ZA NEKA« «1
C n	. . .
PO ^^ TVVNOST NA DOM
(tsvi ^^ ^deU in prsxnikov)
.28 ZANIMA
ClTAJTE, 1
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
■Materei m Second C1«M Matter September 25th 194« at the Post Office at New York. N. omlet Act of CongreM of March M. IS7V.
POZOR, NAROČNIKI ...
NarožnTh—i eamsnjsmo, d* vei ne poS-Ij&mo potrdil n poslano naročnino. Zadostuje potrdilo poleg nulova na listu— do katerega dne, aieeeca in leta Je naročnina plačana.	Oprava.
No. i'(>4 — Stev. 204
VOLUME UIT—LETNIK LrtI NEW YORK. FRIDAY, OCTOBER 19. 1945 — PETEK. If), OKTOBRA. VM3
TeL CHeteea 3-1242
OBTOŽNICA PROTI NACIJEM
Mednarodnemu vojaškemu sodišču, v katerem so zastopane Združene države. Rusija, Francija in Anglija, je bila predložena obtožnica proti 24 nemškim vojaškim voditeljem, ki so bili vsi pristaši Adolfa Hitlerja, da so bili vdeleženi v naj k rva vej si, najbolj zločinski zaroti proti miru in človeštvu, ki je sploh kdaj omadeževala strani človeške zgodovine.
Obramav« proti nemškim vojnim zločincem
bo pričela v novembru v Xuernl>ergu v Nemčiji.
Obtožnica vselmje L'4.000 besed in navaja j azijska mueenja in preganjanja, ki so zahtevala 10.000.000 človeških življenj. Obtožnica navaja Vse človeške in maserja 1 ne izgube, kate-r<* j«* pretrfiela K v ropa, iwl-kar je prišel Hitler do vlade v Nemčiji.
Obtožuiea je bila danes zjutraj izročena obtožencem, ki imajo sedaj 30 dni časa, da na 11 j«» oilgovore. Poleg zločincev so najvišji ar-inadni častniki, vladni uradniki in industrijalci. kakor tudi zločinske skupine sedmih naeij-.•-kili »rpmioieij. med njimi več vodilnih čast-j i kov nemškega generalnega štaba in najvišjega jK»veljstva.
Prvi, ki ga navaja obtožnica, je naelj št. 2, fMdmaršal Hermann Willielm (roering. Hitler ni omenjen v obtožnici, kajti od mnogih strani je bili> za t rjeva no, da je nmrl v razvalinah kanclerjeve palače v Berlinu.
Obtožnica zahteva smrt vseh navedenih zlo-čincet in s tem Im> postavljeno novo načelo, na mre.-. da je kovanje vojn* zločin proti člove-
h' Vil.
genom tneg-a štaba in najvišjemu po vcljstva so obtožene naslednje organizacije: tajna policija >r*-«tii|x>, SS ali čete elitne garde i ucijske stranke, vdarne čete (Sturintruppen1!, Sl> ali tajna varnostna služba, nemški ministri, ter vodilna skupina nacijske stranke.
I »a je bila oMouiioa sestavljena proti vsakemu častniku nemškega generalnega štaba in jili označila za zločince, se je zgodilo na za lit e-\ » /d rti ženi h držav; tej zahtevi pa so nasprotovale Iiiisije, Anglija in Francija z uteinelje-vanjeni, da so vojaki sanjo obvezani izvesti |>o-vclja, •
Ameriški zastopnik sodnik Hofaert H. Jackson je vstrajal pri svoji trditvi, da agresivna vojna predstavja mednarodni zločin ter je slednjič na svojo stran potegnil dve državi. Tretja država, čije ime je ostalo tajno, še vedno noče pritrditi. Toda tri države za. ena proti — Jackson je omagal.
t radna izročitev obtožnice se je izvršila v 1 terliiiu in vse skupaj je vzelo eno uro v ras-košni dvorani berlinskega najvišjega sodišča, kjer je sedaj nastanjena zavezniška kontrolna komisija.
Stojiš" med dvojnimi hrastovimi vrati velike, belo pobarvane dvorane je sodnijski uradnik v črnem jopiču jn progastih hlačah v angleškem, francoskem, ruskem in nemškem jeziku izrekel besedo "molk." Vse postolpanje je bilo prestavljeno v štiri jezike.
Vrata so se odprla in prvi je vstopil ruski zastopnik peneral I. T. Nikičenko ter njegov namestnik T. A. Iloleov. ki sta vodila delegacijo Hodnikov.
Njima s<» sledili francoski sodnik Henry Donnedieu in njegov namestnik Robert Falco; umeriwkj sodnik Francis Biddle in njegov na-mestnik John Parker ter angleški sodnik Lawrence in njegov namestnik Norman Bilkett.
Zatem je Nikičenko (počasi prebral imena 24 j »ogla vit n i h obtowen i h zl oč inoev.
V zaporih so vsi olbtoižcnci. razen Martina Ilormanna, načelnik VottcsMturma in če do obravnave ne 1m> prijet, ho sojen v odsotnosti.
Obtožnica proti nacijem je sestavljena na podlagi štirih otodolzitev, ki so:
1. Skupni načrt ali zarota ovreči versaillski mir; zopet oborožiti Nemčijo, pridobiti lebens-ranm (življensfki prostor) za Nemce na škodo drugih narodov in vse to napraviti z vsakim sredstvom in v prvi vrsti z ol»oroženo «ilo in agresivno vojno. _
Iz delavskih krogov
Obravnave med premogarsko organizacijo in lastniki rovov. — Štrajk v Novi Angliji je končan.
MIHAJLOVIČ IN ČETNIKI — ZOPET V JAVNOSTI
Anglija se zopet posvetuje z vodjo jugoslovanskih fašistov. — Tito se ni motil glede vzrokov odstopa ministra Šubašira.
Iz Londona se javlja, da je Anglija zopet stopila v nekako uradno zvezo v — Mihajlo-	,
.-J povod
zil sum, da je to storil radi tega, da na ta način ustvari in vzroke za — inter-
Spori med organizovanim delavstvom in podjetništvom v Zjedinjenih državah (teh sporov je sedaj pri nas kar 135), še vedno niso poravnani, tako da še vedno štrajka 385,-000 delavcev in da se tudi tozadevni položaj še vedno ni izboljšal.
Najneugodnejše poročilo glede sedanjega delavskega vpra-
2.	Zločini proti miru, v katerih so bili poleg obtožencev vdeleženi še mnogi drugi in so pripravljali ter slednjič pričeli vojno proti Poljski, Angliji. Franciji. Danski, Norveški. Kel-giji, Holandski, Luksenburški, Jugoslaviji. Gr-
Rusiji in Združenim državam.
3.	Vojni zločini so vključeni v nauku o 1o-|kajtj tajnik 2vezinega oddelka talni vojni, v kateri so bile kršene vse posta- za de]o Mr Schwellenbach, ve m obivaji v vojni, kot premišljeno in sistematično uničevanje plemenskih in narodnostnih skupin. Obtožnica navaja, ninožins-ke u-more v Rusiji, na Poljskem in v balkanskih državah, v katerih je bilo poniorjenih —
Proti pričakovanju je John L. Lewis, predsednik U. M. VV. of America preklical stavko in naročil premogarjem, da se vrnejo v ponedeljek na delo.
Posvetovanja med lastniki rovov mehkega premoga in premogarsko organizacijo so so vršila deset dni v namenu da podjetništvo pripozna uni-
. .	, .	jo delovodij premogarjev, toda
sanja -prihaja iz Washingtona. do tega? kak()r r
'eceno, ni pri-
viem in njegovimi "četniki" in sicer radi nedavnega odstopa šubašiča iz jugoslovanske via-L de. Kakor smo v "Glasu Na- Iz Washingtona se tudi jav-
roda" poročali, je Ivan Suba-|,ja' da je med Pri^aši starih
ši nedavno podal ostavko, in
da je tem povodom Tito izra-j}tn'
kajšnjem mestu, zavladalo ve-
verici j o zapadnih vlasti v Jugoslaviji.
jugoslovanskih političnih nazo-ki se še vedno mude v tu-
ilo.
Iz Bostona, Mass., se pa jav-
liko veselje radi šubašicev^ ostavke, kajti radi tega so na-
lja, da je tri dni trajajoči stale zopet prilike njihovega štiajk vslužbencev uličnih že-|9pletkarenja proti narodom leznic v državah Nove Anglije. Jugoslavije.
sedaj končan. Teh štrajkarjev--------
je bilo 1800, in vsi so se vrnili Kupite r-n "extraVictory na delo minoli torek.	I	Bona ta. tedenI
naznanja, da so se vsa posvetovanja med lastniki rovov mehkega premoga in zastopništvom premogarske organiza-
prsi puškinim ognjem umrlo imjobema strankama.
«11— nnn t i- > - " a -i	i icije' izjalovila, tako da ni za-
!1.4(».>,000 Ijndi •ter omenja mnogo drugih	slu-' i „ j
v . : . v . ?	moglo priti do sporazuma med
čajev, ko jt — ------------- -------
tisoče ljudi.
4. Zločini proti človeštvu, ki so jih oditože-ni delali v Nemčiji, v zasedenih deželah. Obtožnica dolži, da so preganjali in morili celo ljudi, ki so bili samo nasprotni nacijski stranki ali pa njenemu načrtu za razmah <po Evropi.
Tukaj je 24 nemških poglavitnih obtoženih nemških zločincev:
ANGLEŠKA POGAJANJA Z INDIJO
— Priznati je treba, <la sprejem angleških pnntlogror > Indiji ni bil ramo navdušen, toda jasno je tudi, dc 1udijfiomalovažuje pomev trli pvcdlorjor iu njihovo o-zadje. — Tako jtiše profesor Harold Laski Overseas Xf.-ws Agent uri, in prari nasledit je z
Zločini na Grškem
Zaradi političnih razmer je bilo v zadnji polovici Septembra na Gradcem 17 umorov, 7 odredb in 16 »lučajev ropov in tatvin. Tako poroča grško notranje ministrstvo, ki doda-da je na deki 76 političnih
I. Hermann Willielm Goering, naeij št. 'J in poveljnik nemške zračne sile. -loach i m v. Rihl>entrop, vnanji minister.
0.	Rudolf Hess, naeij št. 3.
4.	Rol»ert Lev, vodja delavske fronte.
■"). Willielm Keitel, feldmaršal in načelnik najvkšjegji poveljstva.
(i. Alfred Jodl, gen. in šef nemškega generalnega štaba.
7. Kari Doenitz, veliki admiral in vrhovni poveljnik nemške mornarice, ki je •sledil Hitlerju kot načelnik nemšlke vlade zadnje dni vojne.
5.	Erich Raeder. veliki admiral in bivši najvišji poveljnik mornarice.
!>. Gustav Knq>p v. Bohlen und Halhach, lasitnik Kruppovih tovarn.
10. Hjalniar Horace Greeley Sehacht, bivši gospodarski minister in predsednik državne banke.
1.	Waller Funk, bivši načelnik tiska, gospodarski minister in predsednik državne banke.
F ran z von Paipen. nacijski diplomat in tekom vojne poslanik v Ankari.
13.	Krnst Kaltenbrunner, mornariški načelnik varnostne'policije.
14.	Alfred Rosenberg, načelnik vse du-liovne in ideološke izobrazbe v nacijski stranki in zaupen prijatelj Adolfa Hitlerja.
1.". Hans Franik, iuwij^ki generalni guverner Poljske.
J (J. Martin lJonnan, načelnik liacijskili napad a bi ill čet in na rodile vojske.
17 Williei.ii Frick, nacijski protektor Češke in Moravske.
15.	Fritz Sauckel, SS in SA general.
!!>. AMh'H Speer, nacijski olntroževalni in municijski minister.
L'0. AiTthur Seyss-Tnquart, bivši nacijski kancler v Avstriji, pozneje komisar na Holandskeni.
-1 - Julius S<treicher. urednik lista "Der Angriff" in največji sovražnik Židov.
Hans Fritzsche, nacijski urednik in pro])agandist.
-3. Konstantin von Neuratli, -bi^i nacij&ki Mianji, pozneje protektor CVške in Moravske.
24. Baldur von Schirach, nafelnilk Hitler-jevega mladinskegii gibanja.
Važna stvar naprimer je čas,
naprim*
v katerem so bilP'st avl jeni. — ]>o nepotrebnem j>ovečala vpliv Attlee-jeva vlada je pokazala,'Jinnah-ov. — Njegova sila je da smatra, da je rešitev indij- morda v veliki meri izumet-skega problema nujna zadeva, ničena, brez zdravega ozadja, Tudi vsebina predlogov je važ- toda to ne bo spravilo s sveta na, kajti izid volitev bo imel dejstva, da je muslimanska li-globok vpliv na vse politično ga tu, kot neprijetno in neko-živijenje Indije. V vsakem slu- liko grdo dejstvo, čaju bo vplivala tudi na poli-j Kongresne stranke bi mora-tiko kraljevega namestnika. \e posvetiti vse svoje sile po-
Naloga, katero imajo pred miki sloge. Zavedati bi se mo-seboj indijski politični prvaki, raje zdaj, da je sloga bolj je ta, da čim preje ustvirojo važna kot prestiž. Kongres se v indijski javnosti složno in nima boriti proti neki teoriji, strnjeno strujo, kateri potem temveč proti dejanjskim razne bi mogla kljubovati nobena meram.
britanska vlada več — vsaka j v trenotku, ko bodo Indij-bi bila prisiljena ugoditi indij- ci sestavljali svojo ustavodaj-zahtevam neodvisnosti in skupscino, mislim, da je samo-uprave.	|troje stvari važnih Prva je> da
Dvoje stvari je, katerih se ustavodajna skupščina ne mo-bojim — prvo so indijski knezi re uspeti, ako bo preveč šte-ki bodo stremeli za tem, da .vil na. Drugič, da so ustavo-ohranijo čim močnejšo pozici-j dajne skupščine vedno bolj jo. Preprečiti bi bilo treba, da uspešne, ako ne razpravljajo
Truman skuša utrditi prijateljstvo
Predsednik Truman je šel preko glave vnanjega komisarja Vjaceslava M. Mo-lotova v namenu, da zlomi mrtvo točko v pogajanjih Združenih držav in Anglije z Rusijo ter skuša s Staliom priti do sporazuma, po katerem bo mogoče dalje delovati za svetovni mir.	____
Predsednik Truman je pričel izmenjavati pisma s Stalinom in ministrskim predsednikom Elementom Atteeni, da razreši težke probleme glede vzhodne in jugovzhodne Evrope, kar je prekinilo pogajanja med velesilami.
Kot podlage za svoje dopisovanje se predsednik Truman poslužuje u a e r t a di"žavnega tajnika Bvrnesa. da je sklica-
nikarski konferenci rekel, da se bo v torek pričela konferenca za svetovalno kom i-i jo za Daljni Iztok, če bo Rusija na njo poslala svojega zastopnika ali ne.
Kot je rekel predsednik Truman, hoče Isedanji zastoj pogajanj z Itu.sijo odstraniti z dopisovanjem in da prej ne na-
merava sestati se s Stalinom in na popolna mirovna konferen- Attleejeni. ca, čimprej mogoče, na kateri bodo predloženi mirovne po-godit>e, ki so jih izdelali trije
? POLKOVNIK IN
veliki in jih odobrilo pet veli-j N A R E D N I K kili in Slednje vse evropske) prepir med njima je nastal — radi gumba
članice Združenih narodov, ka-' kor tudi Kanada, Avstralija, Nova Zelandija in Indija.
Iz Quantico v Californiji.
Vojaki morajo paziti na p;jače
V Sanghaju so vojaške oblasti posvarile vojake, da naj pijo samo svoje voja&ko pivo in da naj ne kupujejo živeža, pijač in sladkorij od prodajal* cev po ulicah, ker zadnje čase
se jim pripisuje več važnosti kot je imajo v resnici. V bistvu indijski knezi niso nič drugega kot ostanek dalnje preteklosti, starodavne reakcije, ki se je s pomočjo britanske vlade pretolkla v moderni svet.
Njih institucije so fevdalne, roparske. Prva dolžnost britanske vlade kot najmogočnejše sile v indijski politiki bi bila, da p risili kneze, da očistijo svoje lastno dvorišče. Indij-! ski knezi so grožnja za uspeh ustavodajne skupščine.
Druga stvar, katere se bojim, je ta, da utegne kongresna stranka prenapeti svoje sile. V tem slučaju utegne pridobiti Jinnah, prvak muslimanske lige, dobiti preveč vpli va. Prepričan sem, da je Jinnah velik škodljivec in da je prizadel ogromno zla splošni stvari Indije, tako s svojimi metodami kot s svojimi idejami.
Njegov načrt Pakistana, posebne države, v kateri naj bodo združeni vsi predeli dežele, v katerih so muslimani v večini, politično nezdrava in gospodarsko nemogoča kombinacija, ni dober za Indijo. ;— Strinjam se z naziranjem kongresnega prvaka Nehru-a, da je angleška politika zadnjih
ored ogromno publiko več. sto milijonov ljudi. Tretjič, da je v slučaju Indije prav posebno potrebno izredno spretno tajništvo. Moje upanje je torej, da bo ustavodajna skupščina maloštevilna, da bo razpravljala na zasebnih sejah ter da bo z največjo pazljivostjo pazila na vse podrobnosti svoje tehnične organizacije.
Mislim, da dobro razumem psihologično ozadje, v katerem posluje indijski nacionalizem. Indijci so doživeli toliko razočaranj, toliko nezdrave opozicije. toliko tisočev njihovih prvoborcev je bilo vrženih v zapore, da je čisto naravno, da bodo zrli z največjim nezaupanjem na vsako ponudbo, ki jim prihaja s strani Anglije. To je jasno, iz zgodovinskih razlogov.
Toda Indijci bi morali danes upoštevati tudipravo perspektivo sedanjega položaja in razumeti, da ima delavska via da pred seboj čisto drugačne naloge in dolžnosti kot one. katere je bila pripravljena prevzeti Churchillova vlada. — Poleg tega pa je tudi vojna končana ko taka — vsaj streljanje se je nehalo. — Neza-upnost in sovražnost zdaj le otežkočuje razrešitev težkoč in
T ruma nova pisma se nana-' kjer so bili nastanjeni voja-šajo samo na prekinjenje po-i ki naše vojne mornarice, ozi-gajanj z Rusijo glede mirov-! roma "marini", se javlja, da nih pogodb z Rumunsko, Bol-, je vojvoda Windsorski in nje-garsko in Madžarsko; niso pa #ova baltimorska vojvodinja, v nikaki zvezi s konferenco za,Predno sta odpotovala v Angli-s vet oval no komisijo Daljnega j nameraval obiskati imeno-Iztoka, ki se prične prihodnji!vano postajo. Radi tega je ne-torek v Washingtonu in na'ki polkovnik pred p rihodom katero je Rusija iprejela pova- j imenovanega angleškega "voi-hilo, pa ga 'še ni Sprejela. j vode" in bivšegak ralja Angli-Predsednik je na časnikarski j'e. natančno pregledoval voja-konferenci rekel, da upa, da 1k> , ke» ki so čakali na paradnem z dopisovanjem z načelniki de-1 prostoru prihoda vojvode in setih držav, ki so v naj tesne j-1 njegove baltimorske žene. Pol-ši zvezi z Daljnim Iztokom, do-|kovnik se J*e najbolj zanimal segel, tla se 1m> slednjič Rusi-Iza vojaške gumbe, kateri so ja pridružila svetovalni komi-|se morali svetitič kakor zlato, siji na Daljnem Iztoku za kon-tin tudi za vojaške čevlje, ki
t rolo nad Japonsko.
Byrnes pa je včeraj na čas-
PREBIVALCI OTOKA ATTU SE VRAČAJO
so se morali tudi svetiti, itd. Pri tem je opazil, da je nek narednik pozabil zapeti srednji gumb na svojem poletnem jopiču, ter ga je pozval k sebi, tako da je stal pred vso zbrano Kot naznanja poročilo iz četo> ter mu ffiasno in kričaje
Manile, je na poti domov na otok Attn v Alewrskcm otočju deset odraslih o8e>b in osem o-trok, ki so bili tri leta jatf>on-ski ujetniki in so bili prisiljeni opravljati najtežja dela. Tekom nj zapet. ujetnvške dobe je tell aleutskih I prebivalcev polovico pomrlo.
Vsi ti prebivalci so Eskimi in Japonc Mo jih 15. septembra 1942 z otoka At tu odpeljali 40. Z njimi so tudi odpeljali ameriško učiteljco Mrs. Etta Jones, ki pa jse je vrnila v A-meriko pred dvema mesecema.
Žena Alfreda Profcopiova, ki je poglavar Eskimov na At'tu in govori angleško, je pred enim mescem povila otroka, tako da l>o sedanje prebivalstvo otoka štelo 18 ljudi, med katerimi so štirje samci, tri dekleta in 10 otrok, katerih najstarejši ima 15 let. Vsega sku£>aj je pet družin, ki imajo vse ru-
ukazal, da zapne gumb. Narednik je* dejal "Yes Sir", stopil k polkovniku, ter zapel — gumb na polkovnikovi bluzi, kajti polkovnikov gumb tudi
Give generously to
NEW YORK		
	M Z33S	HQ EEQ

■ClJlS NARODA"—NEW lOKK
FRIDAY, OCTOBER 19, 1945
V8TAN0VUEN L. UM
"Glas Naroda
("VOICE or Tttfc PEOPL*")
99
Ownfd and Published by Slovenic Publi^Llng Company, (A Corporation) Frank Sakser. Preaddent; Ignac Hude, Treasurer; Joseph Lupsha. Sec. Plao« of business of the corporation and addresses of above officers: 2\% WEST 18th STREET. NEW YORK 11. N. T.
62nd TEAR
"Crftaj Naroda" is Issued every day except Saturdays, Sundays
and Holidays.
Subscription Yearly $7.	Advertisement on Agreement.
ZA CEIjO LIETO VELJA LIST ZA ZDRUŽENE DRŽAVE IN KANADO: 87.— : ZA POL LETA —$3.50; ZA CETOT LETA $2.—.
__ZA JUGOSLAVIJO — $&— LETNO; $4— ZA POL LETA
••<lias Naroda" Izhaja vsaki dan Isvsemffl soboto, nedelj ln pramlkov. "(.LAM NARODA." tli WEST 18tfa STREET, NEW YORK II, N. Y.
CHelsea 1—1142
S,
Neodvisnost na Iztoku
Vsi veliki narodi na Iztoku zahtevajo že cele generacije popolno neodvisnost od evropskih izkoriščevalcev, oziroma i-v i n]isl:ih dežel Anglije, Francije in Nizozemske, katere bi >pk>h ne zumogle obstajati, ako bi ne izkoriščale iztočno-a/ij> e narode, kateri vsi morajo delati za neznatno plačo za s\ oje zatiralce.
V i/točni Indiji, so že desetletja na dnevnem redu nemiri iii boji za neodvisnost štiristo-milijonskega naroda Hindu-sMikiv, in (prav tak je tudi položaj indonežkega narodi« na tmdskem otoku Javi. Ta položaj nikakor ni smatrati kot ;<.-.!.<> posledico druge svetovne vojne, pač pa kot nadaljevali«' -tare lx»rl)e za neodvisnost, katera se vrši že dolga desetletja |»o vsej jugoiztočni Aziji.
Po vseh velikih deželah, kakor Burma, Malaja in Zadnji Indiji, katera slednja ni v zvezi z Prednjo Indijo, vlada med ne- < t i mi milijoni tamosnjega prebivalstva skrajno nezadovoljstvo in odkrito sovraštvo napram belim vsiljivcem, oziroma napram Franciji, Nizozemski in Angliji, katere dežele so si Kin olastno prilastile po naleinu morsikih roparjev, takozvano a>hni:iistniiijo tamosnjih dežel, in katere vladajo prebiva j Ivo kot sužnje ter jim plačujejo za njihovo dvanajsturno dnevno delo le po par bornih centov. Z na ta način pridobljenim denarjem potem vprizarjajo vojno za vojno v prid tvoji h gmotnih dobičkov.
Me<to, da bi omenjene evropske države skrbele v onih .'izi jsUli deželah, za vzgojo in izboljšanje zdravstvenega stali t prebivalstva, da se oni narodi na ta način pripravijo za o! ijuMjcno jim samoupravo in končno neodvisnost, so Evro-Im j.m te narode do skrajnosti izkorisčevali vse do pričetka druge svetovne vojne. To velja še posebej v kolikor pridejo Malajske države v poStev.
Toda tudi sedaj, ko je druga svetovna vojna deloma kon-ea n m, se položaj omenjenih velikih narodov v Aziji ni izbolj-il m tako je prebivalstvo otoka Jave že tekom vojne organi/.ovalo podtalno gibanje za osvoboditev. Povsem naravno tudi, da narod na velikem otoku Java, ni prav nič obžalo-\al. da so Japonci saj začasno (pregnali Nizozemce iz Jave, <!a i ravno na Javi in ostalih indoneških deželah nihče ne mara za Japonce.
Tako je ostal položaj neizpremenjen v onih deželah mala j>kega naroda, kateri šteje od 150 do 200 milijonov pre-li valstva. M«1 tem narodom se je pričelo velikansko in vsestransko gibanje za neodvisnost in temu gibanju so se pridružili tudi vsi drugi takozvaui kolonijalni narodi, katerih dežele se razprostirajo vse od Libije do jugozapadnega Pacifika.
Malajski narod, kakor tudi narodi Iztočne Indije imajo v svoji borbi za svobodo in neodvisnost 'kar najle<i>»i vzgled v političnem položaju svojih rojakov na Filipinskem otočju, ! jer je tamosnje prebivalstvo tekom zadnjih 50 let napredovalo tako hitro, da je končno zadobilo svojo lastno vlado in postalo tako rekoč neodvisno. Radi <ega prebivalstvo Jave in ostalih otokov Sunda, ki šteje najmanj 150 milijonov o-M>b, ne l>ode mirovalo ipreje, dokler ne zadobi samoupravo in končno neodvisnost.
SLOVENSKE VESTI
POKOJNI M. HRIBAR
Kakor esino že poročali, je včeraj zjutraj v "bolnišnici u-mrl Martin Hribar, stanujoč v Woodside, L. I. K temu poročilu danes dodajamo, da njegovo truplo leži v Woods i de Memorial Chapel, 41-45 — 58 (Street. Woodside. L. I. Pogreb 1m» v pondeljek, '2!2. oktobra ob 10. s slovesno )sv. inašo zadušil ieo v cerkvi sv. Sefoastiana v Woods ide ter Ik» 'k večnem počitku položen na Calvary Cemetery, Woodside, L. I.
Blagemu pokojniku naj 1k> ohranjen blag spomin; bridko prizadetim zaostalim pa naše
iskreno sožalje!
* # #
Anton iŠajn st. preminul v Warren, Ohio
Warren, O. — Naznanjam vsem številnim sorodnikom, prijateljem in znancem globoko žalostno vest, da je nagloma preminul po eno-dnevni bolezni na srcu (kapi) moj ljubljeni. dobri soprog in zelo skrbni oče Tony Kajn. Reči se more, trn jeva in grenka je bila njegova pot vse življenje, eden največjih trpinov, sedaj so za vedno zasipale njegove mile oči, trudne roke in dobro srce. Zapušča mene nema laži j i vo soprogo Ivano; sina Antona in njegovo ženo Elsie; sina Andreja, Pflc. v Oakland, California; sina Albina, Sgt. v Marine Corps v Tokio; sina Sgt. Leopolda, Medical Corps. Manila. Filipini; in veliko številnih sorodnikov tu in v kraju Knezak. kjer je bil pokojni rojen 2. januarja 1870 v hiši podomače pri Matucevih.
IZ URADA SLOVENSKO-AMERIŠKEGA NARODNEGA 8VETA—CHICAGO
Tudi ti so krivi naših žrtev...
(Povzeto iz lista "Slovenski Poročevalec.")
Člani štva"
'Gospodarskega dru-


in Člani upravnega radi tega, da pribijem in ugo-sveta ter nadzorstva Kre- tovim psihozo Klinarja in vseh ditnega zavoda pred sodi- drugih.
Ščem V Ljubljani	J Klinar se ne zaveda, ali vsaj
Xa<la1jeranie ....	kaže se tako' da je storil 8
tem svojim dejanjem, da je Ko je državni tožilec tako rešil objekte za sovražnika, so-orisal in razčlenil vsakega ob- vražniku uslugo, da je poma-toženca, je dejal:	sovražniku s borbi proti
'šestega aprila 1941. so Hit- ženskemu narodu in vsemu lerjeve motorizirane tolpe na- civiliziranemu svetu. On nava-padle Jugoslavijo, ki ni hotela J.a.to deJan->e kot zaslugo. iNa-postati vazal fašističnih im- dalJe se ogovarja, da je poz-perialistov. Gospodarski pohod neje 12 njegovega obrata je bila prva oblika napada na_ nekaj delavcev v OF. Toda to Pram vsem majhnim narodom, samo dokazuje, da je mali clo-Fašizem je hotel preprečiti vek ,niel pravičen čut da je samostojen razvoj industrijali ^ ' "iora prenehati z zacije malih držav in je hotel deiom za sovražnika Inž. Kli-napraviti industrijo malih dr-,"" je	dalje' . ,
žav za privesek industrije na-! K° Je PreProst .clovek nasel cistične Nemčije. Fašizem je>ravo J?4 S SVOJ1™ Poštenim hotel, da se mali narodi spra-;»^venskim^ srcem ko je njego-
vijo na stopnjo kolonialnih VO.uho P™luh™10 Izzivu OF
M t s. I rana S a j ti.
ODPUŠČEN IZ ARMADE
Somerset, Pa.—Dne 2. okt. je bil častno odpuščen iz armade Sgt. Joseph Korošec ml., sin družine Joseph Korošec. Pri vojakih je bil 42 mesecev. Precej dolgo je bil nastanjen v Louisiani, kjer je bila upo-slena tudi njegova žena kot strojepiska. Ko sta vsa vesela
narodov, a njihovo gospodarstvo, da se, če ne že popolnoma zatre, ipa vsaj postavi v popolno njegovo odvisnost. Ta pohod fašističnega gospodarstva se je vršil z nacističnim kapitalom, ki je bil glavni pobudnik za popolno politično nadvlado fašističnih imperiali-stov.
Razumljivo je, da je nacizem iskal povsod svoje sluge za čim hitrejšo izvedbo tega načrta in da so pri taki fašistični gospodarski politiki v malih državah bogatele posamezne protiljudske klike. Prav te klike so postale glavno oporišče okupatorja in preko njih se je vršilo postopno zasuž-njevanje slovenskega naroda. Okoli teh klik se je na Slovenskem zbiralo vse tisto, kar je bilo v nasprotju z lastnim narodom. Nekdanji patentirani kričači bivših jugoslovanskih nacionalistov so si nadeli modro barvo in so skupaj s svojimi belogardističnimi brati
šla kupovat vozne listke, da se J^uS*
podasta domov, ga je v nogoJ - ^ l J? kaJ J<?
*	' J: . K končno fašizem? Fašizem
pičil strupen komar, da je mo-
naj ne dela za okupatorja, Klinar tega klica ni slišal. On je delal dalje. Enako se zagovarjajo drugi obtoženci. Tudi or,' navajajo v svoj zagovor za kolaboracionizem, da so nekaj reševali, da so rešili delnice zdravega denarnega zavoda.
Toda ta denarni zavod je bil dejnsko ves čas do današnjega dne eksponent in financier
dokler ni naše orožje preprečilo, da bi šli še dalje. Poglejmo stvar tako, kot je v resnici. Kaj je bil nemški kapital na slovenskih tleh, smo že iz razprave slišali. To je bilo samo eno orožje iz Hitlerjeve oro žarne, to je bila pene-tracija- slovenskega gospodarstva, zasužnjevanje slovenskega naroda, potiskanje malega naroda na stopnjo kolonialnega naroda. To je orožje iz orožarne nacističnega imperializma. Katere ekspoziture, katere pojavne točke v tem pravcu vid imo na slovenskih tleh?
V prvi vrsti je to težki kapital Westna v Celju, to so Jesenice, železna industrija, zopet Westen. Ves čas je imel slovenski narod zdrav čut in si ni pustil enostavno zadušiti ne da bi v svoji onemoglo sti vsaj protestiral. Protestiral je proti izzivanju tega ka pitala, tega orožja nacizma in nemškega imperializma.
Na vse to so seveda prisluhnili gospodje okrog nemškega kapitala, zato so se oprijeli drugačne politike. Niso več na stopali javno kot nemški ka
Praprotnikovo ime je vsakemu Slovencu vedno živo v spominu in je kot temna zvezda na nebu našega narodnega življenja. Praprotnik — Jadranska banka: konkurz, Praprotnik — Slovenska banka — konkurz, Praprotnik to ali dru go podjetje — konkurz, mali vlagatelj na cesti, hranilne vloge uničene, jaz Praprotnik, jaz pa sem gospod in ostanem. Praprotnika ni mogel nihče po staviti pred sodišče, ker ga je ščitil ves sistem korupcije. — Bil je obsojen na plačilo, toda notorično je znano, da ni bil sposoben niti za najmanjšo eksekucijo. Nosil je ničvredno nikljasto uro, da mu ne bi mogli ničesar vzeti. Takšen je torej vitez Praprotnikovega kova, a vendar je zavzemal vidna mesta v tem finančnem svetu. Povsod se je pojavljal in tudi danes sedi tu na zatožni klopi.
Po zlomu bivše jugoslovanske vojske se je vsa peta kolona, ki se je preko gospodarstva stalno pripravljala na oku pačijo Slovenije znašla v objemu Praprotnika. — Klinar pravi, da je Praprotnik vodil po-
pital, kot nemško orožje, nastopali so skrito. Saj je vojna 'gajanja o tem, da se objekti sovražnih sil. Sedaj trde, da j zvijača glavni nauk vsakega | Kranjske industrijske družbe tega niso vedeli. Preprost, po-(vojaka in hitlerizem je to zvi- ne porušijo, kakor to zahteva' šten človek pa je to videl, jjačnost opeval in oboževal do Oni tega niso hoteli videti, če(skrajnosti. LTredili so si stvar že niso imeli stika z ljudstvom j tako: poiščimo si kakega vred-bi morali imeti stik s tiskano (nega bratca, ki bo posodil ime, besedo. Jaz sem bral vse polno mi pa bomo nastopili v njegovi < lahko rečemo, kar se narodno-razprav, ki so pobijale baš ta,senci, če ne drugače, pa kotjstnega obeležja tiče, da je eno kapital, baš ta zavod, ki so ga j nacionalisti. Iskanje je bilo us jn drugo ime, ena in ista stvar.
razkrinkavale.	pešno. Koga so našli? Skupi-1 v , '	...
. ». i Kar velja za Praprotnika,
nn ki izvir« l-z Prflnrnrniknvp.l
(Daljo na 4. strani.)
vsako pametno bojevanje, kar je aksion za defenzivno vojno. Ta Praprotnik se je torej pojavil kot zaveznik Westna in
Oni pa so sodelovali v njem no, ki izvjra iz Praprotnikove-j do današnjega dne, vse dotlej,'ga vrtca.
ve-
Pomen volitev v Franciji
NAPISAL ZA OVERS E AS NEWS AGENCY I) (J N A L I) BELL
ral v bolnišnico, kjer se ee vedno nahaja. Na pot proti domu se bosta podala z letalom, ko dovolj okreva.
NOV GROB V BARBER-TONU, OHIO
Paketna pošta v Jugoslavijo
Nova odredba glede velikos ti paketov
GLEDE POŠIL J AT EV ZAVITKOV V JUGOSLAVIJO HO NASLEDNJE DOLOČBE:
L Eni in isti osebi v Jugoslaviji je mogoče poslati samo en zavitek na teden.
1!. Zavitek ne »me biti težji kot 11 funtov; širina okoli i okoli in enkrat dolžina zavitka skupaj NE SME MERITI V KČ KOT 7'2 INCEV. — Premerite mvitek z motvozom.
Iz New Yorka do Jugoslavije je poštnine $1.83 za zavi-!ek 11 funtov.
Pošiljati je mogoče samo stvari, ki se ne pokvarijo.
CTTA^ffijJEM ^ mano, kako m J* tn podražilo, In rmvnoUko tudi tiskovni papir in drugo tiskar -■ki pftttM&fe. Da, * rojaki ourigorajo rodno doixftQjanje Usta, lahko grodo upravništru na roko k tom, da imajo vodno, do lo mogočo, Yna-pi*J pU£ano naročnino. ALI KE BI OBNOVILI SVOJO NAROČNINO 8E DANES in no čakaj, to na opomin, ker s stem prihranite upravnlilva n^dtHsttne fctroike?
...... ~ ' ■ ' i' ■
Dne 3. okt. je naglo umrla Frances Poje, ki je bila dalj časa bolehna. Mož ji je umrl pred devetimi meseci. Zapušča družino (enega sina v armadi v Indiji), več bratov in sester. Dan po njenem pogrebu je prišlo očetovo pismo iz starega kraja, v katerem je rečeno, da je umrla njena
mati med vojno.
je
oblast finančnega kapitala, ki , je hotel na teroristični način obračunati z delavskim razredom in naprednim delom kmetov in inteligence. Toda to pot je enkrat za vselej propadel. Zato so propadli tudi njegovi sodelavci, domači Quis-lingi ki sede danes na zatožni klopi in čakajo pravične kazni za judeževe groše, ki so jih prejemali v obliki dividend.
Bodoče francokse volitve alisti. Zagotovo, da se bodo bodo v veliki meri vplivale na posledice te odločitve pokazale svetovni politični položaj. — tako v Belgiji kot v Italiji, Ako gledamo nanje oziraje se in morda na Oehoslovaškem pred vsem na ameriške inte- in v nekaterih skandinavskih
Yoa support UNITED SEAMEN'S
through fti#
NEW YORK
NATIONAL
WAS FUND
GOVOR GL. TOŽILCA DR.
STAN TET A
Nato je povzel besedo glavni javni tožilec dr. Stante, ki je med drugimi izvajal:
Po celodnevni razpravi, ki je dobila nekako obeležje finančnega značaja, obeležje bančne ga razmotrivanja, zagovarjanja vidika bančnikov, je treba postaviti vso stvar na preprost števec. Razširil sem obtožbo proti inž. Klinar ju zaradi veleizdaje, ker je preprečil, da bi se porušili tovarniški objekti na Jesenicah. Inž. Klinar je v svojem zagovoru zavzel čudno, nam popolnoma ne-1 čaja. Ako pomislimo, da bodo razumljivo stališče. Trdi, da | volitve odlo.čale tuši o nešteto je storil s tem, da je ohranil,velevažnih notranjih zadevah, ta obrat slovenskemu narodu (ne bomo presenečeni, da se in Osvobodilni fronti, ki se je francoski narod s toliko resno-borila proti sovražniku, neko'st jo pripravlja na to galsova-uslugo in navaja sedaj to v svojo obrambo. Noče vedeti,
rese, bomo videli, da se postavlja 5 važnih vprašanj.
Prvo je, v koliko bo glaso-vaanje na Francoskem vplivalo na glasovaanje v drugih evropskih deželah. Drugo, ali bodo te volitve ustalile politične razmere na Francoskem. Tretje, ali se bo mogel de Gaulle celo v slučaju, da mu volitve prinesejo zmago in ojačanje njegovega sedanjega položaja, v bodoče kot dozdaj brigati pred vsem za zunanje zadeve, kajti pritisk radi domačih reform je velik, četrto, ali bo Francija po volitvah ostala trdno na svojem sedanjem stališču, ki je ugodno ustvarjanju takozvanega zahodnega bloka, ali se bo zopet poskusila uveljaviti kot posredovalec med Sovjetsko Unijo in zahodnimi velesilami. Petič, kakšno stališče bo zavzela Francija v kolonijalnem vprašenju.
Vsa ta vprašanja so velike važnosti in usodepolnega zna-
nje.
V Franciji je Se vedno ču da je bilo načelo OF in vseh titi posledice britanskega na
zaveznikov, da se poruši vsaka stopanja na Srednjem vzhodu mogoča potenca, vsak objekt, | Jasno je tudi vsakomur, da bo ki more služiti sovražniku, da .vsa Evropa z največjo pazlji-se sovražnika onesposobi za vostjo zasledovala razvoj in borbo. On pa se še hvali, češ;ocenjavala rezultat volitev. — jaz sem rešil Kranjsko industrijsko družbo na Jesenicah. To ni tako strašno preseneti j i-
O vailfM STVT. Itv xm t, L vo» kaiti takih stvari smo vi----;-m——	- 'deli mnogo. Ugotavljam to za-
Ni dvoma, da se bo glasovanje končalo z odločno zmago levice, toda ta levica je razdvojena. Vprašanje je, ali bodo ko
deželah.
Vprašanje stabilnosti bodoče francoske vlade bo pred vsem odločil referendum, ki bo obenem z glasovnico predložen francoskim volilcem — da odločijo, ali naj bo nova skupščina ustavodajna, ali naj vel j le kot nov parlament, dalje, ali naj ima le onlejena pooblastila ali ne.
Ako pride do tega, da bo nova skupščina ustavodajna, obe pa njena polnomoč omejena, bi postal de Gaulle dejansko neomejen vladar, in vlada Francije bo stalna vsaj za nekaj časa. Ako pa bo od-visel od onih, ki ga bodo dr žali na oblasti, to je, od socia iistov, utegne priti morda do nenadnih prememb vlade.
V splošnem se zanimajo levičarske stranke, ki imajo zdaj pretežno večino glasov, mnogo bolj za francoske notranje zadeve kot za mednarodno politiko. — Prehrana je slaba in pomanjkljiva, premoga je premalo, a zima je pred durmi. Tako je de Gaulle izgubil tudi argumenat da je treba čakati, da reforme potrdi narodova volja. Ta volja se bo izrazila v volitvah in de Gaulle bo postavljen pred probleme nacionalizacije. Verjetno je torej, da bo Francija postala previdna v vprašanjih zunanje politike, da ne bi z nje še poglobila svojih domačih težav in problemov.
Zdaj smo pri četrtem vprašanju — ali bo Francija pod-
čanski demokrati to politiko podpirajo, toda radikalni socialisti z Herriot-em in komunisti so proti njej. Toda socialisti, ki to podpirajo, sene skla dajo z de Gaulle-om glede ni enih ciljev.
De Gaulle bi s to politiko želel doseči odcepi jen je Porenja in Porurja od Nemčije, dočim je Leon Blum s svojo socialistično stranko proti temu, in želi pred ustaviti na evropskem kontinentu tudi ameriški vpliv, ki bi u tegnil ustavljati reforme, katere nameravajo uvesti socialisti. Zelo malo verjetno je torej, da bi Francija po volitvah odločno nadaljevala svojo politiko za ustanovitev zahodnega bi očka.
Levičarska zmaga v Franciji bi utegnila spremeniti tudi francosko kolonijalno politiko. Francoski socialisti nimajo takih tradicij v tem pogledu kot angleška delavska stranka. — Ideologija bo imela pri njih brez dvoma več vpliva. Mehkejši nastop Francije v kolonijal-nih vprašanjih bi Ameriki brez dvoma zelo ugajal, kajti cilj naše politike v Aziji je osvoboditev kolonijalnih narodov.
Nov film
Filmska verzija Noel Cowar-dove igre "Bli-tlie Spirit", produkcija United Artists, se sedaj prikazuje v Winter Garden gledišču, Broadway in 50. ulica, New York. Slika je v tech-nif*olor. Noel Coward je poznani pisatelj dram, Šaloiger, operet in revujov; je sam pri--ipoznani igralec in reaižer. — V filmu na-stopajo v glavnih vlogah Hex Harrison, Constan vlogah Rex Harsison, Con-
pirala ustanovitev zahodnega stance Cummings, Kay Ham-
munisti bolje uspeli, ali soci- blocka ali ne. Socialisti in krš- mond in Manga*et Rutherford, ;
■OLA8 NARODA"—NEW IOBK
FRIDAY, OCTOBER 19, 1945
VSTANOVLJEN L lflM
Ljubljana je bila 38 mescev za vse
grobovi -Talcev pri sv. križu
v v

meščane internacija
Piše iz Ljubljane Matic Koprivec,
X a slednjo pismo iz tl< anovine je poslu! v ob/a nt iojuh JOŽE ZELEXC iz Waukeflan, lli. /*iep t je isto r o<l.>ioror no tijetforo pisanje <•<>' n jtfjorcffu s taka Matic Kopriv«c-a iz Ljubljane. \ nebi na /a«i/O kaži' propast slovenskih k ola bo vato i Jtv z Xemci in Italijani, ko so njih
hire v temnicah Uvele /to smrtnih obsodbah r atfotii ji.» ktihij jih poštar i jo pre*! puške za t.sm rt iter.
I i J/niran Matic Koprirec je hi! pred rajno pri stranki krščanskih soeijalistov r Ljubljani.
LJUBLJANA, 3. avg. 1945. — Se se spominjam, ko si uil leta 1938 v tem kraju in koncem septembra pričakoval zaključkov Monakovske konference. če *prav so takrat možje Daladier, Chamberlain, Musolini in Hitler "sklenili", da se reši na miren način su-detsko vprašanje si z nami vred slutil, da se nad Evropo zbirajo temni oblaki, ki bodo nujno potegnili cel svet v morijo ali kakor so prerokovali "živčno vojno". Vojna se je res tpribliževala to smo videli vsi. Strahoma smo gledali kako je hitlerizem v treh tednih uničil Poljsko. Nato je bilo Čez zimo mir, maja meseca pa še Francija, Holandska, Belgija, Danska in Norveška. Potem je bil mir do pomladi.
Marca 1941 je sklenila jugo-
skodo in sramoto Slovenskega ki so sprevideli, da so izgubili naroda je bilo vedno bolj tesno pot pod nogami ali; da ne bo-iz vrst tistih vladajočih do imeli nikdar več oblast, strank, ki so jim pri nas rekli I Na štajerskem in Gorenj-liberalci in klerikalci ali po 'skern, ki so spadali pod Nem-
novem JNS in JRZ.
Takega suženjskega obnaša-
ško zasedbeno oblast so izselili po nalogu svojih že iz Ju-
lija pa pošteni Slovenci niso goslavije uvedenih "Kultur-odobravali. Vsi smo bili trdno bundoveev'* duhovščino in in
prepričani, da bo nacizem enkrat le nekje »pOtolčen. Ves delovni razred se je zbral in u-
teligenco. Mislili so, da so jim ti ljudje nevarni, pa so se pozneje gotovo kesali, ker bi iz
stanovil Osvobodilno fronto teh ljudi imeli najboljše pri

di so vršili tudi pq vseh krajih Dolenjske in Notranjske, ven-1ar so no deželi že sodelovali domačini, ki so dali pisan seznam po katerih h. štev. naj vzorno ljudi, moške in ženske. Vozili so Slovence v Gonars, Reniči, Visco, Rab itd. — En vlak so blizu Verda ustavili partizani in tistim ljudem ni bilo treba iti v negotovost. Danes je eden tistih, ki ga poznam še od ipreje oficir. Nekaj je bilo pa tudi takega materij al a, ki so se pozneje v ofenzivi julija sami predali in i z njimi so napravili fašisti različno.
Partizani so bili vedno bolj
eisenhower SVARI NEMCE
A' prvi izdaji \ene MueneJien-er Zeitung je general ELsenliowor posvaril Nemce, da ne morejo imeti nobene bodočnosti, dokler sami ne iztrebijo vseli nacijev. obljubil rta jim je, da jim bodo A merikci nci p<nnaga I i .obnoviti Nemčijo, da p;i sami m* bodo delali.
Primwkc oleinrajo ffrobe xlorrn*l:ih talca- na pokopališču
/\*riia /tri Ljubljani.
delavni, če prav niso imeli ta-j
ko lahke zveze z Ljubljano |mogel vkorakati v Tobruk, ime radi žične ograje. Vodstvo se li smo upanje, da se bo ja na je preselilo na osvobojeno kaki ofenzivi os polomila. Pa|
(OF). Jedro tej organizaciji so pa dali: Komunistična partija, del Sokolov in krščanski socialisti, pridružili so se pa tudi vsi drugi deli od različnih. kultutrnih in političnih organizacij.
Radi zbiranja in odpora reakcije p roti OF se je začelo čim tesnejše sodelovanaje z okupatorjem, začelo se je iz-
slovanska vlada trojni pakt na i dajanje in v zapore ter pozne-
Dunaju, ki je pa držal le par dni. Bolje je bilo, da smo šli nepripravljeni v vojno kakor pa, da bi bili v trojnem paktu, ki bi itak ne držal tako kakor so ga napisali. Razmere v takratni naši državi so se maščevale, ko je bila armada uničena vsled tako izvedene rpete kolone. Prvo kar je bilo, je Pavelič oklical Nezavisno državo Hrvatsko, pri nas so pa bivši skregani, politiki napravili pri Italijanskem komisarju F^miliu Grazioliu poki on. — 3. maja je bila že okilcana ustava Ljubljanske pokrajine, ki je predvodila tudi konzulto iz 14 svetnikov, ki se je šla kmalu poklonit v Rim Musoliniju
je internacijo so šli ljudje, ki so1 bili že iz Jugoslavije levo usmerjeni. Seveda tega okupator ni vedel, povedali so mu domači hlapci. Mnogi so se na ta način umaknili nekam drugam kakor v gozdove. Tako so nastali naši prvi partizani v letu 1941. Te vrste so se pa vedno bolj umnožile. Sledili so tudi prvi spopadi z fašisti, kjer so dobro čutili slovensko korajžo. Tudi organizacija je bila izvršena po vsej deželi kmalu, kar so izvršili požrtvovalni ljudje, ki se niso strašili žrtev. Po Ljubljani je bilo fašistom v brk natreseno vsako jutro polno listkov z napisi za odpor proti okupa-
in paipežu. To sodelovanje na tor ju. Bivši gospodje oblastni-
RAZGLEDNIH
odlomki iz domačega časopisja
Newyor&ko časopisje objavlja poročila o zadnji seji zaveznikov, ki se je vršila v Londonu. V nekem teh poročil či-tamo, da so zastopniki zapad-nih držav čestokrat v svojih govorih rabili besedo — "demokracija", in da je tem povodom zastopnik Rusije, Molo-tov, vedno to natolcevanje potrdil z pripombo: "Da — de-mokracia, kakoršno imajo sedaj na Grškem"___
"The Sun" v Chicagu, 111., izraža mnenje, da je radi preds. Trumanovega govora o atomskih bombah) nesoglasje med zavezniki, in svetuje, naj Mr. Truman poskrbi za to, da se združeni narodi spremene in ustanove — svetovno vlado ...
"The News" v New Yorku objavljajo, da je uredništvo imenovanega lista dobilo sledeče pismo od narednika J. C. OHourkeja: "Prišel bode dan, b o d e m o zgradili spomenik Franklinu D. Rooseveltu na prostoru, kjer stoji sedaj va-ie pošlo p j e*, — in potem pristavlja: "Print this in your lousy »T...
1 S m
"The World - Telegram" v
New Yorku javlja, da je me sto Washington dokaj neprilič-no, kajti tamkaj je središče vseh neprilik naše dežele, in pravi; "Naši zastopniki v zve-zinem glavnem mestu imajo poleg svojih lastnih neprilik, skrbeti se za vse neprilike, katere imajo njihovi volilci doma, in poleg tega se morajo tudi baviti z neprilikami vse
naše dežele in vsega sveta" ... •
"The Tribune" v Chicagu, 111., pravi, da smo sedaj pričeli živeti v najtemnejšem temnem veku, — da pa o tem niti ne vemo, kajti ves naš mali planet se sedaj ravna le še po svoji lastni — gravitaciji, dočim se človeštvo razdvaja — na vse vogle ...
•
"Journal American" podvar j a, da ameri&ka meja ni več ob reki Rajni v Nemčiji, tem več — jV Minneapolisu, Dulut-hu in v kanadskih pustinjah in sicer radi atomskih bomb. Potem pristavlja, da sta sedaj le še dve velesili. na svetu: Zjedinjene države in Rusija, in da je zgoraj navedena meja — edina "bombska meja" med obema republikama ...
ganjače za svoj režim. Nekaj teh ljudi se je nateplo kmalu v Ljubljano, kjer so kmalu začeli snovati belo gardo, ki pa Še ni bila od fašistov dovoljena, da nastopa oboroženo. Zapiranje se je pa vršilo vedno pogosteje in ubijanje v zaporih in na cestah.
Kot veš so fašisti zelo bojazljivi in so kar streljali dostikrat brez povoda in tudi nehati niso znali- Tako je šlo do zime. Izhajale so vedno nove odredbe, ene so določevale policijsko uro, ki je bila dostikrat tudi ob 5 uri popoldne drugič so prepovedali vožnjo s kolesi, kar je veljalo do maja 1944.
Leto 1942 smo pričakali v hudi zimi. Fašisti so še vedno pisali po stenah "V V duce Vin-čeremo" a kmalu je sledil napis "Bemti boga vidit čemo". Potem so storili z Ljubljano nekaj kar ne bi pričakoval. — 23 februarja 1942 so napeljali okrog mesta žično ograjo, le na glavnih cestah je bil vhod in izhod v mesto pa le če si imel "Lašiepasare". Jaz sem prosil za tako reč pa mi niso dali, -še enkrat pa nisem hotel prositi, sem si mislil; če bi zgubil bi v tem času že lahko našli, tako nisem bil doma na Vrhniki 18 mesecev. Kmalu po tem ko so mesto zaprli, so napravili blokade. To je bilo pa takole: En okraj mesta so že ponoči zastražili vojaki, postavili po cestah mašince, pustili niso nobenega iz ulice v drugo ulico. Prišli so "kolo-neloti" in druge take sarže ter zadostna straža, pogledali po vseh hišah, pobrali moške s seboj, nas odpeljali v artilerijsko kasarno. Tam so nas začeli (popoldne prebirati, če se bi temu reklo tako. Pri tem prebiranju so že delali naši izdalci skriti in dajali znamenja koga se naj vzame. Kdor je bil prost je šel domov; kdor pa ne, je stopil v stran in njegovo usodo so začeli krojiti fašisti.
Cele vlake ljudi so vlekli v internacijo, posebno so pobirali mlade ljudi, take, ki bi bili zmožni zagrabiti za orožje. So pa pobrali tudi dosti belo in plavogardistov, katere so pa potem gg. dobili nazaj, seveda ni 51 o tako kot smo včasih rekli po žnori. Pri fašistih "je bilo "domani" čez en teden, "dopodomani*' pa čez dva meseca ali nikoli. Tako splošno blokado so napravili fašisti tudi za praznike sv. Petra in Pavla.
Takrat so spet pobrali ogromno ljudi, jaz sem prišel tudi to pot domov, vendar sem bil toliko srečen, še preje meseca marca so pobrali vse aktivne oficirje in jih odpeljali v Gonars. Tako pobiranje lju-
ZA SVOBODO DOMOVINE SO ŽRTVOVALI ŽIVLJENJE
ozemlje. Vršili so se napadi na|tega še ni bilo. Italija je spre- Posmrtni«-«- objavljene v ijubijan-vojaške
šili so se mostovi in proge. — »topna oa voj Bela garda je že nastopala, zbirali so ljudi za oborožen
lavnosti za uničenje partiza- 1 mun. omladine Jug. pri 31. nov kar je dejansko uničenje ! div. Padel je 2-3. dec. 1943 Slovencev.
Imeli smo priliko spremeni-
transporte, vlake, ru-.menila vlado, pozneje .pa od-j fckeni	"Slovenski Porm-eva-
- mostovi in proge, —'stopila od vojne. Takrat so! Itc" ju,ija mp,M"ra' Ji'4r'-
belogardisti kleli druščino in OSTAPOVIč FEDOR, parti-	......... "" "'
očitali fašistom premalo de-' zan ter sekretar Saveza ko-	indbiuajfolis. Ua
boj proti svojim lastnim bratom. Naša narodna oblast je pa /e sodila, in sodila strogo. Za izdajalca je bila smrtna
NAŠI ZASTOPNIKI
California:
San Franeisno. Jacob Ijinshin* Colorado:
Pneblo, IVter Tuli^ Walsenburg, M. J. Bujuk'
kazen. Takratne je že pokaza- u svoje odnose do partizanov lo bratstvo bele garde Natla-L skupno sodelovati ali pa čena in Rožmana, če je bil kje]vsaj ob strani stati Pa se ie kdo za izdajstva kaznovan, je znflšel takratni župan, bivši general armadnega zbora Mario Robotti dal streljati talce. gotovo vsaj šest. Za Natlačena pa uradno 24 pred njegovo hišo. Vedno so objavili samo številno nikdar imena, seveda pa vedno s pripombo
na Javorniku nad črnim vrhom pri Idriji. Za njim žalujejo: štefica in Josip Os-tapovič, starši, Sonja, sestra ter ostalo sorodstvo.
rkieh Illinois: «"lii- Joseph l^vfii4* CliU-ago, J. Kubiau (Chicago, Cicero In Illinois i Jollt-r, Jennie Ktiaihl'-b Isti S«ll«% J. Sj*r>l«-h Masi-nutali, Martin lh.leuc North Chicago Id VYankegan, Math Warselt Michigan:
jugoslovanski general Rupnik. BATIČ SLAVKO, trgovec, je j Detroit, L. riankar*
bil 26. avgutsa 1944 od usta- Minnesota:
,	-Tli	Chisliolm, J. Lnkanleb
sev obešen pri Jablanovcu v Ely JoH d Pesbel Zagorju. Za njim žalujejo: Eveleth. i-ouia fiouže Katie Malči, soj roga, Maj- ! Gilbert, Louia vv8fiei
Izdal je oklic za ustanovitev "Domobrancev" ali švabobran-cev. Kako so jih zaprisegli, ti je znano. Pritisk za v to vojsko je bil vedno večji. Priga-
'jnjali so na vse načine, domače da so bili streljani ljudje, ki»^asopiaje je gotovo prekosilo v
so zanesljivo krivi komunistič-'Iažeh sameRa Goebbelsa. Kar POLOVIC IVAN, sodni pripra
dica, hčerka in rodbini Mc- Montana:
T .. , .	! Roundup, M. M. Fanlao
ze in Lihteneker
I
nega udejstvovanja". Ko je bil podrt most čez Ljubljanico pri Preserju so napravili fašisti proces pred sodiščem. Pobrali so pa ljudi kar po domovih iz pojstel^Sodili so take ljudi.
je pisal "Slovenski dom" o partizanih ti bo zadostovalo, če ti povem, da so ga ljudje med seboj imenovali "Toti list" (t. j. bivši mariborski hu-moristični list). Lansko pomlad
bila preje že ali partizan ali domobranec. Vedno bolj pogosto so navijali, da srednje poti ni. Kdor se je delal zasrednjo pot je dobil pridevek OR. (Oprezna r-t).
( Konec prihod n }ie.)
tudi na smrt jih je bilo 16 loHko dosepli pri nCmcih. sojenih in sodb izvršenih, ki so U RQ kar pozive pošnjali. _ za tiste dneve dokazali svoj.K(Jor n- gel k domobrancem je alioi, Pa ni nič veljalo. Faši-L., kHcan na obvezno delovno stična justica je poglavje zase. I ln?bo Zanimivo je. da je pri-Dobro, da jim je manjkalo n-" ,jal Miha jz Vrhnike na na-
cinusa, še tega bi nam vlivali I,	, , . », ..	,
. „ .	... !bor od letnikov, ki so bili kn-,
v nasa grla. Zapon na sodis-	.
ču so bili ves čas polni, palcani komaj polovico. Ostala jej tudi v Belgijski kasarni in v policijskih.
V7 poletju so pa fašisti vendar dovolili na tolika moledova nja belo gardo, ki se je imenovala "vaška garda", "Legija smrti", Protikomunistična akcija" po laško pa "Milica vo-lontare a n t i komunista" na kratko "MVAC". Torej je imela ta stvar dosti imen. Prva postojanka je nastala pri Sv. Joštu nad Vrhniko, kmalu tudi v Zaplani, Rovtah in po dolenjskih krajih, največ je bilo tega nepotrebnega in pa-truljirali povsod skupno z fašisti. Koliko ljudi je zgubilo radi tega imetje ali pa celo življenje.
Za božične praznike je ta MVAV napravila v Ljubljani sama blokade. Ljubljanski izdajalci so napravili sezname koga naj se pobere. Tri dni so hodili po mestu in nabrali dosti ljudi, nato so jih zasliševali v Belgfjski kas. nekaj malega spustili, večino pa odpeljali v internacijo. Vojska je še vedno trajala to smo vedeli, da se je pri Stalingradu obrnilo, da v Afriki Duce ni
vnik. je kot partizanski sodnik padel 13. novembra 1. 1943. Za njim žalujejo: Mara žena: Janžek. sinek: prof. Ivan in Hermina, starši in
ostalo sorodstvo.
*
PARAGA IVAN, žel. čuvar v pok., je v 77. letu preminil v Brežicah dne 5. junija 1945. po povratku na domačo grudo, s katere ga ie pred štirimi leti pregnal o-kupator. Za njim žalujejo: Ivan in Maks. sinova; hčere Justa. partizanka; Ivanka po.r Ravnik, Mici por. "Lite-ra, Lojzika por. Milanič, Milka por. Sotelsek. Tončka por. Rajec, Karla por. Jesih. brat Franc, sestra Marija por. Zalar in ostalo sorodstvo.
dr. d. s. dibich
(Govorim Slovensko)
45 Astor Place Bible House (4th Ave & 8tb St.)
New York
Nasproti Wanamakerja
Telefoni:
V urada : Cltamerry 7-G94G Na. domu: CHelsea .'1-2316
Uradne ure: Dnevno txl 10 — 1 Ob večerih 5 — 7
SRAJCE za Vašega soproga?
Ostrinko Vnšili jmrnliljnnTh inn-K4~ol> potrebuje za milo pri pranju njegovih srajmli - . . njtonm- z.m	... in za izde-
lovanje mila v «^■^h<^ jtrnnj:! raznih predmetov.
izročiti: svoje
porabljene maščobe
Nebraska:
Omaha, P. Broderlck Sew York: Gowunda, Karl Stnilsha* Utile Kails. Krank Masle* Worcester, I'eter Kode* Ohio:
Rarh«-rton, Frank Trohii* Cleveland, Anton Hehek, Charlefl
Karlinger*, Jacob Kesnlfc GIrard. Anton NHjrode Lorain, Ix^uls Ualant, John KumSe Youugstown, Anton KikelJ Oregon:
Oregon (nty, J. K obla PennHj Ivani*:
C-onemaugb. J. Brezovee*
Coverdale In okolica, Joa. Paternel
Bessemer, John Jevnlkar
Exiort, I>o«is Suimnflii*
Farrell, Jfrry «">korn
Forest City, Math Kamln*, FraoH
Blodnlkar Greensburg. Frank Novak H(»mer City. Joseph Kerln Inii"'rial. < 'nraoiailis. in okolico: — Au ton Kebe.
Johnstown, John Polanta* Krayn. Ant. TanželJ Luzerne. Frank Balloch Midway, John Žust* Pittsburgh In okolica, Philip Progar Stwdton. A. Hren Turtle Creek, Fr. Schlfrer* West Newton. Joseph Jotu Wisconsin: Milwaukee, West Allls. Frank Skok* Sheboygan, Anton Kolar
Wyoming:
Hock Springs, Mary Tauchar* Oiamondville. Joe UollcJi
< *Zastopnlkl, ki Imajo poleg lxne> na *. s<» upravičeni obiskali tudi drn-ge naselbine v njih okraju, kjer je kaj
uaŠib rojakov naseljenih.)
Vsak zastopnik Izda potrdilo n it» to. katero je prejel. Zastopnike topla •riBnrohuiift—Uprsn *H)ha Nvarfa"

na prodaj
KRASNA HIŠA, 14 sob, peč na olje, posebna okna za rimo, "screens". Dober dohodek. — Nadalje 2-DRl-ŽINSKA HIŠA, centralna kurjava z gorko vodo (peč na oglje). — Za vssl toz. pojasnila se obrnite na lastnico: MRS. MARY PRIBIL, 103-21 97th Street. Ozone Park 17. L. U N. Y. Tel. H 3-5450.
10-1!»
nova izdaja ' Hammondov SVETOVNI ATLAS
V njem najdete aemljevide veega sveta, ki so tako potrebni, da morate slediti današnjim poročilom.
Zemljevidi so v barvali. Cena 60 centov Naročite pri: "GLASU NAHODA", 216 We*t 18tb Street, New York 11. N. 7.
Angleško - Slovensko
BERILO
Najboljši pripomoček pri učenju angleščine za starejše, ali mlajšim za učenje angleščine.
Za ameriške Slovencc sestavil
Dr. F. J. KERN
avtor Anylesko-slovenskcfja Besednjaka
Cena $2.— s poštnino
Knjiga je illustrirana in v platno vezana Naročila sprejema:
KNJIGARNA "GLAS NARODA'* 216 West 18th St., New York 11, N. Y.

NAKOPA '—NEW YORK
TOTDAT, OCTOBER m 1945
YSTANOVLJEN E. 1M
■
%
fl H
1
c -
IGRALEC
IZ SPOMINOV MLADENIČA
ROMAN
Itnbico so jioiiesli. .Jaz som	na «Vlu po
Miti>kili hotelskih stopnicah. Naš jm>1i<m1 je t»il ■ja lo efekten. Vsak, ki ga je slučajno srečal, je (»ostal in gledal na vso moč. Naš hotel slovi ,;»»! na jlN»ljši in najlK>lj aristokratičen v mestu. i'o stopnicah in hodnikih si mogel srečati vedno krasne dame in ponosne Angleže. Marsikdo je poizvedoval o nji pri upravitelju, ki je .oil sam čisto presenečen. Seveda je pojasnil \ «akcmu j»oizv«*dovalm, da je To mogočna ino-S".|Milka. Ulie rus>eT ime eoinles-e. grailde dame ii; da xavzame one prostor«*, v katerih je sta-, »vala piv« I tednom velika vojvodinja N-ska. J'oveljevaua in oblastna zunanjost v naslonjača prenašam- lnubice je bila glavni vzrok velikemu efektu. < V je le si*ečala kak nov obraz, o.i je takoj »vedavo motrila in me je glasno j .izprašavala o vseh. Jiila je visoka in, dasi ni \ ^tajala z naslonjača, si vendar čutil, če si jo poirledal, da je /elo visoke rasti. llrl»et raven i*-»t deska ><• ni opiral na naslonjač. Sivo, v« 1 ko glavo. > krepkimi in rezkimi j h »teza mi v obličju, je držala pokoneu: ghnlala je nialiMla-j:e babavo ter izzivajo«V. In videti je bilo, da njene kretnje in njen pogled naravni. lire/. 4 žira lia njenih petiiiM^lemdeNct let je imela ,-c prett-j svež obraz in tudi zobje še niso trpeli. < »blečeiii je bila v črno. svileno obleko iti «:iiela je l**l«» avl»ico na irlavi.
"Silno me zanima ta ženska!** lili je šepnil 1'oleg mene korakajoči .\stl«*j.
'/.u l»rxojavke v«\" sem si mislil. "4le,s <*rieu\ jej tudi ziiiHUK t«n|;i Tielle lihi neb«-j: je malo znana. k;,k«>r si> mi žili." Takoj sem to | m »veda I Astleju.
.laz. giTŠni človek! Komaj ji* prešlo moje pr-\o začiulenje, sem s«» silno obveselil udarca, ki ga liki blisku provzroi-iino lakoj pri ge-
TUDI TI SO KRIVI NAŠIH ŽRTEV . . .
(Xatlaijeranje z u. str.)
lja v nekem pogledu za vse ostale obtožence. Njim sicer ne moremo očitati takih stvari, kakor Praprotniku samemu toda oni so vedeli za to, kar je ta človek, katerega je narod povsod obsojal, delal in kar je delala njegova okolica. Videli so, da je Praprotnik tesno po-kainenel, odprl tista in obstal srni i l>esede. — vezan z vsakim sovražnikom, (HiMal jo j<> z izbuljenimi očmi, kakor začaran bodisi Nemcem ali Italijanom po {»ogledu bazilske. Tudi babica ga je molče, vedeli, da se kapital, ki je pod nepremično gledala —- toda kako zmagoslaven, njegovo egido, spaja z nem-izzivajoč in ]»orogljiv pogleil jel.il to! Motrila ?kim kapitalom, da je ta kasta se tako celih deset sekund med irlobokim nital že v svoji zasnovi prija-mokom v«eli navzočih, toda kmalu mu je silen teljski kapital pete kolone. To-namir zasenčil obraz. Allle lilaiiche je dvignila da navzlic temu so pri tem so-obrvi. (slprla usta in divje-zvedavo motrila ba- delovali.
Knez in učeni popotnik sta v glol»okenii Danes tovariši sodniki, se vi itedonnicvaiiju opaz.rvala ta prizor. Ilivlillin fii razprava, ki je zjrodovinske-f »o ur led je izrazil silno začudenje in strmenje; ^ pomena. Ta razprava ie za-Inpoma pa je postala bleda ko prt, takoj nato radi tega zgodovinskega poji ji je vsa kri sinila v gavo in zalila lic;,. l>a. mena, ker polagajo obtoženci tO je b.la k;,tastrot;l za vsi-! Jaz pa sem obra-Wune kot predstavniki onega cal <x*i .»d babice m. iiuvxmV in obratno. Ast- zia v slovenskem narodu, ki je
iej je stal na stran,, miren in sjM^tljiv kakor razrušilo in onemogočilo mirno navadno.	, .. ,.	, ,
narodno življenje predaprilske
•'Evo me tu! Vim I i, namesto brzojavke!" ^. Jugoslavije, ki je onemogočilo
babica naposled pretrgala molk. "Kaj ne. ni- k°nsolidacijo, ki je onemogoči-
ste me pričakovali	lo obrambo naroda, onega zla
•Autonida Vnsiljevna . . . Tet ka ... Ali na
kakšen način . . je mrmral nesrečni general.
HELP WANTED
DELAVKE ISCEJO
HELP WANTED
i	(i I R. L S i
1	NO EXPERIENCE NK« ESSARY
i	for Ii^ht Factory Work i
I	Good Pay — 41, Hour Week |
I	Apply
I	B K K N S T F. 1 N
1	48» BBOAI>\VAY N. V. C. j
\ JO! —"JIK". >
Sl.ll> STIT<'HERS
< >N M UN'S N K t K \V HA K Permanent Peacetime Positions Kxperieii<T<l—In.»i« le work mil}' | Plea sant Surroundings — Apply
NORTON & GROSS •Ji-'S KAST 4--.: Ii ST.. N..Y. e. ;
( i:«>- jor».
OPERATORS EXI'KIMKNCKH ON
BIXDINd it PINKINC3 ATTACHMENTS steady work — good PAV
PI, K AS A NT WORK IN«; O »NI »ITI« »NS
Apply: \V1 RTI I < J O LI) rXDKUW KAK CO.
7SO EAST I.'tStli STREET	I'. It <» N X. N. V.
SHOES
SOCKUXKK & ALL AROI N'D • GIRL IN PACKING ROOM
Apply SI. RADESCHI IN«'. 47«; I5R« »ADWA Y
N. Y I
SLAMK IK ARICE
na AIALE in R« »X .MAŠ IN K Dolier zaslužek Stalno delo Prijetna okolica Vprašajte A I.AN Si iN HAT 7*_'I BR« »A I»\VA V New York Citv
HELP WANTED MOŠKO DELO
l>a je babieji morala še par minut, bi ga gotovo zadela kap.
Kako. na kakšen način / Sela sem in se imI-]«'U-«la. < emu pa je jKtfemželeznica Vi ste si pa mislili, Nem noop Kteiruila in vam ki pustila premoženje.' v«Ii, da mi je znano, Kako s, i„l tu jnrši|j{,| lu-zojavke. Preeej tlenar-.1« s, /.iiiijc i >i »t i*c»ši I. menim! i »d n, moj-., hiti pae «lrago. A jjiz noge na ran,«, i,, l,aj,| semkaj! Je to le oni Francoz.'	<}rieux, k.-, j ne *"
irospa . . . jaz sem tako vzliičen, ve-i tijte mi . . . vaše zdravje ... to j<- čudež
,	, •	4 ,	tukaJ v;,s	i • • une surprise «-hannan-
lieralu. Kakor da me je nekaj scegetalo m sto- t,	1	1,11
]»al sem naprej nenavadno vesel.
Naši so stanovili v tretjem nadstropju; nisem nas naznanil niti potrkal, ampak odprl <!mgi 1»t|k» na stiv.aj. in babico so nesli notri h 1 r ill ni f« »m. \'si so biti kakor nalašč zbrani v generalovem kabinetn. I'm je bila dvanajst in nameravali s,, napraviti skii{M*n izlet, nekateri \ vozovih, «lrugi na konjih; }>ovabljeni so bili I udi znanci. Uazun gen«*rala, Pavline z otrokoma, njune |K»stnitje so se nahajali Š4» v kabinetu, «las <rrieu\. mile Itlanelie zop«'t v ama-conski obleki, njena mati mine veuve de Co-ntinges. mali knez in še neki Xeme<% učen potnik. ki sem ga vi«lel pri njih š«»lc prvič. Na-► loiijae z babico so spustili na tla baš sredi kabin«-?a za tri korake imI generala. Bože. ni-1 dar m* p »aabim t«*ga prizora in utisii ! Pred našim prihmlom j«* general nekaj pri po vit lova 1, des <»rieu\ mu je ]K|pravljal. .Moram ome-iti. da sta mile Handle in <les Grieux dva-li i dni. ne vem, zakaj, priilno sukala okoli malt ga kneza — pred nosom liednega generala. I-ružba je bila, dasi najbrž«* umetno, v z«*lo ve-S'*l«*tii iu nekako <lomač<*-prij;iznem razj>olože-•J.i'». j«' general zaglitlal baibieo, je kar o-
Their Only Crime Was Hating Our Enemy — They Need Your Help
MIW YORK
NATIONAL
MW TOW UT.
WAR FUND
ki je pripomoglo, da se je pred aprilska Jugoslavija zrušila.
Na zatožni klopi sede predstavniki kolaboracionizma s sovražnikom. Oni so sodelovali z okupatorjem v okviru Kreditnega zavoda kot podporniki pri finančnih transakcijah in so povsod jasno in plašno priznavali sovražniku upravičenost n j p go ve okupacije, priznavali so mu, da je on dejanski gospodar na teb tleh. To dokazuje zagovor čeča, ki je to na-glasil kot priznano dejstvo.
Tovariši sodniki! Ko boste izdekli sodbo nad delovanjem teh zločincev, pomislite na to. da je treba preprečiti, da bi se zgodilo, da se še kdajkoli na slovenskih tleh pojavi skupina, ki bi na tako perfiden način zlorabila narod, izpod-kopavala njegovo državo in u-ničevala njegovo domovino. — Naj se zgodi nad njimi pravica !
SODBA
Po eno in polurnem posve tovanju so se ob 17. vrnili sodniki nazaj v razpravno dvorano. V grobni tišini je predsed nil: razglasil sodbo, s katero so bili vsi obtoženci spoznani za krive po obtožbi. Obsojeni so bili:
Avgust Westen. dr. inž Herman Klinar, dr. Pavel Pe-stotnik, Avgust Tosti in dr Otmar Pirkmajer na smrtno kazen z ustrelitvijo.
Avgust Volk na 10 let omejitve svobode s prisilnim delom in na 10 let izgube političnih in državljanskih pravic.
Dr. Fran Windischer na 11 let omejitve esvobode s prisilnim delom in na 10 let izgube .političnih in državljanskih ZOPET V CIVILU	pravic.
Chicago.—štabni saržent Mi- Dr- Rudolf Krivic, dr. Mirko lan Renar je bil častno odpuš- Boič in Franc Urbane na 8 čen iz armade. Služil je 45 let omejitve svobode s prisil-mesecev in napravil 447 misij,nim delom in 8 let izgube dr-nad Japonsko kot strelec v;žavljanskih in političnih pra-bombniku ter bil za hrabrost V1C* odlikovan s tremi kolajnami. Domov se je vrnil zdrav in vesel.
Iviij sbannante; saj te poznani, komedijant presneti, in niti toliko ti ne verjamem!" in pokazala mu je svoj mezinec. -Kdo pa je to?" se jc okrenila in pokazala mile Hlanche. K-tektna Francozinja v amaeonki in z bičem v roki je naredila nanjo utis. "Ali tukajšnja?"
'•To je mile I Man c lic de I'ominges, a ono njena mamica nune de r<»minges. Stanujeta v našem hotelu," sem razložil.
• <Unož«*nnje nailaljevala /brez cemnonij.
-*-MII«- de f'ominges je š|. »lekli*," sem od-'o-V oil J kolikor možno spoštljivo in nalašč .»olu-
vor
glasno.
"Je vesela?"
Nisem iitnel vprašanja.
•Ni «l«»lgočasna ? Kazinine ruski? Evo. des Grieux se je naučil pri nas v Moskvi vsaj za silo po naše."
Pojasnil sem ji. da mile Cominges Še ni bila na Ruskem.
I»abiea se je naglo obrnila k nj<*j in rekla: "lionjonrT
(Dalje prihodnjič.)
POROKA
Cliff Mine, Pa.—Tu sta se poročila Vincent Vidmar in Mary Dermotta. Obilo sreče!
TOČKE ZA FUNT
VAŠE
PORABLJENE MASTI
Karel čeč, Josip Verovšek in Rinard Sušnik na 7 let omejitve svobode s prisilnim delom in 7 let izgube državljanskih pravic.
Raj ko Turk na 2 leti omejitve svobode s prisilnim delom in na izgubo državljanskih in političnih pravic za dobo 6 let } Praprotnik Rezika in šara-bon Minka na 13 mesecev prisilnega dela brez kretanja svobode in na 6 let izgube političnih in državljanskih pravic.
Vsem obožencem brez izjeme se zapleni vse njihovo pre-. moženje.
Zaključno je predsednik so-|dišča kratko utemeljil izrečeno , sodbo in sporočil obto.encem, sodbo in sporočil obtožencem. I višjemu vojaškemu sodišču v pokončno presojo. Navzoče ob-jčinstvo je sprejelo sodbo z sla-
HELP WANTED
Help Wanted (Male)
AUTO MACHINIST
TO
REBUILD MOTORS
135-01 — 35th Avenue Flushing, L. I.
cjtn ji iu
• lih -jih i
P O L I S II E k S
KxIh-HhuihI on
t: U A S S 1' I K r E s
•	I »a. v 1 »uy 1 ijrlif WorkiiKnn
Apply
ii F.i.STAN m k k« 'h A Ni »i SE C«) Itil - Ttli AVE	.X. Y. <*.
Finishers & Basters
«»\ MEN'S TOP »'OATS STE AI »V Wi IRK «;fH»|i PAY Apply
l.i i'/A »\VSK Y & KARANI K •_»ss7 ATLANTIC AVE BRCH iKI.Y'N. N. Y.
i r.»!i
(Ji 14 J]«M
BUTCHER
«'Ol' N TERM AN St«'jnly Position v i,ti WVII Esr.-tMlshiil Firm A | »piv
aaron i:f«-iisi:afm «•«►.
711» — !llh a vex f e v y.
Opo/orite še druge, ki ue fltajo "Ji. N." na te oglase. — Mogoče bo komu vstreieno.
rjni -Jln i
KXI'F.RIF.N« 'EI»
F l N I S H K R S
«»X
F L o o n s
Apply
RKIHIS I'.RnS. & riliil'NIi'K L':i1 WEST LIH h ST.. N. V. «'. riilrkiTlDL' J-ti1.»7^
KNITTER
ON I'1R«'FI.AR KXIT RIP. M ATI I I N K 1 Vi'iiuuietir I*«n<-»-t iim» I'iKi,.k)ii
$10 — 40 Hour \Ve«*k Appiv PYICA.MII> MF«;. 14N WEST *j::p| ST. N. V. F. «'H J-71I.V*
<;exkk.\l hoi seuokkkk
><» I.AFXI >R Y PLAIN C «» O K I X «; STIIAOY JOB -	MONTH
SIii*p in Preferreil IMcns.-mt Working (.'omlillims
Call
s<' 4tif>:>,2
IJOl J07>
, ju:; ji no
t jim m; ,
FI STOM SHOE MAKER
TO MAK K t.AIHES* »V M FN" S SHOES Will |«»y m> «.n nii-n's vii.H-^ aiii•riling to t-v[K»ri-ciin'.	Stt*nly \v»»rk. j»l»'S« sil ur
working '-onili, ions. Ai»i>ly
El RKMEIUS. 4!» E. .>tli St. New York City
IIOrSEKEKPEU
PART TIME OR FFI.I. TIME SLEEP OFT — J? J-" WEEK <	Home—Small Apartm**nt
in Riil^i'woml Se<-ti<in IMiun«' HE ;; 4«;jr. •
»ju;; jur,»
WATCHMAKER
t KXF'F.KIF.NCFF > 1 "1: R M A > 1 NT I' F. A <' FT IMF
Pi »KITIl »N H Hill pay —	hays
Apply IIARR WAT«'I I 1*1». ."►45 FIFTH AVE., X. Y. I
i -ju:: ami i
i jut JMi
I t
B l F F K K & N V N K E A G
F I N T S H E R S
!	ON
LADIES FINE SHOES STEADY WORK Apply: M. RADESCIII IXC. -ITl> P. ROAD WAY	N. Y. C.
AUTO BODIES
WOODWORKERS — MET VI. MEN
Apply
FRANKLIN lioMY or STANDARD BODY* 104 J MEAN ST.	BROOKLYN
i.eonicr Franklin * Bergen)
, J04—JIM; i
JEWELER
Ex|N»rie,niil on PI.ATINFM :ni<l
SPECI AL I »Iti »Kit WORK St«-a«ly «:.hm! Pay Apply A. -I. PETRFCC1 si, B«»WF.RY N. Y. <'.
Operators on GLOVES
Whipstitch anil Iiwrim Ex|H'-riiM,i-e preffenil. WILL TRAIN I:Ei:INM:R with knowltilj-«- or si-winir. — Steady y<*s,r roiiml w«<rk :	pay: nnxlern fa«*t«>ry
Apply »"RISTIAS'O ItRns.
J41!» FIRST AVE.. N. Y. C.
umi aitr.»
» ji u jo t > i
POLTSHERS - A8I1ERS
ON CATALIN Steady work — Plenty of overtime — Starting pay .80 to 1.— an hour tui-onliii^ lo e\|M»rieni*e Apply
CREATIVE PLASTIC CORP. na-J KENT AVE.. BROOKLYN
(1!>9— JOT.)
SHOEMAKERS
CUSTOM MADE SHOES STEADY WORK-HOOD PAY Apply JOSEPH BIRC.ER 2U«r7 — aril AVE., X. Y. C. near 21.°, Street
(1J)1>—JO.',)
PICT TRE F RASTERS MAT TETTERS
EXPERIENCED ONI.Y Permanent Peacetime Jobs to Will Inst Worker Apply Sr.NCOTT ART « EAST J-'.nl ST.. X. Y. C.
(JOJ—208>
BAKERS! BAKERS! Benchman of 2nd Hand
XIGH WORK — fi PAY WEEK Must Be Ex|ierienee«l on CAKES Top Salary — The Ri^rlit Jot> f«»r the Right Man Pleaswnt Working (Timditimis CALL J A ;>-:;i4<; — or apply
QUALITY BAKERY
1.12-08 ROCKAWAY BLVD. SOFTH OZONE PARK. L. I.
(202—208)
TRUCK MECHANIC
DOI'.RA PRILOŽNOST
EXPERT CONCRETE BREAKERS
4117 PFRVIS ST.	L. I. CITY
ST 4-4410
( J1 >.". — J, C>)
F 1 X T S H E R S
«»X MENS VESTS Steady Work	Cond Pay
Apply
A P. R A II A M B R <» S . S7 FMVERSITY PLACE X. Y. C. I Near 11th Street!
(201 —JOT i
Dishwashers
Pleasant Working Conditions at Airport M <) DE R X EUI * 1PM EXT A D V A N O E M E X T O P PO R T C X 1 T I E S
Apply Daily 9 — 2 Saturday A. M.
TRANSCONTINENTAL & WESTERN AIR, INC.
HAN'OAR No. fi LA <;i.\Rl»l\ FIELD
N. Y.
ŠIVALKE SLAMNIKOV
IXVRSTNO DEI/ » I M »BRA PLAČA I »<"»!>«;A SE/.< )XA Vprašajte pri : J. O. & S«»>S js WEST ::sili ST.. Sth Ft.M.r New Yo rk City
(•• J:: i
S I V A L K E
no "Saturn" shtmo.— dobra PLAČA : DoLfSA SEZIJA: PRIJAZNA DELAVNICA. Vprašajte pri: LAI'mFF & SAI L, i:; West .'With St, ."Sni floi»r. >civ York City.
10 - 1
( JV i J — JOS i
KITCHEN HELPERS
Pleasant. Working Conditions at Airport ^IODERN EQUIPMENT ADVANCEMENT OPPORTUNITIES
Apply Daily 9 — 2 Saturday A. M.
TRANSCONTINENTAL & WESTERN AIR, INC.
HANGAR No. 6 I .A GUARDIA FIELD
N. Y.
NURSEMAID
Ih'lp care for twins lla years ol«l. — (JiumI Salary, ('.ill THeinon-l I'.'iOl7 ____(10— 10,
ŠIVALKE SLAMNIKOV
NA ŽENSKE KLOBI KE
Dobra plača: dolga «esdja. \'t»ra^ajte BEVERLY HATS. J.'i WEST .Willi St., «-*:r«l floor) New York <"ity
(10-10,
GLASS BLOWETRK on CRYSTAIiS
! Experienwl or BeginniT—Pertnn-	1
! nent peacetime jx>sition anil Ex-	|
I cellent opportunity to capable,	| I willing worker. — Apply FEIOIN CRYSTALS
I 270 Lafayette St.. N.Y.C. 11th fl.	|
|_CAiral 0-4628__|
(202—208)
(202—2081
Give Hy Uu
I	MECHANIC	I
I ALL ROUND PRECISION WORK | I	ON	|
I WATCH CRYSTALS I
I Permanent Peacetime Position | ! BONI'S FOR INNOVATION'S I | Apply FEIC.IN CRYSTALS I I 270 Lafayette St.. N.Y.C. 11th fl. j ' f	CAnal 6-4628 _1
NEW YORK
9

WAR FUND
ŠIVALKE
SLAMNIKOV
izvežbane na Reo, Milan in (lruRe kite. Delo od kosa (piece work) ali od tedna. Dobra plača. Dolga sezija. — Vprašajte pri:
BERWICK HATS
34 WEST 39th STREET. 15th Floor New York City
SL AMNIK ARICE
Izurjene na Saturn kite
NAJBOIJŠE DELAVSKE RAZMERE 1H>L<JA SEZONA STALNI STROJNIK NAJVIŠJA PLAf A
Rresnlačna Življenska Zavarovalnina BolnUka Pn<li»ora in Ho^iitnllziulon
OOLASITE SE TAKOJ
LEPMAN BROS. CO.
Hairiran & Marshfiel Ave.
Chicago, m.
(0—25»
MOŠKO in 2ENSKO DELO (Male and Fam&le)
DECORATORS
ON CHINA (FLORAL) SKILLED — GOOD PAY Good Working Condition*—Permanent Peacetime Position Apply BLFE ARROWS — 51 WEST 3rd ST.. N. Y. C.