-vidna.^— In za kaj se je rabilo to smernico? Kot razistrelivo, predvsem nasproti Avstro-Ogrski. Česar niso zmegii kanoni, to naj bi izsilile ideje. S tega stališča jc moralo biti že naprej gotovo, da bo treba na zahtevo po zunanjepolitični samoodločbi narodov odgovoriti trdi: Ne. Zanimivo pa je, da jc nemška socialna demokracija v avgustu 1914 odločno odklonila, da ne sprejme samoodločbe v svoja vodilna načela, — ravno tista stranka, ki je 1. 1917, samoodločbo označila kot nepremakljiv temelj mini. Gotovi katoliški krogi vidijo v samoodločbi sorodnost s pogubnim načelom o ljudski oblasti kot edinim virom prava v smislu 3. člena -človeških pravic« iz lota. 1789., ki pravi: »Izvor vsake oblasti jc bistveno v ljudstvu; nobena družba, noben posameznik ne more izvrševati oblasti, ki ne pride izrecno ocl ljudstva.« V načelu o samoodločbi narodov vidiio narodnostni princip do skrajnosti izpeljan, ki jc kot tak nemogoč in nesprejemljiv. Na videz vzrokov dovolj, da samoodločbo krat-komalo zametajo. — — — Pri načelni presoji takih vprašanj po mojih mislih nc pride toliko v poštev, kdo jc oče takega načela. V svetovni zgodovini smo vajeni na to, da so nam zemske dobrine trajne vrednosti prišle od mož ali struj, ki jc bilp na njih prav mnogo človeškega. Prvoboritelji napredka niso bili vedno svetniki. Kar imamo umetnin od Michelangela in Goetheja in Wagnerja, je v precejšnji meri neodvisno od njihovega zasebnega življenja, I11 tudi če je bil značaj in če je bilo življenje onih mož, ki so splošnim potrebam utirali pot, omadeževano, uspehi njihovega —- večkrat nenrav-nega — zamaha, so- za splošnost lahko zelo plodonosni. Spomnimo sc lc francoske revolucije v letu 1789. in pozneje. To pač niso bili junaki, ti predstavniki tedanje francoske zgodovine. Ne-postavnosti in grozodejstva, ki se je ž njimi meščan osvobodil, zaslužijo najhujšo obsodbo; a vkljub temu ne smemo pozabiti, za kaj moramo mi vsi francosko revolucijo zahvaliti. Velik del naših državljanskih pravic, ki se nam zde danes tako same po sebi razumljive, izvira iz nje, Državljanske »človeške pravice«, ki jih je francoska revolucija izvojevala, so danes temeljna osnova novodobnega državnega reda. Kako jasni in nujni se nam zde ti členi! N. pr. čl, 2: Tc (naravne in nepre-lastljive) pravice so; svoboda, lastnina, varnost in odpor proti zatiranju.« Ali: »Via državljani so pred postavo enaki.« Ali: »Nihče ne sme priti pred sodišče ali v zapor, razen v slučaju, ki ga določa zakon in le tako, kakor določa zakon.* Ali: »V svrho jamstva človeških in državljanskih pravic je potrebna javna oblast; ta oblast pa mora služiti javnemu blagru, ne zasebni koristi tistih, ki jim jc izročena.« Ali; »Za vzdrževanje javne oblasti in za poravnavo upravnih stroškov so splošni davki nujno potrebni; ti sc morajo med vse državljane sorazmerno njihovemu premoženju razdeliti,« (13) »Vsi državljani imajo pravico sami ali po svojih zastopnikih določati o potrebi splošnih davkov, jih svobodno dovoljevati, nadzirati tozadevno izvršitev, določati sorazmerni del obdavčene predmete, način in čas pobiranja.c (M) Ali zadnji člen: »Ker je lastnina nedotakljiva pravica, se lic sme nikomur vzeti, ako splošna potreba tega nc zahteva in lc pod pogojem, da sc dotičnemu da naprej pravična odškodnina. (17) To so danes zahteve, skoraj vse same ob sebi razumljive; takrat jc biki to revolucija, ki jc prišla po krvavih dejanjih do veljave. Kakor Sc vidi, je žalostna usoda človeštva, da se napredek ne vrši v mirnem razvoju; oznanjajo ga pogosto divji pomladni viharji, redko plodonosni majev dež. Enostranski fanatizem novotarjev na eni strani, kratkovidna zadovoljnost srečnih posestnikov na drugi. In poslcdica? Divji hoji, ki požro mnogo dragocene ded-ščine iz preteklosti. Po revoluciji pa zmaga nova ideja. Zimski viharji oznanjujejc najlepši mescc. V takih viharjih so sc oznanjale .človeške pravice«, ki jih zciaj vsi s hvaležnostjo uživamo. Devetnajsto stoletje jih jo v javnem življenju udejstvilo. Če sc ne motim, bo dvajseto stoletje oznanilo pravice narode- ■■■'.-; tudi v nevihti in viharju, II. Potek vojske jc v marsikakem ' zanimiv. V začetku kor da in zavarovati .ves živež, tako da 'oo prisiljen šiloma si delati pot do njega. Hiše morajo biti vse močno zaprte. Nebo nam daj hladnih noči in dežja! Ves okraj mora iti na lov, vztrajen lov. Povem vam, Adye, ta človek je nevarnost, velika nevarnost — ako ga ne dpbimo v roke, me jc strah zmisliti se na vse, kar se lahko zgodi.« »Kaj moremo še ukreniti?« je vprašal Adye. »Nevtegoma moram doli na. postajo in začeti celo stvar organizirati. Pa zakaj ne bi šli še vi z menoj? Res — zakaj neki ne? Pojdite, imeti moramo nekako vojno posvetovanje — dobiti Hoppsovo pomoč — pa železnice. Za Boga, stvar je nujna! Pojdite —- in spotoma mi pripovedujte dalje. Kaj moramo še storiti? Napišite mi vse.« V naslednjem hipu jc Adyc že korakal po stopnicah navzdol. Našla sta sprednja vrata odprta, stražnika pa zunaj strmeča v prazni zrak. »Ušel nam je, gospod,« je rekel eden njiju. Nevtegoma moramo na osrednjo postajo,-: je rekel Adye. Eden vaju naj hiti naprej ter nam pripelje kak voz nasproti — pa hitro! I11 kaj še, Kemp?« Pse,.« je dejal Kemp. Dobite psov. Oni ga siccr nc morejo videti, a ga zavohajo, Dobite psov,« -Dobro,« je rekel Adye, -Sicer ni ?pjosno znano, pa jetaiški uradniki tam v Halstcadu poznajo nekega moža, ki ima krvne pse. Pse. Kaj šc?« »Zapomnite si tudi,« je nadaljeval Kemp, »da se mu zavžita hrana vidi. Po jedi se mu zavžita hrana vidi, dokler sc ne prebavi. Zbok tega se mora po jedi skrivati. Preiskati morate vztrajno vse. Vsako goščo, vsak miren kotiček. Pa odložite sve orožje — vsako orodje, ki bi lahko služilo kot orožje. Takih reči on nc more dolgo nositi, In poskriti je treba vse, kar more najti in s čimer more pobijati ljudi, »Tudi dobro,« je dejal Adye. Dobili ga bomo!« »In po cestah--« jc rekel Kemp in umolknil. »No, kaj pa?« jc vprašal Adye. »Zdrobljeno steklo,« jc rekel Kemp, jc sicej- okrutno, vem. A pomislite, kaj on vse lahko stori!« Adye jc ostro potegnil sapo med zobmi. »To ni strokovnjaško. Nc vem. Vseefio bom imel zdrobljeno steklo pripravljeno. Ako gre predaleč ...« »Ta človek jc postal nečlovek, vam i povem:« jc rekel Kemp. Prepričan sem, j da začne z grozovlado — kakor hitro sc lc otrese razburjenja tega bega — tako gotovo je začne, kakor govorim zdajle z j vami. Sam sebe jc odtrgal od soljudi. Njegova kri pridi nad njegovo lasino glavo! vojske sc je zdcir vojska za nadvlado neka velikih držav ali državnih skupin. Pa dalje vojska traja, tem določneje topa jO interesi malih držav v ospredje, ne sa-o zato, ker jih naši sovražniki rinejo v ospredje, ampak tudi, ker svet nc vcrjar.c več v operacijo z žarečim železom — z mečem. Meč je storil, kar je mogel, gotovo. A da bi meč imel moč prinesli nam XXVI. Umor Mra. Wick'?tecda. Kakor vse kaže, je nevidni človek ves divji pobegnil iz Kempovc hiše. Nek majhen otrok, ki se je igral bližini ograjnih vrat Kcmpove hiše, jc bil s tako silo vržen na stran, da si jc zlomil nogo v gležnjih in za več ur omedlel. Nikdo ne ve, kam je šel, kaj jc delal. Lahko pa si ga predstavljamo, kako je hitel v vročem junijskem dopoldnevu gor po griču in na odprto plan za Port Burdockom, ves divji in obupan ob svoji neznosni usodi, in naposled ves razgret in utrujen našel zavetje v goščavah pri Aintondeanu, da zopet sestavi svoje razbite naklepe proti človeštvu. Po vsej priliki jc bilo tod njegovo pribežališče, kajti tamkaj je bilo, kjer sc je okrog dveh popoldne prav tragično zopet pojavil. Vsakdo začuden ugiba, kakšno jc moglo b!ti ta čas njegovo duševno razpoloženje in kakšne naklepe je koVa'. Ni dvoma, da ga jc Kcmpovo izdajstvo nad vse razkačilo, in akoravno utegnemo razumeti nagibe, ki so vodili do tc prevare, vseeno lahko pojmimo in morda celo malo sočustvujemo tijemo s togolo, ki io jc moralo izzvali poizkušeno iznenadenjc. Morebiti mu jc zopet pri: lo na spomin nolnj omamljivega začudenja ob njegovih doživljajih in izkušnjah v Ovford Streelu. kajti cčnviJno jc računal na Kempovo so^lova-uic pri svojih okrutnih sajnmh, da bi terori- mir, tega ne verjamemo več; nič več ne verjamemo, da bi mogel zmagovalec z mečem, in naj bo njegova zmaga še tako popolna, narekovati po svoji volji mirovne pogoje, ki nam bodo jamčili za mir; ne verjamemo, da bi mogel z vojaškimi zavarovanji določati meje sosednjih držav; nič več ne verjamemo, da bo tak mir trajen. Deželica Alzacija-Lorena nas uči drugače; skoraj pol stoletja je od leta 1871., a rana se še vedno gnoji! Sedaj govori na severoameriškem predsedniškem stolu profesor, da mora vsak del mednarodnega mini v vsakem posamnem slučaju temeljiti na pravičnosti in profesor kot državni kancler nemške države govori za njim: »da more na obstoj upati le mir, ki v vseh svojih delih sloni na načelih pravičposti.« Wilson zahteva, da se nai narodi in države ne porivajo iz ene državne oblasti v drugo, kakor kamenčki v igri, četudi v veliki igri ravnotežja velesil, ki je za vedno prišlo ob veljavo.« Hertling odgovarja: -Tudi temu stavku lahko brezpogojno pritrdimo, zakaj ta stavek izraža obsodbo zdavnaj prešlih razmer in nazorov, obsoja politiko in vojsko zelenih miz, obsoja mešanje državne posesti in vladarjeve privatne lastnine — stvari, ki spadajo v davno minulo preteklost.« Tretja zahteva Wilsonova: »Vsako i prašanje o pripadnosti kakega ozemlja, ki ::e je v tej vojski pojavilo, se mora rešiti \ korist prizadetega naroda, ne pa kot poravnava ali kompromis nasprotujočih si držav.« Kancler odgovarja: »Pritrditev tej "fhtevi je izražena v prejšnji,« Čc pomislimo na barantanje, ki se je za cele narode vršilo na dunajskem kongresu (1815), bomo videli napredek, ki smo do njega vsaj v ideji prišli. Kaj je prvo? Življenje in hotenje narodov. Za človeškimi pravicami •— »pravice narodov«! Pri tem pa ni razločka med velikimi in majh-rimi narodi, ne tako, kakor pravijo »človeške pravice« v 1. členu: »Ljudje so po rojstvu svobodni in enaki in tudi ostanejo; družabne razlike so utemeljene le v splošni koristi.« — Tisti, ki so se za vojsko že dolgo pripravljali, gotovo niso imeli namena, da bi mali narodi imeli od nje največ koristi. In vendar bo, kakor se vidi, tako prišlo. Pa tudi korist velikih ;e, kakor vse kaže, v tem, da male narode za-ciovoljc, da v zunanjih in notranjih državnih zadevah predvsem postane in ostane merodajna korist prizadetega prebivalstva, ne pa zahteve nasprotujočih si držav,« Čudna usoda! S svojimi majhnimi načrti gredo ljudje zjutraj na polje in delajo v potu svojega obraza v dnevni vročini. Ko pa se zvečeri, je njegovo delo storjeno. In revčki opazijo čudeč se, da je neki Višji vodil njihovo delo in da niso zidali — kakor so nameravali — svoje kočice, ampak da so opravljali službo podajača pri njegovi svetovni stavbi. Tako vidimo tudi v tej vojski vedno jasneje velikega Vzgojitelja človeštva; ni vodil samo Judov, tudi za svoje krščanske narode skrbi, saj so tudi ti njegovi otroci. Dinastije stopajo vedno bolj v ozadje; čimdalje traja vojska, tem bolj se vrši za zgodovino in oravico narodov. (Dalje.) jansko v tragičnih posledicah dogodkov ne le bolesti celega sveta, tako da moremo reči s sv. Pavlom: »Quis infirmatur et ego non infirmamur? Quis scandalisatur et ego non ttron?«, marveč nismo opustili istočasno ničesar, kar je bilo le mogoče storiti in smo tako ubogali, kar zahteva od nas naša apostolska dolžnost, kakor tudi krščanska karitas. Naš položaj je zdaj popolnoma podoben položaju kralja Jozafata, ko je zakli-cal v veliki stiski: Gospod Bog naiih očetov, ti si Bog nebes in Gospod vseh kraljestev in vseh narodov. Sila in moč sta v tvojih rokah, nihče sc ti ne more ustavljati. V naši stiski povzdignemo naš glas k tebi. Ti nas boš uslišal in nas rešil. O Bog, ti si nase zadnje pribežališče! Izročamo se zato božji roki, ki vodi srca ljudi in potek dogodkov. Le od njega pričakujemo konca strašne Šibe. Povrnil bo svoi mir razteptani zemlji in ponovil med ljudmi gospostvo ljubezni in pravičnosti.« Najprej in pred vsem pa moramo potolažiti jezo Boga, katerega je razžalila velika popačenost in toliko >napak. Ponižna in goreča molitev bo učinkovala v teh okolnostih veliko, če se bo opravljala vstrajno in z zaupanjem, a sveta daritev maše še bolj učinkuje, da si naklonimo božjo milost, ker prinaša nebeškemu očetu tistemu kot žrtev, ki je žrtvoval samega sebe, da odreši vse in ki je živel le za to, da je nastopil za nas. Cerkvi gre dobra pravica, da predpisuje vsem dušnim pastirjem, naj darujejo mašo v gotovih dneh za potrebščine krščanskega ljudstva. V teh posebnih dneh hoče Cerkev, mati usmiljenja, klicali božje usmiljenje za stiske svojih otrok. Kar je pa zdaj potrebnejšega, kakor da pričneta narodom zopet vladati mir in resnično bratstvo? Zelo važno sc nam zdi zato, da naprosimo vse duhovnike, naj istočasno z nami praznujejo mašo na slovesen način. S tem Motu proprijem zato ukazujemo, naj 29. junija, na praznik sv. Petra in Pavla, zaščitnikov krščanstva, vsi duhovniki darujejo mašo za narod in naj slave sv. žrtev z označenim namenom. Vsi duhovniki regularnega in sekularnega klera naj znajo, da store nekaj, kar nam je zelo všeč, če ta dan pri darovanju sv. žrtve združijo svoje namene z našimi. Katoliško svečeni-štvo celega sveta bo darovalo s papežem na vseh oltarjih cel.ega sveta v slogi žrtev sprave in ljubezni in bo delalo silo božjemu srcu. Okrepilo se bo s tem naše upanje, da vidim izpolnitev želje Davidove, ki je tudi želja in hrepenenje narodov: Iusti-tia et pax osculatae sunt. Iritts pismo. Mol« preprie sv,.oiieia. Rim, 10. maja. (K. u.) »Agenzia Štefani. : Papežev Motu proprio slove: Kmalu se bo končalo četrto leto, odkar smo prevzeli, kmalu potem, ko se je pričela evropska svetovna vojska, v strahu breme papeštva. Ves ta čas so se množile trajno strahote vojske, namesto da bi ponehava-le. Trpljenja našega očetovskega srca v očigled strašnega zla, ki se je pričelo, niso prenehala niti trenutek, Čutili nismo de- ziral svet. Vsekakor je okrog poldneva izginil ljudem izpred oči in živa duša ne more povedati, kaj je delal nekako do pol treh. To je bila morebiti sreča za človeštvo, zanj pa je bila usodcpolna nedelavnost. Med tem časom je bila vedno rastoča množica ljudi, ki sc je strnila po okraju, jako marljiva. Zjutraj je bil nevidni človek zgolj legenda, neka grozota; popoldne pa je bil vsem, največ po Kcmpovi zaslugi izdane suhoparno vsebinske proklamacije, živ nasprotnik, ki ga je treba raniti, ujeti ali premagati, in cel okraj se je priče organizirali z neizrekljivo naglico. Okrog dveh popoldne bi se bil še lahko umaknil iz okraja, če bi bil stopil na kak vlak, po dveh pa je to postalo nemogoče, ker je vsak potniški vlak na vseh progah na velikem čveterokotniku med mesti Sout-hampton, Winchester, Brighton in Hors-han1, vozil z zaklenjenimi vrati in je bil bl.- J-ivni promet malone docela ustavljen. In 'ikem dvajset milj merečem krogu oh ia Burdocka so odrinili s puška- mi 'r. ;pelci oboroženi možje v skupinah po trije :i štirje s psi, da preiščejo ceste in polic. Stražniki na konjih so jezdili po dc-lelnih cestah, sc ustavlajll v vGaki vasi in po2iva.il ljudstvo, da dobro zaklenejo hiše 'n se drže doma, če niso oboroženi, ob Trst, 12. maja 1918, Z izbruhom svetovne vojske so prenehala kot na ukaz vsa naša društva in organizacije z delovanjem. Meč jim jc ranil življenjske korenine. Velika večina društvenih delavcev je morala v vojsko, kar jih je pa doma ostalo, se niso smeli ganiti. Stiirgkhov absolutizem in vsemogočni vojaški komando sta visela nad društvi kot Damoklejev meč; ostala so društva lc še na papirju. Nekdaj tako živahno društveno delovanje v Trstu je bilo popolnoma pa-ralizirano — podobno je bilo puščavi ali drevju, kateremu je vihar oklestil vse zelenje in vejevje. Bilo je treba junaka, da zopet zbudi te naše napol mrtvece k življenju. In tega junaka nam jc poslala lanska spomlad: 30. maj. Odkar je zaklical dr, Krek slovenskemu narodu: O t r e s i verige, osvobodi in osamosvoji s e ! Od takrat je začelo vsepovsod novo življenje, Društva sc oživljajo in presnav-Ijajc, delajo se novi načrti, polagajo temelji bodoči sreči svobodne domovine. Vse se treh so po vseh ljudskih šolah ustavili pouk, in otroci so prepadeni in v gručah hiteli domov. Kempov oklic — ki ga je seve podpisal Adye — so razposlali med četrto in peto uro malone po celem okraju. Ta oklic je na vaje! na kratko pa jasno vse pogoje borbe, potrebo, da se onemogoči nevidnemu človeku priti do jedi in spanja, potrebo za neprestano čuječnost in točno pozornost za vsak pojav njegovega gibanja. In nastop gosposke je bil tako hiter in tako odločen, in tako točno in vsesplošna je bila vera v to čudno bitje, da je bila cela več sto štirijaških milj obsegajoča pokrajina v polnem obsednem stanju, predno se je znočilo. In tudi predno se je znočilo je izpreletela groza celo čuječo, vznemirjeno pokrajino, ko se je šepelaje od ust do ust pa brzo in gotovo raznesel po celi pokrajini glas o umoru Mra. Wicksteeda. Ako je naša domneva, da je bilo pribežališče nevidnega človeka v Hitttonde-anski goščavi, prava, potem moramO soditi, da se je zarana popoldne zopet podal na pot, nedvomno s takim načrtom, ki je zanj potreboval orožje, Ne moremo sicer vedeti, kakšen je bil ta njegov načrt, pa dejstvo, da je imel v roki železni drog, predno še je srečal Wicksicoda. je vsaj zame prevažno. giblje kakor pridne mravlje, vse dela in snuje, vsakdo hoče biti pri zidanju Jugoslavije zraven, tako da človeka pogled po domovini kar razveseli. Med našimi tržaškimi društvi je bilo dramatično društvo eno prvih, ki se je začelo zopet gibati in delovati. S pomočjo g, režiserja M. Skr-binška se jc posrečilo prirediti nekoliko dobro uspelih predstav, ki so bile večinoma razprodane. — Tri leta je trajal »post«, naše ljudstvo je hodilo v laške varijeteje in kinematografe, Zato pa je napolnilo vsakokrat gledališče, ko se mu je zopet ponudila prilika slišati na odru slovensko govorico. Nc le želja po razvedrilu, ampak potreba po slovenski umetnosti je gnala narod v gledališče, To je tudi napotilo predsedstvo dramatičnega društva, da je začelo misliti na to, kako bi se zagotovil obstoj slovenskemu gledališču v Trstu. In to je bil tudi poglavitni namen občnemu zboru dramatičnega društva, ki se je vršil v soboto zvečer v dvorani Narodnega doma. Sklicanje tega občnega zbora je pa skoraj razočai»alo. Dvakrat se, ni mogel vršiti zaradi prepičlc udeležbe, in tudi tretjič, v soboto, bi se bili lahko odzvali povabilu v obilnejšem številu oni krogi, katerim bi moral biti napredek tržaških Slovencev pri srcu. Na občnem zboru, ki ga je otvoril s pozdravom navzočim predsednik dr. I. Čok, je ta podal tudi kratko poročilo o delovanju društva v zadnjih štirih letih, Od 13 društvenih odbornikov sta razen predsednika samo še dva navzoča, vsi drugi so odšli v vojake. Odbornik Ciril Kraigher je padel pri Przemyslu. Ko je vojska izbruhnila, je prenehalo društveno delovanje. Takrat je bilo društveno finan-cielno stanje jako žalostno, ker je bilo preko 22.000 K dolga. Ta dolg so pa plačali tržaški denarni zavodi. Vsled raznih okoliščin društvo v vojnem času ni moglo delovati. Ko smo pa smeli nekoliko svo-bodneje dihati, so začeli nekateri igralci prirejati na svojo roko predstave pod imenom dramatičnega društva, česar pa pred-sedništvo ni moglo dovoliti. V tem času je prišel v Trst g. Skrbinšek. Zato se je dramatično društvo samo zopet zavzelo za stvar in z njegovo pomočjo začelo prirejati«, predstave, ki so imele take uspehe, da opravičuje nado, da dobimo prihodnjo sezono stalno slovensko gledališče, Še posebno pa utrjuje v tej nadi predsednikovo sporočilo, da g. Skrbinšek ostane v Trstu. — V odbor dramatičnega društva so bili izvoljeni: Predsednik: dr, I. M. Čok, odborniki: Vlad. Rybar, dr. L. Boštjančič, dr. Joža Lovrenčič, Janko Samec, Karel Mah-kota, M. Skrbinšek, St. Detela, Fran Rus. Namestniki: A. Waschte, S. Martelanc, dr. L. Čermelj, I. Dolanec. Pregledovalca računov: I, Prunk, I, Pintar. — Občni zbor je pooblastil novi odbor, da poskrbi vse potrebno, da se zagotovi prihodnja sezona, Odbor naj tudi razmišlja o tem, kako priti do lastnega gledališča v Trstu. Ko je predsednik še omenil jubilej Narodnega divadla v Pragi, pri katerem bo on zastopal Dramatično društvo, je zaključil občni zbor. — Novi odbor naj takoj začne s pripravami, da sc omogočijo redne predstave prihodnjo jesen. Čas je zelo ugoden, pogoji za razvoj so podani. V prvi vrsti pa je sedaj treba denarja. Že enkrat smo v -Slovencu« predlagali, da naj se dramatično društvo obrne na slovensko tržaško javnost, ki naj zbere kapital, s katerim se obstoj gledališča zagotovi. Ob tej priliki ponavljamo la predlog. Nad ugodnim uspehom ne dvomimo. Najnujnejše se nam oo-tem zdi: ustanovitev dramatične šole. Naša umetnost mora iz diletantskih povojev ven! Ko bo gledališču financielno zagotovljen obstoj in ko bo poskrbljeno za umetniški naraščaj, potem pridi na vrsto misel na lastno poslopje. Društveni odbor pa vodi pri vsem delovanju ena glavna misel: slovensko gledališče v Trstu postani šola, kjer se bo ljudstvo izobraževalo, dvigalo in nravno krepilo! Slovencev. 'r»it:c L, v. Siidland je izdal knjigo »Die siidslawiscke Frage und der Weltkrieg«. Delo jc izšlo pri Manzu na Dunaju in stane 25 K 30 vin. Pisatelj je katoličan, ju-rist in poučen v narodnem gospodarstvu. Peča sc tudi z antropologijo in s sociologijo; pozna jugoslovanske jezike in je politično še precej zmeren. Piše, da tvorijo jugoslovanske dežele najnevarnejšo točko v državi. Korist celotne države zahteva, da se 'reši tako, da se kolikor mogoče malo zmaja pravni red monarhije. Triali-zem odklanja. Združena Jugoslavija naj postane odvisna od obeh držav monarhije in bodi njuna skupna last tako, da se njena samouprava kolikor mogoče malo omejuje in naj se brez potrebe nc veže politični, kulturni in gospodarski njen razvoj, Značilno za pisateljev duh je, ker Slovencev niti ne omenja. Siidland si predstavlja rešitev jugoslovanskega vprašanja talco-lc: Združijo se Hrvatska, Slavonija, Dahnaciia. Bosaa in Hercegovina, 2. Tako zdrufena ozemlja tvorij« skupno ozemlje Avstrije in Ogrske. 3. Cesar poviša kakega člana cesar ske hiše v vojvodo Jugoslavije (Dux ilu. stris totius regni Croatiae, Sclavoniae, Dalmatiae, Rainae et Culmae). Vojvoda imenuje odgovorno ministrstvo pod predsedstvom bana, kateremu naroči, naj izdela po dobljenih navodilih ustavo, ki naj se predloži vladama obeh držav, da jo rešita ustavno. 4. Jugoslavija dobi popolno samoupravo v vseh zadevah, izvzemši skup-nih reči. 5. Ministrska predsednika obeh dr-žav imata nasproti ustavno sklenjenim postavam Jugoslavije veto pravico, katero morata uveljaviti tekom enega meseca. Ustava določa, kako naj sc rešujejo taW spori. 6. Jugoslavija se udeležuje z delegati svojega parlamenta posvetov skupnih za« dev in prispeva primerno k skupnim izdatkom. 7. Jugoslavija se pritegne v skupno carinsko ozemlje in z lastnimi organi po« bira in upravlja carino. 8. Politično naj vodijo Jugoslavija Hrvati. 9. Ogrska dobi s priklopitvijo Rek« dohod k morju. Siidlandova Jugoslavija brez Sloven* cev, katerih Siidland nc pozna, bi obse* gala 106.000 štirijaških kilometrov s približno 51.-2 milijona prebivalci, in sicer 3J/a milijona Hrvatov, približno IV2 Srbov in približno (po Siidlandovi cenitvi) pol milijona^ Nemcev, Mažarov, Italijanov i« drugih Slovanov. Gorski ilržavffl zaor. V poslaniški zbornici je izjavil 11. t, m. ogrski ministrski pre& sednik dr. \Vekerle, da vzdržuje vlada * celoti program, katerega jc razvijal v seji 31. januarja. (Ironični medklici na najskrajnejši levici.) Vlada bo nadaljevala svoje socialno politično delo ua vseh poljih gospodarskega življenja, posebno b0 gledala na to, da se popolnoma spopolni ogrska narodna država; zato se drži nespremenjeno organizacije samostojne ogrske armade. (Živahno pritrjevanje.) Vlada namerava rešiti vprašanje o volilni preosnovi brez omejitve temeljnih načel razširjenja pred vsem potom sporazuma in upa, da ne bo potreboval kraljevega pooblastila, da sme razpustiti zbornico. Preosnova bo imela značaj splošne enak* volilne pravice. Grof Štefan Tisza je pozdravljal novo vlado to rekel, da so diference med njo in delovno stranko malenkostne, a da le ia njegovo stranko zelo skrbi volilna preosnova, Mihael Karolyi jc napovedal Wek"er« lovi vladi v imenu najskrajnejše levice odločen boj, ker se je oddaljila daleč od predloge o volilni preosnovi. Bizony je odrekel vladi vsako pravh co do obstoja, ker nima večine. V zbornici magnatov jc razvijal Wekerle svoj program. Grol Mailath je pozdravljal z zadovoljstvom Wekerlov program. Grof Anton Sigray jc hujskal proti Hrvatom, »ker se agitira za trialistično rešitev jugoslovanskega vprašanja,« Grof Julij Erdody je želel ukrepe* proti razširjevanju boljševikizma po vojnih ujetnikih. Sešiaček Uveli cesarjev v nem-šKsi glavnem slani. Dunaj, 11. maja, (K. u.) Cesar Karel 30 odpotoval nocoj ob 10. uri v nemški veliki glavni stan. Cesarja spremljajo med drugim tudi prvi najvišji dvorni mojster grof Hunyadi de Kethely, zunanji minister grof Burian in načelnik generalnega štaba generalni polkovnik baron pl. Arz. Berlin, 11. maja. (K. u.) Avstrijski-ogrski veleposlanik princ Hohenlohe je odpotoval v veliki glavni stan, da bo navzoč jutri pri sestanku cesarjev Karla in Viljema; pri sestanku bosta tudi kancler grof Hertling in državni tajnik dr, pl. Kiihlmann, AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 11. maja. Na italijanski fronti so delovali včeraj zopet živahno poizve-dovalci in letalci. Dunaj, 12. maja. Uradno: Sovražnik je napadel predvčeraj v ozemlju Pasubio naše varnostne čete. Posrečilo se mu je, da je vdrl v našo postojanko na Monte Cornu. S protisunkom, katerega smo podvzeli včeraj, smo vrgli Italijane zopet iz nje. V ostalih ozemljih bojne črte v gorah smo odbili italijanske poizvedovalne oddelke. Vojni pilot nadporočnik Linke-Cravv-ford je sestrelil dne 11. t. m. dve angleš!<; letali in si priboril svoil 29. in 30. zračni zmagi. Italijansko poročilo. Run, 11. maja. Uradno: Naši naskako-valni in pehotni oddelki so iztrgali ponoči od 9. na 10. majnika z živahnim krepko izvedenim bojem sovražniku strmi in dobro utrjeni vrh Monte Corno; zaplenili so poleg !00 ujetnikov, 2 topov in 4 strojnic tudi veliko vojnega blaga. V kotlini Laghi, v dolini Frenzela in v dolini Ornio so sc zgodili podobni pripetljaji povodom nastopom patrulj, s katerimi smo ujeli nekaj ujetnikov. Zračni boji na jugozahodnem bojišču. Dunaj, 12. maja. Vojni tiskovni stan; Nasproti vsem fantastičnim številkam italijanskih poročil se pribije, da smo izgubili od 1. do 8. majnika ti lastnih letal, a sovražnik je izgubil v tem času 17 letal in 4 zrakoplove. Ho ia ziefli!. Nemško uradno poročilo. Berlin, m a aja. S topovi so delovali na Kemmelu od časa do časa živahno. Podvzemali smo uspešno manjša podjetja. Odbili smo severno o:l Kcmmela in pri Locri francoske delne napade. Na bojišču ob Sommi so se razvili večkrat živahni infanterijski boji. Angleški polki so napadli po večurnem obstreljevanju naše črte v gozdu Avelui, toda brez uspeha; njih napadalni valovi so imeli v našem ognju najtežje izgube. Ravno tako so se izjalovili sovražni nočni napadi na Hangard. Francoz se je ustalil na zahodnem bregu Avre v parku Grivcsnes; sicer je njegov napad potem krvavo omagal. Poizvedovalni boji so se bojevali ob prekopu Oise-Aisne, v Champagni in severovzhodno cd Pont a Moussona, Odbili smo sune:: r gozdu Apremont nekega francoskega bataljona, ojačenega od. pionirjev in metalcev min. Z močnimi streli min smo zadali Američanom severozahodno od Aprctnonta in severno od Par-roya težke zgube, Berlin, 11. maja zvečer. Uradno: Na južnem bregu Lyse in na zahodnem bregu Avre so sc bojevali pehotni boji. Sicer nič važnega. Berlin, 12. maja. 'Uradno: Na bojiščih so se omejevali boji na krajne nastope. Sovražnik jc napadel s silno topniško pripravo severno od Kemmela in n.\ južnem bregu Lyse. Ma več mestih jc izpadel na močne poizvedbe. Sovražni napad severno od Kemmela smo zrušili v boju moža z možem in ga izjalovili v naših črtah, sicer so popadale njegove naskakovalne čete že v našem ognju. Silni boji so se razvili iz lastnega sunka na zahodnem bregu Avre jugozahodno od Maillyja, v katerih smo lrjeli nad 30 ujetnikov. Med Avro in Oiso so rc bili večkrat poizvedovalni boji. Na ostali bojni črti se ni zgodilo nič važnega. V zadnjih dveh dneh smo tekom bojev sestrelili 19 sovražnih letal, 12 od njih jih je sestrelila preganialna skupina, katero je vodil do zdaj ritmojster baron pl. Richthofeu. Poročnik Loeivenha.rdt -o pri-! o ril svoji 20. in. ■•>2'. zračni zmagi. V v v a / \ Ameriške milijonske armade. London, 11, maja. »Morning posti poroča iz Newyorka: Bakerjevo sporočilo, da stoji v Franciji že pol milijona Američanov, je zelo vplivalo, posebno ker ameriško časopisje ni bilo zadovoljno z napori Združenih držav. Baker je povedal zdaj, da bo stalo še pred koncem leta 1918 okroglo polcirug milijona Američanov na zahodni fronti, če jih bodo mogli prepeljati, in da postavi lahko Amerika 10 milijonov mož, če bo potrebno. Na to grožnjo je naletela zdaj Nemčija na svoji poti. Nemška moška moč ravno tako peša, ka-kakor vsa moč cele entente, a moč entente n c p r c stano ojačujejo oja.čbe iz Amerike. Nemčija misli, da sc nevojaška država, kakršna je Amerika, ne more razviti v nekaterih mesecih v vojaško moč in da ni mogoče fizično poslati milijon mož čez ocean in jih tam redno prehranjevati, a uresničilo se je, kar se je zdelo nemogoče. Amerika sc je spremenila dejansko v vojaško velesilo; podmorski čolni, po Bakerjevi sodbi ne bodo ovirali posebno transporta čet in zalog. I Mm AVSTRIJSKO UKADNO POMOČILO. Dunaj, 12, maja. V Albaniji so se boje-vnli mestoma živahnejši boji. NEMŠKO POROČILO. Berlin, 11. maja. Severno od Makova so udrle nemške naskakovalne čete v francoske jarke in privedle ujetnikov. line novica. -j- £Ol)>er i',1 v io.in .'in;. i«n!C i - 'it. Cesar je v soboto v posebni avdijenci rejci bivšega ministrskega predsednika, iaškegp. generalnega guvernerja grofa Lin Martinica in bivšega rniilisirn £r. rana viteza Žolgeria. -■- Volkstag v Mariboru, ki se je vršil včeraj, je potekel, kakor poročajo »Gra-zer Montags-Zeitung«, mirno. Navzočih je bilo baje več tisoč ljudi. Shod se jc vršil na glavnem trgu pod milim nebom, za kar imajo Nemci posebne predpravice, kajti vlada Slovencem shode pod milim nebom prepoveduje. Shod je otvoril predsednik nemškega Volksrata za Spodnje Štajersko dr. Ambrožič iz Celja, pozdravil ga je pa mariborski župan dr. Schmidere-r7 Govorila sta mariborski odvetnik dr. Mravljak in profesor dr. Evgen Meyer. Oba sta napadala jugoslovansko gibanje, obsojala ministrskega predsednika dr. Seidlerja in nemške poslance. Navzoči so seveda burno pritrjevali. Po zborovanju so zapeli neizogibno »Die Wacht am Rein« in nato R riredili demonstracijski pohod po mestu Ia čelu sprevoda je šel žuoan, pripravljalni odbor za shod in druge osebnosti. -f- Češki svaz in rojstni dan cesarice Cite, Kakor noroča »Venkov«, je vzbudilo na Dunaju veliko pozornost dejstvo, da se je Češky svaz po predsedniku Fr. Staneku udeležil oficijelno božje službe, v cerkvi sv. Štefana na Dunaju o priliki rojstnega dneva cesarice Cite, -j- Berlinski politiki o sestanku dveh cesarjev. Iz Berlina: Berlinski politični krogi izjavljajo: Z zadoščenjem se pozdravlja potovanje cesarja Karla v nemški glavni stan, ker je bila ta pot že dolgo v načrtu. Dogodki zadnjih tednov bodo nudili dovolj gradiva razgovoru obeh vladarjev, v katerem se bosta temeljito posvetovala o vseh vprašanjih, ki so v zvezi z že sklenjenimi mirovnimi pogodbami, a tudi z bodočim mirom. Za bodočnost gre predvsem za to, da bodo izvajali posledice iz dogodkov zadnjih tednov. Vladarja se bosta pečala tudi s poljskim vprašanjem in na koncu koncev z gospodarskimi razmerami obeh držav. V Nemčiji pričakujejo, da bo poglobil sestanek obeh cesarjev zvezno razmerje na vseh poljih in da se bodo odstranila vsa nesporazum-ijenja. Ravno v sedanjem trenutku, ko sta osrednji velesili pred silnimi odločilnimi dogodki, ki bodo vplivali na bodočnost, je neobhodno potrebno, da se utrdi razmerje med zavezniki. -j- Okrožja na Češkem. Načelnik nemškega »volksrata« za Češko dr. Titta, dalje plzenski in budjejeviški župan so prišli 11. t. m. dopoldne k Seidlerju, pri katerem je bil tudi notranji minister grof Toggenburg, da se posvetujejo, kako razdeliti mešani okrožji Budjejevice in Plzen. Z Dunaja se poroča, da bodo izdelali odredbo o okrožjih na Češkem še pred Binkošti. -[- Zveze čeških okrajev in mest proti'razdelitvi v okrožja. 11, t. m. se je vršila skupna seja zvez čeških okrajev in mest pod predsedstvom C. Papoušeka, v kateri so soglasno sprejeli obširno utemeljeno resolucijo proti razdelitvi Češke v okrožja iz kompetenčnih in stvarnih razlogov, Ravno tako so v naprej odklonili morebitno ustanovitev okrožnih zastopstev, ker je za tako reformo poklican edi-nole češki deželni .zbor. 4- Češka okrožja. Grof Toggenburg se je posvetoval minuli teden več časa s češkim namestnikom grofom Coudenho-vom o ustanovitvi okrožnih glavarstev. -j- Burian povišan v grolovski stan. Cesar je izrazil zunanemu ministru Buri-anu povodom rumunskega miru najtoplejšo zahvalo in ga je povišal v ogrski gro-fovski stan. Generalnega pobočnika generalnega majora Zeidlerja-Daublebskega je povišal cesar v tajnega svetovalca. 4- Velenemci nezadovoljni z Buriar.om. Ker se je zavzel Burian za splošen mir v svojem buclimpeštanskem govoru, si je nakopal sovraštvo Velenemcev. Berlinska »Tiigliche Rundschau« mu že napoveduje boj na nož, češ da Burianova mirovna ofenziva podpihuje prijatelje miru v Nemčiji za ofenzivo, s katero hočejo doseči mir in privezati vlado na mirovno julijsko resolucijo proti vrhovnemu vojnemu vodstvu. -!- Parlamentarni položaj. Iz dunajskih listov: Pogajanja nemških strank s Poljaki o delovni večini so se prekinila, ker so zapustili v soboto vodilni poslanci obeh skupin večinoma Dunaj. Nemški poslanski krogi pričakujejo ugodnih uspehov. Zanašajo se na vladarja, ki je zaslišal v zadnjih dneh voditelje raznih strank v avctienci; med njimi nemška poslanca Waldnerja in Urbana in češka člana gosposke zbornice, bivša ministra Trnko in Začka. -p Nemške občine na Češkem v preiskavi. »Deutsche Vollcszeitung« v Liber-cu poroča, da so politične oblasti proti večjemu številu nemških občin in korpo-racij na severnem Češkem, ki so sklenile naj se severna Češka radi prehrane priključi Nemčiji, uvedle postopanje. -J- Zakonski načrt o ureditvi dela na domu je predložilo zbornici ministrstvo za socialno skrbstvo. Načrt obsega nadzorstvo in varstvo domačega dela ozir. delavstva, kakor tudi,določbe glede ureditve delavskih rnezd. • Lekcija napadalcem ca Čehe v \ dunajski retovški kleti. »MilitUrische j Rundschau« se noriuie iz junaških oevsov I »Wacht. am Rhein-< v dunajski rotovški kleti, kjer so napadli češke poslance. , med drugim: Izražanje nemškega mišljenja ravno v rotovški kleti in prepevanje »Wacht am Rhein. med dvemi če-trtinkami »Murkersdorferja v času, ko leže boljši Nemci, kakor ti pevci, deloma v strelskih jarkih ali pa stradajo v severni Češki in v Tirolski, pač predstavlja »tarčo«, ki ne odgovarja dostojnosti nemškega ljudstva v težkih dneh. Več' discipline bi se bolj podalo Bahovim Tevto-nom, k i imajo zdaj časa in denarja napi-jati si srčnosti v rotovški kleti, 4- Hrvatski sabor se je zopet sešel v petek 10. t. m. Na dnevnem redu je razprava o indemniteti. Ker je pa bila že ura 12, zato se o nji ni razpravljalo, ampak je prešel sabor na interpelacije. Dr. Prebeg mterpelira vlado, naj z ozirom na strašno draginjo zviša deželnim uradnikom plače. Dr. Zivko Petričič govori o represalijah proti Slovanom v monarhiji in napada Ma-žare in hrvatsko-srbsko koalicijo in zahteva, naj se odpravijo nevzdržljive razmere pri cenzuri, ki tlači vsako'svobodo časopisja. -r Saborske volitve na Hrvatskem. V okraju Delnice kandidira Starčevičeva stranka prava tamošnjega sodnika dr, Ivo Krnica proti kandidatu koalicije Gjuro Gašparcu, v Novem pa tamošnjega zdravnica dr. T; Sobola proti kandidatu koalicije dr, Milutinu Mažuraniču. -r Dr. Soukup v Zagrebu. Pretekli četrtek jc bil v Zagrebu češki socialist in državni poslanec dr. Soukup, ki je konfe-riral z nekaterimi socialisti in dalmatinskimi politiki. + Tajne sile ca Ogrskem. Poslancc Urmanczy je interpeliral 11. t. m. nujno ministrskega predsednika s pritožbo, da je neki uradnik nemške poizvedovalne službe v Budimpešti, major Constens, po. skušal podkupiti tajnika grofa Mihaela Karolvja s 50.000 kronami zato, da mu dobi iz posesti grofa Mihaela Karolyja pisma, ki bi onemogočila grofa kot poli-tnsa. Z'majorjem sta se pogajala slikar Vadasz in časnikar Keriji, Dr. Wekerle je izjavil, da seveda ničesar ne ve o tem, kar je vprašal interpelant. Prvič sliši opis podoben detektivnemu romanu. To mu je znano, da vzdržujejo druge države kakor v inozemstvu, tudi pri nas poročevalsko službo. Majorja, o katerem se govori, sploh ne pozna, to pa ve, da ni činitelj nemškega konzulata v Budimpešti in da ni v nobeni zvezi z našimi državnimi oblastmi in s političnimi činitelji. Pripo-znava, da se hujska v gotovih smereh, a prosi, naj bodo vsi prepričani, da niso organi vlade v nobeni zvezi s takimi dogodki. Če se tukaj na nedovoljen način hujska pod naslovom poročevalske službe, bo ukrenil potrebne ukrepe, da se za-branijo in kaznujejo taki nastopj. -f Pruska volilna preosnova. »Ger-mania« poroča, da bodo volili jeseni najbrže novi pruski deželni zbor, ker ni misliti, da bo sprejeta volilna pr.eosnova. -j- Amerika poslala v Franci>o več vojakov, kolikor jih je obljubila. Vojni tajnik Baker je izjavil: V kongresu sem v januarju napovedal, da bomo poslali v prvi polovici leta 1918. v Francijo'rr,!\000 mož. Dozdaj smo že poslali večjo šk:-, i'o vojakov, kot smo obljubili. -j- Program ukrajinske vlade. Začasni ministrski predsednik Lizogub je izjavil sotrudniku »Golosa Kij c vel«Vlada zasleduje glavni program, da obnovi v deželi zasebno lastnino, red in mir, Vlada se smatra začasno, ki stremi lc za pomir-jenjem dežele in utrditvijo zasebne lastnine. Ko se izvedejo volitve, bodo odločali o bodočnosti dežele zastopniki ljudstva. Ukrajina ostane samostojna. Z ozirom na razmerje z Veliko Rusijo je izjavil: Z Rusijo se nahajamo v vojnem stanju. V Kijev je prišla ruska mirovna delegacija s katero so bomo pogajali o miru, Državni jezik ostane ukrajinski. Narodno manjšinsko ministrstvo razpuste, O volilni pravici se posvetujejo zdaj. Preosnovali bodo mestno in zasebno samoupravo. Na deželi je z malimi izjemami mirno. Okrajnim glavarjem je naročeno, naj nastopajo ob resnih nemirih z vojaško silo. Pred vsem moramo izdelati novo volilno pravo. + Aretacije članov bivše ukrajinske rade. Iz Kijeva.: Herman Skoropadski je zapovedal, naj zapro bivšega predsednika rade Hruševiskega in druge člane rade. Člani rade, ki so odstopili, so pa sklenili v tajni seji nahujskati ljudske množice proti Skoropadskcmu. + Volitve na Danskem. Pri volitvah U, t. m. v vlandsthirig« so izvolili 19 levi- i carjev, 14 socialnih demokratov, 10 racli-kalcev in 10 konservativcev. 4- Aretacije ruskih velikih knezov in velikih kneginj, »Frankfurter Zeitung« poroča s Krima: V nekem gradu pri tatarski vasi Alupka so ujeli velikega kneza Petra Nikolajeviča, njegovega brata Nikolaja Nikolajeviča, kneza Dolgorokega in velikega kneza Aleksandra Nikolajeviča. Veliki knez Nikolaj je odklonil vse posetc in Izjavil, da noče in ne more knt zasebnik nič povedati in nobenega videti. Iz Moskve poročajo, da so zaprli n« povelje vlade. 7, majnika veliko kneginjo Elizabeto Teoclo-rovno, prednico nekega samostana v Moskvi, vdovo velikega kneza Scrgeh Aleksandroviča. -f PomHošitev turške mornarice in sporazum. Iz Pariza: Sporazum sc boji, da bi sc ne pomnožila turška vojna mornarica z rumunckn črnomorsko vojno mornarico s petimi cklopnicami, 20 torpednimi rušilci in z 10. podmorskimi čolni. Zahtevajo, naj stražijo Dardanelc in okrepe vojno mornarico na Egejskem morju. -i- Monarhisii na Portugalskem se gibljejo. Iz Madrida: Za predsednika portugalske republike so izvolili 9, t. m. Si-donija Palsa. Pri volitvah so premagali konservativci, predvsem monarhisti, radi-kalce in republičane. + Angleški generalni major Maurice, ki je kritiko val Lloyda C-eorgn, je vpo-kojen. • Finski deželni zbor. Berlingske Ttdende« poroča s Kelsingiorsa: Finski deželni zbor se sestane najbrže dne 15. majnika. Od prejšnjih 70 socialnih demokratičnih poslancev jih je šc 15, druge so zaprli ali so pa ..-bežali. + Mirovna ponudba Nemčije Wi!sonu. Daily Mail« poroča iz Švice: Profesor Quidde jc obiskal po naročilu nemškega kanclerja pred približna tremi tedni v Genfu Wilsonovega prijatelja profesorja Herona. Profesor Qtndde ,o v tesni zvezi s Hertling o rn in jc stavil Hcronu sledečo ponudbo: Hertling zagotavlja, da se- bo polastila mirovna stranka v nemške; -; državnem zboru moči in izraža željo, inj sc pripravi Wi'son na to. da porabi ugodne prilike za sklepanj:: miru. Izjavlja: 1. Nemčija je ^pripravijo ■■ , da pred vsem dovoli Akaciji Lcreni samoupravo, če jo ne bodo imenovali v mirovnih pogajanjih. ?. Ce ce nc bo omenjala na posvetu mirovna pogodba, sklenjena v Brcstu-Litovskem, je pripravljena Nemčija ednehavati ludi v tem vprašanju. 3. Nobene gospodarske vojske po vojski. 4. Povračilo nemških kolonij. »Daily Mail« poroča, da je vprašal He-ron ogorčeno, kako more zahtevati Quid-de od njega, da bi predložil ameriškemu ljudstvu tak svelohlinski i vi goljufivi predlog; taki predlogi bi le okrepili trdno odločnost Američanov, da se Vojskujejo do končne zmage, Quidde je nato cdšel. . Nd. Allg. Zeitung« izjavlja, c-a kancler in zuna-nji^ urad nista pooblastila prolesorja Quid-deja, naj slavi Američanu Horonu kakšen-ko'i predlog. — Registriramo kot kronisti. -r Umrl je hrvatski deželni iti ogrski državni poslanec Krajinovič v starosji 57 let. Bil jc pristaš hrvatsko-srbske koalicije. -!- Dvoboj v armadi zopet dovoljen? »Pester Lloyd« poroča, cla bo dvoboj v armadi zopet dovoljen in sicer na ta način, da bo čas.lri sod odločeval, ali naj se dvoboj vrši ali nc. -r Žensko demonstracije v Pragi, Te dni nekaj stotin žerrk demonstriralo pred hišo Koldonskega v Pragi; 9 demon-strantinj so zaprli. Naslednji dan je šlo nad 100 žensk zahtevat,, naj aretira le izpnste; dcputacijo 4 žensk, 1-i je prišla s lo zahtevo na predsedstvo policijskega n , na-teljstva, co vsled nekaterih izrazov tako-' zaprli za štiri dni. - Bavarski kralj odpotoval v veliki glavni stan: Uradno: Bavarski kralj Lju-devik je odpotoval 1?. t. m. zvečer v veliki glavni stan in na Fronto. Spremlja ga državni minister kraljevske h-'še in zunanjih reči pl. Dandt. 4- Pripravljenost Anglije za mir. Bivši ruski vojaški ataše v Berlinu nI. Bock je izjavil: Uradno mi je znano, cla je nameraval Anglija v času od marca do oktobra 1917 skleniti mir, a ga je zabra-nlla Amerika, ki se je bala, da nc izgubi denarja, katerega jc posodila sporazumu. 4- Mirovni pokret v Italiji, »Secolo« poroča, da narašča v provinci Romagna mirovni pokret. V Cesini in v okolici so zaprli 30 oseb, ki so širile po kmetih vest, cla bodo sklenili mir 24. majnika: na dan oblctnicc vojne napovedi Avstro-Ogrski. Da navduše narod za vojsko, prirede 24. majnika velike slavnosti. Francoski socialisti o pismu cesarja Karla. Humanite« piše: »Ni nam znana vsebina predlogov, katere je predlagala Avstrija, a vemo, česa niso obsegali. Ponujali nam niso mostišč na desnem bregu Rcne in aretacijo cesarja Karla. Gospod Clemencau seveda ni nasedel taki ponudbi. Nič nc znači razmer v Franciji tako, kakor okolnost, da so popolnoma izločili javno mnenje, ko so reševali tako zamotani diplomatski pripetljaj. I s — Cesar in cesarica v Budimpešti. »Magyar Tudonto« poroča, da bosta obiskala cesar Karel in cesarica Cita 26. t. m. v Budimpešti prvič kraljevsko opero v kateri priredi pod geslom .Godba heroičnih časov« slavnostni večer. — Novo mairo bo pel v Studencm dne 2<>. majnika g, br. Ciril Lckšan, bogoslovcc HI. letnika i?, nemiikeda vitail.agn rede. 2adnja jc bila leta 1817,; novomaSntk je bil tudi ir. Bukovi«. Posv^eo ie Ml r2. Str 3. »SLOVENEC«, Sne 13. mapi 191& štev, 10it maja v Briksenu na Tirolskem. Govoril mu bo g. p. Valeriian Učak, prodckan v Podzemlju. — Razmere v Idriji. Pišejo nam: Po dolgem času so šli idrijski delavci na praznik zopet na delo. Delavstvo ni zadovoljno s to odredbo. Še tistih malo dnevov, ko bi imeli imeti prosto, še te jim vzamejo. Pa čudno je še to, ko so drugi praznovali cesaričin rojstni dan s slavnostnimi mašami in so bili prosti dela, jc moralo iti ravno naše delavstvo na delo. Nc vemo, kako se to vjema s patrijotizmom g. dvor, svetnika in nadporočnika Forsterja. Med delavstvom se trdovratno širi vest, da bodo morali tudi vse nedelje delati. Koliko je resnicc na tem, nc vemo, a navadno se take govorice vedno uresničijo. Zavest, da sc mora le z združenimi močmi doseči uspehe, je prodrla tudi vrste najtrdovrat-nejših. Gotovo je, da bodo odklonili tudi nedeljsko delo, če se uvede, kajti že tako izžemane moči se morajo vendar tudi nadomestiti. Mnogo se govori tudi o gospodarstvu v aprovizaciji. Lepe reči sc slišijo in zadnji čas je, da napravi g. general, ki mu je poverjeno nadzorstvo rudnika, red. _ — Svetinjo za civilne zasluge je ustanovil cesar. Odlikovani bodo s to svetinjo tisti civilni funkcionarji in činitelji, katerim hoče cesar vidno izraziti svoje pripo-znanje ali zadovoljnost. — Notarska vest. Pravosodni minister je notarja dr. Franceta Horvata prestavil 'z Brežic v Kamnik. — Ljudskošolske vesti. Danijela Kališ jc imenovana za začasno učiteljico na dekliški 8razrednici, Marija Matkovič pa za začasno učiteljico na mestni deški šti-rirazrednici v Ljubljani. Za suplentinjo na ljudski šoli v Loškem potoku je imenovana Pavla Pirker. Namesto k vojakom vpoklicanega nadučitelja Jožefa Bernota je poverjeno začasno vodstvo ljudske šole v Velikem Podlogu učiteljici Ani Jakovi. — Odlikovanja. Duhovski zaslužni križec 2. vrste na belordečem traku z meči jc dobil vojni kurat div, san. kolone Krištof Kobal. — Najvišje pohvalno priznanje z meči je dobil poročnik 58. pp. Josip Grusovin. — Najvišje pohvalno priznanje je dobil višji vojni kurat Hubert Rant. — Zlat zaslužni križcc s krono na traku brabrostne svetinje jc dobil poročnik 26. črnovoj. okraj. pov. Franc Brglez, pri že-Iezn. postajnem pov. v Vladimiru Volin-skem. — Železni zaslužni križec na traku brabrostne svetinje je dobil pešec 87, pp. Martin Resnik. — Grof Czernin prodaja posestva. »Našinec« poroča: Grof Czernin je prodal posestvo Vinor moravski agrarni in industrijski banki za 3 milijone kron. — Čevlji srednjemu stanu. Na Nižjem Avstrijskem bodo prodali 30,000 parov čevljev, ki so namenjeni srednjemu stanu, 50 do 90 kron bo veljal par. Do konca leta bodo izdelali do 200,000 parov čevljev namenjenih srednjemu stanu. Če bodo ti čevlji prišli tudi v naše kraje, ne vemo, — Delavska stavka v Gradcu in okolici, Prejšnji torek so pričeli stavkati delavci večine kovinskih obratov v Gradcu in okolici — okoli 10,000 —, katerim so se pridružili tudi rudarji v Voitsbergu in Koflachu, približno 2000, Stavko so povzročile slabe prehranjevalne razmere, slabe nade za mir, odgoditev parlamenta, nadalje dejstvo, da se še ni odpravila mi-litarizacija obratov, kar je svoječasno obljubil domobranski minister. Te pritožbe je 9. t. m, sporočila posebna deputacija, ki bo jo vodili poslanci Pongratz, Resel in Seitz, ministrskemu predsedniku dr. Seidlerju, ki je obljubil, da bo po možnosti, v kolikor dopuščajo razmere, izpolnil zahteve in želje delavstva. Posebno je ministrski predsednik poudarjal, da stavkajoči, če prično zopet delati v pofiedeljek (danes), ne bodo imeii nikakih poslcdic. Na podlagi teh obljub so zaupniki v soboto stavkujočim priporočali, naj v ponedeljek zopet prično z delom. Stavkujoči so bili, s tem zadovoljni, izvzemši delavcev graške tvornice za železniške vozove, ki so v soboto to odklonili. V nedeljo so imeli ti delavci ponovno zborovanje, na katerem so s primernim glasovanjem z dvetretjinsko večino sklenili, da prično danes delati. Do 'izgredov ni prišlo. — Prijateljski sestanek slov. katoliških akademikov na Dunaju. V proslavo spomina padlih tovarišev, v pozdrav no-vodošlim, ki so se vrnili po dolgem času v društveni dom, je priredila »Danica« na Vnebohod skupen izlet in prijateljski sestanek v družbi odličnih gostov. V živahnem razgovarjanju se je razpravljalo o važnih, sodobnih kulturnih vprašanjih. Sestanek jc brzojavno pozdravil s prisrčnimi besedami prevzvišeni ljubljanski vladika. Udcleženci so poslali svojemu plemenitemu zaščitniku izraze neomajne vdanosti, — V jasno začrtanem programu za bodoče delo, v znamenju mladcniške odločnosti in navdušenosti, v prisrčnem prijateljskem izgovoru so se našli tovariši po težki! '::li kot zvesti bratje pod starim DaniC nraporom. zvišati dijete nemških državnih poslancev od 3000 na 5000 mark. — Umrl je na Dunaju bivši dalmatinski namestnik, general baron pl. David v 81. letu, — Smrtna kosa. Dne 3, maja t. 1. je umrla v Ponikvi ob južni žel. gospa Marija Zidanšek, p. d. Knezova, v 76, letu. Rajnka je bila vzorna mati, vrla gospodinja in velika dobrotnica revežem in sirotam, Daleč okrog ni berača, ki bi ne poznal predobre Knezove matere. Blag ji spomin! — Novi poštni uradi. V vzhodni Galiciji poslujejo zopet poštni uradi: Brody 1, Jwanezany, Horodcnka, Kozaczovvka, Maksymowka in Ostapie za pisemsko-poštni promet, Chodaczkovv Wielki za promet z vrednostnimi pismi, Czernelica za denarni promet, Nizborg Nowy za pošt-nonakaznični promet, Tyszkowce pri Ho-rodenki za pisemsko pošto, denarni promet, za promet z vrednostnimi pismi in za omejeni promet z zavitki in Zbaraz za navadni pisemskopoštni promet. —■ Kdo izmed vračajočih sc vjetnikov bi mogel dati pojasnila o mojem soprogu Danilu Čebular, koji je služil pri 47. pešp,, 3 stotnija ter bil 8. septembra 1914 pri Grodeku ranjen in vjet ter se nahajal v začetku v Ver. Evac. Spital 32 v Nižjem Novgorodu. Kdor bi kaj vedel, naj blagovoli sporočiti njegovi soprogi Vandi Čebular, Celje, Dolgo polje la. Stroški se povrnejo, — Ačko se ni obesiL »Straža« piše: Nekateri listi so poročali, da 6e je šta-jcrciianski župan Ačko iz občine Osel na Pohorju obesil. Te vesti so bile netočne, kajti Ačko se je prišel te dni sam javit k okrožni sodniji v Maribor. Zadeva o napadu na Kahlerjevo rekvizicijsko komisijo postaja vsak dan bolj jasna, Slišijo se glasovi, da Ačko baje ni organiziral napada na spečo komisijo, temveč je hotel samo spraviti vsiljivega mladega gosta iz sobe svoje hčerke. Pri tem jc potem prišlo do pretepa, ki pa ni bil tako hud, kakor so ga razupili nemški listi. Vsekako pa bo preiskava prinesla več jasnosti v to zadevo. Dvoje pa moramo pribiti: Ačko ni naš pristaš, temveč je odkrit štajercijanec. »Štajerca nima toliko korajže, da bi ga priznal za svojega in bi ga branil. BJubliaitske novice. lj Konstituanta S. L. S. v Ljubljani za kolodvorski okraj. Somišljenike S. L, S. v Ljubljani opozarjamo, da bo danes ob 8. uri zvečer v Katoliški tiskarni, III. nadstr. ustanovni sastanek strankine organizacije v kolodvorskem okraju. Kdor ni dobil vabila, naj pride ponj od 6.—8, ure zvečer v »Sloverfčevo« uredništvo. Vabila se morajo prinesti seboj. lj Somišljenikom S. L. S. v šentjakobskem okraju in na Barju. Okrajna odbora S, L. S, navedenih okrajev bosta ustanovljena v torek, dne 14, majnika ob 8, uri zvečer v šentjakobski Prosveti, Florijan-ska ulica št. 15, I. nadstropje. Kdor ne dobi do torka vabila, naj pride ponj v >Slovenčevo« uredništvo od 8,—12. ure dopoldne, ali pa v pisarno Jugoslovanske Strokovne Zveze, Ljudski dom, I. nadstr,, od 9. ure dopoldne do 3, ure popoldne, Zvečer sc dobe vabila lahko tudi v šentjakobski Prosveti in sicer od 6, ure naprej. lj Pojasnilo Trnovčanom, pristašem S. L. S. Trnovo jc prideljeno Dvorskemu okraju, ki bo zboroval na pokrajinski kon-stituanti v sredo, dne 15. majnika v knjižnici Katoliške tiskarne, III. nadstropje ob 8. uri zvečer. Kdor ne dobi do srede vabila, naj pride ponj v uredništvo »Slovenca« od 8.—12. ure dopoldne, od 6.—8. ure zvečer ali pa v pisarno Jugoslovanske Strokovne Zveze od 9. ure dopoldne do 3. ure popoldne. Konstituanta bo zborovala v Katoliški tiskarni, ker v okraju samem v kratkem času, ki nam je na razpolago, ni bilo mogoče dobiti primernega zborovališča. lj Lublanšti čechove, Na schiizi dne 7/5 1918 ustavil sc prfpravny vybor pod pfedsednictvfm p. ing, Jul. Hilberta, Štrosmajerjeva ulica 5, jemuž budtež zašla^ adressy všech zde usedlych krajanu. Nejbližšt pFfpravna schuze v pondelf, dne 13. t. m. o x/o9. hod. večer v restauraci Mrakovč, Rimska cesta. lj Poroka. V soboto, dne 11. maja, se jc poročil uradnik »Gospodarske zvezec g. Julij Pahor z gdč, Gusti Scherzer, Bilo srečno! lj Slovenski odbor za vojne invalide v Ljubljani opozarja one invalide, ki so prosili za obleko, da vsled premnogih enakih prošenj nc bo mogoče preje ugoditi njihovi želji, preden nc dobi podpisani odbor v ta namen obleke ali blaga bodisi za plačilo bodisi kot darilo od človekoljubnih ljudi. . lj Društvo zdravnikov na Kranjskem ima v sredo 18. t, m, ob pol sedmi uri zvečer v deželni bolnišnici na porodniškem oddelku zborovanje s predavanji in demonstracijami, K temu zborovanju so vabljeni tudi vsi gospodje vojaški zdravniki. Prosveta. pr Drugi koncert gospe Olge Borove-Valouškove s sodelovanjem g. Jaroslava J e r c m i a š a v soboto, dne 11. t. m, nam je nudil skladbe svetovnih klasikov. Ga. Borova Valouškova ima strašno širok, vo-luminozen alt, z zelo temnim timbrom, v nižjih legah, ki so najkrasnejše, podobnim glasu basovske klarinete, nižino ima sploh čuda mogočno, kakor bi se brezdno odpiralo. Škoda, da je bila očividno indisponi-rana, da ji je zlasti srednji heksakord pri nastavljanju nagajal in jo posebno samoglasnik i moril, kadar ga ni popolnoma otcmnila do o-jevega oziroma y-jevcga mraku in je tudi intonacija zaradi tega trpela, Najbolj je svojo indispozicijo krotila v Kari Loewejevem Edvardu, kjer sta nje dramatska sila in pevski zanos vse težave skoro brez ostanka premagala, tako da smo glasbo in petje v polni meri uživali. Dosegla jo je skoro z istotako odličnostjo Musogorskega Ukolč-bavka. Debussyja bržkone prav zaradi omenjene neskladnosti žal nismo slišali. — G. J e r e m i a š jc vesten spremljevalec in dober interpret novejše glasbe. Beethowna nam je podal bolj z umom nego s srcem, pač pa se vnel ob C h o p i-n u, Kakor potoček jc žuborelo izpod prstov in se pršilo v tisoč lesketajočih to-novskih kapljicah po melodijski strugi. In kakšno silo in moč in gorkoto jc tudi pokazal v tej kipeči življenjski realnosti, celo na »železo« Matičnega klavirja smo hoteli pozabiti. — Obisk povoljen, seveda velikanska dvorana ni bila polna. Solistovski koncerti bi boli spadali v kako srednje veliko dvorano, da bi bila polna, kar gotovo dobro vpliva i na razpoloženje solista i občinstva. ' fr, k. pr četrtič Krekova akademija v nedeljo, 12. t. m. Pevski del se jc izvršil z enakim ognjem in navdušenjem, samo to bi bilo želeti, da bi sc Matični zbor odločil in začel trdi 1, zlasti končni 1 po slovensko izgovarjati kot dvoustnični v, oziroma soglasni u. To ni važno le z jezikoslovnega, ampak še bolj z glasbeno estetskega stališča: krasen jc bil ta polni dvo-ustniški v v koroški: Gor čez izaro. Res je sicer 1 dosti doneč samoglasnik, toda v primeri s soglasnim u je pravi slabič, — G. prof, Vescnjak nam je v gorkem, skrbno sestavljenem govoru podal Kreka kot vzor nesebičnega delavnega moža v vseh dobah njegovega življenja. 2e kot dijak je s samozatajo začel vzgajati svoj značaj, že takrat si je postavil za svojo najvažnejšo nalogo: zatiranje samoljubja. Ko je nastopal v javnosti, ni hodil zase po mandate, ni ga gnala sla po osebni slavi, še manj po denarju; cilj mu je bil; ljudstvo duševno dvigniti, vcepiti ljudski duši čut samozavesti, voljo samopomoči. Klečeplazil ni nikoli sam pred mogotci, pa je hotel, da tudi drugi ne klečeplazijo pred nikomer, Krek je vsled svoje velike izobrazbe razgibal pri nas verskokulturno, narodno, socialno vprašanje; svoje politično delo je kronal z deklaracijo, ki nosi na sebi nesmrtni značaj Krekov. Le čist značaj je mogel brez omahovanja, brez bojazni tako delovati, le srce, ki je bilo vsem enako odprto. On ni maral marksi-stovskega razrednega boja, če se je lotil socialnega vprašanja. Vsak delavec mu je bil enako ljub, da je le pošteno delal, pa naj,je bil v zakajeni tovarni ali pa na znoja polnem polju, v zaprašeni pisarni ali mračnem rudokopu, zato so se ga vsi tako oklepali in ga imenovali svojega očeta, Očitali so mu to ljubezen, ker niso poznali harmonije med dušo in delom, ti*, ki plezajo po hrbtih ljudstva navzgor, da strežejo svojemu samoljubju. On pa je najbolj črtil samoljubje, laž, hinavščino. Njegovi nesebičnosti je narod zaupal milijone v raznih zadrugah, toda ni se ga prijel niti vinar, še tam, kjer bi smel po pravici vzeti, je raje dajal: revež je bil rojen, revež je umrl on, ki je toliko njim dal eksistenco, ki jih je toliko obogatil, ki je blagostanje celega naroda tako visoko dvignil. Strankarski boj je bojeval s tem ciljem, da se jasno ločijo duhovi po svetovnem nazoru. Ostudnost grdega osebnega boja na desni in levi je občutil sam na sebi, pa je tiho molčal in ni vračal z enakim orožjem. Bil je Mozes, ki je pokazal narodu pot v obljubljeno deželo, sam pa ni vanjo stopil, Ob grobu so se strnila srca kljub razliki v svetovnem nazoru v eno veliko misel, ki nam jo je zapustil v svoji oporoki. Takrat smo začutili/ da nam je vcepil voljo, da ostanemo na očetni zemlji in je- nikomur nc prepustimo. Naš neomajni sklep je ta: Prej zapusti solnce na nebesnem svodu svojo pot, kakor Slovenci Krekovo oporoko. — Burno, dolgotrajno odobravanje je pokazalo, kako je vsako srce prežeto s Krekovim duhom, da jc ni sile pa tudi ne zvijače, ki bi njegovo ime iztrgalo iz src našega Ijud-siva.__Fr. K. Primorske novice. p Cesar za Primorsko. Vsled cesarjeve inicijative je dala vlada za pomoč Primorski na razpolago 7 milijonov kron in sicer 3V2 milijona za Istro, 2L/o milijona za Goriško-Gradiščansko in 1 milijon za Trst. Za te vsote bodo nakupili živila in semena in jih dali prebivalstvu. p Goriški deželni glavar Faidutti se je odpeljal 10. t. m, z Dunaja v Gorico. p Odlikovanje. Župni uprayitelj v Soči je bil v priznanje posebno domoljubnega in požrtvovalnega delovanja pred sovražnikom odlikovan z zlatim zaslužnim križcem s krono na traku hrabrostne svetinje. p Odlikovanje. ,Z vojnim križcem za civilne zasluge III. razreda so bili v Trstu med drugimi odlikovani: Milica Abram, c. kr. učitelj Karel Mahkota in Matilda Per-tot. p Žalostne prehranjevalne razmere v Trstu. V soboto je bila pri ministrskem predsedniku dr. Seidlerju deputacija iz Trsta, ki je bila sestavljena iz zastopnikov vseh slojev, strank in narodnosti, da mu sporoči prehranjevalne težkoče, ki vladajo v Trstu. Deputacija jc na željo ministrskega predsednika stavila konkretne predloge. — Tržaški magistrat jc vsled slabih prehranjevalnih razmer sklenil vse tiste osebe, ki niso absolutno potrebne postrežbe, odpustiti iz mestnih bolnišnic. V bodoče bodo sprejemali v bolnišnice bol-nike le v najnujnejših slučajih. Spisal vseuč. pref. Maryan Morawski, S. J, Po tretji izdaji prestavil France Fr. Stelč, (Dalje.) L e r o y. Kar sc tiče spora med srcem in razumom se mi zda, da ga šc nismo izčrpali. Toda noč se že bliža, gospoda, in kdor noče opustiti vsakdanjega izprehoda ob svitu zvezd kakor jaz, mora reči prijeta1 družbi »lahko noč«. Po teh besedah smo vstali in se ozrli naokrog. Zvezde, še blede, so se začele tuintam pojavljati. Polna luna je stala že visoko. Po jeklenomodri jezerski gladini so sc vlačile semintje srebrno osvetljene meglice in se leno oprijemale bregov. Vladala je čarobna tišina, ki je silila k razmi« šljevanju. Nedaleč od nas je stopal kvišku po bregu človek in se potopil v pas megle, ki je visela nad bregom. Deville jc pokazal z roko v tisto stran in resno dejal; Naj le vztrajno stopa kvišku. Ko pride skozi meglo, sc bo znašel na svetli planoti.« Drugi večer. Drugi dan zvečer smo zopet sedeli r.a terasi nad sinjim jezerom. Manjkalo je samo Siemionowa, ki jc ta večer napravil izlet v Noyon, Med obedom je vsak pripovedoval, kaj je lepega videl in kake pri-jetne vtise je zbral čez dan. Fri črni kavi je Bielski, ki očividno o nekaterih rečeh iz včerajšnjega razgovora ni bil na jasnem, začel pogovor iznova j temi lc besedami: — Drznem se, gospoda, pripomniti, kar jc rekel g. Leroy na koncu našega včerajšnjega razgovora: vprašanje nasprotstva med vero in razumom še nikakor ni izčrpano. Res smo to zadevo završili s par lepimi besedami; toda to je veliko nasprot-stvo, ki ni samo duhov pretresalo, ampak človeško zgodovino okryavilo. Sokrat jc bil na smrt obsojen, ker je raz-žalil bogove, žrtve inkvizicije so mučili zato, ker so se drznile razlagati sv. pismo po svoje, Giordano Bruno je bil sežgan zaradi svobodne misli, Galilei je bil zaprt, ker jc branil krogotek zemlje ... to so vse krvavi spomeniki tega boja ob potu zgodovine. Da danes ni novih žrtev, je le dokaz, da je razum že blizu popolne zmage, Gospodična Wilson, Zdi se mi, da ste, g. Bielski, malo iz-premenili včeraj započeto vprašanje. Govorili smo pravzaprav o sporu med razumom in srcem. Deville, Da, govorili smo o sporu 'med razumom in srcem, z ozirom na religijo. Toda ker smo se zedinili v tem, da srce teži po religiji, zato to vprašanje lahko izpremeni-mo tako-le: ali jc tudi razum za religijo, ali jo odbija? — Kakor jaz mislim, je odgovor, ki ga jc na to vprašanje dal g. Bielski, čisto pogrešen. Pri naštetih žalostnih slučajih, h kiterim bi lahko pripisali še dolgo vrsto, se pravzaprav ni vršil boj med religijo in razumom, ampak največkrat med raznimi religijami. Pravzaprav sc je vršil spor med človeškimi prepričanji, odkoder so žc bila — iz razuma ali vere aH svojeglavnosti; za svoje prepričanje pa je bil človek vedno pripravljen rabiti silo, če jo jc imel. Tolcranca tujega prepričanja je posebna pridobitev našega veka. V prejšnjih časih je samo tisti trpel tuje prepričanje, ki ni imeHvojega ali pa ki ni imel sile, da ga brani. Vsaka religija ima v svoji zgodovini krvave madeže — žal, da niti kalvi-nizma v Genfit ni izvzeti. Toda krivde ne smemo pripisovati religiji, ampak človeški omejenosti in strasti. Religije dajo ljudem le silno prepričanje — kar je dobrota, ljudje pa hočejo to prepričanje nasilno vcepiti drugim — kar je blaznost. Duhovnik, Dovoljujem si opozoriti na to* da jc sv. Avguštin protestiral, ko ie pokristianjen« R5 flOTP priporočam po znano nizkih canah svojo zalogo roI;avic čepic brllantlne ovojnih n runa S znakov pudra usnjenih garnaš rož za čop ce Instrumentov za vojaškega sukna ovratniKov jioh o egal. suur.a vseh toaietnih in pnrlurn v gumbov vseh vrat gaian.evijskih oglodal ia pritlklin predmetov Jrivr.kih aparatov zijotovlj. uniiorin glavnikov potnih dežjiih plašdev krtač neccssairejcv iio uiiaslih vrač inila ročnih kovteitov kožuhov vseli vrst zobno pas?o velikih in malh SpioSni zaaod 11 nnifiv;;':-3ra?j& OOLF BODEE£«L£P. zvezd vseh vrst pori portepejov med. obvez retlov sabelj bajoi!o'ov mečev kupci pasov Ccple Najprisrčnejše se zahvaljujemo vsem, ki so izrazili sočutje ob smrti naše ne-pozabljene soproge oziroma mame, sestre, tete ki je dne 8, maja mirno zaspala v Gospodu, 1636 Tem potom izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za spremstvo k večnemu počitku najsrčnejšo zahvalo, posebno še Marijini družbi za obilno udeležbo. RODBINA ŽUNIČ, ateraS rimsko cesarstvo prvikrat rabilo silo proti odpadnikom Donatistom, in je jasno označil načelo državljanske tolerance, o kateri govorimo. Toda celo v srednjem veku so se poglavarji Cerkve večkrat izrekli prdti sili in proglasili načelo, da ni prav, če se pogani ali židje s silo izpreobračajo. Zato bi ne rekel, da je naš vek odkril načelo tolerance, ampak le to, da jo je bolje uvel v življenje, ker so se splošno zboljšali običaji, civilizacijska načela, ki so od začetka klila v naročju krščanstva, so počasi dozorevala. In še dandanes, kakor vam je znano, celo v Evropi nc izvajajo povsod tega načela. Ljubljanska aprovizacija. a Jajca za III. okraj. Stranke III. okraja dobe jajca v torek dne 14, t. m. v cerkvi sv, Jožefa (vhod skozi glavna vrata). Jajca bodo prodajali po 70 vinarjev komad dopoldne od 8. do 11. in popoldne od 2. do 5. ure. Vsaka stranka mora prinesti s seboj nakazilo za mast. Za vsako osebo dobi največ 10 jajc. a Sladkor in kavina primes na zelene izkaznice B, Stranke z zelenimi izkaznicami B prejmejo sladkor in kavino primes v ponedeljek dne 13, maja in v torek dne 14! maja pri Muhleisnu na Dunajski cesti. Določen je ta-le red: v ponedeljek dne 13. maja dopoldne od 8. do 9. ure št. 1—200, od 9. do 10. ure št. 201—400, od 10. do 11. ure št. 401—600, popoldne od 2. do 3. ure št. 601—800, od 3. do 4. ure št. 801—1000, od 4. do 5, ure št. 1001—1200. V torek dne 14. maja dopoldne od 8. do 9. ure št. 1201 do 1400, od 9. do 10. ure št. 1401—1600, od 10. do 11. ure št. 1601—1800, popoldne od 2. do 3, ure št, 1801—2000, od 3, do 4. ure št. 2001 do konca. Stranke dobe za vsako osebo po pol litra kristalnega sladkorja in en četrt kg kavne primesi, kar stane skupaj 1 krono. Prinesite s seboj dovolj velike lonce za sladkor, IzouDlleno in n Mm. Oseba, ki jc 4. maja pozabila na Po-gačarjevem trgu oprane ovratnike, jih dobi pri Francu Tesnarju, prodajalcu sadja, Pogačarjev trg, Pri krvnih, kožnih in živčnih boleznih ;e mora primerno paziti na ureditev odvajanja z rabo naravne »Franz Josef grenčice, ^ellerjev dobrodejni, bolečine tolažeči rastlinski esenčni fluid z zn. Vsenj sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo tužno vest, d^ je dne. 21. aprila 1918 v Egbell pri Nagy Szom-bath na Ogrskem v vojni bolnišnici nenadoma umrl naš sin, brat, svak in stric, gospod zasebnik, t. č. črnovojuik. Pokoj njegovi dušil 1610 Zgor, Šiška, dne 11. maja 1918. Žalujoče rodbine: Jeras, Černe, Mejač. Pristni: HRUŠEVEC 3RINJEVEC TROPINOVEC SLIVOVKA se dobi pri r ju rntMS^i ^laa-a.a, Miklošičeva cesta, Ljubljana. izplafesiifeu grla. 12 steklenic franko 14 K 32 vin. Lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elsatrg 134 (Hrvaško). Čez 100.000 zahvalnih pisem, I-a. s sadnim m zelenjadnim vrtom, pripravna tudi za obrt, oddaljena eno uro od železniške postaje na Notranjskem, se proda. Rezan hiše se proda tudi nekaj njiv in travnikov. Cena nizka. Kje, povo upravništvo »Slovenca« pod številko 1626. P.-oda se na Gorenjskem 1 J3T- VELIKO POSESTVO Dobra oskrba zagotovljena! itnm tudi rabljeni, različne velikosti, se kupijo. Ponudbe na »Rosenkranz«, poštni predal, Ljubljana. igf^«^ jfjjj^^jfl najboljše nadomestilo kavo, se dobi pri SEVER &. Komp., preje Pe!er Lassnik, Ljubljana. 20 gr z navodilom, kako sc sndi, stane 80 vin. Pridelek je 40krnten. 1540 les za gasise od 12 cm naprej mehak okrogel les, [aa nt, smrekovo hibje ) lansko in čresio I letošnje, kos|ai?5ev les \ od 10 cm hrastov les j naprej, Prosim ponudbe s skrajnimi conami, hmožino in navedbo roka za oddajo, VINKO VABIC, Žalec 9, Južno štajersko. Kulantno poslovrmjc. TakojSnje plačilo i>i'oti du|. Ji\utoin. mm h uBia.m., letnika !Q,.S se žc sedaj žele zagotoviti. Prijazne ponudbe v nemškem jeziku nai Konservenfabrik Altbach, Dunaj, VI., Ka< sernengasse 22. 153fi ari ip W Brm & m i:U!!iiniiii!iiiiint)iiiiiiiiiiitii;i,!!iiii!iiiiiiiiii!:iiii!iil zatre čudovito naglo fftfi^^S«^ Vzorčna : teklenicall velika steklenica li 12—, brizgalnica li Dobiva se povsod. —■ Glavna razpoSiljalnica: r.'j| Lekarna pri upanju, Pccs,Ogrsko Proda se ob deželni cesti, s hlevom in skladiščem in nekaj čez 2 ha gozda. Hiša je pripravna za vsako obrt. V hiši se je izvrševala popolna gostilniška in pe-ka-ijsha obrt. Pripravljen je tudi prostor za trgovino. Posestvo jc v večjem trgu kranjske dežele, četrt ure od železniškega križišča in brzovozne postaje. Cena ugodna radi dragega nakupa. _ Ponudbe na upravni.Uvo »Slovenca- pod biša z gozdom št. 1592'^. MESTNO ŽUPANSTVO V KRŠKEM razpisuje službo Prosilci morajo biti slovenskega in nemškega jezika popolnoma vešči ter v tajniških poslih žc iz-vežbaoi. Nastop takoj. Tisti prosilci, ki sc pečajo r gilasbo ali petjem, imajo prednost. Zglasiti sc j.« do 20. maja t. I. SPREJME SE dober, izurjen prirezooalec za gornje dele, ki ima strokovno iolo. Plača do 150 kron tedensko po sposobnosti in izurjenosti. Nastop službe takoj. Mesto stalno. Ponudbe na tvrdko VINKO TU'EK, postoiar, ZAGREB. 1608 ZA TAKOJ ali pozneje SE IŠČE stanovanje za atranko brez otrok z 2 ali 3 sobami t sredini mesta. Kot nagrada se dobi ▼ jeseni nekaj živeža. Ponudbe pod »TRGOVEC 1606« na upravništvo »SLOVENCA«. obenem biinlka, ISCE rečje podjetje t glavnem mesta. Biti mora trezen, posten in zanesljiv. Lahko jc tudi invalid in oženjen, toda brez otrok. — Ponudbe z natančnim opisom dosedanje službe na upravo našega lista pod iter. 1800. Račun izgube in dobička in bilanca 99 €€ proti požarnim škodam in poškodbi cerkvenih zvonov v LJubljani za dobo od 1. januarja do 31. decembra 1917. Račun izgube in dobička. Izdatki po- a k i I. Škode: a) v oddelku požara » * 3 delež pozavarovalnice < . b) v oddelku zvonov . , * delež pozavarovalnice , . II. Uprava: a) provizija b) tekoči upravni stroški: 1. plače......v 2. poštnine in pisarniške trebščine...... 3. kurjava, razsvetljava, najem nina in telefon . * . . ■ 4. oznanila........ 5. tiskovine ....... 6. bolniška blagajna in pokojnina . . » k » t 1 K » c) davek . . . • a k * < » d) sprejemnine: 1. v oddelku požara « k » > 2. v oddelku zvrtiov . * , * Odpisi in drugi izdatki . . , , » Zaklad za nedoločene škode: a) v oddelku požara . . , s . delež pozavarovalnice . . . k b) v oddelku zvonov . . . « . delež pozavarovalnice . . . , Stanje zakladov koncem leta: premijska prihrana: a) v oddelku požara . . , ■ » delež pozavarovalnice * . . , b) v oddelku zvonov . . , > » delež pozavarovalnice . . . » Upravni prebitek: Upravni prebitek, ki sc uporabi za: a) prispevek h kurznemu diferen-čnemu zakladu ...... b) obče koristne namene in drugo c) prenos na varnostni zaklad . . d) ostanek na nov račun t » ._ \ III. IV, VI. K 315980 137664 100 20 31 47 28 06 52730 92 12081 08 5895 25 2629 32 6026 81 3151 36 6312 05 10 ; 50 42509 , 79 15445 ! 17 2700 1170 233323 ; 84 95449 98 3317 86 337 86 K 178315 i 84 80 22 30427 : 61 82514 74 1852 37 27064 i 62 1530 — 137873 i 86 7750 — 11500 — 50000 : — 7927 i 75 K 178396 06 Prejemki 114794 6322 I 70 ! 55 28594 62 140853 86 77177 i 75 odbitku I. Prenos upravnega prebitka . * II. Zakladni prenos preteklega leta: Premijska prihrana: a) v oddelku požara < » » * delež pozavarovalnice < , , b) v oddelku zvonov , , , , delež pozavarovalnice , < , III. Zaklad za nedoločene škode: a) v oddelku požara . . n * delež pozavarovalnice - , < b) v oddelku zvonov , „ * delež pozavarovalnice , 4 . IV. Čista zavarovalnina po storni; a) v oddelku požara . » * delež pozavarovalnice . . b) v oddelku zvonov . . . delež pozavarovalnice . , V. Dohodki naloženega denarja: obresti VI. Drugi dohodki: a) pristojbine polic: 1, v oddelku požara r * 2, v oddelku zvonov 4 , b) sprejemnine: 1. v oddelku požara < . 2, v oddelku zvonov , < c) drugi dohodki . , « , « K 224535 46 90323 98 4274 j 92 1294 ! 92 27825 9346 01 22 2800 ; 28 1190 ! 06 583309 58 238624 96 1877 26 744 1 66 6218 37 57 50 6350 82 8 i 50 546139 ! 56 K K 134211 ! 48 18478 i 79 1610 22 344684 62 1132 i 60 6275 j 87 6359 j 32 6440 i 16 8326 h 10 137191 ! 48 20089 I 01 345817 ; 22 15640 40 19075 35 -r— 546139 I 56 Bilanca. Aktiva I. Terjatev pri delničarjih * * t - II. Račun blagajne III. Terjatev pri denarnih zavodih in posojilnicah: a) pri hranilnicah...... b) poštna hranilnica, št. 51.426 L. 68.082 M. 71.966 G. 4.425 P. IV. Terjatev pri zavarovancih . . V. Terjatev pri poverjenikih < . VI. Terjatev pri hipotečnih posojilih VIL Vrednostni papirji „ « * . » Vili. Račun uprave: oprava , . . • ». • « * * -\ 293304 I 13 35564 ! 35 7215 1 50 4744 46 3376 57 64506 14987 54 44 K K Pasiva 5288 31 344205 i 01 79493 240 128482 285 98 82 20 557995 32 L Ustanovni zaklad popolnoma poplačan......... . II. Varnostni zaklad III. Kurzni diferenčni zaklad . t . IV. Premijska prihrana: a) v oddelku požara # .• « » delež pozavarovalnice i . . b) v oddelku zvonov .... delež pozavarovalnice . , , V. Zaklad za nedoločene škode: a) v oddelku požara . . ,• . delež pozavarovalnice . , , b) v oddelku zvonov , , ,< „ delež pozavarovalnice . , . VI. Razni upniki: a) poverjeniki ...... b) predplačila za leto 1918 , * c) gasilni donesek , t , , , d) kolki pogodb .it.it e) kolki škod , , . t t. » t VIL Saldo zavarovalnice , , ■ , VIII. Upravni prebitek: Upravni prebitek, ki se uporabi za a) prispevek h kurznemu diferen čnemu zakladu . , . - . b) občekoristne namene in drugo c) prenos na varnostni zaklad . _ d) na nov račun ..,*«• i h 233323 i 84 95449 ' 98 3.317 86 337 I 86 42509 J 79 15445 | 17 2700 1170 32621 1735 19879 4130 182 66 14 20 08 11 7750 11500 50000 7927 75 K 137873 1 86 2980 ; — 27064 : 62 1530 I — 200010 2250 140853 28594 86 62 58548 50560 19 90 77177 75 557995 32 Ivan Elsner 1. r. član nadzornUtva Ivan Susnik 1. r. predsednik nadzorništva. Jos. Pehanj I. f. ravnatelj.