Naročnina Dnevna Izdaja za državo SHS mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za Inozemstvo mesečno 35 Din nedeljsko lzJa|n celoletno v Jugoslaviji SO Din. za Inozemstvo lOO D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 stolp, petit-vrsta mali oglasi po 1 SO ln 2 D.večji oglasi nad 43 mm vlSlne po Din 2-30, veliki po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din □ Pn večjem □ naročilu popust Izide ob 4 zjutraj razen pondelfKo ln dneva po prossnlKu Uredništvo /e v Kopltar/evl ulici it. 6 III Kokoplsl se ne vrata/o. nelranklrana pisma se ne sprefemafo -- Uredništva telefon št. 2050, upravnlštva št. 2328 Političen sol slovenski narod Uprava fe vKopltarfevI ul.št. 6 - Čekovni račun: Cfublfuna štev. 10.650 ln 10.340 xa Inserate.Sarafevo it. 7563, Zagret» št. 39.011, Praga In llunaf št. 24.797 Mera je polna. Zatiranje in zapostavljanje narodnih manjšin je pojav, ki prav posebno odlikuje liberalno kapitalistično dobo Evrope. Je pojav propadanja kakor je nasprotno teženje po sporazumu med narodi znak obnavljanja ali vsaj poizkusa postaviti evropsko družbo na druge temelje. Kajti do odkritosrčnega spoznanja, da morajo vsi narodi uživati enake pravice, in da je razlikovanje med »narodno manjšino« in »gospodujočim večinskim ali državnim narodom in narodi« s krščanskega stališča sploh globoko nemoralno, je še daleč, (v Ameriki niti socialističen belokoži delavec črncu ne ponudi roke), do tozadevne dosledne prakse, zlasti v državnem življenju, pa še veliko delj. Vendar pa si ta misel počasi ulira pot in med ravnanjem n. pr. Angležev z Indci danes in pred recimo samo 50 leti je vsekakor ogromna razlika. Na vsak način pa se je nasilno raznarodovanje (ki se je šc do včeraj smatralo kot nekaj neobhodnega in z nacionalnega in državnega stališča naravnost potrebnega; kot nekaka »dolžnost«) ustavilo pred najsvetejšim, pred domačim ognjiščem in cerkvenimi vrati. Izpodkopati jeziku naroda tla v družini in v narodnem svetišču se je poizkušalo na razne indirektne načine, naravnost pa ne, ker sc je temu vendarle upiralo moralno čuvstvo. Tega pa moderna fašistovska Italija ne pozna. Pod diktaturo g. Mussolinija, ki hoče svojo domovino in narod, kakor zatrjuje, tudi moralno preporoditi, je. postala Italija torišče tako krutega zatiranja drugorodcev kakor nobena država na svetu. Medtem ko se povsod drugod po svetu začenja v tem oziru idejni preobrat in se kolikortoliko uveljavlja počasi tudi V; praksi, se Italija poslužuje metod, ki pomenijo povrat naravnost v barbarstvo. Nimamo namena teh metod zopet naštevati, saj so svetu že zadosti znane. V deželi, kjer se državljani od režima že samo zaradi svojega političnega mišljenja pošiljajo v smrt na liparske otoke, ne more človeka ničesar več iznenaditi. Vendar je treba posebič zabeležiti, da si sme fašizem lastiti tudi to žalostno slavo, da je šel do skrajnega in prenesel zdaj svoje metode naravnost pred božji oltar. Mi čitamo te dni poročila o grozodejstvih, ki se uganjajo ne samo pred očmi, ampak s pomočjo kraljevih oblastev nad našim narodom v Istri. Nek zločinski tip iz domačih odpadnikov, učitelj, aranžira pohod na cerkev, se gerira v njej kot gospodar, zasede kor, postavi straže k oltarju, zapoveduje otrokom italijansko peti, grozi duhovniku in vernikom, ukaže slednje pretepati, zapoveduje, v katerem jeziku naj se pridiguje in opravljajo molitve, mobilizira v ta namen kraljeve karabi-nijere, razganja cerkvene pevce, odreja hišne preiskave itd., itd. Duhovnik se mora iz svoje fare umakniti, sicer ni varen življenja, saj so mu enkrat že napravili zasedo. Istrsko slovansko ljudstvo je najbolj potrpežljivo na svetu. Prenašalo je jarem brezsrčne gospode, ki mu je stoletja in stoletja pila kri, s čudovitim junaštvom molčečega in trpečega. Oče, budi volja tvoja, je bilo njega življenjsko geslo. Toda enega si njegovi brez-človeški gospodarji do sedaj niso upali resno dotekniti: njegovega jezika v cerkvi. Tam se je globoka duša tega naroda brez skrbi izživljala pred Bogom v milih zvokih svojega jezika. Še nobena vlada, kar jih je doživela Istra, se ni upala poseči v to svetišče, vlada g. Mussolinija pa se tudi tega ni ustrašila. Izprva tipaje, po ovinkih, lokavo, je zdaj, ko s temi metodami ni nič opravila, posegla po brutalnem nasilju tudi na tem polju in fašistovske tolpe v Istri so zdaj pripravljene vdirati tudi v cerkve, oskruniti božja svetišča in tam diktirati svojo voljo, kakor da je fašizem gospodar v Cerkvi, ne pa za to postavljene cerkvene oblasti, škofje in Sveti Oče v Rimu. Mi čisto dobro vemo, da fašizem tudi v tem pogledu ne bo uklonil slovenskega naroda. Tu še prav posebno ne! Kdor je svojo zločinsko roko položil na njegove cerkve, ta bo dajal enkrat odgovor. Istrsko ljudstvo je radi zlodejstev v Krkavcih strahovito razburjeno. Mi samo tega ne vemo, da li g. šef italijanske vlade početje v črne srajce oblečenih banditov v Istri odobrava? Bil bi čas, da g. Mussolini nedvoumno odgovori na to vprašanje, ako je res njegov namen in volja kljub vsem nesporazumom in neobjasnjenostim vzdržati z državo Srbov, Hrvatov in Slovencev prijateljsko sosedsko razmerje. Moral bi pomisliti, da so skvadristi v Istri s svojim pohodom na naše ccrkve zadeli naš narod na najobčutljivejšem mestu in da za tak greh Jugoslovani ne poznajo odpuščanja. Mi tudi mislimo, da je kraljevska vlada SHS z nami enega mnenja. Zastopnika Svetega Očeta v Belgradu, kojega ljubezen do našega naroda in države je splošno znano, pa na tem mestu prosimo, naj poglavarju svete katoliške cer- Belgrad, 16. maja. (Izv.) Predsednik vlade Velja Vukičevič se je zvečer vrnil v Belgrad iz Vrnjic, kjer je kralju poročal. Pričakuje se, da se bo jutri dopoldne gotovo zvedelo, kaj je opravil tekom svojega dvadnev- I nega bivanja v Vrnjicah. V mnogih radikalnih krogih, ki niso za sedanjo vlado, se je zatrjevalo, da ui dobil volivnega mandata. Člani vlade so te vesti odločno zavračali in so nagla-šali, da se ti glasovi širijo v svrho intrig, in sicer da jih širijo tisti, ki so z današnjo kom- ' binacijo nezadovoljni. Nadalje so naglašali, da bo Vukičevičeva vlada izvedla volitve. Sploh so poslednje dni vladni krogi splošno prepričani da bo ta vlada v najkrajšem času dobila mandat in da bo sama izvedla volitve. Belgrad, 16. maja. (Izv.) Pri radikalih postaja položaj vedno bolj zapleten. Velji Vu-kičeviču mnogo očitajo, da še do danes ni spo-polnil vlade in da je napram pašičevcem in pristašem Maksimoviča in Uzunoviča zelo re- , zerviran. Tekom današnjega dne je bilo iz radikalnega dela vlade čuti glasove, da bi se radikalni centrum imel približati današnji vladni kombinaciji s tem, da bi se še nadalje zahteval vstop Bože Maksimoviča v-vlado. To se je motiviralo s tem, da so radikali iz centruma nezadovoljni z gotovimi vprašanji, ki se po- v Jachymov, 15. maja. (Izv.) Po zaključku konference Male antante so zunanji ministri sprejeli čanikarje in jim podali sliko o političnem položaju. Prvi je govoril romunski zunanji minister Mitileneu in poudaril, da obstoja v Mali antanti popolna soglasnost in prijateljska solidarnost vseh treh držav, ki so se sedaj ustalile in okrepile. Potrebno je poudariti, da bo vedel ves svet, da Mala antanta obstoja in bo tudi v bodoče obstojala. Razmerje med posameznimi državami naše an-tant je prisrčno in stanovitno. V tem vprašanju ne obstoja nikaka razlika. Vse države Male antante in tudi Mala antanta sama stoji v najboljših odnošajih do ostalih zaveznikov, Anglije in Francije. Prijateljstvo Romunije z Italijo je dragoceno, odnošaji napram Nem-čiij so dobri, napram Poljski najboljši in tudi napram Avstriji zadovoljivi. Konstatirati moram z veseljem, da avstrijsko ljudstvo od dne do dne prinaša več dokazov za svojo življen-sko sposobnost. Države Male antante bodo svoje dobro razmerje s temi državami še bolj utrdile. Kar se tiče razmerja med Romunijo in Avstrijo, moram povedati, da je že prejšnja vlada z Avstrijo vodila pogajanja za sklenitev razsodiščne pogodbe, in upam, da bodo ta pogajanja kmalu zaključena in pogodba podpisana. 0 razmerju Malo antante do Madjar-ske je izjavil, da zavzemajo vse države v tem vprašanju enotno stališče in da streme za tem, da se odpravijo medsebojne zapreke. Jasno je, da zahteva Mala antanta predvsem spoštovanje mirovnih pogodb in da se ohrani status quo, ker je njena politika usmerjena na ohranitev mirnih odnošajev v srednji Evropi. Ni samo v interesu Male antante, temveč tudi v interesu Madjarske, da sklene trgovinske pogodbe s sosednimi državami. Nobena izmed držav Male antante ne bo po-Btiopala tu brez predhodnega sporazuma s svojimi zavezniki. Stališče Male antante do Sovjetske Rusije se ni spremenilo. Na vprašanje o stališču napram tiranskemu paktu je izjavil minister: Romuni smo in ostanemo zavezniki Jugoslavije. Mi smo in ostanemo prijatelji Italije. Jugoslovani so naši prijatelji, Italijani pa so nam prijatelji po krvi in plemenu. Sam zunanji minister Marinkovič je želel, da se sklene pogodba z Italijo, s katero bi se odstranila medsebojna nesporazumlje-nja, in tudi jaz želim, da bi ta želja obstojala tudi na drugi strani. Na vprašanje združitve Avstrije z Nemčijo je izjavil: To vprašanje ni kve predoči obupni položaj istrskega ljudstva, ki ga domači izrodi in zločinci s pomočjo kraljevih italijanskih oblasti kruto žalijo v njegovih najsvetejših verskih čustvih in si predrzno prisvajajo v svetišču Gospodovem pravice, ki jih ima samo Cerkev in njeni od Svetega Očeta postavljeni poglavarji. slednje čase pomalem razvijajo njim v škodo. Pa tudi vsled neuspelih pogajanj med bosanskimi radikali in muslimani, ki bi mogla bosanskim radikalom škodovati, so zelo neraz-položeni. Nasproti temu se naglasa, da bi kmalu moglo priti do aranžmana z Vukičevi-čevo skupino, ki je danes v vladi. Na drugi strani se v radikalnih krogih naglaša velika agilnost, katero je v poslednjem času opaziti med pašičevci, katere vodi Marko Trifkovič. Veliko pozornost je danes vzbudila konferenca med Nikolo Uzunovičem in Marko Trifkcvi-čem. Te konference so se vršile že prej, današnja pa je vzbudila veliko pozornost. Vršila se je v predsedništvu narodne skupščine. Nekateri radikali so širili vesti —• morda z gotovo tendenco, — da se namerava Uzunovič približati pašičevcem, ker je s sedanjim položajem in vlado nezadovoljen. Nasproti tem vestem se zatrjuje, da nameravata pašičevska in uzunovičevska skupina napad na sedanjo vlado. V vladnih radikalnih krogih se naglaša, da je tak aranžma nemogoč. Zanimivo je, da se je Marko Trifkovič po konferenci z Uzunovičem zelo dolgo razgovaljal z dr. Momčilom Ninčičem., ki tudi pripada centrumu radikalne stranke. aktualno, in stališče Male antante je ostalo absolutno nespremenjeno. Jugoslovanski in češkoslovaški zunanji minister sta podala svoje izjave v istem smislu, kakor g. Mitilineu. Jachymov, 16. maja. Včeraj dopoldne se je vršila zadnja seja Male antante, ki je trajala od pol desetih dopoldne. Razpravljalo se je predvsem o gospodarskih vprašanjih, ki se tičejo držav Male antante. O seji je bil izdan komunike, ki naglaša soglasno nazi-ranje zastopnikov vseh treh držav. Po seji so vsi trije ministri podali časnikarjem svoje izjave. Popoldne so delegati odpotovali v Prago, kjer jim je dr. Beneš priredil zvečer banket. Prihodnja konferenca Male antante bo spomladi leta 1928. v Romuniji. Vendar je sklenjeno, da se vsi trije zunanji ministri Male antante sestanejo jeseni v Ženevi o priliki jesenskega zasedanja Društva narodov. v Praga, 16. maja. (Izv.) Na banketu, ki ga je priredil zunanji minister dr. Beneš na čast dr. Marinkoviču in Mitileueu. je govoril dr. Beneš o delovanju Male antante in rekel, da ta zveza že sedem let s polno odgovornostjo vrši svojo težko in častno nalogo. Mala antanta se je vseskozi udeleževala pri gospodarski in finančni obnovi srednje Evrope. Vplivno je sodelovala pri vseh važnih vojaških vprašanjih, pri delu v Locarnu, in se vneto udeleževala dela Društva narodov za mir in za novo ureditev Evrope. To politiko miru in konsolidiranja bo Mala antanta nadaljevala. Če je bilo sedaj njeno glavno delo reševanje političnih problemov, pristopa sedaj k ureditvi gospodarskih vprašanj držav Male antante. Mitileneu je rekel; da je bilo začetkoma delo Malë antante predvsem defenzivno, da si osigura izpopolnjevanje pogodb. Za bodoče bo posvetila pozornost gospodarskim in kulturnim razmeram. Dr. Marinkovič je konstatiral, da se vezi v Mali antanti niso poslabšale, temveč da ona raste in je vsak dan močnejša. v Rim, 16. maja. (Tzv.) Vsi italijanski časopisi izredno na dolgo poročajo o konferenci Male antante po svojih posebnih poročevalcih, izogibajo pa se posebnih komentarjev. Edino Marinkovičev kratek govor in njegov molit o jugoslovansko-italijanslciji odnošajih, so označili kot znale šibkosti, češ da je Jugoslavija v albanskem sporu ostala popolnoma osamljena in da ne more računati nn ni kako podporo. Vprašanje državnega odbora. Belgrad, 16. maja. (Izv.) V političnih krogih se je danes z velikim zanimanjem načelo vprašanje volitev članov državnega od-lx>ra. 14 članov državnega odbora, ki bo štel 23 članov, bi imel izvoliti finančni odbor. 8 jih imenuje finančni minister z ukazom. Finančni minister je predsednik tega odbora. V nekaterih krogih se je danes raznesla vest, da bo ta vlada izvolila v državni odbor samo člane večine finančnega odbora. Opozicija ne bi prišla v ozir. Ta vest je pri opoziciji izzvala proteste. Naglašala je, da bi bila takšna rešitev ne samo nepravilna, ampak tudi nemogoča. V tem slučaju državni odbor ne bi odgovarjal svojemu namenu. Zdi se, da vlada še ni odredila jasno svojega stališča. KAZESKOPRAVDNI RED. Belgrad, 16. maja. (Izv.) Popoldne se je nadaljevala seja odseka zakonodajnega odbora, ki je razpravljala o kazenskopravdnem redu. Sprejeli so se preostali paragrafi z malimi stilističnimi spremembami. Na ta način je ves načrt kazenskopravdnega reda v odseku sprejet. Jutri bo seja plenuma zakonodajnega odbora. NOV ŠEF TISKOVNEGA URADA ZUNAs NJEGA MINISTRSTVA. Belgrad, 16. maja. (Izv.) Dosedanji ravnatelj belgrajskih »Novosti< Ljuba Hadži-Gjorgjevič je imenovan za načelnika tiskovnega urada v zunanjem ministrstvu. Svoje posle je prevzel danes. NOVE TELEFONSKE PROGE. Belgrad, 16. maja. (Izv.) Poštno ministrstvo izdeluje načrt novih telefonskih prog, ki bi vezale posamezna pokrajinska središča in mesta v celi državi. Zu te gradnje bi se i meh odobriti naknadni krediti. NABAVA PROMETNEGA MATERIJALA IZ POLJSKE. Belgrad, 16. maja. ( Izv.) Poljski poslanik Okenski je popoldne obiskal trgovinskega ministra dr. Mehmeda Spaha in se z njim dolgo časa razgovarjal o raznih vprašanjih, ki zanimajo obe državi in ki se nanašajo na posamezna trgovinska vprašanja. Med drugim sta govorila o nabavi raznega železniškega in prometnega materijala iz Poljske na račun prodanega in že odposlanega tobaka poljski rnonopolski upravi. SUŠAK — SVOBODNO PRISTANIŠČE? Belgrad, 16. maja. (Izv.) Pričakuje se, da bosta prometni minister general Milosavljević in trgovinski minister dr. Mehmed Spaho v kratkem odpotovala na Sušak, da se prepričata o možnosti proglasitve sušaške luke in Sušaka za svobodno pristanišče. V zvezi s tem se govori, da bodo splitski gospodarski krogi zahtevali, da se del splitskega pristanišča proglasi kot svobodna cona. IMENOVANJE. Belgrad, 16. maja. (Izv.) Trgovinski minister je podpisal naredbo, s katero se načelnik bančnega oddelka Milorad Zebič imenuje za člana nadzorstvenega odbora poštne hranilnice. Za njegovega namestnika je imenovan načelnik oddelka za zunanjo trgovino dr. Štai? mec. MEDNARODNI KONGRES DENARNIH ZAVODOV. Belgrad. 16. maja. (Izv.) Upravni odbor poštne hranilnice je sklenil poslati ravnatelja poštne hranilnice Milorada Nedeljkoviča v imenu poštne hranilnice na mednarodni kongres denarnih zavodov, ki se vrši v Stockhol-niu meseca junija. Napad na italijansko patruljo pri Št. Petru. v Trst, 16. maja. (Izv.) Sinoči ob 12 sta bila napadena ua cesti pri št. Petru miličnika Mužina iu Cicimbri, ko sla šla na patruljo. Ci-cimbri je dobil pet strelov v trebuh in osem v levo nogo. Mužinu pa je puška odpovedala in je zbežal, dočim se je Cicimbri branil do zadnjega. Napadalci so vpili v italijanskem jeziku: >Roke kvišku, ako vam je drago življenje.« Cicimbrija so v težkem stanju prepeljali v Postojno. Karabinerji, miličniki in vojaki preiskujejo sedaj ta napad. Tako poročajo o tem dogodku italijanski listi, Ali ima Vukičevič volivni mandat? 'i ZLIŽEVANJE MED PAŠIČEVCI IN RADIKALNIM CENTRUMOM: — KONFERENCE: UZUNOVIĆ-TRIFKOVIČ-NINČIĆ. Mala antanta obstoja in bo obstojala." IZJAVA ROMUNSKEGA MINISTRA MITILENEUA. ZAKLJUČEK KONFERENCE. Na nova pota. Nujnost razčiščenja med nami in Italijo. ! Nastas Petrovi« nastopa Vsa zadnja leta se je jugoslovanska zunanja politika naslanjala na eno glavno tezo: zveza z Italijo. Po dogodkih, ki jih je izzval znani tiranski pakt, sklenjen med Italijo in predstavnikom sedanje Albanije, pa je pri nas vsakomur postalo jasno, da je dosedanja zunanja politična smer doživela popolen polom. To je sedaj nesporno in motorično dejstvo. To dejstvo priznati, kakor je to naša uradna javnost tudi storila, pa je samo polovica tega, kar nam je po tem polomu treba storiti. Svoje razmere do Italije moramo sicer urediti, kakor to zahteva razmerje med dvema sosedoma, ki hočeta živeti m>-d seboj v znosljivih razmerah. Toda — kakor rečeno — to je še vedno samo polovica tega, kar je treba storiti. Druga važnejša naloga naše zunanje politike ima biti: iskati nove orientacije, novih potov. Vidimo, da je naša zunanja politika začela energično delati v tem pravcu. Odmev te nove orijentacije prihaja v našo javnost že iz evropskega časopisja, med katerim zavzema nemški tisk prvo besedo v tej stvari. Dela se za zbližanje med Nemčijo in Jugoslavijo, kakor se je pred časom to zbližanje započelo med Nemčijo in Francijo. Zato pa italijansko časopisje ne preneha s svojim razdraženim pisanjem proti nam. Za sedanje in bodoče smernice naše politike je značilno držanje belgrajskega časopisja, čegar večji in močnejši del piše brez dvoma v smislu intencuj sedaj vladajočih strank. Nedeljska radikalska »Samouprava« prinaša zanimiv uvodnik, ki v njem najprvo pojasnjuje našo dosedanjo zunanjepolitično smer ob strani Italije ter nato pravi: »Na žalost se naša pričakovanja niso izpolnila. Z vsakovrstnim postopanjem in presenečenji, a posebno z nezaslišano predrznim obnašanjem inspiriranega italijanskega časopisja napram naši državi je od italijanske strani bilo pokazano pravo razpoloženje Italije do naše države. To razpoloženje je imelo ogromen vpliv na razpoloženje širokih mas našega naroda do Italije. Iz vsega tega je vzklila politična atmosfera, v kateri je težko celo samo pomisliti na obnavljanje tistih in takih odnosov med Italijo in našo državo, kakršni so bili do italijanskega prepada v Tirani... To je politična stvarnost, pred katero ne smemo mižati. V takih razmerah je naravno, da se pogledi naših državnikov in politikov pričenjajo upirati v drugo stran. Mi, hvala Bogu, danes nismo v položaju, v kakoršnem smo bili za časa grofa Goluchowskega... V sedanjem položaju moremo čisto lepo priti do trgovinskih odnosov tudi z drugimi državami. Med temi se na prvem mestu nahaja nova, svobodna in demokratska Nemčija. Tudi geografski položaj, proizvodnja obeh dežel in mnogi drugi interesi nas vodijo na tesno gospodarsko sodelovanje z Nemčijo... Ta na obeh straneh spontani pokret ima vse potrebne pogoje, da se pretvori v živo in srčno stvarnost, na ogromno korist obeh narodov. Samo ob sebi se razume, da bo oživo-tvorjenje tega pokreta, vsaj v začetku, naletelo na gotove tehnične težkoče. Toda s pravo dobro voljo na obeh straneh se te težkoče dado lahko obvladati. V vsakem slučaju ima naš narod dobrih razlogov želeti prijateljstvo z narodom, ki svojega razpoloženja do drugih narodov ne odmerja po svojih šovinističnih in megalomanskih težnjah, ampak po pravih in trajnih interesih realnega življenja. S takim narodom bo naš narod mogel živeti v popolni harmoniji, ne le na gospodarskem, ampak tudi na političnem polju ... Po čudnem naključju naš narod danes po devetih letih po končani svetovni vojni mora imeti iste skrbi, ki jib je imel za časa vladanja grofa Goluchowskega na Dunaju, ter da se brani pred istotako brezvestnim in neskru-puloznim časopisjem, kakršno je svoječasno bilo dunajsko in peštansko. Pred to usodo se danes ne bomo umaknili, kakor se nismo umaknili v preteklosti. Vendar pa bi Evropa mogla in morala ostati brez potresov, ki jih ji pripravljajo ekstravagantne poteze italijanske politike ...« To čisto odkrito pisanje vladnega lista pomeni: Prelom s preteklostjo — na nova pota nove bodočnosti. Preteklost je Italija, bodočnost Nemčija. Po novih potih koraka naša zunanja politika. Zopetno francosko-angleško zbližanje. Predsednik Douinergue in minister Briand v Londonu. v London. 16. maja. (Izv.) Predsednik francoske republike Douinergue in zunanji minister Briand sta danes dospela sem v spremstvu waleskega princa. Na kolodvoru ju je sprejel kralj v spremstvu članov kraljevske rodbine, predsednik Baldwin in zunanji minister Chamberlain. Po sprejemnem pozdravil so se odpeljali v palačo BUckingham. kjer jih je sprejela kraljica. 25.000 DOLARJEV - KDOR NAJDE FRANCOSKA LETALCA. v Newyork, 16. maja. (Izv.) Rodmann Wanemaker, ki financira polet letalca Ryrda lz Newvorka v Pariz, je razpisal nagrado 25.000 dolarjev za onega, ki bi dognal, kje se uahajata Nungesser in Coli Belgrad, 16. maja. (Izv.) Po vesteh iz do- : bro informirane strani je zunanji minister dr. I Voja Marinkovič izrazil željo, da bi se sestal j z našim poslanikom v Rimu Milanom Rakl-čem. Pričakuje se, da bo Rakič te dni prišel j v Belgrad in Marinkoviča podrobno obvestil o trenutnem položaju v Rimu. Voja Marinkovič želi, da bi pri tej priliki podrobno tudi ustmeno proučil ves položaj v vprašanju odnošajev med nami in Italijo in da bi se o tem posvetoval z našim rimskim poslanikom. Zelo verjetno je, da se bo Rakič ob priliki svojega bivanja v Beigradu odpeljal v Vrnjice h kralju, da bi ga podrobno obvestil o današnjem stanju odnošajev med nami in Italijo. Sestanek Marinković-Rakić bi se vršil takoj po Ma-rinkovičevi vrnitvi iz Jachymova, in sicer še koncem tega tedna. Mnogi politični krogi niti ne izključujejo možnosti, da bi se Rakič in Marinkovič že nekje spotoma med Jachymo-vim in Belgradom ue sestala. Italijansko-albanska solidarnost. TIRANSKI PAKT SE IZVAJA. Rim, 14. maja. (Štefani.) Dne 26. aprila 1927 sta šef italijanske vlade in albanski poslanik v Rimu izmenjala note. V želji slovesno poudariti solidarnost in popoln sporazum o vseh medsebojnih vprašanjih, ki izvirajo iz dne 27. novembra 1926 v Tirani sklenjene prijateljske in varnostne pogodbe ali ki se morajo nanašati na vsak slučaj srečnih razmer med obema vladama, sta italijanske in albanska vlada s tem sporazumno izdali naslednjo izjavo: Vladi Italije in Albanije izjavljata, če bi bili skupno ali posamič od ene ali več velesil povabljeni na pogajanja, ki bi se tikala tolmačenja ali izvedbe tiranskega pakta ali udeležbe tretjega pri tem paktu ali ki bi Se v vsakem slučaju tikala razmerja med Italijo in Albanijo, da bi nobena obeh vlad ne pristala na taka pogajanja, ne da bi se v tem oziru med Italijo in Albanijo poprej dosegel popoln sporazum in Istočasna udeležba obeh delov pri teh pogajanjih. v Rim, 16. maja. (Izv.) K objavi izjave italijanske in albanske vlade glede tiranske pogodbe prinaša >Corriere della Sera« komentar, v katerem ugotavlja, da je samo slučajno bila podana izjava v času, ko se je vršil seslanek Male antante. To pa je mnogo koristilo, ker je bila tiranska pogodba glavni predmet konference v Jachymovu. Ce bi Jugoslavija poskušala z Albanijo sklepati kake dogovore, je Albanija obvezana obvestiti o tem Italijo. Izjava, katere važnosti ni podcenjevati, ima namen preprečiti vsak poizkus, da bi se ponovno razpravljalo o tiranski pogodbi. Zahteve angleškega, francoskega in nemškega tiska, naj se da tiranski pogodbi kak placet evropskih držav, so dosegli čisto nasproten efekt. Pred monarhistično vstajo v Grčiji? Belgrad, 16. maja. (Izv.) Iz Grčije prihajajo posredne vesti, da je na Grškem političen položaj zelo resen. Po teh vesteh se nahaja vlada v krizi. Do formalne krize sicer še ni prišlo, vendar se pa zunanji minister Mihalokopulos ne bo mogel na svojem mestu dolgo obdržati, ako se Politis ne imenuje za poslanika v Parizu. Iz Strumice prihajajo vesti, da pripovedujejo potniki, ki prihajajo z grške meje, da je vsak trenutek pričakovati izbruha revolucije radi obnovitve monarhije. V okolici Pireja je prišlo do oboroženega spopada med monarhieti in vladnimi četami. Nadalje zatrjujejo potniki, da se je povrnil bivši grški kralj na Grško in da ga povsod iščejo. Na otoku Samos je po pripovedovanju teh potnikov izbruhnila vstaja. Prebivalci zahtevajo aase samostojnost. Angleško-ruski konflikt. v London, 16. maja. (Izv.) >Times« poročajo, da preiskave v poslopju ruske družbe »Arkoš« še niso dosegle svojega namena. Državniški dokumenti, katere pogrešajo, «so bili spravljeni v posebnem zavitku.' v London, 16. maja. (Izv.) »Tinies« pišejo, da zaplenjeni dokumenti dokazujejo, da je brezdvomno obstojala poslovna zveza Sovjetske Rusije z Londonom, katere namen je bil, organizirati mednaroden nastop, ki naj bi se ž njim zrušila sedanja državna ureditev. Na razpolago je popolnoma jasen dokazilui material o zvezah med Angleži in ruskimi komunisti v Angliji in drugih državah. v London, 16. maja. (Izv.) Generalni tajnik strokovnih organizacij je ministrskemu predsedniku poslal pismeni protest radi preiskav v prostorih ruskega trgovinskega zastopstva, v katerem izjavlja, da bo ta korak imel škodljive posledice na odnošaje med obema državama. v Ženeva, 16. maja. (Izv.) Vodja ruske trgovinske delegacije v Londonu Kinčuk je izjavil časnikarjem, da hišna preiskava v prostorih ruske trgovinske delegacije v Londonu in ruske zadružne zveze stoji v ostrem nasprotju z določili angleško-ruske pogodbe iz 1. 1921. Rekel je, da mu niso znani vzroki, radi katerih se je preiskava začela. Našli niso nobenih dokumentov, ki bi bili lastnina Fo-reign Office-a. Dogodki na Kitajskem. USPEH SEVERNE KITAJSKE ARMADE, v Pariz, 16. maja. (Izv.) »Information« javlja iz Pekinga, da so nacionalistične čete prestopile reko Jangcečiang in pričele bitko s severno armado. Severna armada je občutno porazila Čangkajšekove čete. AMERIKA TN KITAJSKA, v Washington, 16. maja. (Izv.) Novi zunanji minister nankinške vlade je predlagal Ameriki, Jutrov> člankar še vedno pogreva Obrt. no banko. Pripoveduje o zaslugah Franchetti ja in esdeesarskih zadrug, ki so jih baje imele da se osnuje podružnica v Ljubljani. V res. niči pa so se naši tedanji ministri ravno na pobudo gg. Ogrina in Rojine še posebno za. vzeli za stvar ter že nekaj dni pred ustanov, nim občnim zborom dosegli pri ministru n trgovino in industrijo kot glavnem delničarju da se je osnovala podružnica v Ljubljani. Da. lje se poudarja v članku, da nimata Ogrin in Rojina dovolj delnic. Čudno je, da bi ne mogel biti pravilno izvoljen Ogrin, ako je načel nik več zadrug, ki imajo dovolj delnic, ali pa n. pr. Rojina, če ima delnice tvrdka Rojina iu Comp. Ako pa je temu tako, se prav lahko zgodi, da puste prizadete zadruge lepo zapastl delnice, ker res ne vemo, kakšen pomen na ima, da so zadruge samo denar izdale za del. niče. Glede uredništva pa, ki ga misli našla, viti g. Franchetti, mislimo, da bo imela bese. do tudi belgrajska centrala. Pošteno so poteg, nili tudi delničarje iz mariborske oblasti. Beigradu se je sklenilo, da morajo biti med 7 člani cenzorskega sveta 3 iz mariborske oblasti. Sklicali ste občni zbor štajerskih del. ničarjev in izvolili dva člana, kasneje pa ste v Ljubljani enega spustili. Morda tudi to pc zaslugi Ogrina in Rojine? Kar se tiče onega uradnika zbornice, k; je dobil kot član pri pravljalnega odbora banke nalogo, naj sporoči TIO zbornici v Ljubljani, da imenuje osebo za glavni odbor banke, po naših infor-macijah tega naročila ni izročil na'pravfn mestu. Ker so Franchetti in njegovi izvoljenci prevzeli težko nalogo bankirjev bodoče Obrt-ne banke, pričakujejo obrtniki od njih cene nih kreditov, toda ne po 10 ampak po 8% oziroma še nižje, kakor se je Franchetti lahko sam na občnem zboru prepričal. Kredit gre svojo pot brez ozira na politiko. Razdor med demokrati v Sloveniji. Poročali smo že, da je krajevna SDS or ganizacija v Sv. Krištofu pri Laškem prestopila v Davidovičevo demokratsko stranko. Tudi krajevna organizacija Laško se pripravlja za prestop. V zvezi s tem smo objavili obupno pismo tajnika SDS dr. Rapeta na krajevno organizacijo SDS v Sv. Krištofu, naj izjavi, da ni prestopila k Davidoviču. Pri tem je po krivdi tiskarskega škrata izostala v pismu ena vrstica, kar moti razumevanje. Zato začetek dr. Rapetovega pisma še enkrat točno po ori ginalu objavljamo: »Na vaše cenjeno pismo z dne 7. tega meseca mi je čast usludno Vam sporočili, da je laž, da bi imel dr. Roš polno moč za pristop K. O. Laško v stranko g. Da-vidoviča, to pa iz edinega razloga, ker g. dr, Roš o tej stvari ni razgovarjal z g. ministrom der. Žerjavom, ampak je v Celju govoril s ta-mošnjimi svojimi prijatelji, voditelji SDS (dr Kalan, Prekoršek itd.) in jim skušal dopovedati, da bi bila združitev z Davidovičevci pametna. Lakota v Hercegovini. Dopisnik belgrajske >Poli1ike« objavlja svoje vtise o groznem trpljenju hercegovskega ljudstva. Šolski otroci prosijo za milodare. Učitelji prosijo v njihovem imenu na vse kraje, da izprosijo kako pomoč za obleko, Vdove-gospodinje in revnejši gospodarji so od prodal i po zadnjo kravo, zadnjo kozo, da celo zadnjo kokoš, da so vsi kupili najskrom nejše hrane. Sedaj nimajo ničesar. Revnejše prebivalstvo že od novembra ne uživa človeške hrane. Cele vasi se hranijo s hrastovim listjem in skorjo. Beda je nepopisna. Narod prenaša svoje gorje z občudova nja vredno potrpežljivostjo. Tudi v vaseh, kjer so tako rekoč vsi v agoniji, poročevalec ni opazil dragega kot vdano trpljenje. Narod ve, da se bo težko našel kdo, ki bi pomagal-Le na monopol sko upravo se reveži jeze. Jeze se, da jim ne dovoli saditi tobaka, kolikor ho ga sadili nekdaj, jeze se, ker jim ga preslabnl plačuje. Še poprej, ko so sadili veliko vei tobakovih sadik in dobro pridelali, je naro tod prav za prav vedno bil b?den, sedaj ko se je ta dohodek skoro posušil, umira Hercegovina od pomanjknnjn in lakote. Te razmere niso častne za našo državol Kaj se godi đoma Potresna katastrofa v Srbiji. PEVO POROČILO. Ljubljana. V nedeljo 15. maja je seizmograf t zavodu za geodinamiko na univerzi v Ljubljani »zmmoval potres ob 3. uri 48 minut 24 sekund zjutraj na razdalji 460 km. Sunek je bil Se precej močan. Maksimalno gibanje zemlje je znašalo 850 mikronov z maksimalnim pospeškom 2 mm. Takoj nato ob 4. uri 13 minut 12 sekund je bil zabeležen manjši sunek na isti razdalji z maksimalnim gibanjem 30 mikronov. Zagreb, 15 maja. (Izv.) Včeraj zjutraj ob 8. uri 48 minut 13 sekund so zabeležili seizmografi goofizičnega zavoda začetek močnega potresa v oddaljenosti 390 km v jugovzhodni smeri od Zagreba. Področje obsega Belgrad, najmočneje pa v okolici Lazarevca. še močnejši potres je bil ob 4. uri 12 minut 59 sekund. Po telefonskih vesteh belgrajskega seizmološkega insituta je bilo skupno 16 močnejših iu več manjših potresov. V BELGRADU. To je bila prva vest, ki so io o potresu objavili zagrebški listi. Podobno, a podrobneje popisujejo potresne sunke belgrajski listi. Predvsem je treba ugotoviti, da kljub percejšni moči in razsežnosti potres ni zahteval nikake človeške žrtve. Tudi nobene druge večje nesreče se ni zgodilo. Pač pa je v belgrajskem mestu veliko manjših poškodb, ki so napravile nekaterim posestnikom velike neprilike in škodo. Po belgrajskih poročilih se je začela vrsta potresnih sunkov ob 3. uri 50 minut. Potresi so trajali do 11. ure dopoldne. Le šest potresnih sunkov pa je bilo takih, da jih je prebivalstvo čutilo. Najmočnejši je bil prvi sunek, ki je trajal polnih 9 minut in 36 sekund. Ta sunek je takoj izzval veliko razburjenje in strah med belgrajskimi prebivalci. Ljudje so v spalnih oblekah drvili na ulico. Najbolj so se seveda bali stanovalci velikih palač in več nadstropnih visokih hiš. Vse mestne ulice so bile polne prestrašenih in zbeganih ljudi. Zlasti Kalimegdan je bil ves živ. Velike škode ni bilo. Na mnogih hišah so popadali dimniki. Ponekod so počili navpični zidovi, drugod stropi, opeka je marsikje popadala s streh na tla. Ljudje so se umirili šele popoldne, ko je seizmološki urad objavil, da je nevarnost minula. URADNO POROČILO. Seizmološki urad je o potresu poročal: Do devetih dopoldne so aparati zaznamovali dva in dvajset potresov v raznih daljavah, od katerih je bil najbližji v oddaljenosti 10 km in najoddalje-nejši osemdeset kilometrov jugozapadno od Belgrada. Deset sunkov je bilo mogoče čutiti brez aparata. Do 12. ure 20 minut so aparati zaznamovali še osem potresnih sunkov. Z ozirom na izkušnjo, da so se slični potresni sunki doslej pojavljali v istem časovnem razmerju, bi mogli sklepati, da se bo serija lahkih potresov še nadaljevala najbrže ie nekaj mesecev. Tudi seizmografska postaja v Sofiji je zabeležila zjutraj ob 4.'uri 48 minut katastrofalen potres, ki ima pričetek kakih 300 km od Sofije. PANIKA MED PREBIVALSTVOM. Okoli 4. ure zjutraj, torej ob času ko se najslajše spi, je bil cel Belgrad na nogah in izven svojih stanovanj. Ulice so izgledale kot da bi vsi Belgrajčami znoreli. Možje in žene so bili v spalnih oblekah, otroci skoro nagi so jokali in kričali med množico. Ko so se ljudje že deloma pomirili in so se mnogi že porazgubili po svojih stanovanjih, je ob ïetrt na pet nov močan simek povzročil ponovno razburjenje. Razumljivo je, da je bil ta novi strah veliko hujši, ker je vsakdo mislil, da pride naj- S. Montanus: Ali more biti katoličan predsednik Zedinjenih držav? Amerika se pripravlja na predsedniške volitve. V taki važni volivni dobi še stric Samova polževa kri valovi in kipi kakor mošt v sodu. Razni dolarski magnati, katerim gotovo ni vseeno, ali bo zmagal republikanec ali demokrat v takih burnih političnih časih taj radi zapro svoje tovarne, ali vsaj omeje obrat, deloma, da se lahko popolnoma posvete volivni kampanji, deloma in še bolj pa zato, da bi delavstvu pokazali, tako in še slabše bo, če boste volili demokrata. Oni so namreč izvečine republikanske stranke, ki je stranka kapitalistov. Predstojcče predsedniške volitve duhove še posebno razburjajo. S sedanjim predsednikom C o o 1 i d g e m široka javnost ni več zadovoljna. Ko je za Hardingom avtomatično zasedel prestol Zedinjenih držav, si je s svojo karakteristično, naravnost proverbijalno mirnostjo in molčečnostjo pridobil simpatije, kar mu jc po suplenturi prineslo izvolitev. A te, na senzaciji temelječe simpatije so se polagoma začele zgubljati, zlasti, ker je ponovno ludi takrui molčal, ko bi ljudstvo rado, da bi bil govoril. Včasih je pa spregovoril, ko bi bilo ljudstvo rajši videlo, da bi bil molčal. Zlasti so mu mnogi zamerili, ker je podpiral hujše. Od tedaj ljudstvo sploh ni več mislilo na povratek v stanovanja. Le najpogumnejši so šli po obleko. Nekateri so pa kar na dvorišča znosili postelje in tam spali naprej. Pa ti so bili le redki. Ogromna večina je ob zori hodila po belgrajskih ulicah oblečena na pol, začudena in prestrašena v pričakovanju novih groznih dogodkov. Raznesle so se govorice, da najsilnejši sunek še sledi. Zvečer je bilo na univerzi predavanje, ki ga je šef seizmografskega zavoda gosp. Mihajlovič naznanil že nekaj dni poprej. Humorističui Belgrad si je izmislil, da je gosp. Mihajlovič nalašč izzval potres, da mu je napravil reklamo za predavanje. POTRES V NOTRANJI SRBIJI. Brzojavi poročajo o potresih v mnogih krajih vse okolice Belgrada in notranje Srbije tako iz Velikega Bečkereka, Vinkovcev, Smedereva, Aran-gjelovca, Topole, Rudnika, Gornjega MiČanovca, Mladenovca, Aleksandrova, Kruševca, Kragujevca, Valjeva in Sarajeva. 0 škodah poročajo iz Mionic, Lazarevca Cačaka in Vrnjca. Podobno ozir. približno tako kot Belgrad je čutil potres seveda tudi Zemun. 0 večjih poškodbah hiš, zlasti javnih zgradb, govore poročila iz Kragujevca. Ves gornji del tega mesta je težko prizadet. Palača oblastnega odbora, v kateri ima svoje urade sodišče, veliki župan, finančna uprava in druge oblasti, jo zelo razpo-kana in drugače poškodovana. Istotako je kolodvor v Kragujevcu zelo razpokan. MILAN0VEC PORUŠEN. Večje žrtve je zahtevala katastrofa v Mila-novcu in Rudniku. Tam je prebivalstvo komaj pozabilo potres iz leta 1922., je že prišel zopet in močnejši kot tedaj. V Rudniku je več hiš taiko razrukanih, da jih sploh ni mogoče več popraviti. Stropi so se udrli v skoro četrtini hiš, omet in opeka sta zasula stanovanja in sobno opremo. Vse javne zgradbe so težko prizadete. Milanovec je še v hujšem položaju Tam jo hiša, kl je ostala cela, le še izjema Veliko pa jih je, ki so popolnoma propadle, največ je takih, da v njih ni mogoče stanovati in jih tudi popraviti ni več mogoče Le nekaj je še takih poslopij, ki bodo uporabna če se takoj izvrše potrebna popravila. Prebivalci Milanovca izpod razvalin vlečejo posamezne kose svojih oblačil in opreme ter si pod vedrim nebom pripravljajo taborišče. Po ulicah, dvoriščih, na polju in vrtovih stoje postelje in druga oprava, tako da izgleda, kot splošno preseljevanje. ČLOVEŠKE ŽRTVE. Žal, da je v tem mestu potresna nesreča zahtevala tudi človeške žrtve. Neki vojak je tedaj, ko se je vojašnica začela tresti, skočil iz drugega nadstropja. Polomil si je nogi in poškodoval hrbtenico. Tudi nek drug vojak je dobil tako težke poškodbe, da leži v bolnici. Devet vojakov je lažje ranjenih. V vasi Dolnja Vrbava je v ruševinah poginilo precej živine. V neki hiši je rušeči se 1 rop ubil troje otrok: dva fantka in eno dekletce. V Belem Polju so trije smrtni slučaji, ki jih je povzročil potres. KRALJ OBISKAL POŠKODOVANE KRAJE. Belgrad, 16. maja. (Izv.) Za potres, ki je bil včeraj v Belgradu, se je zanimal tudi kralj. Dvorna pisarna se je včeraj in danes informirala o položaju posebno tistih, ki so trpeli vsled potresa:. Tekom današnjega dneva je kralj odpotoval iz Vrnjic z avtomobilom in obiskal mesta, ki so trpela vsled potresa. Mnogim poškodovancem je osebno pomagal z denarjem. Pocloiraite naše dijake. pristop Amerike k svetovnemu razsodišču. To in še marsikaj drugega je dalo povod, da je široka javnost začela misliti na »čenčanje«, na spremembo. Da, ne samo na drugega moža, ampak tudi na moža druge stranke mnogi mislijo. Kajpada « pride samo demokratska stranka kot druga najmočnejša resno v poštev. K sreči ima demokratska stranka kandidata za to mesto, ki nima samo simpatij svoje stranke na svoji strani, temveč tudi mnogih republikancev. To je njujorški guverner Alfred S m i t h. Da ga republikanska stranka kot taka ne bo podpirala je jasno. To bi bilo proti njenim načelom. Celo Washington ali Lincoln bi propadla, ko bi prišla nazaj in kandidirala kot demokrata. Dobro stranke je tako republikancem kot demokratom suprema lex, najvišje počelo. Če bi tedaj Smith ne imel druzega zadržka na sebi kot da je demokrat, bodo republikanci kot stranka z vsem svojim mogočnim aparatom, zlasti z vsemogočnim dolarjem proti njemu. Toda on ima poleg tega še en razdiravni zadržek proti sebi in ta je, da je katoličan. No, ko bi bil samo rojen katoličan, bi ne bilo še nič hudega, taki imajo še širšo vest, če je sploh kaj imajo, kot razni protestanti in verski brezbarvneži, ki so doslej vladali ameriški kolos. A on je nc samo povprečen, temveč izrazito praktični katoličan. Praktičen in šc izrazito praktičen katoličan, pa predsednik Zedinjenih držav, to je nekaj nezaslišanega. Kaj tacega šc ni bilo v zgodo- Otvoritev nove podzemelske lame. St. Jurij pri Grosupljem, 15. maja. Noša zemlja hrani v sebi še nešteto neodkritih in neizrabljenih zakladov. Zlata res da nima. S tem se ponašajo drugi bolj blagoslovljeni narodi, če je zlato sploh blagoslov. Toda podzemskih čudes ima naša zemlja v izobilju, kakor majoka-teri kos svetovne oble. Kdo izmed izobraženih ljudi ne pozna svetovnoznane postojnske jame? Vendar ta naša jama — biser slovenske zemlje — ni več naša. Pohlepni tujec nam jo je šiloma iztrgal. Slovenci pa moramo imeti za to na vsak način nadomestilo. Ali je tudi dobimo? Zaupajoč na zvezdo jasno boljSjh dni — pač. Kajti pretekla nedelja, dne 15 t. m. nas je popeljala v nov podzemski svet. Ce nas ne varajo upi, dobimo prav ekvivalenten nadomestek za izgubo, 'ki nam jo je prizadel zemlje lačni pohlepni tujec. Otvoritev podzemske jame pod Taborom, v občini št. Jurij pri Grosupljem, je bila naravnost impozantna. Slovenci pričenjamo samim sebi v čast vsako delo z Bogom. Tako se je zgodilo tudi v nedeljo. Staroznamenita cerkvica na Taboru s pristno trdnjavo še iz turške dobe, ki je čuvala celo okolico, ni mogla sprejeti vseh neštetih vrst, ki so se zgrinjale na ta res oč^rujoč kraj. — Od blizu in daleč so prihajali gostje ogledat podzemska čudesa, ki jih hrani tamošnji po naravi kraški svet. Poznali smo jamo »Ledenico« že pred več nego 30 leti. Lansko leto pa je mlad 13 letni pastir odkril vhod v novo jamo. Po prizadevanju in trudu mnogoletnega župana, sedanjega poslanca oblastne skupščine Jos. Pe r m e t a je bilo storjeno vse, da postane bajni podzemski svet pristojen tudi drugim ljudem. Delu in trudu časti Ne gre samo za košček rodne zemlje. Gre za lepoto slovenske zemlje sploh. A ta lepota je tu; je dana, dasi ni še — a bo izrabljena. — Na tisoče obiskovalcev je prišlo to nedeljo v preprijazni gozd pod cerkvijo na Taboru občudovat podzemsko krasoto. Nič zato, da pot še nj docela nadelana, pristop za enkrat le za silo utrt. Da smo Slovenci bogati kakor nismo, vse drugače bi mogli in znali izrabiti kras svoje zemlje. Toda začetek je storjen. Kdor je videl — čeprav po nekolikem trudu — tiste lepe kapnike stalaktitov in stalagmitov v novi — »Zupanovi jamic, blesketajočih se ob svitu acetilenskih svetiljk in sveč, bo Se rad in zopet pohitel občudovat lepote, ki jih hrani naša zemlja v sebi. Koliko tisoč nas je bilo? Morda štiri, morda pet ali še več tisoč? Kdo bi jih mogel prešteti. Saj je dala sama Ljubljana gotovo več nego tisoč posetnikov iz vseh krogov. Jamo je posetil med drugimi tudi g. dvorni svetnik dr. Fer-j a n č i č v spremstvu obl. poslanca, župana Per-■meta. Vsi pa so bili soglasnega mnenja, da krasni kapniki prav nič ne zaostajajo za onimi v postojnski jami. Seveda, mnogo bo treba še truda in dela, mnogo denarnih žrtev, da se ta podzemski svet uredi in napravi pristopen vsakomur. Kajti danes je treba še dokaj bravure, da moreš dospeti do podzemske lepote iz sveta čudes. Vse to pa ni oviralo tisočev obeh spolov, mladih in starih, da bi ne prodirali v osrčje matere zemlje. Cel hrib je živel v lepem pomladnem dnevu. Od turških navalov gotovo še ni videl toliko tisočev zbranih na sebi. Upamo, da jih bo videl še. Vsa javnost pa naj dela na to, da bomo tudi v stvari podzemskih čudes postali za enkrat neodvisni od tujca — Italijana. Započeto delo po ustvaritelju poslancu Per-metn se mora nadaljevati in končati s popolnim uspehom. Fr. K—n. Spomladanski mrazovi. V noči od 11. do 12. maja je mraz uničil v ljutomerskih vinogradih okroglo 15% letošnjega pridelka. Popolnoma so pozeble spodnje lege, znatno tudi srednje, šparoni semtertje celo v najvišjih legah. Ker je bilo zaroda povprečno letos le okroglo 80% normala, bo škoda po mrazu tem bolj občutna. V vsem okraju je popolnoma pozebel fižol, kumare in buče. Vse to se mora vnovič sa- vini Unije In kar še ni bilo, to se smatra dejansko za nemogoče. Nihče ne taji, da je teoretično mogoče. Vsak ameriški državljan, brez ozira na versko prepričanje po ustavi lahko zasede predsedniško mesto. A nekaj druzega je teorija, nekaj druzega praksa. Kako to dvoje v našem slučaju v sklad spraviti, to je za Amerikance še vedno odprto vprašanje. Ni prvič, ko se Smith imenuje med predsedniškimi kandidati. Vsakokrat se je z njim pojavilo tudi vprašanje: More li katoličan dejansko biti predsednik? A doslej je na to vprašanje odgovarjala le katoliška in mala politika. Višja in najvišja politika, ki njegove kandidature ni resno vzela, se z njim ni ba-vila. Topot je stvar drugačna. Smith je prav resen kandidat, zato je tudi to vprašanje postalo resno, tako da niti višja politika ne more mimo njega. Z ozirom na možnost njegove zmage, je njujorški advokat Kari C. Marscha naslovil na Smitha javni poziv, naj izjavi, jeli misli, da more biti prepričan katoličan obenem popolnoma lojalen ameriški državljan in v slučaju, da postane predsednik, prepričan branitelj ameriških državljanskih svobodščin in svetinj. Apclant sam, ki se izdaja za dobrega poznavatclja prava katoliške cerkve in njenega nauka o razmerju med cerkvijo in državo, dokazuje na podlagi istega, da se lojalen katoličan in lojalen ameriški državljan, še bolj pa predsednik, izključujeta. Na ta poziv Smith obširno odgovarja v »odprtem pismu-'. У uvodu se apclantu za-; diti. Istotako je silno trpel krompir in konusa. Koruze bo treba približno eno petino vnovič saditi. Posestniki in viničarji so radi tega tembolj prizadeti, ker so si radi lanske slabe letine morali krompir in fižol odtrgati od ust, da so ga imeli za seme. Silno so tudi trpele detelje, rdeča in črna, ki so bile letos izvanredno lepe. Radi mraza eo se popolnoma- vlegle in je predčasna košnja nujna. Državna pomoč bi bila nujno potrebna, škoda pa naj se preceni radi odpisa davkov. Iz litijske okolice nam pišejo: Dne 1. maja je toča po kumskih in šentlamberških hribih napravila mnogo škode. Pod Sv. Goro je uzgala neko gospodarsko poslopje. — Dne 12. maja je močna slana napravila zelo veliko škodo. Toplomer je kazal pol pod ničlo. Dne 13. t. m. je na Kumu zapadel sneg. Naznanite škodo, ki jo je napravila slana. Slana je zadnje dni prejšnjega tedna napravila po vseh krajih, osobito pa v mariborskem ogromno škodo. Krompir, fižol, koruza in druge rastline na polju so tako uničene, posebno po nižjih legah, da bo treba njive znova preorati. Mnogo so trpeli vinogradi, hmeljski in drugi nasndi. Strokovnjaki trdijo, da je tudi rž tako pošikodovana, da letos ni upati na kako letino. .Megla in mraz sta baje uničila nastavek zrnja. Ker na kako podporo pri sedanjih žalostnih razmerah sploh ni misliti, svetujem gg. županom in občinskim tajnikom, da takoj naznanijo okrajnemu glavarstvu in tudi davčnemu okrajnemu oblastvu, da je mraz uničil v občini vsem posestnikom te in te poljske sadeže, vinograde itd. Naznanilo mora biti poslano davčnemu oblastvu in ne davčnemu uradu. Po zakonu mora dobiti davčna oblast tako naznanilo vasj v 8 dneh, ko se je škoda opazila. V vlogi je treba navesti, naj davčna oblast vpošteva škodo, povzročeno po mrazu, pri odmeri davkov. Priporočam pa, da naj gg. župani ne zamudijo 8 dnevnega naznanilnega roka. Obene/in priproročam, da posestniki, katerim jo n. pr. slana popolnoma ali pa vsaj v veliki meri uničila vinski pridelek, tudi sami prijavijo davčni okrajni oblasti nastalo škodo. Vloga naj ee glasi: >Davčno okrajno oblastvo v Mariboru. Naznanjam, da mi je mraz v času od..... do ..... 1927 uničil v mojem vinogradu parcel. štev.....letošnji pridelek tako, da ne bo leto« prav nobenega dohodka iz vinograda (ali pa: pridelek je uničen od 50—80%). Prosim, da se ta moja prijava upošteva in se mi odpiše zemljiški davek ter se ogromna škoda, ki me je zadela, upošteva tudi pri dohodnini; ker letos ne bo iz vinograda uiti toliko dohodkov, da bi bili kriti stroški obdelovanja. Datum. Podpis. Potrdilo občinskega urada.« Opozarjam pa še enkrat, da je treba ta n» znanila naznaniti takoj in tako, da dobi davčna oblast to prijavo vsaj 8 dni potem, ko je nastala, škoda. Franjo Žebot, narodni poslanec. Velik požar v 3areninskem dolu V ponedeljek okrog 3. ure zjutraj je nasta} velik požar v Jareninskem dolu. Goreti je pričelo s slamo krito gospodarsko poslopje posestnice Marije Gornik. Ker ni nikjer v bližini gasilnega društva, se je ogenj naglo širil in predno so pozvali potom najbližnjega telefona, ki je skoro 1. uro oddaljen od kraja požara, mariborsko gasilno društvo, je bilo že celo poslopje v plamenih. Mariborski gasilci so bili obveščeni okrog 5. ure in v Ne samo za birmance temveč tudi za botre in botrice je najbolj ugoden nakup oblek, modnih potrebščin itd. — ker je znano vsem — samo pri tvrdki DRAGO SCHWAB, LJUBLJANA. hvaljuje, da mu je dal priliko javno dokumentirati lastno brezpogojno lojalnost napram državi, kakor tudi nereservirano lojalnost dvajsetih milijonov katoličanov, ki jih z njim vred sumniči reservirane nelojalnosti. Predno preide k zavračanju posameznih točk, odkrito izjavi, da se je kot lajik v načelnih vprašanjih glede medsebojnega razmerja cerkve in države, zlasti v Ameriki, orientiral pri poklicnih strokovnjakih, da mu nasprotnik kot rutiniran jurist ne bo mogel očitati, češ, da so mu tozadevna načela neznana. Namenoma da je konzultiral samo take, o katerih pravem cerkvenem mišljenju nc dvomi in katerih ameriški patrijotizem je nad vsak dvom vzvišen. Do zob oborožen z načelnim znanjem in bogat na osebnih skušnjah začne drobiti nasprotnikove dokaze drugega za drugim, dokler jih ne razblini v nič. Predolgo bi bilo mu dobesedno slediti in za Evropcjca, ki ne pozna ameriških razmer, jc tudi marsikaj nc-umljivo. Glavna vsebina, brez ameriških ro-i kavic povedana, bi bila sledeča: Vi, Mr. Marshal, ste katoliški nauk o razmerju med cerkvijo in državo proučevali iz angleške katoliške enciklopedije, saj se sami nanjo sklicujete. A tega nauka ali niste razumeli, ali ga pa niste hoteli razumeti. Gotovo, da cAstojcčc razmerje med ameriško cerkvijo in državo v očeh katoličana načelno ni in ne more biti najidealnejše. Frav tako gotovo je pa, da jc v danih razmerah najboljše. Katoliška cerkev jc uvidela, da je njen vzor v takih razmerah nedosegljiv in jc bila široko- nekaj minutah je odbmola na mesto požara velika avtoturbina, ki je dospela ravno še pravočasno, ko ee je oge-nj že začel širiti na v bližini stoječo hišo, hlev in manjše gospodarsko poslopje. Iz bližnjega ribnika so bile takoj napeljane cevi in posrečilo se je rešiti ostalo poslopje, dočim je poslopje, kjer se je ogenj začel, popolnoma pogorelo. Uničeni so poleg tega vozovi in poljedelski stroji, ki so stali v šupi. škoda je zelo velika ter le de-oma krita z zavarovalnino. Vlak skočil s tira. Vlak, ki voai iz Sušaka ob 21. uri 43 minut v Zagreb, je 12. t. m. med postajama Draga in Sv. Kuzma skočil s tira. Vsled dima v 2 km dolgem predoru je nastala med potniki, zlasti med ženskami in otroci velika panika. Le prizadevanju železniškega osobja se je zahvaliti, da se ni zgodila večja neereča. Ubegli kačak. Iz mariborske kaznilnice je pobegnil dne 14. t. m. popoldne na 20 let ječe obsojeni kačak Ašim Kodrijevič iz kraja Repi pri Prištini v Južni Srbiji. Delal je v gramozni jami poleg kaznilnice in porabil priliko, ko paznika ni bilo v bližini, ter neopaženo izginil. V mariborski kaznilnici se je nahajal od 18. maja 1922 ter ima na vesti številne umore, rope in tatvine. Pobegnil je v obleki kaznjencev, govori pa arnavtsko in srbsko. Nezgoda osebnega vlaka. Nedeljski večerni osebni vlak Ljubljana— Maribor bi moral biti ob 10. uri v noči v Mariboru, a je pripeljal šele ob polnoči. Med potjo in sicer proti postaji Ponikva je počila na stroju cev in se je potegnil vlak le še s težavo na postajo. Telefonirali so po rezervno lokomotivo v Celje, ki je bila k sreči zakurjena in je imel vlak le dve uri zamude. Prepovedan občni zbor nemške lige Društva narodov. V soboto bi se moral vršiti v gostilni Sene-kovič v Mariboru ustanovni občni zbor nemške lige za propagando Društva narodov. Slične lige je ustanovila nemška manjšina tudi na Češkoslovaškem. Na mariborski ustanovni občni zbor so dospeli delegati Nemcev iz raznih krajev, toda do sestanka ni prišlo, ker je policija občni zbor iz formalnih razlogov prepovedala. Kaj je z ubeglim dečkom ? Poročali smo že, da je dne 4 t. m pobegnil od doma 15 letni dijak IV. realke v Ljubljani Drago Gregorič. Dečko je pobegnil najbrže v smeri proti Rakeku. Dasi je preteklo od tedaj že 14 dni, vendar nimajo njegovi starši še nikakega točnega sporočila o njem. Ljudje so ga sicer videli v Planini, kasneje tudi v Cerknici in v Gorenjem Jezeru, odkoder je krenil proti Ložu in še dalje proti Prezidu in Čabru. Dečko, ki je zelo nagnjen k pustolovščinam, namerava menda preiti državno mejo in ker se mu to pri Planini ni posrečilo, skuša najti kako možnost prehoda blizu Snežnika. Dečko je oblečen v rujavozelene hlače, do-kolenke in v zeleno skavtsko srajco in je opremljen z dežnikom. Za svoja leta je nizke postave, je precej debel, ima temne kratke lase in črne žive oči. Ker je zelo prebrisan, se zna orožnikom spretno izogibati ter bi bilo zato zelo umestno, da bi ga kmetsko prebivalstvo, pri katerem išče gostoljublja, kje ustavilo. Vsa poročila o pobeglem dečku bo hvaležno sprejela gospa A,.a Gregori-ïeva v Ljubljani, Gosposka ulica št. 3. Kopališče na Savi. S projektiranim kopališčem za Ljubljančane v Mednem pod Šmarno goro za letos ne bo najbrže nič, ker se je kopalna sezona tako rekoč že pričela. Projekt bo po možnosti realiziran prihodnje leto. Pač pa namerava mestna občina popraviti kopališče na Ljubljanici ter Kolezijo. Radi ko- pališča v Kolezljl obstoje gotove zapreke s strani mestnega gradbenega urada, ki trdi, da bi bili stroški za popravilo previsoki. Na vsak način pa bodo tudi letos v Koleziji najmanj solnčne in pršaie kopeli. Projekt kopališča v Mednem pa se mora zelo natančno proučiti, ker namerava mestna občina zgraditi na Savi kopališče, ki bo odgovarjalo veem zahtevam in ki bo zadostovalo za še tako velik poseit. " Slovenci v Italiji Teror v Istri se stopnjuje. V torek, 10. t. m. je na grožnjo fašistov in na opozorilo karabinerjev zapustil Krkavce župni upravitelj Silvani in odšel k staršem v Milje. Po zadnjih dogodkih radi petja med šmarnicnmi moramo registrirati nova nasilja, ki dokazujejo, da nosijo veliko krivdo za sedanje nezaiosno stanje v Krkavcih tudi karabinerji. Varnostni organi so se postavili v službo moralnih propalic kakor Delucca, D'Esté, Relli in Petrls, mesto da bi ščitili napadenega duhovnika in nesrečno ljudstvo. V soboto je učitelj Delucca kakor druge dneve spravil na cerkveni kor otroke, ki so ob začetku in zaključku šmamic peli italijanske nabožne pesmi. Med Smernicami pa so prepevali stari pevci, seveda v slovenskem jeziku. Slovenske pesmi in litanije je ljudstvo pelo s pravim navdušenjem, pela je vsa cerkev. Prišla je ne- ~k Orliškim krožkom. Orliške krožke opozarjamo, da praznujejo 10 letnico majske deklaracije in 1100 letnico Cirilovega rojstva v smislu navodil in sporeda, ki so jih krožki prejeli. — Slov. Orliška Zveza. k Pozor pred inozemskimi potniki. Okrajni trgovski gremij v Celju nam pošilja v objavo: Z ozirom na svoječasno objavo okrajnega gremija trgovcev v Celju, s katero je članstvo opozoril na odločbo o prepovedi inozemskim trgovcem in potnikom, nabirati naročila pri privatnih osebah, sc članstvo na novo opozarja in naproša, da nemudoma javijo načelstvu konkretne slučaje prestopkov, storjenih po teh potnikih, in v naznanilu navedejo tvrdko, katero potnik zastopa. Prijavljeni so gremiju slučaji, da se inozemski potniki ne ozirajo mnogo na to odločbo in nemoteno pobirajo naročila pri privatnih osebah. V prvi vrsti se članstvo opozarja na potnike raznih inozemskih knjigarn, ki stalno pošiljajo svoje potnike z direktnim naročilom, da obiščejo razne privatne stranke. Tudi ostalo prebivalstvo se naproša, da naznani gremiju slučaje nabiranja naročil potom inozemskih potnikov. Gremij bo zoper kršitelje teh predpisov najstrožje postopal in vplival na merodajna oblastva, da se takim kršiteljem dostop v našo državo zabrani. — Načelstvo. k Na drž. ženskem učiteljišču v Ljubljani se prično izpiti za otroške vrtnarice (zabavilje) dne 30. maja. Pravilno kolkovane in s prilogami (krstni list, zadnje šolsko izpričevalo, uradno potrdilo o enoletnem hospi-tiranju v otroškem vrtcu, zdravniško in nrav-nostno izpričevalo) opremljene prošnje je vposlati na ravnateljstvo do 25. maja. Izpiti za učiteljice ženskih ročnih del bodo pa 3. oktobra. k Zahvala. V veliko tolažbo nama je bilo, da se je v Mariboru v stolnici vršila slovesna zadušnica za f g. svetnikom Jakobom Aljažem; ravno tako vsled naklonjenosti Aljaževega kluba pri frančiškanih v Ljubljani, kjer je iz prijaznosti sodeloval pevski zbor č. g. p. Hugolina Sattnerja. Iskrena zahvala vsem za toliko tolažbo ob bridki izgubi. — Marija Žagar, nečakinja; Franc Pečarič, kaplan. ■k Zveza jugoslovanskih inženerjev in arhitektov, sekcija Ljubljana, vabi svoje člane na sestanek, ki bo v petek, dne 20. maja ob 20. uri v družabnem lokalu v Kazini. Na dnevnem redu bo razgovor o letošnji glavni skupščini v Zagrebu, na kateri sc bodo ob- delja. Cerkveni pevci so bili ie zbrani, domenili so se, da bodo peli pri maši kakor ponavadi; Delucca pa je skoval drugi načrt. Tik prod mašo pridejo karabtnerjl ln zahtevajo od pevcev, naj jim sledijo v Pomjan k brigadirju (poveljniku karabi-nerske postaje). S karabinerji je odšlo pet pevcev. Po dveurni hoji so prišli srečno v Pomjan. Brigadir se je tam nekaj razgovarjal, nakar jih je odpustil rekoč: »No, sedaj lahko greste pet k maši v Krkavce!« Maše je bilo seveda že zdavnej konec in pevci so takoj razumeli: Delucca je naročil karabinerjem, naj pevce s katerimkoli izgovorom odpeljejo, da ne bodo mogli pri maši peti v slovenskem jeziku. Popoldne se je vršil blagoslov, med katerim so pevci prepevali v slovenskem jeziku. Tudi za to je prišla takoj drugi dan kazen. Karabinerji so izvršili hišno preiskavo pri treh pevcih, medtem ko so bili ti na delu. Našli niso seveda ničesar; njih namen je pač le ta, da prestrašijo uboge družine. To so pa gotovo dosegli. — Pred dobrimi tremi tedni so karabinerji odpeljali na postajo v Pomjan tri deklice, ki so med italijansko pridigo — župnik je moral pridigati pol v slovenskem pol v italijanskem jeziku — črtale iz slovenskih mašnili knjig. Karabinerji so zahtevali pojasnila, zakaj niso poslušale italijansko pridigo. — Če se še javni varnostni organi zgubljajo v takem šikaniranju slovenskega življa, potom lahko rečemo, da je v Istri vsega konec. Fašistovski režim, ki se tako ponaša s svojo avtoritativnosljo, mora narediti konec tej kulturni sramoti, sicer doknže, da jo odobrava. ravnavala izredno važna strokovna in sta- , novska vprašanja. Hkrati se bo takrat vršil kongres slovanskih inženerjev, proslava petdesetletnice obstoja zagrebške sekcije in otvoritev njenega lastnega doma. Zagrebška sekcija bo priredila za goste izlet na Plitvićka jezera. Za goste se bo tudi vršila predstava v Narodnem gledališču. •k Smrt vrle gospodinje. V Šalincih je umrla v soboto Frančiška Slavičeva, roj. Karba. Včeraj so jo izročili materi zemlji pri Sv. Križu na Murskem polju. Dobri dušici večni mir! •k Ugodnosti v planinskih kočah. Osrednji odbor Slovenskega planinskega društva opozarja svoje člane, da uživajo ugodnosti glede vstopnine in prenočnine v njegovih kočah le tisti, ki so članarino za tekoče leto plačali in imajo to v legitimacijah potrjeno. Kdor se s takim potrdilom ne more izkazati, plača celo pristojbino, kakor nečlan. — Dogaja se namreč, da turisti v tem oziru često grešijo in se zanašajo na brezbrižnost oskrbnic, posebno pri velikem navalu. Pripominjamo, da imajo oskrbnice strog nalog, da od vsakega turista zahtevajo legitimacijo in se prepričajo, ali je plačilo članarine za tekoče leto potrjeno. — Nadalje opozarjamo na hišni red, ki predpisuje p>o 10. uri zvečer mir, da ne bo zopet neljubih incidentov. k Ljubljanski oblastni odbor Rdečega križa in njegov naraščaj priredita v dneh 4. junija popoldne in 5. junija 1927 dopoldne običajni dan Rdečega križa s pobiranjem prispevkov in nabiranjem novih članov. * Redni občni zbor Konjerejskega društva za ljubljansko oblast se vrši dne 25. maja t. 1. ob 11. uri dopoldne v dvorani Kmetijske družbe v Ljubljani na Turjaškem trgu. kr Jako napreden sklep. Od krškega županstva smo prejeli sledeči popravek: Na dopis, ki je bil objavljen med dnevnimi novicami v Vašem cenj. listu z dne 14. t. m. št. 108. pod naslovom »Jako napreden sklep«, Vas prosim, da popravite poročilo sledeče: Ni res, da je občinski odbor votiral za Zerjavovo »Domovino« 100 Din, res pa je, da je občinski odbor dovolil 100 Din podpore dijaški kuhinji »Domovina«. ■k K položaju v papirnicah. V sestavku pod gornjim naslovom se je v nedeljskem »Slovencu« z dne 15. maja t. 1. vrinila v drugem odstavku neljuba pomota, da predpisuje predlog zakona o obči carinski tarifi tar. štev. Nega zob zo vsakega. - Bedna nega in skrb za Slatnto ustne dnpline lil 7,ob Je eno prvih sredstev zn obrambo bolezni. Ostanite zdravi, da morete delati in zuslužitL Habite pri veukodnevni negi zob Pebrco pagt° ",obe- 445 pod 1. a) za 100 kg uvoženega rotacij-skega papirja 1 Din carine. Glasiti se mora pravilno 12 Din. kr Pri lenivosti črev, želodčnem in črevesnem katarju, oteklinah debelega črevesa, nagnenju k vnetju slepiča ozdravi naravna »Franz-Josef« grenčica zaprtje v trebuhu hitro in brez bolečin. Dolgoletne izkušnje po bolnicah učijo, da raba »Franz-Josef« vode izborno ureja delovanje prebavil. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. ■k ITO — zobna pasta najboljša. *k Ameriška pooblastila preskrbi in druge ameriške posle uredi najhitreje in ceno: Dr. Ivan Černe, Gospodarska pisarna, Ljubljana, Miklošičeva cesta 6, poslopje Ljudske posojilnice. CjuMjana O Predavanje o religioznem problemu. V četrtek, dne 19. L m. predava ob 8 zvečer v Akademskem domu (na Miklošičevi cesti) dr. Franjo Č i b e j. Snov predavanja: Bog, religija in teologija. Vabljena naša inteligenca, ki ji je ta stvar pri srcu. O Društvo *a narodno zdravje priredi v torek, dne 17. t. m. ob pol 20 v Šolski polikliniki (učiteljišče na Resljevi cesti) članski sestanek z zaključnim predavanjem o prvi pomoči. Predavatelj g. dr. Blumauer. — Pristop imajo tudi po članih vpeljani gostje. O Ljubljanska porota v tem tednu: Jutri je razprava proti Leskovcu Francu zaradi posilstva in proti Urhu Janezu zaradi uboja, 18, maja proti Lombarju zaradi tatvine in goljufije, 19. maja proti Pernetu Fr. in tovarišem zaradi železniške tatvine. Senatu predsedujejo po dnevih: dr. Kaiser, Janša, dr. Mladič in Antloga. Za soboto še ni gotovo, če bo porota. O Težka nesreča pri trganju cvetic. Mala sedemletna deklica — njena identiteta še ni ugotovljena — je trgala včeraj popoldne med 5 in 6 na grajski strmini nad Mestnim trgom v Ljubljani cvetice. Pri tej nedolžni zabavi ni pazila dovolj in se je spodrsnila ter padla kakih pet metrov globoko s strmine na dvorišče tvrdke Skabrne. Deklica se je pri padcu smrtno nevarno poškodovala ter je obležala nezavestna na tleh. Radi notranjih poškodb je pričela močno bruhati kri. Vso okrvavljeno so prepeljali z rešilnim avtom v bolnico. — Dodatno se nam poroča, da se ponesrečena deklica piše Hiti Nada, stara 10 let, hči upokojene delavke Karoline Hiti v tobačni tovarni, ki stanuje na Krakovskem nasipu 12. O Ali veste, kje ste solidno postreženi z manufakturnim, galanterijskim in špecerijskim blagom? — Pri Francu Pavlinu, Gradišče 3. 0 Nepošteni najditelji. Služkinja Doroteja Rakovec je izgubila na Grudnovem nabrežju denarnico ,v kateri je bilo 65.50 Din. Denar so našli trije faretalini, ki pa jih je policija izsledila. Oni, ki si je denarnico pridržal, je pet dinarjev že zapravil, za oslalo pa trdi, da v denarnici sploh ni bilo več denarja. O Psa je zastrupil. Prav čudno veselje ima nekdo v Spodnji Šiški. Ker sovraži iz dna srca vse mačke, jim je pričel naslavljati s strihninom nastavljeno meso. Mnogo mačk Dneiше n&vice srčna zadosti, da je, ne da bi izdala svoj vzor, zahtevala za svoje člane le svobodo in enakopravnost z vsemi drugimi veroizpovedanji. In ta ji je bila, kakor vsem drugim, po ustavi zajamčena. Zato pa, kakor so pripadniki drugih veroizpovedanj lahko lojalni ameriški državljani, tako morejo biti tudi katoličani. Kdo si upa reči, da niso tudi v resnici bili. Li menite, Mr. Marshal, da bi bili šli tisoči katoličanov v smrt za zvezdnato zastavo, če ne bi bili po srcu lojalni podaniki?. Li mislite, da bi katoliški prelati: Gibboas, Ireland, O'Conell, Dowling in drugi tako goreli ameriškega patrijotizma, ko bi vedeli, da so v nasprotju z naziranjem svoje cerkve? In kdo naj bi bolje poznal tozadevno mnenje katoliške cerkve kot oni? Če vi, Mr. Marshal, kljub temu nje in nas dolžite neodkritosrčne-ga patrijotizma, je vzrok ta, ker ste imeli pred očmi le načelni vzor katoliške cerkve glede razmerja nje do države, kakor tudi glede verske tolerance, ne pa njene široko-potezne akomodacije dejanskim ameriškim razmeram. Pri tem važem osebnem ozko-srčnem pojmovanju sem spadajočih načel in njih aplikacije, se ne čudim, če nam katoličanom odrekate lojalni patriotizem. Toliko kar tiče načelno stran tega za nas tako pomembnega vprašanja. Preidiva k njega praktični strani. Tu vam pa lahko govorim iz svoje lastne bogate skušnje, ki mi ie tudi vi ne odrekate. Da meni moja vera ni samo obleka, temveč prepričanje ш življenje, vam je znano. Da bi mogel po tem svojem verskem prepričanju živeti, se, kakor prav tako dobro veste, nisem stisnil v kak kot, da bi tam na skrivnem molil svojega Boga. Ne da bi se bal kakorkoli izdati svoje versko prepričanje in svojo udanost moji materi cerkvi, sem stopil na politično areno. Dolgo je že tega, kar sem prvič to storil. Devetnajst državnih služb sem med tem časom imel. Pri prevzetju vsake sem moral priseči, da bom varoval ustavo naše domovine. Brez pomisleka, da ne bi s tem morda izdal svetinj svoje vere in cerkve, sem prisegel. In po pravici vam povem, da radi svojega verskega prepričanja in cerkvenega mišljenja nisem ves čas nikoli prišel v nasprotje ne z zahtevami svoje ccrkve in njenih predstavnikov, ne z zahtevami države in njenih interesov, splošnih in posebnih. Tretjič sem sedaj guverner mesta New York. V tem času je posestna vrednost državnih šol, s katerimi cerkev po ustavi nima nič opraviti, zrasla od devet na dvainosemdeset milijonov dolarjev. Pri tem razcvitu javnih šol so me kot davkoplačevalci pripadniki vseh ver enako podpirali. Nihče me ni nikoli vprašal, kaj sem po prepričanju. Vsi so videli v meni najvišjega predstavnika države, ki dela za njen dobrobit. Edino to je bilo zanje merodajno. Pri nastavljanju državnega uradništva nisem nikoli nikogar vprašal po njegovem prepričanju in strankarski pripadnosti. Le uradniška usposobljenost in porahnost je bila zame j odločilna. Tako se je zgodilo, da sta se v mojem kabinetu, ki se ie ianuaria sestal v Al- bany, našla le dva katoličana, a trinajst protestantov in en jud. Moj namestnik, ki že trideset let služi v guvemerskem uradu, dokler ni postal moja desna roka, je po veri protestant, politično republikanec, zraven tega pa še prostozidar dvaintridesete stopnje. Ko je Smith zavrnil vsa sumničenja svojega protivnika, je kratko in precizno resu-miral svoja načela kot katoličan in ameriški džravljan, ki so sledeča: Jaz verujem, da je treba Bogu služiti v smislu vere in prakse rimsko-katoliške cerkve. Jaz v institucijah svoje ccrkve ne poznam in ne priznam nobene sile, ki bi se mogla vtikati v poslovanje konstitucije Zcdinje-nih držav, ali se kakorkoli uveljavljati pri njih postavodaji. Verujem namreč v absolutno prostost vesti vsakega človeka in enakost vseh ccrkva, vseh sekt in vseh veroizpove-danj v očeh postave, ne kot kako uslugo, temveč kot pravico. Jaz verujem v absolutno ločitev cerkve od države ter v strogo, ustavno zajamčeno prepoved, da kongres ne sme dajati nikakih vero zadevajočih postav, kakor tudi ne prepovedovati svobodnega verskega udejstvova-nja. Verujem tudi, da nobena, katerakoli cerkvena oblast, nima kakršnekoli pravice, se s svojimi odredbami vtikati v državno po-stavodajo. To pravo ima izključno v svojem j okviru, za svoje podložne. Jaz verujem, da je vzdrževanje javnih iol eden izmed temeljnih kamnov ameriške svobode. Verujem pa tudi, da imajo siariši pravico otroka izročiti v vzgojo ali javni, ali verski šoli, ki jo vzdržuje njih cerkev. Jaz verujem v načela, naj se naša država ne vtika v zadeve drugih narodov in da mo ramo Amerikanci z vso odločnostjo nastopati proti vsakemu takemu vmešavanju, naj je zagovarja kdorkoli. Jaz verujem v skupno bratstvo človeštva pod skupnim očetovskim vodstvom božjim V tem duhu se združujem v goreči mo Iitvi z vsemi svojimi sodržavljani, katerekoli vere, naj bi se noben javni uslužbenec nikoli več ne izzival radi svoje vere, v kateri po nižno služi svojemu Bogu.* Kakor bomba je padla ta Smithova jasna in odločna izjava mecf ameriške protikatoli ške bigote. Trenutno jim je kar sapo zaprlo Mislili smo, sedaj smo mu nastavili nož. Nc izbežno mora v svojem in v imenu vseh kato ličanov pokazati svojo barvo in priznati, d prepričan katoličan ne more biti prepriča« ameriški domoljub, tedaj praktično tudi ni koli predsednik IZedinjcnih držav. Na, pa dobe tak odgovori Prav za prav Smith ni nič novega povedal. 2e pred osemnajstimi leti j , * Da te njegove veroizpovedi ne bo kdo napačno umeval, moramo ponovno opozoriti na to, da govori kot ameriški katoliški državljan imajoč pred očmi tamkajšnje razmerje med cerkvijo in državo, od obeh strani legalizirano. S tega, relativnega stališča je treba pre.njati njegove krepke izraze o absolutni svobodi vesti, absolutni ločitvi cerkve od države in kar je ie P» dob&ejla. je že moralo žrtvovati svoje ubogo mačje življenje, zgodilo pa se je, da je pogoltnil kos zastrupljenega mesa tudi pes g. Hugona Hilšerja in seveda poginil. Nastal je takoj velik halo, ki se je končal s tem, da je psa vzel konjač, fant pa je prišel na protokol. O Tatvina dragocenosti. V stanovanje gospe Terezije Klančnikove iz Bekčina, občina Hostovnica pri Pragi, stanujoče na Gosposvet-ski cesti, je vdrl neznan vlomilec s ponarejenim ključem ter pokradel več srebrnih in zlatih ur, verižic, prstanov, uhanov, dalje nekaj perila in 450 Din gotovine. Gospa Klančnikova trpi skupno 2900 Din škode. © Lizol. Vztrajen samomorilec je vsekakor brezposelni ključavničarski pomočnik Iv. Bakšič iz Spodnje Šiške. Pred kakimi desetimi dnevi smo poročali o njegovem poskusu samo-umora na pol. ravnateljstvu, v sobi pol. nadzornika g. Žajdele, kjer je izpil steklenico li-zola. Takrat so ga komaj rešili smrti. V soboto zvečer pn se je Bakšič vnovič naveličal življenja in bede ter izpil v svojem stanovanju večjo dozo tega strupa. Toda tudi tokrat se mu ni posrečil samoumor. Prepeljali so ga takoj z rešilnim avtom v bolnico, kjer so mu izprali želodec ter mu rešili življenje. — V nedeljo popoldne je izpil v Štepanji vasi kozarec li-zola 25 letni mesarski pomočnik Karel N. Tudi njega so prepeljali pravočasno z rešilnim avtom v bolnico, kjer so mu izprali želodec. O Vlom v kapelici. Mestni čuvaj je opazil v nedeljo, da je neznan tat vlomil v nabiralnik v kapelici v Regalyevem gaju na Gradu. V nabiralniku je bilo približno za kakih 40 Din drobiža. G Mož nagle jeze. V nedeljo popoldne se je neki mesarski pomočnik tako razburil v gostilni pri Klobasarju na Viču, da je iz jeze na ves svet udaril z vso silo po kozarcu na mizi. Zabolelo je oba: kozarec, ki se je zdrobil in fanta, ki si je pri udarcu prerezal žile na desni roki. Težko poškodovanega je prepeljal rešilni voz v bolnico. O Opozarjamo! Samo Se nekaj časa se prodaja radi preselitve vse preostalo oblačilno blago po izredno globoko znižanih cenah. Veliko ostankov volnenega blaga za ženske in sukna ter kamgarna za moške obleke po skoraj polovični ceni. Manufakturna trgovina pri Zmajskem mostu nasproti Jugoslovanske tiskarne. BREZ KONKURENCE so naši lastni izdelki pomladanskih oblek in površnikov! Jos. Rojina, Aleksandrova c. 3. Maribor П I. koncert mariborskega pevskega okrožja preteklo nedeljo je zbral do 120 pevcev, ki so najpreje posamezno, nato pa skupno odpeli lepo število raznih slovenskih in srbo-hrvatskih pesmi. Po prvi pesmi, ki jo je odpel moški zbor »Maribora«, je nagovoril zbrane pevce in pevke, pa maloštevilno občinstvo g. prof. Brgovič, podpredsednik okrožja, ter pov-darjal velik pomen pevskih organizacij, ki skušajo s pesmijo oblažiti in oplemenititi povojno neobčutno razpoloženje ljudskih mas, ki ne iščejo več blagote, ampak le razdraženosti in hrupa, dočim je pesem kakor pastorka. Pozdravil je navzoče zbore in poudarjal njihovo veliko požrtvovalnost, ki so jo pokazali s tem, da so se potrudili v Maribor. Za njegovim govorom so nastopali posamezni zbori. Najpreje iz Središča, nato Št. Martinski, za njim konjiški in zadnji »Maribor«. Nastopi so pokazali, da so v spretnih rokah naših pevovodij. Zato so tudi želi prav navdušeno pohvalo. Saj so bili navzoči pred vsem taki, ki so vedeli upoštevati njihovo delo in požrtvovalnost, pa so tudi priznali uspeh, ki so ga z nastopom dosegli. Skupne pesmi, 2 za moški zbor in ena ljubljenec cele Amerike, katoliške in neka-toliške, kardinal Gibbons v »North American Review« izjavil, da ameriški katoličani brez vsake rezerve in brez vsake želje po izpremembi pristajajo na ustavo Združenih držav. A njemu kot cerkvenemu prelatu vsaj v tem slučaju niso verjeli, da govori iz srca. Sedaj pa, ko je spregovoril guverner Smith, o katerega odkritosti noben pošten Amerikanec ne dvomi, smatrajo to vprašanje končno za likvidirano. Komaj je časopisje prineslo celotno ne-oficielno besedilo Smithovega »odprtega pisma«, je začelo deževati priznalnih izjav od najvišjih cerkvenih in političnih predstavnikov. Katoličani so ene misli, da je ta Smi-thova izjava doslej najboljša apologija katoliške cerkve v Ameriki. Celokupna Amerika je prepričana, da verska toleranca ni mogla najti boljšega in uspešnejšega zagovornika. Smithovi politični nasprotniki pa nič ne dvomijo, da je ta njegova izjava najuspešnejša reklama zanj kot predsedniškega kandidata. Dosegli so nekaj ravno nasprotnega kot so nameravali. Kako se bodo stvari dalje razvijale, bomo svoječasno poročali. Kdor želi letos imeti prvovrstno in najmodernejšo slikarijo, naj naroči le pri tvrdki Ivan Martine, Ljubljana, Poljanska c. 20 Cene konkurenčne in solidne. za mešan zbor, so odzvenele prav ubrano, kar gre posebna zahvala g. Gašparšiču, ki je znal pri kratki skupni vaji razgladiti vse razlike med izvajanjem posameznih zborov. Mariborsko pevsko okrožje je napravilo začetek, ki je razveseljivo znamenje, da bo lepa, ubrana pesem zopet zadonela po naših goricah in dolinah. Kljub temu, da še ni v splošnosti dovolj razumevanja za to delo, bo vendar mariborsko pevsko okrožje nadaljevalo z njim do vedno večjih in lepših uspehov. — Zbori so se nato Se skupno fotografirali, po kratkem sestanku pa so se razšli v svoje kraje, veseli, da so bili kljub vsem oviram vendarle toliko pogumni in napravili začetek pevski organizaciji v mariborskem okrožju. □ Proslava 25 letnega umetniškega delovanja g. Andre Mitroviča. V soboto, dne 14. maja, se je vršila v Narodnem gledališču slovesna proslava 25 letnice umetniškega delovanja ravnatelja mariborske opere g. kapel-nika Mitroviča. Gledališče je bilo popolnoma razprodano, občinstvo je bilo svečano razpoloženo ter je viharno pozdravljalo priljubljenega g. kapelnika. Na odprti sceni je jubilanta pozdravil intendant g. dr. Radovan Brenčič, nato zastopniki zagrebškega in varaždinskega gledališča, g. kapelnik Smodek in g. Tepavec; jubilant je dobil nebroj pismenih in brzojavnih čestitk, med drugimi od Narodnega divadla v Pragi, od vel. župana, mariborskega župana itd. V poklon je dobil mnogo vencev in daril. Slavljenec se je vzradoščen nad izrazom navdušenja, s katerim ga je občinstvo pozdravljalo, ginjen zahvaljeval ter pozival publiko, da omogoči obstoj mariborski operi. Sledila je slavnostna predstava opere »Rigoletto«, ki je vsestransko uspela. □ Socijalistične slavnosti so potekle brez vsakega pravega odmeva med delavci. Videlo se je, da njihov vpliv pojenjuje in da jim sledi še predvsem nerazsodna mladina, ki jo mikajo rdeče zastave in kričeča, a prazna socialistična gesla. Vendar je bilo opaziti, da so vsi prav strogo disciplinirani in zagrizeni stran-karji. Od drugod se jih je pripeljalo le malo, večina jih je bila od onkraj Drave. □ Velikodušen dar ferijalni koloniji naraščaja Rdečega križa. Okrožna skupina državnih nameščencev in upokojencev za okrožje Maribor je poklonila v gori omenjeni namen 800 Din, za kar ji izreka izvršilni odbor PRK najtoplejšo zahvalo s prošnjo na javnost, da bi našla šc mnogo posnemovalcev. □ Angleški krožek priredi v nedeljo dne 12. junija društveni izlet v državno zdravilišče Rogaško Slatino, kjer se bo udeležencem izleta razkazal kopališčni obrat. Izlet se vrši le, če se priglasi zadostno število udeležencev. Obvezne prijave članov društva, njihovih družin in po njih vpeljanih gostov sprejema do 1. junija ravnateljstvo državne realke. Krajši društveni izlet se vrši na praznik Vnebohoda, 26. t m. popoldne z vlakom v Falo, od tam peš v Ruše in zvečer z vlakom nazaj v Maribor. □ Občni zbor društva za podporo revnih učencev se vrši v sredo dne 18. t. m. ob 18. uri v dekliški meščanski šoli, Cankarjeva ulica, I. nadstr. □ III. velika dobrodelna tombola nižjih poštnih uslužbencev. Dne 12. junija t. 1. priredi podružnica nižjih poštnih in brzojavnih uslužbencev ob 15. uri na Glavnem trgu veliko dobrodelno tombolo. V slučaju slabega vremena se preloži na nedeljo dne 19. junija t. 1. Vsaka tablica stane 2.50 Din. Tablice prodajajo vsi pismonoše in trafike. Dobitki so sledeči: I. tombola: pohištvo (krasna spalna oprava iz trdega lesa). II. tombola: šivalni stroj. III. tombola: zlata ura. IV. tombola: moško kolo. V. tombola: pitani prešič, in mnogo drugih krasnih dobitkov. Nihče naj ne zamudi te ugodne prilike, vsak naj poskusi svojo srečo. Čisti dobiček je namenjen bolnim in podpore potrebnim članom, njih vdovam in sirotam. Usojamo se obrniti na p. t. občinstvo, in prositi za naklonjenost in podporo. Odbor. □ Beg od doma. Anton Volčjak, 20 let star, je pobegnil neznanokam od svoje matere, ki stanuje v Gospejni ulici 4. Ker je živčno bolan, ni izključeno, da se je zgodila z njim kaka nesreča. □ Dve tatvini koles. Dne 14. t. m. je bilo ukradeno kolo iz veže hiše Aleksandrova cesta 16, last kaznilniškega paznika g. Tinte. — Naslednji dan, 15. t. m. pa je neznan tat odpeljal iz dvorišča Narodnega doma kolo znamke »Perl«, last sluge gostilničarja g. Oseta. Pred nakupom sumljivih koles se svarL Cel/e 0 Kandidatno listo za občinske volitve v Celju. Včeraj je bil zadnji dan za vlaganje kandidatnih list za celjske obč. volitve. Vložene so bile štiri liste: I. SDS, nosilec dr. Juro Hrašovec, odvetnik, II. Lista združenih strank (SLS, NRS in Gospodarska stranka), nosilec dr. Alojzij Ooričan, III. Lista JSDS (Berno-tovci), nosilec Stefan Lah, pek. IV. Lista SSJ (Korenovci), nosilec železničar Kari Felicijan. Obe socialistični skupini sta vložili svoji listi v soboto dne 14. t m. in sta imeli, kakor izvemo, s sestavo kandidatnih list težke ure. Tudi sedaj po vložitvi se jim kandidati neprijetno puntajo. Vodja Bernotove skupine Lesko-šek kandidira na drugem mestu svoje liste, pri Korenovcih pa je interesantno, da jo v Ljubljano odhajajoči mojster Koren podpisan še kot namestnik. 0 Velika orlovska prireditev v Celju. Za nedeljo dne 10. julija L L pripravljata celjska perife pred spanjem zobe, ker boste tako prestregli Škodljivo delovanje ostankov v ustih, ki so nevarni zdravju ln lepoti Vaših zob SAR GOV уС A antiseptična xobnu krema. 0 Šmarnični govor v opatijski cerkvi govori danes v torek 17. maja preč. g. Josip Kardinar, gimnazijski profesor v Celju. & Pogreb t učitelja Maksa Wudlerja se je izvršil v soboto ob ogromni udeležbi njegovih stanovskih tovarišev in tovarišic ter šolske mladine vseh celjskih mestnih in okoliških ljudskih šol, meščanske, trgovske in obrtno-nadaljevalne šole. Pokojnikov učenec Krivec se je v ganljivih besedah poslovil od svojega učitelja, od vzornega vzgojitelja in dobrega tovariša pa sta se poslovila šc bivši nadzornik g. Čcrnej in šolski upravitelj gospod Hren. Pogreba se je udeležilo tudi lepo število častnikov celjske garnizije. Z rajnim g. Wudlerjem izgubi celjska SDS enega svojih najvnetejših delavcev, ki se je pa od svojih političnih prijateljev prijetno razlikoval s svojim velikim idealizmom, skromnostjo in koncilijantnostjo. N. p. v m.l 0 Umrli so v Celju. Dne 5. maja: Josip Kovač, sin narednika v Celju, star 4 lela; Anton Klemene, redov 39. pp. v Celju, star 23 let in Albin Bab, posestnikov sin v Doble-žicah, star 18 let. — Dne 6. maja: Antonija Zlender, kočarjeva hči iz Loke pri Zusmu, stara 21 let. — Dne 7. maja: Frančiška Vizjak, viničarka v Zagradu, stara 70 let in Jožef Mraz, dninar iz Kalobja, star 24 let. — Dne 8. maja: Anton Rihtar, posestnik v Razdelu, staT 37 let in Maks Čuvan, tovarniški delavec v Gaberju, star 40 let. — Dne 11. maja: Jcra Kobrila, občinska uboga iz Kostrivnice, stara 41 let. — Dne 12. maja: Maks Wudler, mestni učitelj, star 37 let. — Dne 13. maja: Ivana Kovač, posestnikova žena iz Lopate, stara 36 let. — Dne 15. maja: Marija Belaj, posestnica iz Pečovnika, stara 67 let. 0 Ribarsko društvo v Celju ima svoj občni zbor v petek dne 27, maja ob osmih zvečer v salonu hotela »Balkan«. Dnevni red po navadi. 0 Poročila sta se 9. maja g. Joško Ber-toncelj, čevljarski mojster, z gdč. Klarico Kalbl, čevljarsko šteparico. Poročil ju je celjski opat g. Peter Jurak. in mariborska orlovska ekspozitura veliki javni nastop vseh orlovskih družin svojega območja. Za nastop je izbrano Celje. V programu je predvidena skupna služba božja, manifestacijski obhod in telovadni nastop. Cašlco Veličastni protidemokratski shod т Laškem. Agilni oblastni poslanec g. Matevž Deželak je sklical zadnjo nedeljo shod v Laškem z namenom, da poroča o delu naših oblastnih poslancev. Shoda se je udeležilo nnd 200 zavednih naših mož iz ožje in širše okolice Laškega in lopo število Laščanov. SRiodu je predsedoval g. Miha Hrastnik, gerent i okrajnega zastopa, ki je uvodoma pozdravil v velikem številu došle zborovnlce in omenil, da jo bil shod prvotno sklican v Pivnico, da bl tudi demokrati v Laškem imeli priliko zagovarjati svoje občinsko gospodarstvo, a tega žal ni bilo moeoče, ker je bila Pivnica ta dan oddana in bi laški samostojni demokrntje itak ne imeli ničesar, s čemer bi mogli svoje gospodarstvo zagovarjati. Nato je podal poročilo o delu oblastne skupščine g. poslancc M. Deželak, ki Je v Izredno poljudnem govoru in jasni, a obenem tudi odločni obliki poudarjal razliko mod delom naših poslancev in zabavljanjem nasprotnikov ter navedel v svojem skoro enournem govoru uspehe, ki eo jih dosegli naši državni in oblastni poslanci. G. govornik je zborovalcem odkrito povedal, da ni mogoče vsega na enkrat doseči in da moremo le postopoma iztrgati iz do sedaj zavoženo državne uprave dobrote za nnše ljudstvo, 1er poudarjal, dn so te žalostne razmere, ki vladajo nn gospodarskem polju, zakrivili v prvi vrsti samo- stojni demokrati. Končno je pozval zborovnlce, da so morajo zavedati svoje moči, se trdno organizirati pod okriljem SLS, ker je edino ista ona stranka, ki je zmožna da ozdravi gospodarske razmere na našem ozemlju. — Zborovalci so z izrednim zanimanjem poslušali izvajanja svojega poslanca, mu i glasnim pritrjevanjem izrekli svoje zaupanje in ga pozvali, da še nadalje dela tako kot dosedaj, t. j. v blagor in korist vsega okraja, ne samo posameznih oseb. Natu je nastopil g. dr. Godnič, ki je t ozirom na samostojnodemokratsko baharijo o gospodarskih zmožnostih SDS odkril njihovo gospodarjenje v občini Iraško in okrajnem znslopu ter postavil temu nasproti kot zgled idealno delo naših ljudi. Poudarjal je tudi, da bi tudi trg Laško moral vendarle pasti v naše roke, kar se bo zgodilo tedaj, ko so bodo okoličani zavedali svoje gospodarske moči. Odgovoril je tudi javno na napade, ki so jih priobčevali samostojni demokrati v >Jutru< proti >konsumarju< Deželaku, in razložil zbranim pristašem veliki pomen zadružne misli. Ko so je na tc še podrobneje bavil s predstoječimi obč. volitvami, je zborovnlce v tcmpernmentnih besedah nnvdušil za idejo naše stranke in izjavil, da ne bo samo v korist posameznih strank, temveč v korist vsega prebivalstva, ako bo v Laškem dobila moč in besedo ideja našega programa. Demokratska polomija т Laškem. Po krčevitih pritiskih in v obupnem prizadevanju za rešitev samostojne demokratske stranke v okolici Laško sc pravoverni samostojni demokrati pod pokroviteljstvom glavnega tajništva v Ljubljani dosegli, da so sklicali shod K. O. Sv. Krištof pri Laškem z namenom, da ovržejo vesti, ki so se širile o tem, da je imenovana organizacija prestopila k Davidovičevi stranki. Ker so se laški snniostojni demokrati čutili sami prešibke, so poklicali iz Ljubljane gosp profesorja Juga. Nedeljsko razkritje v jSlovencu« o dejanskem prestopu imenovane organizacije v Da-vidovičevo stranko je pa domačim in ljubljanskim demokratom zaprlo sapo. Na zborovanju je bilo navzočih z vsemi laškimi demokrati reci in piši 25 oseb, od teh samo 10 članov. Vse drugo člnnslvo prej cvetoče organizacije se ie zborovanja vzdržalo in se v veliki meri udeležilo sestanka, ki ga je priredila novn skupina Dnvidovičeve stranke pri Sv. Jederti nnd laškim. Prvo zborovanje je bilo kljub majhnemu številu udeležencev skrajno burno, ker je nastalo veliko prerekanje med laškimi samostojnimi rlemokrnti in okoličani. Uspeh tega zborovanja je bil. dn so laški demokrati v budi razburjenosti znpustili to togromno« zborovanje. Končno so vendarle izvolili novi odbor in postavili kot predsednika krajevne orgnnizacije SDS g. Go-stinčarjn, ki je obenem tajnik okrajnega zastopa zn Laško, kot tajnika pn g. Ljubeja iz Sv. Mnriete. Tz-bira ni bila ravno lahka, ker se je udeležilo tako malo število zvestih somišljenikov. Ta sestanek nam očitno kaže, da razpadn samostojna demokratskn stranka nn vseh koncih in krajih in da jo zapuščajo njeni najboljši rlosednnji člani, ker so spoznali, da stoji SDS v Sloveniji nn skrajno trhlih in gnilih nogah in to od onega časa daljo, ko so skrn-hirale vse njihove banke. :P/u/ ф Sprejem g. knezoškofn ob priliki birme v mestni župniji se je izvrši! nadvse slovesno. Pred cerkvenimi vrati je bila zbrana duhovščina. Kot domači mestni nndžupnik je prvi pozdravil g. prošt dr. Žagar v lepem nagovoru, prepletenem s cer-.kveno-zgodovinskitni spomini na srednjeveški Ptuj, njemu sla sledila pozdrava mestnega župana g. dr. Senčarja in komisarja okrajnega zastopa g. M. Hren-čičn. Jalto prijetna in ganljiva sta bila pozdrava učenke meščanske šole M. Remše ter nekega učenca meščanske šole. Nato se je podal g. knezoškof v cerkev, kjer se je vršilo izpraševanje šolske mladine, ki se je v spremstvu učitoljstva udeležila škofovega sprejema. $ Osebna vosi. Skrlatinka je ugrnbila rodbini tajnika Kmečke hranilnice, občinskega svetnika g. Fcrda Frasa nadvse ljubko 4 letno Marijo. Težko prizadetim našo iskreno sožaljel ф Nori vozni red. Po novem voznem redu, ki veljn od 15, maja, odhajajo vlaki iz Ptujn v smeri proti Mariboru oz. Ljubljani: 5.28. 9.03, 1310. 17.02. 20.32 in brauvlak« 14.07 in 2.08. — Proti čnkovcu oz. Murski Soboti pn 6.31, 9.44, 17.05, 22.32, brzo-vlnka pn 4.30 in 15.20. (J) Hnznrdistom zadnji čas huda a..ode, polkih jiui jo bila že vos tedan za pel. mi. SlovensKa Krafina Zgornji Petrovci. Poročil se je dne 9. t. m. podpreglednik fin. kontrole g. Kamenšek Jakob z gdč. Marijo Vrič v Stopercah pri Rogatcu. Navedena je bila vrla članica Marijine družbe, kar je pokazal mnogoštevilni sprejem njenih soeester. Dasi se je vršila poroka na delavnik, je vendar bila cerkev nabito polna, znak ljubezni do obeh mladih poročencev. Obema želimo posebno mi, njegovi ožji tovariši, obilo sreče in blagoslova. Pod kolo mlatilnico je prišel. Od Sv. Helene so pred par dnevi peljali skozi M. Soboto mlatilnico. Mod potjo je neki spremljevalec opazil, da so hotela rešeta pasti ven. Priskočil je, da bi jih potisnil nazaj. Po neprevidnosti je stopil preblizu pred kolo. To mu je zagrabilo nogo. ga podrlo na tla in po-dolgem šlo preko njega. Zadobil je strašne notranje poškodbe in kolo mu je polomilo tudi vsa rebra na levi strani. Ponesrečenca so takoj prepeljali v bolnico. Nadaljnja usoda nesrečnika ni znana, vendar pa je težko, da bi ostal pri življenju. Visoka starost. V Rakičanu pri M. Soboti je umrla Marija Ščančar v lepi starosti 83 let. Umrla je imela to izredno srečo, da je lahko pestovala svojega pravnitka, kar gotovo ni vsakdanja prikazen. Dopisi Ribnica na Pohorju. Zvedeli smo, da je naš granitni kamnolom sprejel 20 delavcev-Nemcev in baje jih pride še več. Ali ni dobiti slovenskih delavcev za to delo? Tujci prihajajo k nam, domači delavci odhajajo v tujino. — 13. maja je Pohorje pobelil sneg in postalo je občutno hladno. Št Jurij ob južni železnici. Člani prosvetnega društva in Orl. odseka se pridno pripravljajo za igro »Dan sprave». S to igro nameravajo obiskati tudi -.Češkega Joža» in Blagorno. — Samoumor. Pretekli teden se je zastrupila z lizolom Pepca Go-lež radi neozdravljive bolezni. — Slana. V četrtek je padla po naših dolinah huda slana. Pozebel je fižol, krompir in tudi koruza. Najhujše so prizadeti v nižjih legah vinogradi. Tudi v nedeljo zjutraj je mestoma zopet padla slana in še poSrala, kar je v četrtek ostalo. Sv. Jedert nad Laškim. Za 15. t. m. tu napovedani javni shod komunistov se ni vršil. Sklicatelj Ladislav Goršek in nekaj drugih je bilo aretiranih, shod pa, na katerega je prišel inž. Gustinčič iz Ljubljane, je bil prepovedan. Žiri. Orlovske splošne okrožne tekme so se vršile preteklo nedeljo. Zaradi velike oddaljenosti od sedeža okrožja (v škofji Loki) je Orlovska Pod-zveza dovolila, da so se tekme vršile doma. Tekmovala sta odseka Trata in Žiri. Tudi letos so naši Orli dobro opravili. Dosegli so 77.66% in dobili veliko diplomo ter prvenstvo Krekovega okrožja. — Četa miličnikov se je nastanila v Osojnici. Prehod čez mejo je strogo zastražen. Nekoga so vjeli, ko je prekoračil mejo. Dobil je pol leta zapora. Aeroplan se večkrat sliši, vendar čez mejo se malokrat pokaže. V soboto 7. t. m. je plul tod čez proti Ljubljani. — Zdravstveno predavanje se je vršilo v nedeljo dne 8. t. m. v Katoliškem domu na Do-bračevi. Predaval je g. dr. Ivo Pire o higijeni hiše in nje okolice. 15. maja je pa priredila podružnica Jugoslovanske Matice igro »Vozel». Obe prireditvi sta bili dobro obiskani in sta dobro uspeli. V soboto so bili poklicani zastopniki vseh društev na občino, da so se dogovorili glede proslave obletnice majske deklaracije. CerUveni vestniR Kongregacija za gospe pri sv. Jožefu ima danes popoldne ob štirih odborovo sejo. Polnoštevilno! Naše difaštvo Akademska kongregacija bo praznovala letos prvo j glavni praznik na Vnebohod dne 26. maja. Častna dolžnost vseh sodalov je skrbeti za to, da se proslava izvrši v Marijinem mesecu čim najlepše. Tedaj se bo izvršil tudi sprejem novih članov; vsi, ki želijo biti sprejeti, naj izročijo svoje prijave tov. M. Raku do 22. t. m. Ta dan bo tudi naša prva missa recitala. V to svrho nam bo na nocojšnjem sestanku, ki se bo vršil točno ob četrt na 9 v Akademskem domu, gospod prezes razložil masne molitve tega praznina. Ker se moramo pomeniti tudi o drugih zelo važnih kongregacijskih zadevah, je udeležba za vse sodale strogo obvezna. Ljubljansko gledišče DRAMA. Začetek ob 20 uri zvečer. Torek, 17. maja: VOJIČEK. Red A Sreda, 18. maja: Zaprto. Četrtek 19. maja (v opernem gledališču): BOBROV KOŽUH. Gostovanje berlinskih igralcev. Izv. Mariborsko gledišče Torek, 17. maja ob 20: LOGARJEVA KRISTA. Abonma C. Kuponi Sreda, 18. maja ob 20: RIGOLETTO. Ab. A. Navadne operno cene. Četrtek, 19. maja ob 20: PRI BELEM KONJIČKU. Ab. B. Gostovanje berlinskih igralcev v Mariboru se vrši jx> zadnjih vesteh v petek 20. maja (Bobrov kožuh) in v soboto 21. maja (Ingeborg). Prva predstava je zasigurana, druga pa le, če bo do jutri, torka, 17. maja gledališče razprodane. Reinhardtovci zahtevajo namreč tako visok honorar, gledališče pa je tako malo, da so vsi stroški pokriti šele, če je gledališče razprodano. Cene ložnim sedežem so po 150, 125, 100 Din, parterni po 125, 100, 80 D«. Balkonski sedeži po 125, 80, 50 in 30 Din, galerijski po 40, 20 in 15 Din, stojišča pa po 10 Din. Glasba BEATI M0RTUI. Kako krasno se je razlegala po svetišču Go-epodovem nagrobnica, katero je s toliko preciznostjo izvajala Glasbena Matica pri Aljaževem pogrebu in zopet. pevsko društvo »Ljubljana« ob tumbi t dr. F. Čekala! Tolikokrat sem io že slišal, a vedno mi znova privabi solze v oči! Skoro malokateremu pa bo znano, kedaj je ta žalostinka v Sloveniji prišla ob vseh večjih pogrebih na dnevni red. Bil sem kot dijak od četrte šole pa do izvršitve bogoslovja vedno voditelj pevskega zbora, bil pri raznih pogrebnih slovesnostih. A slišati je bilo vedno le »Blagor muc, »Nad zvezdami«, »Jamica tiha«. Boposlovci smo imeli še >Animas fidelium« in »Tu ee resurrectio et vita«. Dne 25. januarja 1884 umrje knezoškof Iv. Zl/ Pogačar. Sedaj moramo pa že kaj boljšega napraviti, pravim. Toda' kaj? Takih bogatih zbirk žaloetink tedaj še nismo imeli, kakor jih imamo sedaj. Grem torej k nepozabnemu g. Foersterju. Kaj naj napravimo? Vstane, poseže v skladovnico svoje bogate muzikalične zbirke ter mi pokaže tenak zvezek z napipom -Mendelsohn'. Vsede se h glasovirju ter mi proigra nojpev — »Beati mortub. Krasna sklad- Zunanji ministri Male antante v Jachymovu. Od leve na desno: Mitileneu, romunski, dr. Beneš, češkoslovaški, in dr. Marinkovič, jugoslovanski zunanji minister. je bila Konferenca časnikarske Male antante v Jachomovu petek, 13, maja, otvorjena po predsedniku jugoslovanskega centralnega odbora gosp. Francu Smodeju (prvi od desne). ba, non plus ultra, pravim, samo veliko bo pisati! Moram imeti vsaj kakih 30 glasov. Po bodo že gg. kolegi-pevci pomagali. Dne 26. smo imeli že skušnjo in na dan pogreba, 28. januarja, ko so od raznih strani prišli stari, zanesljivi pevci-duhovniki, še enkrat. Pogreb se je vil po Špitalski — Šelenburgovi ulici čez Čevljarski most po Glavnem trgu v katedralo. Med potjo smo peli Palestrinov >Miserere«. V tedanji ozki Špitalski ulici so kar izložbena okna šklepetala od močnega 40 in več pevcev broječega zbora! Po opravljenih obrednih molitvah pri tumbi smo pa prvič nastopili z — >Beati mortuk. Vse smo vidno presenetili s krasno žalostinko. Kmalu nato so si jo osvojili učiteljiščniki in drugi zbori. To je torej kratka zgodovina tega krasnega speva v Sloveniji ali vsaj v ožji domovini. Ant. Lesjak. 'Porota Ljubljana, 16. maja 1927. KRVAV PRIČETEK NOVEGA LETA V TRŽIČU. Včeraj se je pričelo poletno porotno zasedanje v Ljubljani. Porotniki so se že zgodaj zbrali v porotni dvorani, ob 9 žrebali in nekaj minut čez 9. uro se je razpravljanje pričelo. Dvorano je osvetljevalo solnce, publike skoro ni bilo, je bil tivolski park mikavnejši, tišino pa je presekavalo ihtenje 34 letnega čevljarja Jožefa Š t e f e t a "z Tržiča. Možakar je bil obtožen, da je težko trm il Vinka Rozmana iz Tržiča in mu s kozarcem razbil in razlil levo oko, desno pa poškodoval, da je vid za trajno oslabljen. Veeeh'ca je bila na Silvestrovo v gostilni Hribar, ples sevda tudi in proti jutru nekako ob petih so se razvneti duhovi zaradi prejšnjih prepirov mi manjših prask začeli resno pretepati in razmetavati stole in kozarce. In smolo je imel Vinko Rozman, za večno je izgubil oko, smolo pa tudi štefe, ker je moral včeraj na zatožno klop in pred senat, kateremu je predsedoval podpredsednik deželnega sodišča dr. Keršič, votant« sta bila dr. Sajovic in Lederhas, zapisnikar pa Pfeifar. Štefe je bolj majhne postave, pa čokat, družinski oče, nakar se je tud.i skliceval in zdaj in zdaj brisal solze in se o/,irai na svojega zagovornika dr. Žerovnika in tožiteljevega zastopnika dr. Cepudra, kot bi pri njiju iskal pomoči in rešitve. Zapisnikar mu je prebral obširno obtožnico, v kateri je bilo tudi rečeno, da je Štefe iskal prepira, odr.osno pre'epa in se celo izjavil: »Nocoj pa mora nekaj dol past', že cel večer iščem !» Po zaslišanju obtoženca ter mnogoštevilnih prič sta bila porotnikom stavljeni dve vprašanji in sicer 1. ali je Jožef Štefe kriv, da je udaril Vinka Rozmana s steklenice po glavi in mu vrgel potem še kozarec v obraz in mu s lem povzročil izgubo levega očesa in oslabljenost desnega. 2. Event. vprašanje, ali je Jože Štefe iz strahu ali bojazni mislil na silobran in zagnal kozarec Vinku Rozmanr v obraz in mu zbil oko in tako prekoračil silobran. — Nato so govorili državni pravdnik dr. Ogoreuz, zastopnik tožitelja dr. Cepuder in zagovornik obtoženca dr. Žerovnik. Obtoženec se je potrt obrnil končno še do porotnikov in jih zaprosil za milostno sodbo. Posvetovanje je trajalo izredno dolgo časa. Končno so se vrnili iz posvetovalnice. Na prvo vprašanje so odgovorili 10 ne, 2 zn. Da drugo vprašanje p« 10 za, 2 proti. Zastopnik tožitelja je navedel zahteve tožitelja in sicer za bolečine 5000 Din, za izgubo očesa 26.000 Din. Razglašena je bila obsodba in Jožef Štefe je bil zaradi prestoipka prekoračenja silobrana obsojen po S 335 na 5 mesecev zapora in na plačilo stroškov it: 30.000 Din odškodnine to-atelju. Razprava je trajala do pol 8. ure zvečer. Sport MOTOCIKLISTIČNI DAN. V nedeljo je bil propagandni dan za motoci-klistiko. Motoklub »Ljubljana« je priredil dopoldne po najvažnejših mestnih ulicah propagandno vožnjo, katero je opazovalo z zanimanjem mnogoštevilno občinstvo. V povorki je vozilo 51 motociklistov najrazličnejših znamk. Najbolje je bil zastopan B. S. A. z 11 vozili. Nadalje so bile sledeče znamke: A. J. S., Ariel, Astoria, Bianchi, Douglas, Frera, Guzzi. Har-ley Davidson, Indian, Monet Goyon, Peugeot. Rudge W'ithworth, Sunbeam, Wanderer. Za najlepše okrašena vozila so bile priznane tri diplome, in sicer gg.: Klemenčič, Zvolinsky in Kham. Veliko število voz kaže naraščanje motosporta v Sloveniji. Zanimivo je opaziti izpremembo v razmerju voz: dočim je bilo še pred nedavnim videti samo Indiane, je sedaj največ B. S. A. vozil. Motosport se pri nas zelo hitro razvija, saj je avtomobilu že težko konkurirati zaradi visokih davkov in drugih zaprek, pa tudi je motociklistika bolj športna panoga kakor avto saj za naše razmere. Popoldne se je vršil izlet kluba v Logatec, katerega se je udeležilo 26 vozil. Razpoloženje tudi ni kalila malenkostna nesreča nekega vozača. Moto-cikliste je spremljalo več avtomobilistov, med njimi »hribolazec« Tatra g. Čamernika, ki je tudi tu na lepih zavojih od Vrhnike do Logatca pokazal svoje vrline, katere so mu omogočile vzpon na šmarno goro in Sv. Katarino in ga tako kvalificirale za najhitrejšega >hribolazca«. NEDELJSKI SPORT. Nogomet. Nogometno prvenstvo Slovenije za 1926-27 si je priboril pretečeno nedeljo SK Ilirija, ki nosi naslov prvaka sedaj nepretrgoma od leta 1919., ko se je osnovala ljubljanska nogometna podzveza. Mariborski prvak Rapid, letošnji finalist in rival Ilirije za prvenstvo, je bil žflav, skrajno odporen prottv- nik. Ob polčasu se je glasil rezultat 1:1, koncem regularnega časa 2:2, šele v podaljšku igre dvakrat 15 minut je Ilirija definitivno nadvladala in dosegla rezultat 4:2, ki ga je pa Rapid malo pred koncem vseeno še izboljšal na 4:3. Moštvo Ilirije, sestavljeno večinoma iz mlajših moči, je bilo Rapidu v polju skoro brez prestanka nadmočno, toda notranji napadalni trio ni znal izraziti te premoči tudi v rezultatu. Tekmo je vodil prav zadovoljivo zagrebški sodnik Babič. Jugoslavija : Bolgarska 2:0. Nogometna reprezentanca Jugoslavije, ki je 10. t. m. v Bukarešti zmagala s 3:0 nad Romunsko, je nadaljevala potovanje v Sofijo, kjer je nastopila v nedeljo proti reprezentanci Bolgarske. Tudi v Sofiji je podalo jugoslovansko moštvo izvrstno igTO ter zmagalo z 2:0. Bolgari so sprejeli našo reprezentanco z izredno gostoljubnostjo; tekmi je prisostvovalo 12.000 gledalcev. Ostale tekme domačih moštev: Primorje je gostovalo v nedeljo v Beljaku, kjer je podleglo Vil-lâcher SV z 1:4. Primorje je igralo nekompietno ii tudi ni bilo v dobri formi. — Prvenstvena tokrm drugorazrednih Svoboda : Panonija, odigrana km predigra finalu Ilirija : Rapid, je končala z zmag< Svobode v razmerju 6:1. — Slavija je nastopila v Trbovljah proti SK Trbovljam, rezultat 6:1. — SSK Maribor je imel v posteh Čakoveški SK, proti ka teremu ie zmagal s 6:2. I. SSK Maribor П. : SK Ptuj 6:3, 3:1. V ne del jo je gostovala v Ptuju druga garnitura I. SSK Maribora. Odigrala je prijateljsko tekmo s prvin1 moštvom SK Ptuja in zasluženo zmagalo z nepričakovano visokim seoreom. SK Mura : SK Ptuj 31:6. Prijateljska tekma rokometnih družin SK Mure iz Murske Sobote ir SK Ptuja je končala z vprav poraznim rezultatom za domačinke. Radi izključne premoči Mure tekma v nobenem oziru ni bila zanimiva. SK Čakovec : I. SSK Maribor 2:G. 0:5. V nedeljo je gostoval v Mariboru prvak Medjimurja SK Čakovec, ki pa je v mnogih ozirih razočaral. Ča-kovčani so želo urni in operirajo večinoma s krili, ki so zelo predorna. Napad v ostalem nima nikako skupnosti, zlasti velja to za trio, ki samo figurira Krilci niso rešili svoje naloge v zadostni meri. Do bra je bila obramba, zlasti levi branilec Jovič, ki pa tudi ni več tak kakor nekoč. Vratar je rešil mnogo sigurnih goalov. SK Maribor je nastopil v spremenjeni postavi. Mesto obeh Hreščakov sta nastopili rezervi, ki sta se dobro obnesli. Napad z Bratožem v sredini je topot kazal več odločnosti, čemur je pripisati tudi zmago. V splošnem je moštvo predvedio lepo skupno igro. Srednji krilec je bil slabši kot sicer. Igra je bila precej hitra in mestoma zelo ostra. Gostje so igrali dokaj surovo in s psovkami napadali sodnika. Sodnik g. Nemec je sodil pristransito in premalo strogo. Ali v Mariboru res ni dobrega sodnika? V Zagrebu se je odigralo predzadnje kolo prvenstva v I. razredu. Hašk kot Gradjan9ki sta morala nastopiti nekoliko oslabljena, ker sta oddala po dva igrača v državno reprezentanco proti Bolgarski. Hašk je kljub temu z gotovostjo nndvladal Croatijo s 4:1. Gradianski je moral z Derbyjem deliti točke, ker je jedva dosecel 3:3. V Belgradu ie isrral RSK s profesijonalnini praškim klubom Viktorijo 7,ižkov. Rezultat 3:1 za Čehe; tudi BSK je igral z oslabljenim teamom, brez igračev, ki iih je oddal v državno reprezentanco. V Splitu je preislnišal Hajduk svoje pomlajeno moštvo proti zagrebški Coneordiji. Prvi dan je izpadla tekma neodločeno 1:1, drugi dan je zmagala Concordija s 4:2, čeprav je bil Hajduk v polju boljše moštvo. \ Hazena. SK Mura je dosegla v nedeljo proti sicer slabotni družini SK Ptuja nenavadno visok rezultat 31:6! Ker traja igra dvakrat 25 minut, je padel torej skoro vsako minuto gol. — V prvenstvu Zagreba je zmagala v nedeljo Concordija nad Vesno z 9:1. Pregled vremena preteklega tedna. Plitva depresija, malo nad 760 mm, ki je vladala v soboto in nedeljo, dne 7. in 8. maja nad Mediteranom, se je v naslednjih dneh še bolj poglobila, tako da smo imeli deževno vreme vse d« torka 10. maja. Umaknila se je nato preko Karpatov proti Rusiji mrzlemu visokemu tlaku, ki je prodiral z Grenlandije v smeri SW proti Evropi Nad našimi kraji se je držal v sredo in četrtek. Prinesel nam je občuten mraz, tako da je temperatura v ljubljanski okolici padla na 0° C, kar je povzročilo v jutranjih urah slano in s tenr znatno škodo poljskim nasadom. Nad Mediteranom pa se je medtem stvorila nova depresija, ki nas je v potek dosegla in prinesla dež in celo malo nevihto. Trajala pa je le malo časa. Odšla je brž proti severoiztoku. Za njo je zavladal visok tlak, ki drži lepo vreme žo od sobote. Mrzli val od 11., 12. in 13. maja se pojavlja redno vsako leto v tem času. Zato je narod svetnikom teh dnevov Pankraciju, Servaciju in Bonifaciju dal ime »ledeni možje«. To pa ni nič posebnega, kakor periodično menjavanje mrzlega visokega in toplega nizkega tlaka v srednjih geografskih širinah. Karakteristični 90 ti možje le zato, ker ima tedaj kmetovalec interes na polju. Ti nenadni izbruhi relativno nizke temperature se dogajajo v vsakem mesecu, vendar so majski bolj občutni, ker človeka že navajenega visoke temperature, iz marca in aprila, strese padec temperature v tem času bolj kakor pozimi, ko je temperatura skoraj stalno pod ali okoli 0° C. Vremensko poročilo Meteorološki zavod v Ljubljani, dne 16. maja 1927. Višina barometra 308'8гр Opazovanja Barometer loplola v C' Kel. vi aga ' % Velet In brzina v m Oblačnost 0-10 Vrsta padavin || h ж 0 kral ras ob opazovanju » mm di lh 7 766-9 10-2 79 E 6 2 20-2 6-8 Ljubljana (dvorec) 8 14 765-7 20-1 48 W 12 5 21 766-9 14-7 74 W 9 0 Maribor 765-4 15-0 66 W 6 4 21 6 Zagreb 766-1 15-0 77 S 3 1 9 21 10 Belgrad 8 Sarajevo Skopl|e 768-5 16-0 74 mirno VO 2 1 13 Dubrovnik 767-2 16-0 73 S 1 0 17 8 Praga 764-5 10-0 SSW 3 8 17 7 Split 1 767-3 17-0 71 mirno 8 22 13 Najvišje temperature veljajo za prejšnji dan, razven ljubljanske. Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša uavadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755 do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme. Dunajska vremenska napoved za 17. maja: topleje, lepo vreme. t Gospodarstvo Vprašanje državnih rudnikov. V kratkem bo finančni odbor pretresal vprašanje prehoda drž. rudnikov iz kompetence ministrstva za šume in rude v kompetenco ministrstva za promet. Jadransko-Podonaveka banka izkazuje na kapital 120 milijonov dinarjev za leto 1926. čistega dobička 7.2 milijona Din (leta 1925. 1.4 milijona Din) ; glavne bilančne postavke so (v oklepaju podatki za 1925; v milijonih Din)): vloge 64 (63), upniki 228 (257); gotovina 20 (14), menice 162 (147), upniki 91 (118), vrednostni papirji 58 (49), konzorcialni posli 14 (24), nepremičnine 60 (64); čisti dobiček se vporabi za amortizacije in odpise. Drž. liipot banka posodi prometnemu ministrstvu 100 milijonov dinarjev. Kakor javljajo iz Belgrada, se vrše med drž. hip. banko in ministrstvom za promet pogajanja, da prva ministrstvu posodi 100 milijonov dinarjev, od katerih bi se porabilo 70 milijonov za železnice, 30 pa za dela v savskem pristanišču. — Kakor posnemamo iz druge vesti, se bo ta vsota porabila za gradbo stavbe ia ministrstvo, glavno ravnateljstvo ter stanovanja za žel. osobje. Novi bankovci. Skozi Sušak so te dni peljali za 1500 milijonov bankovcev po 1000 in 100 Din. Srednjeevropski hmeljarski urad. Prošli teden se je vršila v Monakovem seja srednjeevrojv skega hmeljarskega urada, katere so se udeležili zastopniki Jugoslavije, Nemčije, Češkoslovaške in Poljske; na seji je bilo sklenjeno organizirati poročevalsko službo v mednarodnem obsegu in sicer trikrat mesečno od srede julija začenši. Mednarodni hmeljarski kongres se vrši v Češkoslovaški dne 8, septembra 1927. Belgrajska trgovska zbornica ima svojo plenarno sejo 31. maja; na seji bodo razpravljali o izvozu sliv, o zaprekah našega izvoza sploh ter o Mednarodni gospodarski konferenci. Občni zbor. Opekarna »Emona« 30. maja ob 17 v srebrni dvorani Uniona. Zvišanje kapitala. Tvrdka Celjska družba a kolonijalnim blagom »Union«. dr. z o. z. je zvišala glavnico od 525.000 na 900.000 dinarjev. Izpremembe r trg. registru. Vpisale so se tvrdke: »Triglav«, trgovsko društvo šumekim pro-îzvodiina Šimic i Ferber, Celje, podružnica Slovenj-gradec; »Autotaxi«, dr. z o. z. v Kočevju (60.000 Din, od teh aporli (1 tov. in 1 osebni voz) 40.000; »Njiva», dr. z o. z. v Ljubljani (kavni surogati »Njiva«) 30.000 Din; »Nova Jugomelalija«, dr. z o. z. (ploč. in kov. Izdelki, 30.000), »Papirol«, dr. z o. z. v Ljubljani (10.000 Din). Izprememba v zadr. registru. Vpis: Zadružna elektrarna v Veržeju, r. z. z o. z.; izbris (končana likvidacija): Kreditna zadruga z o. z. v Ljubljani. Prodaja elektrarne Zagrader. Po odloku sodišča v Novem mestu se proda »Elektrarna Zagra-dec«, imovina istoimenske dr. z o. z Izvedeniško sodno ugotovljena vrednost je 2,083.000 Din. Tujci v našem gospodarstvu. Pod tem naslovom objavlja znani Milivoj M. Savič serijo člankov v »Trg. listu«; v odstavku »Tujska gnezda* predlaga poleg spornih in nespornih odredb proti škodljivim tujcem. Za razgon je treba predpisati pod točko 3 (po njegovem) tudi: »da se za bran i prejemanje in branje knjig in časopisov, izvzemši strokovnih, v tujem jeziku vsem uradnikom podjetij v .^krajih, v katerih bi bilo škodljivo za državne interese.« Savičeva ideja! • Uspeh zagrebškega pomladnega sejma. Zagrebški pomladni sejem, ki je letos trajal od 1. do 8. maja, ima bolj specialen značaj. V prvi vrsti je omeniti avtomobile in molocikle. Razstavljenih jo bilo 42 avtoznamk s 144 vozili ter 16 motoznamk z 41 motocikli. Izloženih je bilo tudi 7 traktorjev, 1 gasilski avto. Prodanih je bilo 98 avtomobilov (od tega v Slovenijo 7) ter 56 molociklov (3 v Slovenijo). Sejem motornih vozil je torej izpolnil svojo svrho. — Na razstavi gospodarskih strojev je bilo 50 razstavljavcev, med njimi 8 domačih. Ža propagando je bilo prirejeno tudi poizkusno oranje s traktorji in mot. piugi. Tudi v tej panoig je uspeh" zadovoljiv. — Radio-sejem je imel 9 razstavljavcev in je bil dober. — Ogrevno gospodarstvo je bilo zastopano po 3 domačili in 4 tujih premogokopih. — Skupno je bilo 291 razstavljavcev, od teh 145 domačih. Obisk je bil zadovoljiv. Industrija kos. Z ozirom na notico, objavljeno pod zgorajšnjim naslovom v nedeljskem »Slovencu« (8. maja 1927), nanašajočo .se zlasti na tržiški dve tvornici kos, popravljamo v smislu, da se je ta notica objavila po nesporazumljenju, zlasti v tem oziru, češ da je najbolje zaposlena neka v članku imenovana tvornica, dočim tvomica K. Globočnik stoji. Zadnje imenovana tvornica K. Globočnik pa v resnici ne stoji in ni stala niti za hip ter je do- tična vest v celoti neutemeljena. Tvonrten K. Globočnik je ves čas polno zaposlena z največjim številom delavcev in je z naročili obložena. Ur. Znižanje kapitala. Tiskarski in litografskl zavod, knjigoveznica dn. založništvo J. Blasnikovi nasledniki, d. d. v Ljubljani od 1,250.000 na 1 milijon Din z znižanjem nominalne vrednosti delnic od 1Q0 na 80 Din. — Zabret in Ko., dr. z o. z. v Britofu ob Kranju od 500.000 na 225.000 Din. THorsa Dne 16 maja 1927. DENAR Zagreb. Berlin 13.487—13.517 (13.51), Italija 306.17—308.17 (308), London 276.20—277 (276.70), Newyork 50.725 -50.925 (50.85), Pariz 222.08— 224.08 (223.50), Praga 168.22—169.02 (168.70), Dunaj 8—8.03 (8.02), Curih 10.935—10.965 (10.955). Curih. Belgrad 9.135 hI. (9.13), Rudimpešta 90.60 den (90.62), Berlin 123.20 den. (123.00), Italija 28.16 bi. (28.075), London 25.2525 den (25.25), Newyork 520 bi. (519.15), Pariz 20.365 bi. (20.36), Praga 15.40 bi. (15.40), Dunaj 73.15 (73.175), Bukarešt 3.29 bi. (3.30), Sofija 3.76 den. (3.75), Madrid 91 den. (91), Varšava 58 den. (58.10), Amsterdam 208.10 (208.075). Dunai. Devize: Belgrad 12.46, Kodanj 189.45, London 34.50, Milan 38.41, Newyork 709.50, Pariz 27.78, Varšava 79.17. Valute: dolarji 706.35. angleški funt 34.41, francoski frank 27.82, lira 38.34, dinar 12.45, češkoslovaška krona 20.98. Praga. Devize: Lira 182.42, Zagreb 59.14, Pariz 131.90, London 163.37, Newyork 33.61. VREDNOSTNI PAPIRJI. Ljubljana. 7% invest. posoj. 84—85, vojna odškodnina 339—339.50, zastavni listi 20—22, kom. zadolžnice 20—22, Celjska 195—197, Ljublj. kred. 150 den., Merkantilna 98—100, zaklj. 98, Praštediona 850 den., Kred. zavod 160—170, Trbovlje 490 bi., Vevče 140 61., Stavbna 55- 65, šešir 104 den. Zagreb. 7% invest. posoj. 84.75—,45, agrari 51.25, vojna odškodnina 330.75, maj 339.50—340, junij 342—343, Hrv. esk. 96.50, llipobanka 61— 61.50, Jugobanka 43, Praštediona 850. Ljublj. kred. 150 den., Šečorana 495, Slavonija 28—29, Trbovlje 485—497.50, Vevče 136—140. Dunaj. Podon.-savska-jadran. 81.90, Živno 90.90, Alpine 40.30, Greinilz 7, Kranjska industrijska 48, Trbovlje 61, Hrv. esk. 13.75 Leykam 11.75, Hipobanka 7.95, Gutmann 38, Mundus Ï68. BLAGO. Ljubljana. Smreka, jelka: hlodi I., II. monte 190—250, brz. drogi 200—200, bord. merk. 200— 320, t rami merk. 220—250, škorete kon. od 16 cm naprej 520—570, par. od 16 cm naprej 550—590, podmerne do 15 cm 470—530, deske plohi kon. od 16 cm naprej 450—500, par. od 16 cm naprej 480— 540, podm. do 15 cm 320—400, madriers 500—560, remeljni 450—560, letve 430—480; bukev: deske plohi nar. neobr. 450—500, nar. ostror. 650 -900, parj. neobr. 600—830, parj. ostror. 800—1150, testom 440—500, tavolete 950—1100, remeljni 700— 800, lelve 600—700, frizi 050—800, hlodi I. 220— 250, I., II. 180—200; hrast: hlodi I. 600—900, I., II, 300—450, bordonali 1000—1400, deske plohi neobr. Ix>ules 1300—1500, neobr. merk 800—1100, ostrorobi (podnice) 1250—1400, frizi 900—1300, drva bukova 18—22, hraslova 16—19, žel. pragi 2.60 m, 14X24, buk. 25—32, hrastovi 45-55, oglje buk. 100 kg 80-95; pšenica bačka 75 kg, 2—3%, 305— 375, ban. 75 kg 2—3% isto, ječmen ozim. 300—305, letni 310—315, oves bački 250—200, bos. or. 235— 245, koruza bačka J. 220—230, ban. isto, činkvantin 290—300, ajda dom. slov. p. 330—340, moka 0 gg 520—540, 0 g isto, krušna 2 490—500, 5 460—470, 6 430—440, 7 350—360, 8 210—220, otrobi drobni 200—210, deb. lusk. 220—230. Tendenca za les ne-izpremenjena, za dež. pridelke čvrsta; zaklj. les 5 vagonov. Proti pritisku na fCtFfl in (1CD£lO CrCVO kakor tudi pri hšiemcročdih in prOSlMIIÏÎl boleznih zanesljivo in uspešno deluje „PLANINKA" zdravilni čaj. Cena Din 20"—. Izdeluje lekarna Mr. Ph. L. Ba-hovec, Ljubljana. — Dobi se v vseh lekarnah in drog. Državna razredna loterija. Istrebani dobitki dne 13. maja 1927. Efektna banka M. Jonkolo, Ljubljana. 034 028 930 404 926 530 410 398 069 048 793 349 725 1199 955 825 039 543 516 859 574 262 207 813 401 251 805 507 724 866 963 508 563 714 £04 276 380 2915 639 043 671 547 005 264 852 286 952 372 167 066 317 265 298 905 087 . 227 3276 912 879 937 998 275 088 286 429 226 413 617 129 m 700 606 826 815 252 153 351 523 214 535 707 898 699 4865 266 919 889 578 715 288 761 484 858 649 485 006 760 850 311 234 533 210 (200) 5803 966 865 956 895 031 770 834 894 039 406 690 857 653 593 720 636 553 750 6435 804 912 520 090 197 810 933 592 998 458 07 801 145 932 899 550 099 7344 866 002 895 348 518 267 526 005 004 644 255 187 599 918 122 698 515 (2000) 376 615 905 163 (2000) 799 865 8572 225 970 (2000) 671 648 049 898 430 020 899 110 (2000) 883 179 264 821 397 066 278 591 886 942 425 042 755 9534 745 997 325 (2000) 822 634 152 659 720 185 469 269 436 556 087 395 442 133 852 465 524 407 976 201 439 10467 762 806 487 350 777 (2000) 455 407 256 (2000) 876 003 343 249 (4000) 168 175 737 837 288 754 010 498 523 704 432 908 742 623 982 719 368 025 11951 (2000) 271 707 208 324 105 010 100 416 734 548 812 548 730 922 331 422 (2000) 946 846 2. , 087 582 569 291 127»9 274 702 998 515 470 552 674 789 774 657 556 713 6&1 328 314 13,21 250 503 191 313 098 569 926 510 186 344 838 812 051 700 »53 987 740 811 665 023 477 461 14705 375 096 530 201 036 245 631 802 647 564 493 (2000) 001 351 139 937 950 469 411 (2000) 761 784 070 206 023 545 (2000) 111 955 910 924 15908 695 120 100 011 093 072 577 935 511 204 478 212 376 648 783 850 931 111 704 367 940 988 842 737 480 1G080 (2000) 140 466 990 (2000) 321 709 065 372 056 300 067 748 893 171 384 381 099 819 887 431 188 543 241 670 411 156 288 629 17485 118 (2000) 197 829 897 370 681 693 597 355 413 653 119 087 940 743 953 150 749 723 756 207 701 (10.000) 375 804 619 575 &48 059 606 172 18023 069 900 863 057 588 969 078 335 510 112 210 205 124 496 324 (2000) 321 961 473 758 688 133 293 989 611 428 19821 016 238 711 299 277 99-1 065 112 172 008 156 642 996 667 552 031 944 287 166 20119 229 102 (2000) 907 (2000) 057 415 262 222 996 294 020 902 (2000) 904 559 351 758 981 373 290 348 (2000) 080 265 604 194 (2000) 921 274 070 890 770 088 255 528 21575 693 965 299 2-11 414 736 262 421 011 549 882 592 204 789 847 142 970 390 715 781 866 880 238 933 259 221 865 848 (20.000) 22588 806 301 994 731 003 057 095 OOI 832 654 675 646 272 580 031 880 702 108 (2000) 801 939 955 - 23327 (2000) 941 449 907 262 162 536 452 917 342 323 626 524 721 082 517 979 848 932 287 973 119 547 846 875 24172 554 485 007 036 813 178 587 772 (2000) 869 313 620 577 883 876 25491 352 585 466 332 422 385 379 89-1 745 953 559 436 124 552 089 363 540 088 788 185 005 (2000) 875 795 463 20029 844 288 826 488 406 549 343 694 092 408 066 873 330 031 736 698 582 250 203 088 507 154 (2000) 329 882 (2000) 139 27419 873 650 200 852 020 111 097 509 039 987 063 431 082 330 427 894 773 003 658 710 275 138 556 351 28887 095 757 892 299 846 408 127 394 999 888 555 288 848 (2000) 955 780 206 340 128 526 058 009 29475 458 895 661 268 105 821 048 771 178 606 926 597 438 009 964 575 595 281 086 699 598 355 277 2-45 088 866 906 789 30990 317 626 013 088 407 318 395 838 718 728 408 921 919 092 572 824 714 721 (2000) 029 744 181 32757 572 870 775 843 488 059 143 423- (»1 460 544 086 386 691 275 993 730 580 771 163 33675 501 264 037 313 182 (2000) 010 228 609 229 347 114 694 (2000) 635 366 727 111 811 112 774 193 [ N«dOkt'Ul}lvu Kau «le Cologne Chypre llourlols — Pnrla 34039 393 550 407 182 046 (30.000) 268 (2000» 238 53 556 567 35585 332 149 076 508 123 996 (2000) 021 905 998 2&Ч 37 416 046 800 867 530 458 077 024 439 681 166 805 36268 308 007 072 849 663 979 263 504 229 850 319 (2000) 940 449 987 939 (2000) 37921 131 505 008 824 303 838 053 714 305 820 728 903 911 379 228 60-1 519 (4000) 618 869 797 148 026 985 064 (2000) 55-1 88136 024 400 739 494 271 018 679 757 490 851 SSS 881 877 9-22 684 080 481 585 985 39802 005 526 110 398 160 242 122 351 419 920 077 876 738 843 021 543 638 009 325 470 290 40053 156 200 974 377 (2000) 456 088 085 (2000) 542 509 269 41716 709 397 5-13 798 381 382 211 555 895 867 855 (2000) 925 754 538 737 987 118 717 855 810 699 820 318 42038 831 871 040 728 367 (2000) 913 235 942 lili 965 500 207 307 845 016 490 239 141 850 727 142 455 382 688 204 075 674 854 43438 (2000) 928 560 607 258 009 880 455 939 653 140 (2000) 072 991 624 311 568 477 412 820 (2000) 449 706 518 893 44795 449 571 878 677 750 (2000) 508 850 550 -148 301 336 912 ( 2000) 598 680 716 268 888 000 298 532 751 166 184 076 363 45538 8i0 706 176 949 139 434 597 276 888 821 931 5000 483 40455 379 897 030 (2000) 433 613 131 718 881 (2000) 075 971 211 207 358 437 662 248 -178 521 652 210 750 951 009 472 898 47333 019 707 125 520 194 202 343 233 243 449 370 198 414 439 -115 219 133 593 274 854 (2000) 615 450 889 500 688 876 420 115 48843 275 003 232 621 941 483 817 186 038 297 558 206 356 4-13 807 342 465 269 692 195 174 432 755 222 720 090 256 49235 211 577 631 509 596 999 872 260 8711 548 444 029 780 207 400 022 586 50970 986 145 204 (2000) 860 764 526 900 990 803 297 (2000) 469 706 050 656 242 549 055 805 028 104 233 328 613 400 51706 437 (2000) 990 370 674 281 953 850 584 121 818 377 186 585 207 082 989 553 899 179 330 850 273 307 52764 909 100 762 357 900 645 991 642 702 203 634 707 (4000) 003 522 695 680 679 619 678 S07 804 305 403 53923 920 044 870 140 452 201 622 007 310 531 215 581 014 124 54358 447 515 247 092 503 228 677 540 794 151 311 301 314 718 769 238 822 783 479 091 * 55054 294 799 227 622 935 122 204 (2000) 431 734 4-19 835 162 538 474 021 302 667 09O (2000) 193 853 540 374 833 56709 (2000) 7-11 723 003 979 (2000) 502 208 840 228 945 051 464 507 (2000) 579 467 311 98-1 946 583 096 905 009 401 60S (2000) 57710 750 238 807 428 093 153 833 768 776 048 157 480 848 764 703 250 730 927 094 080 956 901 58944 039 738 033 337 354 132 258 419 268 598 663 400 867 331 965 750 730 927 694 086 956 901 58944 039 738 033 837 354 132 258 419 268 598 663 400 367 381 905 750 775 255 137 304 961 582 (2000) 618 58486 493 961 892 102 938 404 969 954 119 882 235 105 977 600 074 (2000) 009 60-1-18 541 273 511 811 939 001 961 564 802 749 481 610 326 399 892 215 9-11 527 61962 136 271 782 691 916 (2000) 409 632 634 034 189 (2000) 151 465 870 (2000) 507 496 082 35 779 049 157 194 (2000) 403 62765 017 089 975 094 038 839 142 080 148 382 235 994 028 818 114 185 634-19 357 015 802 870 943 050 (2000) 002 529 032 237 501 823 435 833 64611 854 555 557 502 379 297 387 972 005 281 061 906 294 870 621 233 159 408 505 963 65525 654 804 796 647 089 950 547 833 442 039 214 764 805 436 084 075 497 056 447 08-1 021 225 852 (2000) 127 409 66149 807 620 247 643 819 405 812 043 325 018 949 321 063 67452 310 322 480 816 696 843 (2000 ) 052 329 455 863 012 378 000 074 287 027 (2000) 370 091 300 68802 755 977 895 134 296 491 (2000 ) 350 515 502 245 729 («8 850 122 1 04 402 040 785 322 612 570 093 657 112 043 716 685 625 ( 2000) 69267 982 615 (2000) 137 851 548 65P 60-3 930 821 431 836 831 066 566 896 808 209 004 835 977 850 996 Sven Elvestad: 35 Mož, ki je oropal mesto. Niti popisati se ne da, kako ponosno je zrl Lah v tem trenutku predse. Asbjorn Krag ga je pazljivo motril. Zdelo se je, da detektiv nekaj voha: neko nevarnost, nekaj izrednega, nekaj, kar se bliža... »Pripoznam, da govorite resnico, kar se tiče tatvine pri policijskem načelniku,« je odvrnil Krag. »Res se niste mogli z njo dosti okoristili, in res je zaradi drznosti, s katoro je bila izvršena, nekaj prav jK)sebnega. Toda kaj pa druge tatvine, kraja ob priliki nekega kartanja na primer —« >0 tem nič ne vem.« »Imaino dovolj dokazov v pismenih obvestilih, ki ste nam jih pošiljali vi in vaš vodja.« »Molčim ko grob.« »Ali ste bili že kdaj kaznovani?« »Kaznovan, jaz? Kaj vendar mislite!« Lah je užaljen odkimal z glavo. »Mar hočete res trditi,« je vprašal Krag nasmehoma, »da smo vas sedaj prvikrat ujeli? — Vas, najbolj prekanjenega in drznega tatu, kar se jih kdaj poznal!« »Ne, ni to prvikrat. To je jasno.« » Kakšni zločini torej že težijo vašo vest?« »Gospod, ob tej besedi bi spet želel, da bi bil kak pesniški dušesiovec moj odvetnik.« Krag se je obrnil k policijskemu načelniku. »Čutim, da govorite tako iz določenega namena. Morga hoče samo na času pridobiti.« Detektiv je pogledal na uro. »Pol petih je,« je rekel zamišljeno ln povzročil s tem izredno čuden prizor. Iz žepa je namreč potegnil uro tudi ujeti slepar. IJro na beli niklasti verižici. »Pol petih,« je dejal in prikimal. »Policijski načelnik in drugi uradniki so ga za- čudeno pogledali. Preiskali so ga bili že prej in mu odvzeli vse količkaj vredne predmete, celo žepno zrcalo. In sedaj je stal tam nenadoma z uro v roki. Naenkrat je pretrgal tišino vzklik nekega uradnika: »Gromska strela, saj ima mojo uro!« In ves osupel je začel v zadregi stikati jx) svojih žepih; bili so prazni. Lopov se je obrnil k njemu in mu z vljudnim, šaljivim nasmehom izročil uro rekoč: »Res je vaša. Oprostite. Zame je preslaba.« Uradnik je oklevaje sprejel uro. Slepar si jo je bil prisvojil, ko so ga preiskovali in mu odvzemali njegove stvari. Asbjorn Krag si ni mogel kaj, da se ne bi nasmehnil. »Imenujete tudi to tatvino?« je vprašal Lah. »To imenujem mojstrovino žeparstva,« je dejal detektiv, »in zelo sem vesel, da smo vas končno ujeli. Mislim, da nam bo mednarodna policija čestitala.« »Motite se,« je odvrnil Ferro užaljen. »Motile se v vseh treh točkah, gospod. Prvič ni to bila žepna tatvina, temveč posldis, drugič ni bila mojstrovina, temveč prav navadna ukana, ki je spretnim Rusom vse bolj znana ko nam drugim Evropejcem, in tretjič se ne smete preveč hvaliti s tem, da ste mo prijeli. Ne bom namreč ostal dolgo pri vas.« »Morga mislite, da se vam bo posrečilo dokazati svojo nedolžnost?« je vprašal Krag. »Nikakor ne,« je odvrnil ujetnik. »Toda kmalu bom od tod ušel.« »Tako tako. Drzna misel.« Lah je resno pogledal Kraga: »V vaši sobi imate v pisalniku neko odlikovanje: z dragulji okrašeno zvezdo. Ali se spominjate?« Krag je prikimal. »Dobro, to zvezdo vam bom v treh dneh ukradel, potem ko se bom že z lastno močjo osvobodil iz ječe. Mar imenujete tudi to zločin?« »Ne, to imenujem prismoj'enost.« »Potem dovolite, da se izrazim bolj natanko. Nočem reči nič meglenega kakor: v treh dneh. Ukrade Ivam bom zvezdo v noči med 3. in 4. septembrom.« Ob tej nad vsako mero drzni izjavi so vsi obmolknili. Uradniki so se spogledali n se nasmehnili. Še nikoli niso bili priča tako izredne smelosti. Ali je govoril mož v šali? Izražal se je s popolno gotovostjo. Zdelo se je, da se ne misli norčevati, vendar pa je nekaj šegavega hušknilo preko njegovega za-črnelega, živega obraza. In z očmi je neprestano hodil za Asbjornom Kragom. Očividno je drzni mednarodni slepar štel med svoje nasprotnike samo Asbjorna Kraga. Ta je rekel popolnoma mirno in tiho. Premišljeval je. Končno jo vstal in rekel zapisnikarju: »Nima nobenega pomena več. Mož se dela samo norca z nami. Odvedite ga v oddelek za odtiskavanje prstov. Toda bodite previdni. Utegnilo bi se zgoditi, da bo poskušal svojo grožnjo uresničiti. Celico ste mu golovo že določiti?« »Da,« je odvrnil stražnik, »celica jo v redu. Videl jo je že in izjavil, da je zadovoljen.« »Katera je?« »Številka 34 v hodniku na vrhu. Na noben način ne bo mogel ubežati.« »Dobro. Odvedite ga. Ko bomo imeli odtise njegovih prstov in njegovo fotografijo v rokah, bomo takoj obvestili vsa važnejša glavna mesla, v prvi vrsti Pariz. M'slim, da bomo kmalu čuli o njegovih činih na pariških ulicah. Trije stražniki so obstopili jetnika. Ta se je nejevoljno zganil, kakor bi mu ne hodilo v račun, da bi so ga kdo dotikal. »Ali ze res potrebno?« jo vprašal in so obrnil proti Kragu. »Obljubljam vam, da ne bom poskušal zbežati.« Aabjora Кгод ie prikimal: »Da, potrebno ja« ШЕШЕ w m «- ~z ° a- i !— > X) f O ° a i c < C - n ;» 5 o = : k pç - •û. C -O B D. g c- jo. fi S " Г lp5r. — * a s ^ „ c s. « 5 s; o •O « w 55 * => Ni ? 2 S ° Q. O <5 O « cr n N o- £• E D ° ET w F pr O . B ÈÏ. i? c ff 5 Б » i < 9 m S B r " S n S f O? f= P ? po S X f? u /Ck — ro, : s. pr - S- «- C7 C C -1 70, o o 3 s. b o P < 00 7? S, H. n " B S r o? 11 » 3 JO - O n P * B K 5 a. N N S m 3 Ul=lll = II p ■ 70262 790 225 918 Ш 107 364 975 980 419 635 536 461 260 584 (4000) 194 393 070 384 175 438 455 537 825 71309 058 022 139 172 592 182 026 772 115 878 885 628 196 538 527 904 (2000) 007 153 781 098 031 138 904 820 803 72810 308 065 388 163 891 832 307 952 (2000) 027 208 469 085 238 698 113 705 434 107 096 427 992 409 188 621 766 73627 108 387 070 690 961 923 032 565 768 432 998 166 664 908 498 (2000) 225 113 372 018 981 886 C05 568 616 (2000) 74704 504 69-1 958 393 957 749 112 882 (2000) 301 646 796 273 881 484 751 711 592 906 531 504 75873 951 315 645 669 781 361 938 071 997 661 017 30« 531 084 635 530 76162 518 231 105 225 346 256 048 201 (2000) 822 681 772 136 174 374 969 (4000) 222 722 044 288 592 968 609 211 397 77548 178 (2000) 341 780 598 207 900 573 006 716 241 798 107 623 419 6C5 009 493 040 343 500 967 084 733 738 (2000) 908 976 298 641 78184 377 527 230 196 694 823 481 183 498 890 299 584 017 652 620 135 973 148 817 561 892 752 316 269 027 703 149 713 078 019 342 79614 819 360 885 463 279 445 326 250 446 061 950 928 148 683 316 210 826 711 940 035 247 82*2 851 739 842 628 013 80593 898 884 4«4 314 590 887 434 893 740 059 672 (2000) 206 849 065 (2000) 319 913 S38 809 467 056 010 060 239 344 495 (2000) 764 81298 817 565 473 903 627 445 710 647 695 506 178 475 283 411 823 993 911 435 543 186 364 237 (2000) 519 82541 415 634 409 184 889 141 865 093 824 955 126 922 156 891 130 642 966 138 003 170 884 693 638 253 850 571 83071 877 174 955 162 332 600 920 909 366 117 172 947 173 416 774 288 244 412 964 844 S45 1% 768 534 394 278 84041 520 (2000) 283 664 (2000) 079 567 £>S4 365 353 171 535 737 780 892 183 216 415 009 319 851 301 376 577 85897 116 256 034 474 288 735 832 532 000 834 931 646 850 678 868 912 185 86542 829 390 242 352 322 529 306 580 910 519 688 612 863 687 631 356 318 773 789 571 273 099 985 175 700 (2000) 765 (2000) 823 87177 ( 2000) 994 199 693 039 761 596 057 277 624 211 014 621 360 436 024 (2000) 193 300 713 314 3888 215 88892 679 002 478 267 640 095 513 569 728 353 473 160 357 995 179 068 89922 261 827 (2000) 818 851 535 591 949 489 244 315 816 596 142 287 774 458 942 394 694 587 728 356 (4000) 316 869 307 90312 444 413 736 335 098 244 932 483 397 432 553 753 395 169 886 855 421 538 187 798 704 053 065 ' 91507 129 695 187 744 (2000) 235 168 422 088 409 126 049 374 072 083 783 448 627 921 768 340 229 573 545 754 92226 302 590 820 909 204 896 184 381 786 289 285 460 (2000) 834 698 084 340 (2000) 646 333 674 93205 922 362 641 866 593 065 308 502 939 497 450 499 544 675 955 011 166 498 241 379 482 110 889 108 631 972 059 94&48 867 190 845 361 804 859 823 307 167 656 177 312 388 647 017 497 138 123 95256 799 288 187 387 482 396 573 185 658 Û75 374 793 543 ( 2000) 499 380 502 768 806 321 249 873 463 234 (2000) 924 360 716 193 (2000) 779 96099 384 971 514 391 6-11 2-18 562 052 770 853 292 167 943 718 602 834 309 447 128 115 074 Û8S 207 605 97247 391 404 837 949 871 382 389 320 260 138 (2000) 914 492 200 380 (2000) 849 996 602 648 879 289 515 550 420 940 645 893 98036 763 209 836 922 755 578 367 139 505 921 157 265 554 810 331 305 99700 269 916 636 006 337 620 761 975 127 094 182 814 482 OSS 041 841 388 884 510 888 306 198 100318 590 702 910 620 767 264 217 379 025 700 283 603 606 463 945 206 280 947 313 989 662 968 765 101994 119 444 769 0S2 836 933 825 897 596 648 779 477 307 272 056 980 262 913 241 319 817 001 476 667 102-441 868 938 311 288 888 520 524 902 886 795 567 450 527 825 563 408 713 580 245 916 522 965 883 885 220 295 102 103650 652 131 336 681 487 209 238 125 638 689 477 588 173 740 496 955 208 531 935 139 276 445 745 412 104156 218 965 636 572 368 992 101 333 635 673 541 3-12 470 649 354 273 492 234 089 911 261 782 942 758 105507 722 681 639 8&4 119 771 746 279 669 788 809 215 272 506 896 966 498 (2000) 338 473 493 106231 782 064 713 156 861 900 063 715 (2000) 462 484 315 807 475 112 409 471 107969 461 460 645 271 946 445 316 400 542 635 305 657 747 017 520 682 970 512 S67 304 229 447 069 000 404 024 108941 387 169 206 919 905 905 744 609 775 229 (2000) 927 723 661 160 336 302 879 765 512 819 808 075 315 044 576 741 644 (2000) 343 728 174 696 013 146 109818 621 085 249 422 284 584 742 185 366 082 474 306 916 845 732 524 484 496 922 C91 536 489 026 551 521 396 920 894 955 110316 958 961 215 963 231 891 039 751 679 165 641 291 727 939 064 852 214 472 661 028 745 027 990 886 168 111086 149 488 691 200 376 992 164 781 961 825 875 871 657 681 769 566 047 697 843 431 113002 449 438 528 083 261 218 481 918 602 566 015 095 312 639 770 550 354 536 425 044 590 154 854 057 668 840 821 457 273 093 068 182 114938 834 631 721 370 925 861 919 290 899 869 312 027 723 699 973 664 516 xyz 114938 834 631 721 370 985 861 919 656 (2000) 125 549 406 (2000) 091 292 372 957 668 371 494 331 115459 426 511 068 732 688 430 915 908 211 (30000 * 805 132 233 697 347 481 778 (2000) 004 084 748 226 874 514 776 695 488 116281 300 022 983 654 221 827 547 911 704 747 564 (2000) 842 504 833 465 184 916 661 604 745 828 871 156 929 165 346 117523 785 144 451 299 024 349 220 205 534 547 830 589 051 332 032 (2000) 040 320 944 761 086 369 784 193 006 (2000) 194 203 473 769 118150 773 956 983 636 043 506 096 013 885 165 500 047 787 199 539 187 023 531 119295 429 646 679 204 321 020 612 (2000) 716 040 627 532 865 083 120087 777 193 187 760 969 141 (2000) 106 695 698 586 393 211 670 446 845 928 676 493 170 121604 427 999 540 317 34-1 (2000) 696 8't 498 135 133 569 131 142 825 651 (2000) 244 802 783 122476 546 743 832 618 418 316 206 142 107 363 026 777 391 753 589 165 123717 145 897 503 898 ( 2000) 903 698 978 248 880 522 512 528 597 499 373 007 809 165 548 293 103 601 124861 954 043 109 847 749 542 228 973 195 133 408 801 700 445 592 601 387 210 921 250 014 MALI OGLASI Vsaka drobna vrstica 1'SO Din ali vsaka beseda SO par. Na|man|Sl oglas 3 aH 3 Din. Oglasi nad devet vršile se ra£una|o vlie. Za odgovor znamko! Na vpraianja brez znamke ne odgovar|nmol Najboljša kosa sveta za 18 Din dokler (raja zaloga, pri Fr. Stupici, trg. z železarno in poljedelskimi stroji v Ljubljani. Sprejmem pekovskega VAJENCA. Prednost imajo dečki siromašnih staršev. Oskrba v hiši. - Koprivec, Vel. Lašče, Dolenjsko. 3786 Potrebujemo : 3 MODELIRJE, 3 REZBARJE in 3 LIVARJE, vse za dela iz mavca. Samo prvovrstne moči naj se pismeno javijo z označbo zahtevanega honorarja na naslov: gosp. Jakov SAVČIĆ, podjetnik za notr. dovršenje Oficir-skega doma, SKOPLJE. Plačevanje dnevnic in delo samo bo trajalo ca. štiri mesecc. 3841 DELAVK CA prostorna in svetla — z elektr. razsvetljavo — se odda s 1. avgustom v najem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3840. Pisarniško sobo v visokem pritličju, odda takoj Pokojninski zavod v Ljubljani, Aleksandrova cesta. Avtogaraža večja, z mehanično delavnico pri hotelu »Stara pošta« v Kranju in z malim stanovanjem zraven, se bo oddala v mesecu juliju v najem. - Interesenti naj se obrnejo na g. Fr. Gorjanca v Kranju. Pšenittio moho najboljših mlinov nudi najceneje veletrgovina žita in mlevskib izdelkov A. VOLK. Llubliana Eesljeva costa št. 24 Pozor ! Najcenejši nakup žičnih posteljnih VLOŽKOV dobite točno po naročilu samo v Hrenovi ulici 16, kjer se iste sprejemajo tudi v popravilo. Andlovic & Strgulec Ljubljana. OPOZARJANO no .Moli oglasnih" v našem dnevniku. — Poslužujte se ga ob vsaki priliki! MORSKO KOPALIŠČE m Ш* ■ Ш9* HOTEL ROKAN SELCE 50 sob v samem hotelu I > Informacije daje lastnik AL. BERANEK. аввивдааавивввјаавивиаввв Platnice za .Ilustrirani Slovenec' letnik 1926 ima v zalogi Knjigoveznica K. T. D. v Ljubljani, Kopitarjeva ul. 6. Cena izvodu Din 25, z vezavo 35 Din Poštnina posebej. ввааввавввавваввшшаввовв Vsakovrstno ZlâlO №1SPU|€ po najvišjih cenah i'erne, juvellr, Ljubljana Wolfova ulica štev. 3 Novo hišo z vrtom, prodam v Sto-žicah pri Ljubljani. - F. Jerko, Črnuče — Jezica. Lična vila v Ljubljani, s 3 stanovanji in obširnim vrtom — ugodno naprodaj. Naslov v upravi lista pod 3827. Ujon na Gorenjskem, s ГНдЛ 3 sobami in podstrešno sobo ter pritikli-nami in 1 njivo, se zelo poceni proda. - Naslov v upravi lista pod St. 3851. Stelaže za trgovino se poceni prodajo. Poizve se: K. Prelog, Gosposka 3. FIŽOL za seme in prehrano, dobite pri FRAN POGAČ NIKU, Ljubljana, Dunajska cesta št. 36. 3734 Nekaj pohištva proda F. Korošec, urar Barvarska steza 6 (za Reichovo tovarno). 3828 Šlrntlfo iz trdel?a in ORCUIJG močnega kartona, 32X32X10 ram, nekaj sto komadov, odda skupaj ali posamezno za zelo nizko ceno tvrdka A. Rasberger - tvorniška zal. gramofonov in plošč Ljubljana. 3726 Naznanilo. Мз 1. Gotz! pozlatarstvo in rezbartsvo se nahaja sedaj v Kolodvorski ulici št. 27 na dvorišču, ter se še nadalje proporoča cenjenemu občinstvu, П~>Ј1=ШЕ111Е111=111=Ш=Ш=Ш=Ш=111=111=Ш Prvovrstno delo, Zmerne cene, To ie naše gesto! KNJIGOVEZNICA K. T. D. črlainica in tvornica poslovnih knjig v IjuMjani, Kopitarjeva ul.6/11 Е1И£ШЕШЕШЕ1ИЕШ=1И=Ш~Ш~Ш~Ш=Ш= Prvovrstna dalmatinska vina se dobivajo na malo in na veliko pri veletrgovini dalmatinskih vin Bonačič & Bakovič Split — Maribor Skladišče: Slomškov trg 6 — Vinotoč: Lekarniška ulica 7 Pljučne bolezni so ozdravljive! »•j Ш mh .... r W\j 4 v Pljučna tuberkuloza - Sušita - Kašelj - Suhi kašelj - Z. služenje - Notno potenje - Bronhialni katar - Katar v grlu - Sluzni kašelj -Izmeček krvi - Vzdigauanie krvi - Tesnoba - Zbadanje itd., so ozdravljivi! Tisoče ozdravljenih! Zahtevajto takoj kniigo o moji nov! umetnosti hranjenja ki Je že mnoge rešila. Ona pomaga pri vsakom načinu življenja, da se bolezen hitro premaga. — Nočno potenje in kašelj ppestano, telesna težlna se poveča ter po splošnem poapnenju o i a J š a bolečine. Resni možje nost mojo metode tor Jo radi priporočajo, člmprel začnete z mojim načinom pre-hranjenja, tembolje bo za vas. Popolnoma zastonj j^ite knjigo, iz katere boste črpali mnogo koristnega znanja. Kogar ,t«.rel mučijo bolečino, kdor se hočo naglo osvoboditi svojih bolečin na tomellit in varen način, naj plšo še danos. — Opotovano opozarjam, da prejmete popolnoma brezp učno, brez vsake zaveze s svoje strani, moja pojasnila ln bo Vaš zdravnik gotovo pritrdil tej novi ureditvi Vaše prehrane ki Jo označuiejo kot Izborno prvi profesorji. V Vašem lastnem Interesu Je torej, da takoj pišoto, ln Vas bo nato vsak čas lahko postreglo moje ondotno zastopstvo. Prer^jte poduk in zajeli boste novih moči za evo|c zdrav|e iz knjige lzkuSe-nenSitdrovnUia. Zajamiiuje Vam okrepitev ln žlvljensko tolažbu in se obrača na vse bolnike, ki se zanimajo za sedanje stanje zdravljenja bolnih na pl|u£ih. MoJ naslov Je: &ueust Mârzke, Berlin, Wilmersdorf, Bruchsalerstr. S. Abt. 882. Ječmen za krmo dobite po 200 D za 100 kg, dokler zaloga traja, pri FRAN POGAČNIKU - Ljubljana, Dunajska cesta 36. 3792 AZrsa očrf- KLAVIRJI ! Tovarna In zalora klavir* Jev, prvovrstnih instru mentov različnih tvrdk. kakor tndi lastnih izdelkov. Poseben oddelek za popra vila. Oglaševanje tn popra vllu za Glasb. Matico, Kon servatorij In za droge In etltule ee izvršujejo od moj« tvrdke. — ТоЛпа po strežba, zmorno cone, tndi na obroke. — Izdelovalfe klavirjev R. WAKIIINKK. Ljubljana, llllšerjeva ul. Б. Potrtega srca ip v neizmerni žalosti naznanjamo, da je naša srčno ljubljena soproga, skrbna, zlata mamica, predobra hčerka, ljuba sestra, teta in svakinja, gospa Frida Kasparovič v nedeljo dne 15. maja t. 1. po dolgi in mučni bolezni, previdena s svetotajstvi za umirajoče, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb sč vrši v torek, dne 17. maja 1927 ob 5 popoldne iz državne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 16. maja 1927. MILAN KASPAROVIČ, kapetan I. kl„ soprog. — JOSIP, sin. — JOSIP pl. SUPANČIČ, general v pok., oče. — MARJA vdov. JURMAN, ROZA poroč. BARLE, GABRIJELA, sestre. — Vse ostalo sorodstvo. Neutrujeni veseli kadar so pete na čevljih. ............................'i Jnteresanlno broJuro uspešnem zdravljenju zolčnih kamnov Vam pošlje brezplačno lekarna pri Odreseniku PragaR.JJtfšehradsha if. E Pišite ahoT— Г iMiii.MiiiTimiMiniiiiiliiminiiiii , Venecln izredno zdravilna voda proti renmafizmu in Išiasn. želodčnim ln črevesnim boleznim 1er za nego ran dobiva se zopet v vsaki lekarni in drogeriji. Skladišče za grosiste: Isis d. d. Ljubljana. a .a o» v ~~ o 0) >« e ro u » c 5> u •S f « - •S >N rt 0) C C o S -Z £ a rt -rt t- и > 4> — IN c a 0> 4) h "S rt >ce -O S j» « £ « o. m u. U 10 OD SENATA SLOB. I KRALJ. GRADA S O M B O R A. Br. 10,361—adm. 1927. 375? Oglas. Gradski senat Slob. i kr. grada Som-bora pod br. 10.361—adm. 1927 razpisao je javnu ofertalnu licitaciju na dan 31. maja 1927, god. u 11. časova pre podne u maloj dvorani gradske kuće za nabavku jednog Diesel-motora od 26—27 KS za gradsku elektr. centrait! u Somobru. Opšti i specijalni uslovi licitacije mogu se videti svakog radnog dana za vreme zvaničnih časova u kancelariji Grad Gradj. Odelka u Somboru. Ponudaci ostaju u obavezi do konač nog odobrenja ponudbe od viših vlasti. Gradski senat pridržava sebi pravo da od prispelih ponuda onu ponudu primi koju nade da je po grad najpovoljnija. S o m b o r , 5. maja 1927. god. Dr. Djura Nikolić s. r., gradonačelnik. Zahvala. v> Vt>. ' Г :<Л ; Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. ' 'y -1- .; П . fffi epoz ženo, mater, hčer, sestro, svakinjo in teto, gospo Marija Brezar roj. Ritenc na njeno zadnjo pot, izrekamo najpri-srčnejšo zahvalo. Zlasti se zahvaljujemo častiti duhovščini, obilnim darovalcem vencev in šopkov, Orlom in Orlicam, kakor tudi ostalemu občinstvu. Kranj, 14. maja 1927. Franc Brezar, soprog, s sinčkom. Žalujoči ostali. _ Za, Jugoslovansko lisktmQ x LjublbuiJU Karol Cefi, Izdajatelj; dr. Er. Knlovea, Urednik: Frane lenejtlav,