- Kupujmo vojne BONDE in ZNAMKE AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER JO. 157 CLEVELAND 3, 0., FRIDAY. MORNING, JULY 7,^1944 LETO XLVII — VOL. XLVII WON RUNDSTEDT JE BIL POSTAVLJEN 00 VRHOVNE KOMANDE V NORMANDIJI I London, 6. julija. — Iz Berlina je prišlo danes poročilo, |a je bil maršal Kari Rudolf von Rundstedt odstavljen kot Jrnovni poveljnik nemške bojne sile v Normandiji ter da ga f nadomestil maršal von Kluge._ I Von Kluge je vodil nemško ar- " /nado v Kolin leta 1936, ko so femci zopet zasedli Porenje. Jemški radio je trdil, da je bil jundstedt odstavljen radi rahle-R1 zdravja in da je prišla vest ^rektno iz Hitlerjevega glavne- a stanti. jj|V posebno prijaznem pismu se' H Hitler zahvalil maršalu za »egovo dosedanje zvesto službo-#nJe ter mu obljubil, da bo imel ||nj pripravljeno neko drugo gesto. »Radio ni ničesar omenil o feld-g|ršalu Rommelu, ki je bil v ||>rmandiji direktno pod povelj-W0Tn von Rundstedta. Znano WJ1> da med Rommelom in Rundstedtom ni bilo prijateljskih vezi. Von Rundstedt se je povzpel do sedanje šarže po na-j vadnih vojaških potih, dočim je: plezal Rommel kvišku vsled naklonjenosti Hitlerja, zato ga stari junker Rundstedt ni maral. Pred nekaj meseci se je celo, govorilo, da Hitler von Rund-stedtu ne zaupa, ker bi ga znal j izdati zaveznikom, kadar bi nemški generali uvideli, da je1 vojna izgubljena ter bi sklenili mir z zavezniki ne da bi za to vprašali Hitlerja. (O tem je prinesel naš list pred nekaj meseci par uredniških člankov; op. ured.) V cirkusu je zgorelo več kot 135 oseb, vet kot 200 jih je bilo ranjenih f^ord, Conn.—Pri popol-Jnski predstavi cirkusa Ring-ig Br°thers v tem mestu je r''aj nastal ogenj. Do 6,000 J'e prisostvovalo predstavi 0 Je začel goreti ogromni I01' nad ljudmi. Nastala je J; a panika, vse je drvelo drug |L drugega proti izhodu. I 0llko oseb je našlo smrt v nesreči, še ni dogmtno. Uo-V so dobili 135 trupel in ne-^ s°dijo, da bo doseglo }eV mrtvih celo 200. Naj- manj 220 oseb je bilo pa več ali manj težko ranjenih. Ko se je zrušil goreči šotor, je pokopal pod seboj moške, ženske in otroke. Njih obupne klice na pomoč je bilo slišati še nekaj časa. Ko so vlekli trupla iz pogorišča, jih je bilo mnogo tako ožganih, da jih bo težko spoznati. Kako je nastal ogenj, še ni dognano. Nekateri pravijo, da je nekdo vrgel gorečo cigareto na šotor pri vhodu. Naii fantje -vojaki V SLUŽBI ZA SVOBODO IN DOMOVINO nT*' Je prejela vojnega L družina Mr. in Mrs. 11 Trsinar iz 10505 Prince žalostno vest, da je bil i^P^f ,v Italiji 15-juni" • Ralph Trsinar. Kot d____ fc se je raznesla vest po IVburški naselbini in vse so-s težko prizadeto dru-' kl je dala pet svojih sinov &11CU Samu za vojno. talPji je bil star šele 20 let . služil v armadi 14 mese-- Pi'eko morja se je nahajal Km Mesecev. Doma zapušča Potrte starše, Johna in e Trsinar, sestre: Jean "ger> Albina Jordanek in "e ter brata Lawrence in tnunda. /w-0?narici Pa služijo tri- f Alb V Edward' Rudolph nley Pri marinih Je Pa i Naše iskreno sožalje težko prizadeti družini, pokojni slovenski mladi junak pa naj mir-i no počiva v tuji zemlji, kjer je, padel junaške smrti za svobodo in domovino. p* P» Mr. in Mrs. Anton Bubnič iz 11101 Revere Ave. sta prejela od sina Sgt. Mirkota sporočilo, da je bil ranjen 3. junija na fronti v Italiji, toda da se že počuti boljšega. Onstran morja se že nahaja 22 mesecev in je služil pri tankih. V armado je stopil v marcu 1941. Tukaj je bil uslužben pri Richman Bros. Co. •k M ta Mr. in Mrs. John Hace iz 6210 Bonna Ave. sta dobila sporočilo, da je bil njun sin Sgt. John J. Hace ranjen v Italiji, ko se je boril s tanki proti Nemcem. Sgt. John je star 28 let in je v vojaški službi že tri leta. Graduiral je iz East Technical višje šole in je bil pred odhodom k vojakom • uslužben pri Graphite Bronze I Co. Njegov brat Cpl. Stanley je' stacioniran v Fort Knox, Ken-1 tucky. M M M P v ti Joseph Z^bukovec, s'in Mrs. Antonije Zabukovec iz 15634 Holmes Ave. je prišel domov na dopust do torka, n w Mr. in Mrs. Lekan iz 3568 E. 81. St. sta naročila so(botno Ameriško Domovino za sina na naslov: Sgt. Louis Lekan, 35064271 Hq. A. G. Section, APO 360, Fort Benning, Ga. Slovenska pionirja bosta obhajala 40 letnico poroke Jutri bo minilo 40 let, odkar; sta si v farni cerkvi v Velikih Laščah obljubila večno zvestobo j pred župnikom Lovrencom Ger-jol John in Frances Brodnik, na-j ša slovenska pionirja, ki živita' zdaj srečno in zadovoljno naj 15704 Trafalger Ave. v Cleve-| landu. John je doma iz vasi Bančevo pri Velikih Laščah, Frances je pa iz Rašice pri Vel. Laščah. On je prišel v Ameriko leta 1907, žena je prišla pa za njim z dvema otrokoma, Janezkom in Jožkom dve leti pozneje. V Ameriki so se jima potem rodili še trije otroci, dva fanta in ena hčerka. Od fantov služita dva Strica Sama, Stanley je nekje na Pacifiku, John pa v Colo-radi. Joe in Louis sta poročena, hčerka Frances je pa še pri starših. Jutri bosta torej praznovala 40 letnico srečnega zakonskega življenja z sv. mašo ob 7:30 v cerkvi Marije Vnebovzete. Sorodniki, prijatelji in znanci so prijazno vabljeni k poročni maši. Zakoncema Brodnik, ki sta že 35 let zvesta naročnika našega lista, kličemo ob tej slavnostni priliki še na mnoga leta zdravja in sreče! Bog vaju živi! NAŠE ŽENSKE GREDO V NEDELJO V LORAIN Zveza slovenskih oltarnih društev bo imela to nedeljo sejo v šolski dvorani fare sv. Cirila in Metoda v Lorainu. Pričetek seje bo ob dveh popoldne. Katera se hoče peljati z busom, to lahko stori. Busi odpeljejo iz postaje na 9. cesti in Superior 10 minut pred vsako uro. Izstopijo naj v Lorainu na Globe Ave. Zadnja maša v Lorainu bo opoldne, ako hoče katera prisostvovati. Pričakuje se velike udeležbe. V nedeljo bodo imeli Lorainčani žegnanje, torej bo še toliko bolj prijetno. -r>_ V BELLAIRE SI PRIZADEVAJO REŠITI RUDARJE Bellaire, O.—Prvotno je bilo poročano, da je v premogovni-; ku Powhatan zasutih 12 pre-mogarjev in da niso v nevarnosti. Toda preiskava je dognala ,da je v jami najmanj 64 premogarjev in da si reševalci na vse pretege prizadevajo priti do njih. Rudniški uradniki so izrekli bojazen, da so vsi pregarji že mrtvi, ker je začel rudnik v globočini goreti. -o- Štiri osebe ubite in več ranjenih v razstrelbi Oil City, Pa.—V gazolinski tovarni Pennzoil Corp. v tem mestu je nastala razstrelba, pri kateri so bile ubite štiri osebe, najmanj 20 pa ranjenih. -_0- Na piknik vabijo !j Društvo sv. Križa št. 214 ! ( KSKJ vabi v nedeljo popoldne na piknik na vrt Društvenega doma, 6818 Denison Ave. Fina j zabava in najboljša postrežba , garantirana. četrta obletnica V pondeljek 10. julija ob 7:30 bo darovana v cerkvi Marije . Vnebovzete maša za pokojno > Jennie Pust v spomin četrte ob-i letnice njene smrti. -o- , Pomagajte Ameriki, kupujte vojne bonde in znamke. 10,700 oseb ubitih in ranjenih od nemških letečih bomb v Londonu, poroča Churchill RUSI SO ZAVZELI KOWEL IN POTEM UDARILI DIREKTNO PROTI VARŠAVI Moskva, 6. jul.—Premier Stalin je danes naznanil, da so ruske čete osvojile mesto Kowel v stari Poljski. Mesto leži 70 milj južnovzhodno od Brest Litovska. Mesto je okupirala armada generala Rokosovskija. Armada generala Černiav-skija je prodrla 45 milj do mesta Wilno, kjer sk odpre pot v baltiške province. Kot ofenzivo v Beli Rusiji so tudi to odprli Rusi s strahovitim topniškim ognjem in AMERIKANCI SO ZAVZELI NADALJNA TRI MESTA V NORMANDIJI zračno armado. Vendar se še ne more reči, če je to splošna ofenziva. Vojaški opazovalci sodijo, da ima ta ruska ofenziva namen prodreti do Brest Litovska in do Varšave, glavnega mesta Poljske. Rusi poročajo, da so zvedeli iz iStockholma, da namerava poslati Hitler vso svojo silo na vzhodno fronto, da ustavi Ruse, predno dosežejo Vzhodno Prusijo, zibelko nemškega junkerstva. Glavni stan, 6. julija.—Ameriška pehota je pod poveljstvom generala Bradleya osvojila nadaljna tri mesta v za-padni Normandiji. Ameriške čete so na dveh krajih prešle mesto La Haye, dočim so kolone, ki naskakujejo mesto spredaj odnehale, da se razvijejo kolone na obeh straneh mesta. Tukaj imajo Nemci si- dro svoje zapadne fronte v Normandiji. Zavezniki so dozdaj zavzeli 1,313 štirjaških milj Normandije, kar pride nekako 43 štirjaških milj na dan od časa invazije. Glavni stan zaveznikov tudi poroča, da zaveznikom veliko pomagajo francoske gerilske čete, ki bijejo Nemce za fronto. ZAVEZNIKI ZDAJ OGROŽAJO V ITALIJI CESTO, KI VODI V MESTO FLORENCO Rim, 6. jul.—Indske čete 8. angleške armade v Italiji so dosegle mesto Umbertide ob zgornjem teku reke Tibere ter ogrožajo glavno cesto, ki vodi v Florenco. Ob zapadnem obrežju je pa nenaden odpor nemške armade .ustavil prodiranje Amerikancev. Ameriške čete so prodrle že na 10 milj do pristanišča Li-vorno, kjer jih je sprejel silen ogenj nemških baterij vsake vrste. Nemci so izvedli štiri izpade na Amerikance, ki imajo v rokah polovico mesta Ro-signano, toda Amerikanci so jih vselej odbili. Poročila od švicarske meje trdijo, da je dospel v Italijo feldmaršal Goering, ki se je posvetoval z generalom Kessel-ringom in Mussolini jem._ Roosevelt bo kandidat I in bo gotovo zmagal, s trdi načelnik stranke \ Columbus, O. — Robert E. Hannegan, načelnik narodnega v odbora demokratske stranke v I Zed. državah, je tukaj izjavil, i da je on osebno prepričan, da ^ bo predsednik Roosevelt gotovo 1 kandidiral za četrti termin, če- 1 prav osebno želi iti v pokoj. 1 Hannegan je izjavil, da bi 1 zelo slabo vplivalo na razvoj vojne, če bi zdaj menjali pred- j sednika. Izjavil je tudi, da bo ] predsednik Roosevelt zmagal v i državi Ohio, ravno tako tudi Frank J. Lausche za guverner- < j a. -;-O—----( Mestni uslužbenci bodo odšli na stavko, pravijo Vsii clevelandski mestni uslužbenci, ki delajo po uradih, se pripravljajo na stavko, ki jo bodo začeli v pondeljek, 17. julija. Clevelandska delavska fe-, deracija je izjavila, da stoji za njimi. Uslužbenci trdijo, da imajo nekateri še vedno tako l plačo, kot so jo imeli leta 1935. Nov grob Staršem John in Jennie Nos-) se je umrl sinček novorojen-i ček. Materino dekliško ime je ) bilo Korenčan, stanujoč na - 1431 E. 51. St. Pogreb bo danes popoldne ob eni iz Zakraj-škovega pogrebnega zavoda in ? na Kalvarijo. Naše sožalje prizadetim staršem. De Righterjeva sta bila j spoznana krivim sleparije ! pri volitvah v 22. vardi Cleveland, O.—Porota se je ; včeraj posvetovala šest ur in pri petem glasovanju spoznala ; krivim volivne sleparije v 22. vardi Mr. in Mrs. John De Righter. S tem je De Righter, bivši državni poslanec štiri termine, izgubil tudi službo mestnega klerka. Njih zagovornik je vložil prošnjo za novo obravnavo. Dokler se ne bo to odločilo, sodnik ne bo izrekel obsodbe. Kot znano, so se vršile v 22. vardi lansko leto sleparije v primarnih volitvah. Neki Mc-Grain je priznal, da je 13 krat volil. Pomagala sta pri tem Mr. in Mrs. De Righter s tem, da so bile v p i s a n e v volivni imenik izmišljene osebe. -o- Poletni koncerti V mestni dvorani so zdaj vsako sredo in soboto večer poletni koncerti, katere prireja Clevelandski orkester. V soboto večer bo gostoval stotnik Beryl Ru-benstein, famozni pianist, ki je bil 14 mesecev z ameriško bojno ■ silo onstran morja. Igral bo ■ Cajkovskiga dela in Gershwinov i program. Drugo si'edo bo gosto-i vala sopranistka Lucille Man- - ners in v soboto 15. julija bari- - tonist Conrad Thibault. Vstop-i nice se lahko kupijo pri Tay-J lor's, 630 Euclid Ave., ali zvečer pred predstavo pri blagajni. Otroke pošiljajo na deželo na varno, kol v času blilzkriega leta 1940, Tudi vet ameriških vojakov je bilo le ubitih. London, 6 .julija. — Premier Churchill je poročal danes v parlamentu, da so nemške leteče bombe v zadnjih treh tednih ubile v Londonu 2,752 oseb ter jih ranile nad 8,000. Samo v Londonu "je bilo več kot 10,000 žrtev, je povedal Churchill. Iz Londona so začeli pošiljati otroke na deželo na varno, kot leta 1940 ob času nemškega blitzkriega na Anglijo. j' Nemške leteče bombe, ki jih! ; spuščajo Nemci nekje s francoskega obrežja kot rakete preko Rokavskega preliva, prihajajo že tri tedne skoro vsak dan nad Anglijo. Največ jih je naravnanih tako, da padajo na London. 1 Od teh bomb je bilo ubitih ] tudi že več ameriških vojakov, 1 toda število še ni znano. Med 1 poslopji, ki so jih porušile te bombe, so tudi šole, cerkve in bolnišnice. Vsaka taka bomba ima v sebi 2,000 funtov razstre- ' ljivih snovi. Churchill je povedal zbornici, da so danes ameriški bombniki zopet bombardirali francosko obrežje, odkoder spuščajo Nemci te bombe. Nad 50,000 ton bomb so že zmetali na te kraje, venda r bomb ne "morejo ustaviti. Churchill je zagotavljal, da stori vlada" vse v svoji moči, da zatre tega letečega sovdažnika. Povedal je tudi, da je bilo v južni Angliji ubitih več oseb od teh letečih bomb, kot jih je padlo v Normandiji v 15 dneh boja. Premier je zagotovil, da ta nemški blitzkrieg z letečimi bombami ne bp ustavil vojne v Normandiji. Povedal je tudi, da so poslali Nemci v treh tednih vsak dan od 100 do 150 teh bomb proti Angliji, da pa velika večina teh ni nikdar dosegla angleškega obrežja ali tarč. Mnogo teh so uničile protizračne baterije, letala in druge sile, predno so se razletele na tleh. Postavljen je bil poseben odbor, ki dela na tem, da se najde pot proti tem bombam. * * * Nemci obljubujejo še več letečih bomb v Anglijo London. — Nemški radio je kmalu po Churchillovem govoru zagotavljal, da bo Nemčija poslala nad Anglijo še več letečih bomb. Komentator je pripovedoval nemškemu narodu o silni škodi, ki jo povračajo te bombe Angležem. Te bombe, ki jih Nemci nazivljejo V-l, so povzro-! čile v Angliji med prebivalstvom pravo paniko, je trdil nemški radio. Vendar, je pristavil, nemški narod ne sme pričakovati čudežev. DE GAUIXEDOSPEL : V WASHINGTON i . Washington, 6. jul.—-Danes p je dospel v Washington francoski general De Gaulle, načel-; nik francoske vlade v 'tujini. 3 Ameriška vlada ga je počastila j z 17 topovskimi streli, kot je v to navada ob prihodu tujih vla- - clarjev. Na letališču so ga . sprejeli ameriški vladni urad- - niki in vojaški zastopniki. S - predsednikom Rooseveltom bo- - sta takoj začela dogovore glede odnošajev med Zed. državami i. in Francijo, S POČITNIC SE NAM OGLAŠAJO NAŠI ROJAKI Iz raznih krajev širom Amerike smo dobili tople pozdrave naših rojakov, ki so tu in tam na pardnevnem oddihu, in sicer: Iz Johnstowna, Pa., pozdravljajo: Mr. in Mrs. Zallar, Mr. in Mrs. Znidaršič ter Justina Snyder. Iz Mar ol dove kempe nad Sheffieldom pozdravljajo: Mr. in Mrs. Martin Kožar ter Mr. in Mrs. Toni Jakopin. Iz P.hoenix, Arizona, pozdravlja Anton Jelerčič, ki pravi, da je tam kazal toplomer 112 stopinj, pa da ga je nek domačin potolažil, češ,'da je to šele začetek poletnih prijetnosti. -o- Pravi čas za suknjo Benno B. Leustig priporoča ženskam, da si zdaj izberejo ko-žuhasto suknjo za prihodnjo zimo ali pa fino volneno Sterling suknjo. Pokličite ga in vas bo peljal v tovarno. Naslov je 1034 Adidson Rd., tel. EN 3426. Druga obletnica V soboto ob 8:30 bo darovana v cerkvi Marije Vnebovzete maša za pokojno Louise Milavec v spomin 2. obletnice njene smrti. —--n- iooo\ wM/ozd I H gmfM f i1 7'1'fl Bf M j\\]l\lB Poročilo, da je šel Cleveland "over the top" v 5. vojnem posojilu, ni bilo pravilno, kot poroča federalna rezervna banka. Naročila za nakup vojnih bon-| dov so pač presegla kvoto ' $245,000,000, toda faktičnega denarja je prišlo do včeraj le $210,701,107.^ Torej manjka še j nekako 35 milijonov dolarjev j za dosego kvote za Cleveland. | Nakup bondov serije "E" pa kaže, da so ljudje dozdaj pokupili teh bondov za vsoto $17,-822,775, dočim je kvota 40 milijonov dolarjev. Kampanjski odbor apelira na narod, naj z novimi močmi poprime, da bo Cleveland dosegel in če- mogoče nadkrilil predpisano kvoto pri 5. vojnem posojilu. Tisti, ki niso še kupili, naj kupijo zdaj in oni, ki so že kupili, naj še kupijo. V soboto, 8. julija, bo kampanja za 5. vojno posojilo končana. i m "AMERIŠKA DOMOVINA" XMIXICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) •117 St. Clair Ave. HEndersxm 0628 Cleveland 3, Ohio. Published daily axcept Sundays and Holidays_ NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland, do poŠti, celo leto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, do Došti, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland, po pošti Četrt leta $2.25 3a Cleveland In Euclid, po raznaSalclh: Celo leto $6.50, pol leta $3.50. četrt leta $2.00 _Posamezna itevllfra 3 cente________ SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada. $6.50 per year. Cleveland, by mail, $7.50 per yeai tr. S. and Canada, $3.50 for 6 monthr, Cleveland, by mail. $4.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mall $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by Carrier $6.50 per year; $3.50 for 6 months. $2.00 for 3 months. Single copies 3 cents ______ Entered as second-class matter January 5th. 1809. at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879.___________ >83 No. 157 Fri-. July 7, 1944 Šubašič in Tito Poročilo o posvetovanju med Šubašičem in Titom je povedalo, da sta se sporazumela "v mnogih točkah." Nekaj pozneje smo našli v nekaterih ameriških časopisih in^ revijah tudi izrecno omenjene nekatere točke tega sporazuma. Med drugim je bilo rečeno, da je Tito priznal kralja Petra za vladarja Jugoslavije in to vsaj do konca te vojne. Potem naj pa ljudstvo odloči, če hoče imeti monarhijo ali republiko. Sporazum je tudi določil, da bo Jugoslavija federativna država in da se imajo takoj združiti v skupno fronto zoper Nemce vsi patriotični Jugoslovani. Boji med partizani in četniki prenehajo takoj. Rečeno je tudi bilo, da sta imela Tito in Šubašič sestanek nekje "v notranjosti Jugoslavije." Končno smo našli poročilo, da se imata sestati tudi kralj Peter in Tito osebno. Posebej so poročila poudarjala, da je prišla prva vest o sporazumu v svet po Titovi radijski postaji "Slobodna Jugoslavija," ki je baje v Tiflisu v Kavkazu. Torej ni bil prvi Šubašič, ki je naznanil sporazum, ampak Tito. Nekateri poročevalci so dajali tej okolnosti poseben pomen. Nekako istočasno s tem poročili so polagoma prodirale v javnost vesti, da je bil Tito v maju od Nemcev tepen. Njegov glavni stan v Drvarju, Bosna, je bil po Nemcih zavzet in Tito je zbežal v mesto Bari na Laškem, kot smo tudi mi poročali pred nekaj dnevi. Drugo poročilo je stvar toliko omililo, da je Tito. "letel" v Bari, ocHam se je pa vrnil na neki jugoslovanski otok v Jadranskem morju. Drugi poročevalci so pa kratko opomnili, da je šel Tito nazaj v Jugoslavijo. Pa tudi to smo čitali nekje, da je šel Tito v London.^ Bilo je dsoti ugibanja, če je ta poraz kaj vplival na Titovo pripravljenost za sporazum. Tisti, ki so držali s Titom, so skušali stvar omiliri, češ, gerilska vojska je lahko na enem mestu pobita, pa se kar na lepem kje drugje pokaže. Elastičnost je ena poglavitnih lastnosti gerilcev. Taki, ki so bili zoper Tita, so že napovedali popolen propad Tita in zopetni dvig Mihajloviča. Tako je trdil Pflaum v čikaškem Sunday Times. Baje je bila Rusija tista, ki je prva uvidela brezko-ristnost Tita, ko je dobila jasno poročilo o njegovi vojaški "moči" in "uspehih." V neki ameriški reviji smo zadnji teden čitali, da je Rusija odpoklicala iz Jugoslavije vse svoje komisarje in vojaške zastopnike, ki jih je imela pri Titu Znani časnikarski poročevalec Sulzberger je pa poročal iz Kaira listu New York Times, da je Titova vojska po porazu v Drvarju vsekako precej oslabljena. Zasledili smo še nekaj krajših notic v listih in revijah, ki so namigavale, da je Rusija pritisnila na Tita za sporazum, Anglija pa na kralja. In tudi to, da Rusija utegne Mihajloviča zopet priznati kot vrhovnega poveljnika gerilskih čet v Jugoslaviji, ali bo vsaj začela ž njim računati. Vse to je moralo vzbuditi v človeku, ki se zanima za te reči, veliko radovednost, kaj se prav za prav skriva za vsemi temi križajočimi se poročili. Kakega celotnega poročila, ki bi nam dalo polno sliko, ni bilo nikjer zaslediti. Sploh smo opazili, da uradna poročila o vsem tem, če smemo tako reči, prihajajo iz angleških virov. In ta so imela samo vesele vesti o doseženem sporazumu in podobno. Vse v najlepši luči, kakopak . . . Nehote smo pa opazili, da ameriški poročevalci in repor-terji vedo nekaj več, pa si nekako ne upajo s stvarjo na dan Posebno radovednost nam je zbudil komentator Swing na radiu, ki je kar naravnost povedal, da je bil Titov poraz v Drvarju eden od "military secrets" sedanje vojne, ki je bil "well kept" — torej vojna tajnost, ki so jo dobro prikrivali. Kdo, kje, kako? Ko srno pa v Ameriki že maja meseca čitali o tem porazu! Morda je bila vsa ta vojaška tajnost samo številka izgub, ki jih je Tito utrpel? Naša radovednost je rasla. Poizvedovali smo sem in tja in res dognali, da ameriški časnikarji in radijski komentatorji vedo več kot povedo in zapišejo. Vprašanje je sicer, kako dolgo bodo molčali. Da pa molče je vzrok ta, ker vedo, da Angleži želijo resnični položaj prikrivati, kar le mogoče. Tega, za nas tako zanimivega položaja, ki je tesno povezan z Jugoslavijo, se bomo še dotaknili, da bodo naši v Ameriki vsaj od te strani zvedeli vso zadevo. Tisti namreč, ki so posvečali cele kolone Titu in njegovim "ogromnim uspehom," bodo previdno molčali. Zdaj bo šele prišla na dan resnica o Titovih 300,000 vojakih, ki jih je baje imel, čemer se je pameten človek smejal. Zdaj se bodo morda Titovi zvesti pristaši v Ameriki vprašali, kako je vendar mogoče, da more par bataljonov nemške vojske tako razbiti kar 300,000 Titovih borcev? Zdaj nam bodo morda verjeli nekateri neverni Tomaži, ko smo poročali, da so vesti o Titovih "slavnih zmagah" narejene večinoma vse v Londonu in Kairu. Nekateri naši listi so imeli o tistih "zmagah" kar po sedem stolpcev dolge naslove. na prvi strani, kot recimo clevelandska Enakopravnost. Drugi listi,, kot Prosveta, Proletarec, Glas Naroda, Nova Doba in drugi, so tako lepo nasedli angleški propagandi, da je bilo kar veselje. Kaj bodo zdaj rekli tisti, ki so nam zamerili, ker smo tista poročila o Titovih zmagah enostavno prezrli, ker smo vedeli, da jih človek, ki količkaj pozna teren v Jugoslaviji, ne more verjeti? Saj smo še pozimi pisali, da \so poročila o Titovih uspehih neverjetna vzpričo tega, da zavezniška vojska v Italiji, ki ima vse moderno orožje na raz- polago, ne more nikamor, Tito pa s svojimi partizani brez vsakega orožja, torej z. golimi rokami tako lomasti Nemce v Jugoslaviji. Nekateri "naši" so drveli za angleško propagando kot ovčice za soljo, mi smo pa gledali od strani in se smejali kljukcem iz Londona in Kaira. Nekateri "naši" morajo imeti zdaj gotovo zelo rdeča ušesa. . 1 1 f Newburske novice j .............—■ ...........t. Danes je dan neodvisnosti — 4. julij, že od otroških let sem vedno praznoval ta dan. Takrat nisem vedel, kaj pomeni, toda praznovali smo ga, vsaj popoldne, če ravno je bilo ob času košnje, ko je dela čez glavo na farmah, če kedaj, mora ravno v teh letih vojne spoznati vsak neprecenljivo vrednost ameriške neodvisnosti in svobode. Na kolenih bi morali žahvaliti Boga za to veliko srečo. Ni Amerika brez pomankljivosti. Navzlic teh pa je najboljša dežela na svetil, dežela, kjer človek sme še prosto dihati ,brez da mu stoji za petami gestapo ali ogpu, kakoi' se to godi po nekaterih krajih zlasti na Ruskem ni Nemškem. Navzlic temu pa se dobijo ljudje, katerim pravimo v angleškem "crackpots," ki skušajo na vsak način spraviti tudi Ameriko v komunizem, fašizem ali pa nacizem. Vso to gnilobo bi morala Amerika postrgati in jih poslati v kraje, kjer imajo vlade njihovega zaželjenega sistema. Naj se navžijejo teh komunističnih, nacijstičnih ali pa fašističnih nebes. God bless America! :|i * * Bog ga je poklical. Naj mu da večni mir in pokoj in obilo plačilo za njegovo zvestobo krščanskim načelom! Ko sem 1. sept. 1915, na tihem, neopazen in nepričakovan prišel k sv. Lovrencu, sta bila Anton Gliha in Anton Globokar prva, ki sta mi podala prijazno roko in mi povedala, kako in kaj. Tisti Anton Gliha je šel izmed naše srede za vedno; odnesli so ga njegovi prijatelji Kalvarijo, in da se odpočije od dolgoletnega dela za vse, kar je koristnega. Ne zato, ker je bil vseskozi moj dober prijatelj, ampak zato, ker je resnica, rečem; da je živel po besedah Gospodovih, ko pravi "Iščite naj poprej božjega kraljestva in njegove pravice . . ." Res je Anton Gliha lepo skrbel za svojo družino in .jo preskrbel z vsem potrebnim za pot skozi življenje. Ni pa pri tem pozabil na svojo dušo in tudi ne na duše svojih otrok. Anton Gliha je bil pogosto voljen od faranov za cerkvenega odbornika. Na njega smo se v vsakem slučaju lahko zanesli pa naj je bila pomoč potrebna pri društvu, pri sosedu, ali pa pri cerkvi. Naj mu sedaj Bog poplača njegov trud in skrb. Na svidenje nad zvezdami. * >ii $ Izmed vseh bolezni, tako se mi zdi, se človek najbolj boji one, ki mu vzame ali pa zmeša pamet. Pa si, če pride ta nadloga nanj, prav tako ne more pomagati, kakor če pride pljučnica ali kaj druzega. Ta bolezen lahko napada mene, tebe, ali pa koga druzega. Tako bolezen je imela Pavlina Blasko, rojena Sto-par. Zato so naše simpatije tem večje in naše sožalje tem globo-kejše z ostalimi, če temu pride-nemo še dejstvo, da so Stopar-jevi zgubili šele pred nekaj meseci očeta oziroma spproga in par dni za tem sina oziroma brata, ki je padel v Italiji, potem lahko vsak sprevidi, da je mera tuge in žalosti res napolnjena do vrha. Edina tolažba pri vsem tem so besede Zveličarjeve: "Kdor hoče priti za menoj, naj zadane svoj križ in hodi za menoj." Težak je res ta križ za j Stoparjeve, toda križ je ključ do nebeških vrat. Naj jih tolaži Bog in jim da pogum, da ga bodo posili v neomajnem upanju na svidenje v nebesih, kjer bo, kakor pravi sveto pismo, Bog obrisal vse solze in joka ne bo več in ne žalosti. , :;: * :Jt Sodnik: "Poklicani ste kot priča v prepiru vašega soseda z njegovo ženo. Ali ste bili od začet- jka nesporazuma zraven?" Priča: "Kajpa da. Bil sem za druga pri njih poroki." * * * Visokošolc: "Gospod profesor, kakšne može imajo ženske rajši, take ki se jim uklonijo, ali druge?" Profesor: "Kakšne druge?" H: * * Priprave so v teku za naš "Summer Festival," ki se ima vršiti na praznik sv. Lovrenca, v nedeljo pozneje prav za prav, to je 13 avgusta. Vsa zabava se bo vršila mesto piknika doma na šolskem dvorišču in v cerkveni dvorani. Kdor hoče imeti zopet enkrat prijazen dan, natlačen z vsemi dobrotami, tisti naj nikar ne zamudi 13. avgusta, ko bomo praznjevali žegnanje. * * * "Mati, ali naj nesem to pismo na poštno?" "Ne dragica. Dež tako pada, da niti psa ni poslati kam. Bo že atek nesel pismo na pošto." * * * 25 let je minulo odkar se je Marija prikazala trem otrokom blizu Fatima na Portugalskem. Zgodovina te božje poti je zelo zanimiva. Bilo je med prvo svetovno vjsko 13. maja 1917. Trije otroci, Jacinta stara sedem let, njen bratec Francek star devet in njujna sestrična Lucija stara dvanajst let, so pasli ovce. Opoldne so molili rožni venec. Ko so odmodlili jih je prestrašil blisk iz jasnega neba. Obrnivši se zagledajo stati nad nekem malem hrastovem drevesom prekrasno gospo, oblečeno v belo obleko, ki je bila obrobljena s zlatim trakom. V roki pa je držala rožni venec iz najkrasnejših biserov. Njen obraz je bil krasan, toda žalost se je brala na njem. V prvem hipu so prestrašeni hoteli zbežati. Njen prijazni materinski glas jih je potolažil, da so obstali. Lucija je prva prišla k sebi, da je vprašala lepo gospo "Od kod ste?" "Jaz sem iz nebes," je odgovorila gospa. "Iz nebes?" je začudena rekla Lucija. "Čemu prihajatei sem le?" Gospa je dejala: "Prihajam, da vam velim priti semkaj skozi pet mesecev vsakega trinajstega ob tej uri. V mesecu oktobru vam bom povedala kedo sem in kaj želim." Še par besedi, v katerih je priporočala naj nadaljujejo s pobožnostjo sv. rožnega venca vsak clan in gospa se vzdignila in splavala v višavo proti vzhodu, dokler se ni zgubila v daljavi. Otroci su. sklenili ničesar povedati o tem dogodku. Ali za malo Jacinto in Francka je bila ta prikazen prevelika, da bi bila mogla molčati. Končno je morala povedati tu Lucija, toda njena mati jo je pokregala, češ da laže. Nihče otrokom ni verjel. 13. junija je šla peščica ljudi za otroci, ko so šli k hrastu, nad katerim se jim je prikazala lepH gospa. Zopet so jo videli toda samo oni trije. Zopet jim je prigovarjala, naj (Nadaljevanje na 3. strani) zneje, ko sem bil že deček v četrtem razredu, prav dobra prijatelja. In tako je bilo, da sem jaz zapustil ta kraj in se vrnil čez dolgih 12 let in to prav v tvojo hišo, kjer sem užival gostoljubnost tvojega doma nad eno leto in sicer tako dolgo, da je za menoj prišla tudi moja družina. Nato pa sem se poslovil in se vračal le tedaj, kadar sem potreboval tvoje pomoči. Ves čas, kar sem te poznal, nisem videl zlobe na tvojem obrazu, dasi smo ti dostikrat nagajali in te dražili kot tvoji lastni otroci. Pri tem pa si nam še sam večkrat pomagal, da je bilo veselje tem večje. Tako dolgo smo noreli, da se je naposled ujezila mati in potem pa smo obsedeli kot pohlevne ovčice. Danes pa, dragi Anton Gliha, vsi mislimo s pesnikom: "Smrtni angel j, ki te je polju-bli, ni pri tem življenja sam izgubil. On v posodi zlati danes nosi, vse kar moja duša prosi za te prijatelj dragi . . ." Bili smo sovaščani in• prav dobro se spominjam še tvojega blagega očeta, ki mi je večkrat kaj dal, samo da sem molil angleški očenaš. Vselej je pristavil: da ne boš pozabil, ker vem, da boš šel nazaj, kjer si bil rojen in tako se je tudi zgodilo. Tvoj oče je legel v hladni grob, jaz pa sem odšel nazaj v Ameriko, kjer sem se rodil in tukaj sem počakal, da je tudi tebe poklical nebeški Oče, za či#ar ime si bil vedno pripravljen delati, kadar koli si bil poklican. Dosti si imel dela v začetku pri naši cerkvi, pri šoli in tudi pri Slovenskem narodnem domu na 8Q. cesti si storil svoj delež. Tako je bilo tvoje delo vedno le v dobro in Večni naj ti bo dober plačnik. "Vsa svečava vrhu groba bleda, ne odpre ti vekomaj pogleda . . ." Dragi prijatelj, v imenu moje družine, petih sinov in hčere, katere si držal pri sv. krstu in mesto njih molil apostolsko vero, ti izrekam prisrčno zahvalo. Naj ti bo Vsemogočni pravičen in dober plačnik, počivaj sladko do svidenja nad zvezdami. Družini pa izrekam naše globoko sožalje. France iz doline. -o-- Naši kulturni vrtovi svojem okusu. V ta namen se je odzvalo do sedaj 5 skupin, naša skupina bi bila šesta, če se tudi mi pridružimo. Prvi dve skupini sta že imeli, to so: Čehi, ki so imeli 25. junija, in Hibrow (Judje), ki so imeli 2. julija. Za prihodnjo nedeljo bodo imeli Madžari, katerih program je pod vodstvom sodnika Julius Kovachy: petje, skupina in posameznih glasov, "Gypsy" orkestra z 35 godbeniki, dalje dviganje zastave, kar pride v po-štev v vseh ostalih skupinah, in potem še malo zabave, kar bodo priredile skupine društev njih narodnosti. Kar se tiče nas Slovencev, Jugoslovanov, priporočam sledeče, da bi sprejeli dan 13. avgusta, ki je bil določen v ta namen. Priporočam, da bi se prihodnjo nedeljo udeležili v vrtu in videli, kako se bodo vršili program. Zadnja leta smo bili Jugoslovani vedno prvi pozvani, da smo prebili led za druge, letos pa bodimo mi zadnji naj drugi pokažejo svoje programe in mi bomo potem lahko doprinesli še nekaj boljšega. V ta namen bo sklicana seja zh posvetovanje v nekaj "dneh. Med tem časom pa ne zamudite, videti kaj prirejajo drugi. Vrtovi so naša lastnina, za to je potrebno, da se zanimamo zanje in tam pokažemo, h kateri narodnosti spa'damo. Ravno v teh časih je potreba, da se pokažemo, ko se gre za vse narode sveta, kaj in kdo da so. Anton Grdina, predsednik J. K. vrta. Za tekoče leto se je zaživela organizacija kulturnih vrtov za neke vrste prireditev v njih vrtovih, ki se imenuje "Visitation Day." V ta namen priredi vsaka skupina neke vrste program, kakor si sama določi po 25 NAGRAD! Pri fari sv. Vida bodo NOCOJ dali 25 NAGRAD! Prva bo $25, 23 po $10, zadnja pa $50 $25 vojni bond pa kot nagrado pri vratih pri prireditvi, ki jih prirejajo ob petkih pod cerkvijo ob 8:30 zvečer Pridite in pripeljite prijatelje! Prijatelju in botru v spomin Cleveland (Newburgh), O. —"Ti ležiš brez diha in brez čuta, božja dekla smrt kako si kruta . . . " Precej let je že minilo, ko sem Te prvič videl in zrl tvoje blago obličje. Bil sem takrat tako mlad, da se več ne spominjam, ali sem že nosil hlače ali ne, vem pa to, da sva bila po- Sorodniki lahko preskrbe vojaku glasovnico Vsak krvni sorodnik lahko preskrbi glasovnico vojaku, mornarju ali ženskemu spolu, ki služi pri ameriški bojni sili, ako izpolni tozadevno karto. Te karte imamo v našem uradu. Pridite ter prinesite s seboj natančen vojakov ali onega naslov, za katerega hočete preskrbeti glasovnico. Karto podpišete vi. Volivni odbor bo potem vojaku poslal glasovnico z zračno pošto ob pravem času, da bo lahko volil za vse kandidate, ki bodo na glasovnici v novembru, torej za Franka Lauscheta za guvernerja, dalje za predsednika, za okrajne uradnike itd. Toda te karte morajo biti izročene v volivnem odboru najkasneje do zadnjega julija. Glasovnico se lahko dobi za vsakega, ki bo ob času volitev v novembru star 21 let, tudi če ni še registriran. Pomnite pa, da velja .gornje samo za okraj Cuyahoga. Državljani v drugih okrajih po državi, naj se pa obrnejo na svoje volivne odbore za pojasnila. Kdor pa ne more priti sam v naš urad, naj nas pokliče in mu bomo posiali karto, katero naj izpolni in nam odpošlje. Kdor bi pa hotel več takih kart zase in za svoje sosede, jih tudi lahko dobi. Za vsakega vojaka mora biti izpolnjena posebna karta. Torej če imate pet sinov pri vojakih in bi za vsakega radi preskrbeli glasovnico, morate podpisati pet kart. Važno! Glasovnice bodo dobili vsi vojaki, katerim boste s tako karto isto preskrbeli, pa naj bodo že na Novi Gvineji, v Indiji, Avstraliji, v Afriki, Italiji, v Angliji, ali pa naj so še v Ameriki, S tem boste prihranili sitnosti vojakom, da jim ne bo treba pisariti po glasovnice, obenem jim boste pa omogočili, da bodo lahko storili svojo državljansko dolžnost. Torej ne glede na to, če je registriran ali ne, samo da bo star ob času volitev 21 let, lahko voli letos, ako mu boste preskrbeli glasovnico. Stopite v naš urad, izpolnite karto, drugo bomo preskrbeli mi. Če verjamete al' pa Prisluškujmo torej pri ' tih Kushlanovega ofica, f smo na vso moč radovedni, ko bo Leo izpeljal svoj in ga prodal našemu Fran' za barvanje kempe. Od pri zasedanja je imel Leo silnOf gate izkušnje, ker je hodiF zavrteh in popri jemal, ko^ obračal razbeljeno podkel nakovalu brez rokavic in'(i cal pijačo na baro, da bi pravil Francetovo srce r sprejemljivo za ofenzivo, t se je Kushlan ravno prip 1 j al, da trdnjavo naskoČf' bilo Francetu dovolj pij aft ' je šel domov. *: Zato je Leo poklical FrCj ta na zaslišanje k sebi vi. kjer ni izkušnjav v podob? sredovalnih predlogov in ' odlašanja je zapičil svoje^j in žive oči v Franceta in f | govoril usodno besedo: L "Sem mislil, da bi letosn^ po prebarvali." L France je čakal, če bo še kaj, Leo je pa gledal vSQ(J čakal, kako bo ta stavek^ val nanj. Tako sta nekaj oba trdovratno molčala. j«^ čno pa le dahne France pf ^ "Da jo bo boš, praviš?" ^ "Vidiš, to je pa tisto, vL rem si ti napek," naglo K-v bi Leo. "Ako si dobro posL' si lahko razločno slišal, rekel, "da jo bi barvali"i, "barval." "Torej misliš najeti P je?" je naglo zapopodel L' ce- ,El "Spet si ušel z glavne l Kdo pa pravi, da bom bjLj je najel?" g£u "Okej, če se ne razumf;eir slovensko, mi pa po aw|>> povej, kaj misliš, da seppg ne bodo besede kresale," L ^ zoval Franceta, kako bo t, ,„ vase to veliko idejo. |gra France je gledal v 4 ^ prežvekoval Kushlanovi^ de. Končno pa reče: |p;j "Torej tvoj načrt šli barvat kempo ti, Ji^od in jaz, če sem te Pra|mu mel." Joli "Tako se govori.!" ^ "Al te kej gleda!" i|n ■ France spregovoril po^j ' poudarkom. ^ 2a "Kaj ti moja ideja !ln-.,] Saj vendar to ni taka 4].,jj rekel. Vsak bomo parKj^ tegnili, pa bo delo oprSJjj * •"Aha, saj to je pa t^luhe se računi ne vjemajo/ |p0(j va France svoje misli, ' i U(j sliš, da vas ne poznam, p^g Saj vem, kako bi bilo, k j( res barvat kempo. Vas;avnj vidim. Vi trije bi se l'l0 p dli k mizi in začeli pre' pr karte, jaz bi moral |]vje kempo barvat. Šur, ^ nj pravite se, ampak brP* s četa, da veste." n ge; France je te zadnj^čaka govoril že med vrati i' g. ^ glo odšel. Koliko ča^ašim shlana vzelo, da je p^lg g, pi, pa ne vem. Kot v'i'q šel je tudi druga njegovflp Ur va razblinila in K<%j j, spravil svoje razbite ' v žep pri telovniku. ■v Žrtev spovedne molčečnosti Josip Spilman S. J. ^a župnik ji je dal denar-j co. mislim, da s perilom vred ^ [tero mu bode mati zašila." j: 'Ali je bila denarnica težka <. i lahka?" "'Tega ne vem. Pomagati : w ji hotela po' stopnicah, to- s I ona ni privolila." : ■Preiskovalni sodnik pomen- i vo pogleda župana. j 1 'Ali morebiti veste, kje biva!] p ^astitega gospoda župni- ] "Da, na cesti Rue de la Co- i Fbe v Aix. Za številko ne ve. I !a pa ondi malo prodajalni- 5 I s suknenim blagom na levi ' ko se pride od trga. Ali 1 prebiti hočete kupiti pri nji i Savice?" i [Ze lahko, da bom imel s £ Pštovano gospo kmalu kak t I1' opravek," pripomni go- 1 N in si naglo zapiše naslov ros Papirja. Potem jo vpra- I i , -v' £ |Saj ste ravno rekli, da je i zuPnik čisto sam v samosta- ž ' ko je šla gospa Blanchard iJemu. Ali ste o tem prepri- K;" i^a, popolnoma!'/ ] ^Cerkvenika torej ondi ni bi- j '\T > C L ' ta lump se.je v nedeljo \ Pr odpeljal v Marziljo in c !Se ni nazaj." v rh bi«i, devica Suzana, kaj i |orej vaše mnenje; če je bil c fn'k čisto sam s staro damo. j samostanu, na koga mora E fm leteti sum tega dejanja c iTe8'a ne vem! Vsekako ne gospoda župnika, ki je ta- t |vet mož!" , ra. na koga torej? Gospa ; |nchard se pač ni sama za- ( F ali oropala?" 1 ^O.tovo ne, bila je pobožria s |°80ljubna žena in ni nikdar < j,zakrivila. Raje verujem, ž ,i Je zlocleJ zvršil zločin sam > '!bn ?°^akem lum»u' ki bi * i ,lahko prinesel sem po < 11 C l. "'kakega vzroka se : 1- Sicei" vi ne verujete v : 0 Ca> toda čudila se ne bom re,,flc' če on nekoč od- 4BrJJV0' bravo, gospa Suza- ha!" kliče dobro "".doktor Corbillard, ki je lh VaVn0 pri zadnjih be-iQ buzane in bi kmalu po-smeha. "Bravo! Le daj-ru jih Staremu grešniku! rl ne bil verjel, da štel jt vrla govornica. Stari Ci-1 1 Je bil praVi mazač v pri-,1 z vami. Ce bi bili klerikal-il kar.je za nohtom črne-Irf. bolj Premeteni, bi vas ■V1 tvp Pariz V državno zbor" 4'. Mlslim. da bi vi ugnali v Chr?g VSe te liberalne pre- 'i ~~ Toda ne zamerite, foda! Cast imam se ponu-i ndana sodišču.", 'č af doktor Corbillard," do- Predstavi župan ^vmka. «N0| gospod dQktorj 4> Preje bi bili lahko prišli . Pravi župan. minuto preje! Jaz sem :e»idUaCela: naJ'Prej za zdra-jlm še more pomaga-jeie potem za bolne, ki tu-iCKaj0 bolj potrpežljivo kot 4^UPan" 111 ker je bkrati £Mm Pozivom clošel tudi po-j gora, naj grem k bolniku, A u; ltl se v gorah zamudil iiL- , • Zato prihajam šele e|, n sem vam na razpola- Šli so takoj pregledat mrt- " veča. Spoznali so, da se žup- £ nikov nož popolnoma ujema s c smrtno rano. Našli so pod tru- s plom tudi svečnik, ki ga je, kot v se čitatelj lahko spomni, spu- v stil ondi z roke mali Karol iz 11 strahu pred mrtvaško glavo. 1 Svečnik so spoznali za župni- ° kovo lastnino in sodnik je bil 1 potrjen s tem v svojem pre- s pričanju, da je umorjeno žen- d sko župnik zvabil v zakristijo in po temni stopnici k shram- 11 bi, kjer že mogel najložje zvršiti f ločin. "Sedaj imamo celo vrsto do- d kazov," pravi zadovoljno sod-nik. "Sedaj gremo k župniku 11 in ga z enim udarcem udarimo s celo težo teh dokazov, in ne v bom se nič čudil, če se mož ta- K koj uda." s S temi besedami gre sodnik n Barthelot v župnikov stan, kjer se s pisarjem vsede k mizi in ukaže, da mu privedejo obdolženca. 3 __n Abbe Montmoulin je do zore v trdno spal, na svojem ležišču. , Ko ga prebudi vedno narašču- ^ joči šum pred samostanom, tedaj meni v prvem hipu, da je . vse le globok sen. Z vzdihom ^ olajšanja hoče vstati, toda tu vidi žandarma, ki ga opazuje, j na umivalniku pa zazre skledo polno krvave vode. "Torej , . . . p ]e strasna resnica in ne samo c sen!" vzklikne žalostno in v j duhu se mu ponovijo prizori . zadnje noči — Loser jeva spo- ' ved, hišna preiskava, najdenje trupla in krvavega noža. Obu- ^ povalno zre v bodočnost. Bil je aretiran pod težkim sumom, da je izvršil grovozit zločin; ; kmalu ga bodo kot navadnega zločinca pri belem dnevu odvedli v ječo pred očmi njegovih župljanov. Že sliši šum množice pod oknom. Kako pohuj- ^ šanje! Kaka sramota! In vidi v se poklicanega pred sodisče, ^ kjer more samo zatrjevati svo-jo nedolžnost nasproti grozni obtožbi. Ali mu bodo verjeli? ir Upati ne more. In tako ga bodo porotniki priznali krivim in sodnik bo izrekel smrtno sodbo. Trepetajoč že vidi pred o seboj krvavi oder giljotine! s Abbe Montmoulin bi ne bil k človek, če bi ga vse to ne bilo r do dna duše pretreslo. ."In če 2 bi ta strašna usoda zadela sa- 1 mo mene," si je rekel, "toda z 1 menoj bo zadelo tudi mojo ma- I ter in sestro in bo kriva velike- j ga pohujšanja za mojo župni- j 'jo." 1 Še enkrat je vse preudaril. 1 Če tudi se je Loser izpovedal iz 1 samega strahu, vendar je pri- 1 šel k spovedi zato, da bi dobil J odvezo in je bila spoved torej prava spoved. Smel ni torej i j nič izdati. Tudi ni smel povedati, da je bil Loser sinoči pri ! njem pri spovedi. To bi ga pri teh sedanjih okoliščinah ravno 1 tako izdalo. Ali pa bi vsaj ne smel reči, da je Loser j a včeraj tu videl? Saj ga je res videl še predno je vedel, da se je mislil in res s povedati pri njem. Samo dejstvo, da ga je videl, še ne spada nikakor pod spovedno tajnost. Na drugi strani pa bi bilo velike važnosti za njegovo obrambo, če bi povedal, da je bil Loser včeraj tu. Toda župnik je bil na vprašanje, če je že videl Loser j a po nedelji v samdstanu, odgovoril, da ga ni, ker je vedel, da je prišel k njemu le zaradi spovedi in ker se mu je zdelo, da bi že to pri-poznanje spravilo spovedno 'tajnost v nevarnost. Tudi sedaj, torej sklene ostati pri tem stališču. (Dalje prihodnjič) —--o- ! Ljudje trpe danes radi ne-■ sepčnosti štiikrrat bolj nego 15 leti. NEWBURSKE NOVICE (Nadaljpvanje z 2 strani) molijo rožni venec pogosto in! je dostavila Luciji naj se na-1 uči brati. Povedala .je vsakemu neko skrivnost in izginila. 13. julija je šlo za otroci kakih pet tisoč ljudi. Zopet so edino otroci videli gospo, do- ; čim so okoli stoječi videli le , svitel oblak, ki je obdajal dre- } vo in otroke. Prikazen jim je ^ velela moliti rožni venec, "da . naredi Bog konec vcfjni po pri- j prošnji Blažene Device, kajti , ona sama zamore to izprositi. , Za rešitev duš želi Bog, da se j širi pobožnost na čast brezma- ( dežnemu srcu Marije. Ako se c to zgodi, bo veliko duš reše- ( nih in vojna bo potihnila. To- s da ako ljudje ne prenehajo ža- < liti Boga, bo kmalu izbruhnila , druga vojna, hujša in strašnej- j ša od prve in prišlo bo prega- t njanje sv. Cerkve in papeža." Priporočala je tudi posvetitev:r vsega sveta brezmadežnemu h srcu Marijinemu in prejemanje! sv. obhajila na prvo soboto v mesecu v zadoščenje Bogu. j Obljubila je, ako se to izvrši, j se bo Rusija povrnila k Bogu. j Duhovniki niso hoteli imeti r s temi prikaznimi nič opravit, s naravnost zanikali so vso zade- c vo. Ljudje pa so čim dalje j bolj verovali v resničnost pri- j kazni, kajti otroci v teh letih (■ bi si ne mogli izmisliti vsega r tega. Župan ondotnega kraja v je bil brezverec in zato je kruto ravnal z tremi otroci. Zapreti jih je dal, jim,pretil, ako v bodo še nadalje trdili, da so : res videli prikazen. Toda vse : pretnje niso izdale nič. Otro- ^ ci so ostali stanovitni, trdeč, (■ la so prikazen videli in, da jim } je res dala omenjena naroči- { !a. 13. aygusta so bili otroci , v zaporu in torej prikazni ni j bilo. 19. avgusta pa, ko so zo- j pet bili pri ovcah na pašniku, T ;e jim je prelepa gospa zopet e prikazala in jih je potolažila i prijaznimi besedami. 13.' septembra je bilo več ko dvaj-" i •;et tisoč ljudi na tem prosto- j ru. Drevo in otroke je zagr- s lil svitel oblak. To so videli s vsi ljudje. Tudi so vsi videli, | kako je padalo iz neba nekaj, t kar je izgledalo kot svitla gav-trožna peresca, a je stvar izginila predno je padla na zem- , Uo. j 13. oktobra se je zbrala < ogromna množica, preko 60 ti- i soč ljudi. Otrokom se je pri- s kazen razodela kot "Gospa sv. . rožnega venca." Zopet je opo- ' zarjala, da se morajo verni poboljšati in ne žaliti Gospoda, 1 ki je že itak preyeo žaljen. Molijo naj rožni venec. Dan je bil težko zaoblačen. Gospa 1 je pokazala proti soncu in izginila. Naenkrat se oblaki pre- . trgajo in sonce se pokaže — vrteč se — in iz n.jega švigajo raznobarvni rdeči, plavi, rumeni plameni na vse strani. Trikrat se ponovi to čudo, katerega so videli vsi ljudje, med katerimi so bili verni in brezverni. Cerkvena oblast je vse to zelo počasi vzela na znanje. Šele leta 1930, po daljšem preiskovanju ^n, zaslišanju številnih prič, je končno dovolilu češčenje "Naše ljube Gospe iz Petima." Resnica je ,da Bog, kar pravi sv. pismo: "Mogočne je pahnil iz prestola in povišal je ponižne." Bernardka v Lourdu je bila še otrok, ko se ji je Marija prikazala in razodela Brezmadežno spočetje. V Fa-tima pa je zopet po otrocih razodela, da je pobožnost sv. rožnega venca mogočna in Bogu ljuba, ako se prav moli. Marijino srce je naše zavetje. Ali ni to hotel sam Gospod, ko je na križu viseč izročil nas svoji materi: "Mati, glej tvoj sin, sin, glej tvoja mati?" Vsekako pa ta izredni slučaj le potrjuje to, kar je Cerkev učila dva tisoč let: Marija je naša Mati, katere' prošnja pri Bogu vse premore. Pa še nekaj je bilo razode- to tam: Vojna je kazen božja \ za številne in velike pregrehe,'t predvsem za pregrehe odpad-ništva. Ko človek postane tako prevzeten, da misli, da mu ni treba Boga, postane, kakor Lucifer, ki je vzdignil krik: "Ne bom ti služil." Vse stvarstvo po svoji naravi časti in hvali Boga, le človek, ki bi mo- c ral biti prvi med vsemi stvar- l: mi, se v svojo škodo in večno pogubo zoperstavi, da noče iz- z polnjevati zapovedi vsemo- ], močnega Boga. Nekaj časa se k more opirati in protiviti, ker r mu je Bog v svoji dobroti dal prosto tfoljo, da je v tem po- t ioben Stvarniku samemu. To- d ia revolucija napram Bogu j( traja zelo kratek čas. Pride smrt . . . takrat pa hočeš no- g( češ . . . "Poberite se izpred mene . . ." Kako strašno! c Molimo rožni venec in prosi- 0 no našo ljubo Gospo, naj nas p varuje zanemarjanja božjih j, lavdihov in greha sploh. Kra-jica Miru. Prosi za nas,! i i * * w Father Slaje se, mora zelo -počaščenega počutiti, ker ga n ie nekdo nazival "mladega du- n biovnika," dasi morda ni dosti g nlajši od onega, ki je to zapi- d sal. Zapisal je še več, pa pu- y iti m o to. Naj ima svoje vese- r je. Zelo težko pa premagu- ^ iem skušnjavo, ki me mika, da S( si zapisal nekaj o razliki med n ■nladim duhovnikom in pa sta- Q •im odpadnikom. * * * v Kdor je bral zadnje tri šte- 7, /ilke v "American Weekly" ?pise glede spiritistov in vede-ževalcev in drugih sleparjev, gotovo ne bo več hodil okoli ^ :akih "čudodelnikov." Vsekajo pa moramo priznati, da so ti ljudje prifrigani. S svoji- z mi inštrumenti in umetnimi • ji pripravami vam pokažejo čud-ie reči. Celo mrtvaška loba-1 j ija jim govori — s pomočjo elektrike. * * * P Društvo sv. Križa KSKJ na , West Side bo imelo v nedeljo ' piknik na prostorih tamošnje- . ga Narodnega doma. Vabijo ia prijazno veselico vse. Ivdor hoče imeti "good time," naj se udeleži. S' * it * P Kdo naj sedaj razume to n žudno zmes. Adamič trdi, da je v Sloveniji vsaj 85 procen- -jr Lov duhovnikov za partizane. Kocbek pa, ki je sam komuni- j. stični partizan pa javka in r jamra, da duhovniki niso z "narodom," to se pravi s par- j tizani. Mi smo to vse skozi , v trdili, da niso s partizani, ker L. ne morejo biti. Partizani so , komunisti. To ve vsak človek ^ danes. Tudi narod v Sloveniji j ni z partizani razen mala pe- ^ ščica komunistov. To ve vsak, j ki noče biti po sili slep. Slo- j venec ljubi svojo žemljico, v svoj domek in tega ne bo ni- ( kdar prostovoljno odstopil ka- } kemu diktatorju. Slovenec ho- } če biti prost in svoboden na svoji zemlji. Zato si ne želi nič bolj, kot, da čim preje pridejo zavezniki tja in jih opro- j stijo pretečih nevarnosti, ki , prihajajo toliko od strani nem- , škega zmaja, *ko tod ruskega medveda in pa laškega lačen-berškega volka. Slovenci v Sloveniji, kakor tudi pametni , Slovenci v Ameriki, še vedno upajo, da se bo uresničil atlantski čarter, po katerem se ' obljubuje pravica tudi malim narodom. * # * Žalostno (vest so dobili škufcovi iz Prince Ave., v kateri jim naznanja vlada, da je njih Frank med pogrešanim'i od 15. junija naprej. Prav tako sporočilo so dobili tudi Udovecovi na East 80. in Aetna. Njih sin John je pogrešan od prvega dne invazije v i Normandiji. Upamo, da bodo oboji zopet razveseljeni z boljšo vestjo v bližnji prihod-njosti. Oba sta morda ujeta in se nahajata v kakem nemškem zaporu, od koder se bosta po- vrnila koncem vojne zdrava nazaj. Bog daj. -o-- Očetova krivda Povest. Spisal F. (Nadaljevanje) "Ej, ej, tako dobro se ti godi! Glej, jaz pa moram s trebuhom za kruhom." Krčmar je bil že parkrat pozorno pogledal Štajerca, ko je le-ta omenil, da ima dva otroka v tej vasi, in pazil na govorico obeh pivcev. "Povej mi no, Jurij, kdaj so te izpustili; ušel menda vendar nisi; ali nisi imel dvajset let?" vprašuje berač. "Kaj bi uhajal, pomilostili so me in od božiča sem prost." Vsa njuna nadaljna govorica se je sukala o ječi, o tem in onem sojetniku, krčmar je pa poslušal. Vmes sta pila, šta-jerc vipo, berač žganje. "Kaj boš pil tisto kislico, Jurij, na, tega-le; na hruški je zrastel in ogreje te, če bi bil že tri dni pod zemljo," opomni berač in potisne svoje žganje pred Štajerca. Postala sta glasna in živahna. Došli so še drugi gosti, ki so s krčmar jem vred kmalu izvedeli, da je beračev prijatelj oče Šetinovima posloma, Janezu in Miciki, in se čudili, da imata tako pridna in poštena otroka takega ačeta, ki se brati z znanim beračem, katerega se je ogibal vsakdo in mu dal krajcar že iato, da je šel mirno od hiše Stemnilo se je že, ko se napoti ^tajerc proti Šetinu. Na klopici pred hišo sedi { Rok. "Bog ga daj, dober večer," pozdravi Štajerc. Jezik se mu zapleta in nekoliko v zadregi je. "Prav sem prišel kajne da, -semkaj so me poslali, Janeza in Miciko sem prišel obiskat." "Čudno govorite mož. Koga, pravite, da ste prišli obiskat?" de Rok in motri moža, ki se zib- 11 lje pred njim semintja. ^ "No, Janeza in Miciko, moja otroka sta." v "Vaša otroka? Mož, motite d se. Pri nas pač služita Janez " in Micika, a nimata več stari-šev in Kranjca sta. Mož, niste n prav prišli," pravi Rok in vsta- s ne, da bi odšel v hišo. "O, seveda sta s Kranjskega, iz Javorja, Štajerčeva sta in jaz sem njun oče. Le pokliči- i te ju in videli boste, kako se razveselita, da sem prišel." V tem pride Janez iz hleva in hoče mimo tujega moža'v i vežo. Ni spoznal očeta in me- ] nil je pač, da prosi tuj popo- i ten človek prenočišča. Kako bi ga neki mogel spoznati po to- " likih letih? Ko so ga bili odvedli v ječo, je bil še ma.l otrok in človek se tekom osemnajst let dokaj izpremeni. Le en spomin na očeta se mu je živo : utisnil v mlado dušo, oni namreč ko je odhajal z zvezanimi rokami pred dvema orožnikoma v ječo. "Janez, ta--le mož pravi, da je prišel tebe in Miciko obiskat ; in trdi, da je vajin oče. Meni se pa zdi, da je pogledal mož pregloboko v kozarec in da sedaj ne ve, kaj govori," pravi Rok Janezu. "Še videl sem ga komaj, kaj boste pravili'! Kako si zrastel, lej, lej, — saj si Janez, Šta-jerčev Janez, ali ne poznaš več očeta? Res je, da se osemnajst let nismo videli, a očeta bi vendarle ne smel pozabiti." "Vi — oče?" pravi z bridkim glasom Janez in pogleda natančneje tujca. Da, bil je oče, spoznal ga je, vendar silno iz-premenjen je bil in ves drugačen, kot je živel v Janezovem •spominu. Obraz napihnen, brada neobrita, oči udrte, pogled plah, lasje močno osiveli, vsa postava sključena, hoja negotova, obleka pa taka, da bi mu dal človek na cesti krajcar vbogaime. (Dalje prihodnjič) -o- Kupujte vojne bonde! PELO DOBIJO LATHE OPERATORJI in učenci INŠPEKTORJI Plača od kosa 52 ur na teden MAŠINSKI OPERATORJI in učenci PREVAŽALCI S TRUKI Plača od kosa in visoka plača od ure Ohio Pislon (o. 5340 Hamilton Ave. _______(158) LATHE HANDS SHAPER HANDS POPRAVLJA« STROJEV TOOL MAKERS SET UP MOŠKI New Britain, Thread Mill, Punch Press TOOL GRINDERS TIP GRINDERS LINE HELPERS CHIP PULLERS DELAVCI NA JARDU (pomožni foreman) DRAW PRESS DEGREASERS, DIPPERS Nočno in dnevno delo 100% vojno delo Piača od ure, overtime in plača od kosa Delo 10 ur, 6 dni v tednu Gotova povojna bodočnost z 60 let staro družbo Bishop & Babcock Mfg. Co. 1285 E. 49. St. blizu St. Clair _(159) MALI OGLASI POSEBNO! Dajte si inštalirati v svojo liižo termostat na vaš sedanji tank za vroče vodo in imeli boste vročo vodo 24 ur na dan. Ves material in delo vključno Mi instaliramo avtomatične tanke za vročo vodo in mi popravljamo ter nadomestimo tanke, grel, cevi za mrzle in vročo vodo. opremo za kopalnico, cdteke za pralnico in odvodne cevi. Damo proračun zastonj na vseh monterskih delih. Delo izvršeno mojstrsko. RODNEY ADAMS HEATING SERVICE 21601 Westport Ave. KE 5461. (158) Stanovanje v najem V najem se da stanovanje 3 velike sobe, vse moderno, jako pripravno za novoporočence. Po-izve se na 16015 Midland Ave. ___(158) Rodney Adanis Heating Service Dajte si osnažiti svoj furnez zdaj. Mi popravljamo in zace-mentiramo furneze. Imamo dele za vseh vrst furneze. Inštaliramo tudi nove furneze ter inštaliramo pihalnike (blowers). Inštaliramo termostate na furneze za premog ali plin. Ekspertna postrežba na vseh vrst opreme. KE 5461 21601 Westport Ave. Hiša naprodaj Za 2 družini, 4 in 4 sobe, 2 kopalnici, pršna kopel in toilet v kleti, dva furneza. Vprašajte na 18900 Chicasaw Ave. dopoldne in ob'nedeljah ves dan. _(158^ Naprodaj je hiša Za dve družini, 5 in 5 sob. na lepi cesti, lot 40x180, velik victory vrt, blizu šol, trgovin in parka; Euclid Ave. ulič-■ na železnica. Nizki davki, je prazna. Lastnik 1e na 1550 E. 204 St. IV 1473. ' _ _(158) BELO B0BIJ0 Izvrstna prilika za dober zaslužek je zdaj odprta Produciramo 100% vojno delo Potrebujemo MOŠKE za Set up delo, Heat Treaters, Tool-bit grinders, Shot Blast operatorji ženske » Lathe operatorice in inšpektorice Packers Punch Press operatorji in pomagači Moški ali ženske Pokličite IV 3800 Geometric Stamping Co. 1111 E. 200. St. Euclid, Ohio. A VICTORY PLANT (162) Moške in ženske splošna tovarniška i dela * t se potrebuje za 11 6 dni v tednu ,T"' 48 ur dela na teden Plača za ZAČETEK Moški 77^c na Uro 2enske 62Vžc na uro ^ Morate imet! izkazilo držav-ajnstva. Nobena starost ni omejena, ako ste fizično sposobni opravljati delo, ki ga nudimo. Zglaalte s« na ^ Employment Office 1256 W. 74. St. National Carbon Co., Inc. ______________(X) Oskrbnice _»j Poln čas 5:30 zvečer do 1:40 zjutraj Šest noči na teden A i V mestu 750 Huron Rd. ali 700 Prospect Ave. Plača $31.20 na teden Ako ste zdaj zaposleni pri vojnem delu, se ne priglasite. Zahteva se dokaz o - državljanstvu Urad za najemanje odprt: 8 zjutraj do 5 zvečer dnevno razen v nedeljo THE OHIO BELL TELEPHONE CO. 700 Prospect, soba 901 ____(x) Točna postrežba! Zavarujem vam vašo hišo ali pohištvo, kot tudi vaš avto. Točna in zanesljiva postrežba. Za podrobnosti vprašajte John Prišel 15908 Parkgrove Ave. KEnmore 2473- (Fri. x) Kupim vaš avto Plačam v gotovini za vaš avto, naj bo katerega koli izdelka ali leta. Pokličite ENdicott 9712. (July 5, 7, 10) MOraSr ORDERS NOW COST MORE AT THE POST OFFICE ste morali pretrpeti, uboga Elizabeta !" "Jaz sem imela samo eno željo, samo eno zahtevo, mojega otroka si zopet prisvojiti in na to Echvarda poiskati," reče Elizabeta s solzo v očesu, "posrečilo se mi je uiti iz zaporne celice in otroka odnesti iz Wilson Castle in nato sem se podala na pot k Edwardu. Vendar pa me sedaj Jefferson mirovni sodnik in Jozua iščeta in zasledujeta z njihovimi ljudmi, ti zamorejo vsak trenutek tukaj sem dospeti, oni lopovi me hočejo nazaj odvesti in prav gotovo bodo našli mojo sled." "Ali vam zamorejo tukaj v naši hiši kaj narediti?" vpraša presenečena Mary. "Če pride mirovni sodnik sem in najde Elizabeto Wilson LET'S ALL PULL TOGETHER BLISS COAL CO. PREMOG IN DRVA Zastopstvo WHITING STOKERS 22290 LAKELAND BLVD. KEninore 0808 POZOR! HIŠNI GOSPODARJI Kadar potrebujete popravila pri vaših poslopjih, pri strehi, žlebovih ali fornezih. zglasite se pri LEO LADIHA 1336 E. 55th St. IIEnderson 7740 MERRYMAKERS CAFE 4814 SUPERIOR AVE. Vedno vesela družba Prvovrstno žganje - pivo - vino okrepčila Mi dajemo in izmenjavamo Eagle znamke By Bill Crawford—TV. Y. Evening Netcs Lahak način za pridobitev "Sun-Tan"— i -;.Vv Ernie Pyle (desni na sliki) vojni poročevalec za Sen Hoivard-Uniied Feature Syndicat v pogovoru z morfi| škim poročnikom Lt. John Mason Broum-om, ki je tt^K znan pisatelj. Pyle je nedavno prejel Purlitse>-jevo do za odlično vojno poročevanje. j POP KONCERTI Sredo in soboto zvečer 8:30 Cleve. poletni orkester RUDOLPH RINGWALL, dirlg. 8. Julija—Capt. Beryl Rubeiustein 12. julija—Lucille Manners 15. julija—Conrad Thibalut PUBLIC HALL Vstopnice naprodaj Taylor's Arcade Balkon 35c 60c, 95c Pri mizah $1.40, $155 vkl. davek DEKLETA IN ŽENE! ! Ali veste, da si boste prihranile precej denarja, če si naročite FUR-COAT ali fino in najnovejše mode STERLING-SUKNJO volnenega blaga, naravnost iz tovarne? SEDAJ NA WILL CALL Ne pozabite, prva izbera je vedno najboljša j Ne odlašajte, samo me pokličite, da vas peljem naravnost v TOV« na mojo odgovornost in brez zamere, če kupite kaj ali ne! . Vam se vljudno priporočam BENNO B. LEUSTIG ENdicott 3426 1034 Addiso*. Globoko izrezani pinafores v čisti —bliščeči beli barvi—obrobljeni z modrim ali rdečim ric-rac! To je barva, ki se bo krasno podala z vašo od solnca zatemnelo kožo— in s temi pinafori boste mnogo preje zatemneli—ker je koža razgaljena in solncu dostopna! Z gumbi v ozadju in pentljo; mere 14 do 20. jico. "Bogu naj bode hvala, da me je tukaj sem privedel! Pri vas zamorem zopet proteteje dihati, pri vas zamorem zopet upati in vaša dobrotljivost blagodejno vpliva na moje ranjeno srce!" Mary je nato odhitela naj prva navzgor, da zamore v eni sobici pripraviti mehko in udobno posteljo za zimučeno Elizabeto in njenega ljubkega malega otroka. "Uboga sirota!" čeblja sama med seboj Mary. Kaj vse je morala že prestati! In kake grozote in strah je morala že ta ženska skozi napraviti! Moj vsmiljeni bog v nebesih, koliko, trpljenja in revščine je na temu zaslepljenemu svetu! Ah, kako se človek počuti srečnega in zadovoljenega, če ima vsaj včasih kaj malo boljšega na razpolago!" In z človekoljubnostjo ter dobrim srcem, kar ji je bilo že prirojeno, pripravlja in skrbi Mary za svoja revna gosta in pelje nato Elizabeto in njenega otroka v pripravljeno sobo, nato voščita Freddy in ona do smrti izmučeni Elizabeti lahko noč in se podata nate zopet v svojo spalno sobo, katera je ležala poleg Elizabetine. Freddy se potem še natiho-ma razgovarja s svojo ženo in ji pripoveduje o preteklosti. On ni mogel zapopasti, kako se je zamogla Elizabeta oteti grozni smrti v Creeck-prepadu. Elizabeta pa je našla podstrešje in varstvo ter sedaj počiva s svojim ljubljenim otrokom po dolgem potovanju zopet enkrat na pošteni postelji, da se zamore odpočiti in novih moči zadobiti. Vsakojake reči so se ji pre-dočivale, predno. je zamogla zaspati, neki razveseljiv načrt ji stopi pred njene trudne in - zaspane oči, katerega mora za vsako ceno doseči, kakor hitro bodo odstranjene vse njene nevarnosti. Ona mora dalje, mora v San Francisco, da poišče tam Edwarda in se potem zopet z otrokom in z njem združi za vedno. Kaj pomeni to, da jo vedno neki strah obide kadar se domisli na njega? Vendar pa človeška natura zahteva svoje pravice in ona prav sladko zaspi. Drugega dne ko je prišel Freddy s svojega dela domov, sedijo Elizabeta, on in Mary spodaj pred hišo skupaj in sedaj prične Elizabeta pripovedovati na dolgo in široko svojima prijatelj ima, kar je vedela o padcu v globočino in da jo je Jozua s preklinjaj očimi BODITE PREVIDEN VOZNIK Mnogo nesreče se pripeti radi pokvarjenih oči. Dajte si pregledati oči. da se boste počutili varne. Vid mora biti tak. da lahko razločite številke na metru brzine, da vidite, kako hitro vozi. Imamo 30 let izkušnje v preizkovanju vida in umerjanju očal. Zadovoljni boste v vsakem ozlru. Mi imamo polno zalogo elastičnih nogavic za zabrekle žile. EDWARD A. HISS Lekarna—farmacija in optometristiinr potrebščine. 7102 St. Clair Ave. Ml imamo v zalogi pasove za pretrga-nje, za moške in ženske._ PRISTNI MONCRIEF DELI ZA POPRAVO . . . Najboljše, kar more kupiti denar Vprašajte vašega MONCRIEF trgovca HENRY FURNACE CO. MEDINA, O Dekliški "Fruit-of-the-Loom' PLAY SUITS 1.19 Save Time and Money with Cleveland Trust Money Orders They Cost Less! Easy to buy at all our 46 Offlc*» Ustanovljeno 1908 Zavarovalnino vseh vrst vam točno presit Lepi stili z izrezanim ozadjem, v pisanem, eno-barvnem ali iz blaga v kombinacijskih barvah. Nabrani okraski—dobro narejeni. Vsi jamčeni, da se operejo in stalne barve. Mere 7 do 10. The May Co.'s Basement HAFFNER INSURANCE AGENCf 6106 St. Clair Avenue 532323482323485353235348 TRPLJENJE MLADE MATERE ROMAN Mary se je s sočutjem in z veliko skrbjo hitro obračala, ] da pripravi za jokajočega ot- < roka in mlado izmučeno mater ( nekoliko posvežujočih jedil in i zdravega kozjega mleka za j malega Toma, da se zamoreta i potem k počitku podati. To je bil blagodejni občutek za Eli- 1 zabeto, ko je videla, s kako ] človekoljubnostjo in ljubezni- ] jo do tujega, popolnoma tuje- : ga človeka, je ta mlada žena ; skrbela in pripravljala okrepčila. Nato se povrne tudi Fred- > dy Becker iz hleva in zapahne j zopet hišna vrata za seboj. j "Kdo vas išče? Mirovni 1 sodnik iz Wilson C.ityja? In ■ Jozua Wilson z drugimi ljud- ] mi, ali bolje rečeno tolovaji? Naj samo pridejo," reče on, "jaz vas ne bodem njim pre- 3 pustil! Vi ostanete v moji os- ■ krbi in varstvu! In če bi vas : zahteval mirovni sodnik Jefferson, "v imenu postave," no, , potem vas skrijem na kako varno mesto in nato naj spoznajo in občutijo kdo da sem,! tako gotovo kakor se imenujem Freddy Becker!" Nalahni, obupajoči zahvalni nasmehljaj obkroži Elizabetine usta, in trenutno pordeči njen bledi, od trpljenja in prestanega strahu obraz. "Pri vas se počutim varno," reče ona, "vi ste mi prišli v spomin, ko sem sprevidela, da mi ni mogoče več dalje — in vi ste edini, kateri me ni zatajil, in me zopet spoznal za Elizabeto!" "Prosm vas, povejte mi kako se vam je bilo mogoče rešiti te grozne smrti?" vpraša ves radoveden Freddy Becker. "Ne bodi tako vsiljiv danes, ne povprašuj sedaj, ko vidiš da je vsa izmučena Freddy, pomisli vendar da dolga pot utrudi še močnega človeka, kako bi ne eno slabotno žensko, in pov tem še deteta s sabo vlačiti!" pristavi sočutno Mary. "Jutri nam bodete lahko vse povedali, jutri, ko se bodete odpočili in nekoliko umirili!" "Mary ima prav! O j a moja Mary je dobra!" reče Freddy in stisne svoji mladi, ljubki ženici prav toplo roko. "Tako dobra kot vi!" se zasliši iz Elizabetinih ust žalostni glas, medtem pa ji porosi grenka solza trepalnice, ker videla je srečno zakonsko dvo- ZAKBAJSEK FCNKRAL HOMK. (no M16 81. CUlr AT*. Telefon: ENdicott 111* The May Co.'s besedami pahnil v ta grozni . prepad. Nato prične popisovati, kakor je vedela in znala to, kar je pred njo v temnih sanjah stalo, — moralo se jo je neko človeško bitje usmiliti, odi katerega bitja pa da ima samo neko temno postavo v sporni-, nu. Freddy Becker zmajuje z glavo ig premišljuje, ter pride do zaključka, da je moral kaki Indijanec ali Indijanka nji na pomoč priskočiti. Nato prične nadalje pripovedovati, da se ji je dozdevalo, da je prišla med velikansko skalovje in medtem skalovjem se je nahajala nekaka mala z travo poraščena ožina in na koncu te ožine se je nahajala mala z brunov napravljena hišica. "In vi se še vedno niste zavedli," vpraša Mary, jako radovedno, katera je jako pazljivo in sočutno poslušala Eli-zabetino pripovedovanje. "Jaz sama ne vem, kako dol- Vas muči glavobol? Nabavite si najboljše tablete proti glavobolu v naši lekarni. CENA 50 CENTOV Mandel Drug Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C. SLOVENSKI LEKARNAR 15702 Waterloo Rd. Cleveland 10, Ohio Lekarna odprta: Vsak dan od 9:30 dopoldne do 10. zvečer.. Zaprta ves dan ob sredah. go sem se nahajala v takem j polu-snu," odgovori Elizabeta, ; "mislim pa, da je ta omotica dolgo trajala. Jaz tudi nevem, ] kako da sem prišla iz dotične < globine. Ko sem se bila enkrat i zopet prebudila v življenje iz ; onega groznega sna ni sem za- i mogla zopet prosto misliti, kje i da se nahajam, sem ležala v : nekem revnem prostoru pri ne- ■ kih starih ljudeh na Virginia -City. Kako sem zopet tje pri- : šla tudi nevem popolnoma nič. : Oni stari ljudje so mi povedali, da so me nekega jutra našli pred hišo nezavestno in me nato vzeli v svojo oskrbo. "No potem bi bili vi lahko : poklicali tiste stare ljudi za priče," omeni Freddy Becker. "In kaj bi mogli povedati? oni me niso poznali po imenu popolnoma nič, oni so vedeli ravno toliko kot jaz sama, kaj se je dogodilo," odgovori Elizabeta, šli so mi na rokp in jaz jim nisem mogla nič drugega storiti, kakor da sem se jim zahvalila. Nato pa, ko sem se enkrat toliko odpomogla, da sem zamogla proč, sem se takoj napotila na Wilson City. Upala sem, da najdem tam mojega ljubega Edvarda, niti najmanj pa sem mislila na to da se me bom zatajilo! No, in sedaj pride najgroznejše! Jaz nisem našla Edwarda, moj oče je bil mrtev — drugi me pa niso hoteli več poznati. Pridržalo se mi je otroka, in se me imenovalo goljufivko, ker me je neka ženska iz Mount City j a, za svojo hčer pripoznala." "O moj bog — to je grozno!" pritrdi Mary sočutno. "Kaj vse Hladni Pinafores 1.99 i i. . "S tukaj, mu mora na njegovo povelje ona slediti," pripoveduje Freddy Becker resno. "Ali ona je ja tista oseba za katero se vsepovsod izdaje!" "Ja, to mi vrjamemo in vemo, toda Jefferson hoče imeti natančna izkazila na kakemu papirju potrjena." "Oh, potem zamore to revo in otroka zopet odpeljati, ta ničvredni lopov mirovni sodnik?" Elizabeta pogleda vsa prestrašena Freddy Beckerja. "Tega on ne bo storil!" reče sedaj on. "Bodite brez vsake brige, Elizabeta Wilson, jaz vas bom že skril, ako pridejo sem in da bi vas imeli tukaj najti. Oni lopovi vas ne jo tukaj najti, vas in vi otroka! Poglejte . sem, 1 imam en pripraven prost« vas, za vsak slučaj pri ljen!" Freddy Becker se vstal stopi v ozadje dotične sol Tukaj se pripogne in pf gne mala ozka vrata, ta vrata so bila tako fino na ljena, da so se jako težko žiti zamogla. Skozi ta vri vodile ozke stopnice niz1 klet, katera se je nahajali hišo!" (Dalje prihodnjič.) -o- Pomagajte Ameriki, ki vojne bonde in znamke. ______**