' .,...- ..................... - "" ' ^ ^ ^
AVSTRIJCI PRIZNAJO UMIKANJE PRED RUMUNCI.
_ .	• -k- -	- •1 '•;>>*t_■_;_i_-_L:___________________•«	•'. . .	■	-S
# ..
Jako važen opomin vsem delavcem na semnju S. N. Doma
—(Člani društev, ki so se priglasili, tfa bodejo pomagali pri semnju za Narodni Dom, so nujno prošeni, da se že v četr tek«in petelk zvečer oglasijo na iSokolskein vrtu, kajti vršile se bodejo um razne predpripra-1 ve, kakor zgradba štantov in> šotorov in treba bo bratske [ skupne pomoči. . Katerim čas dopušča, naj se oglasijo že' v soboto, ob 12. opoldpe na vrtu, kakor tudi nekatere ženske so jptrošene,da pridejo. Opozarjamo zastopnike, ki so se zadnje čase vdeleževali sej direktorija, da se vrši v petek, i. sept. nekako posvetovanje, če je vse naročeno, Ikar je kdo imel naročiti. Sestanek se vrši v čitalnici ob $,30 zvečer. Društva in člani, ki nameravajo darovati dobitke za semenj, so prošeni, da to store do petka zvečer, ker ta y,ecer bo na vrtu več direktorjev, ki bodejo dobitke spre* jemali. Sledeča društvi so se
" "a sedaj za dobitke: Br ec, st. i.'WZ, <fr. S^
ffcW 2.M.B/ ki. je da-lepega ko struna Poziv ^•posebno zastopnike za ptotfajo dielnic in opek, da »prinesejo ar iemenj tkiyižice, ker tam je nklaač narejen šotor za prodajo delnic in opek. Članice in člani od pomožnega osobja, ki bodejo pomagali na semnju se naj javijo v soboto, 2. sept pri Frank Hudoverniku, v nedeljo 3. sept. pri Josip Kalanu in v pondeljek 4. sept. pri Ignac Smuku, da se razdelijo društvehe moči na pravo mesto. Imena vseh darovalcev, ki so kaj prispevali za dom, bode-L jo označena v zapisniku Doma, leot v glasjlu Doma. Zaenkrat | se izreče vsem darovalcem iskrena zahvala.
—Slovenskim trgovcem se naznanja, (Ja fc seja direktorija| 25. avg. sklenila, da se dado' opeke tislcati po ic komad. Fr.
{ Černe je pooblaščen od direlk-
*	torija/4a jih razpečaJmed tr-!
§ govci. kalkor hitro bodejo go- (
Lt6ve. Kad nI j na dva slovenska
trgovca sta se oglasila, da bo-deta dajala opdk* namesto stampsov. To sta Beno B Leu-stig in Jos. Zdkalj.	!
—.Dne n- sept. bodejo šle otroške igrače v pokoj. Ta dan se začne v Clevelandu šola. Hišniki čistijo poslopja, učite- j Ijice prihajajo iz počitnic, knji-
•	ge se pripravljajo. Kakh 140.- j 000 otrok pohaja v Clevelandu jayne šole. Clevelandske javne šoie so najboljše in slovenskim j starišem toplo priporočamo, t da zapišejo svoje otroke v te | šole, ker to so državne šole, « kjer se otroci svobodno, po a- ] merskih -principih vzgojujejo. 1
—C. E.iRuthenberg, socija- 1 listični kandidat za senatorja ; je 'pisal županu Davisu pismo, l v katerem se pritožuje, da po- i licija razbija socialistične sho-» de po ulicah in da ne kaznuje nemirnežev, ki mešajo seje. ^ Ruthenberg se pritožuje, da je ^ policija celo zapirala socijali- < stične govornike. Župan Da- J vis je nemudoma izdal povelje policiji, d£ mora -pustiti vse po- ] Stične govornike na cestah pri * miru.
—John Korelec. 3100 Ha- t milton ave. je ulozil na sodniji l tožbo proti John Kordichu za I $10.000., Korelec trdi, da * je a Kordič junija meseca svojega s sina nahujskal, (da se je seKpre- s tepat s 'Korelčevim fantom, in | tekom tepeža je Korelčev sin e
-	prišel ob oko, Kordič stanuje i na 1375 E- 27th St.
>	—Ker je mnogo Slovencev r v Clevelandu, ki prešajo groz-1 dje in delajo vino, priobčimo J i nekaj točk iz debate, ki se je -'vršila*v pondeljek v senatu 1 Zjed. držav v Washingtonu. : i Senator Fhelan iz Californije ® je zagovarjal industrijo cali-r Jornijskih izdelovalcev, toda , senator Painerene iz Clevelan-
>	da mu je povedal, da je califor-
>	nijsiko vino "slaba ponaredka", 3 obstoječa iz sladkorja in vode* i Nastal je hud boj v senatu, in
>	konečno je obveljala trditev
-	senatorja Pomerene iz Ohio, da je ohiosko vino boljše kot
>	californijslko. Dosedajna posta-, va, "ki je regulirala prodajo vi-
-	na,^- je prinesla Californijča-1 nom do $70.000.000 na leto ek-r stra dobička, dočhn »e ho po*
stava sedaj tako prenaredila,|
-	da bodejo tudi Ohiočani neko-! liko več zaslužili. %
—Zveza babtistovskih nem-: Skrh dubovritrv, fcr zboruje V
>	Clevelandu, je »preje^predlog da morajo ill diilhovni, ko so
t 70. let stari v pokoj in še Jim
-	plačuje penžijon. Mi mislimo, : da vsak tak <* duhoven tekom 1 svojega "napornega" delovanja i že lahko prihrani vrfaj toliko , denarja, da se pošteno preživi 1 na stara leta, kajti denar mu . leti vkupe skupaj- Kdaj se bo
-	pa naredila postava, da dobijo 1 delavci pokojnino, kadar so
stari in slabi, in ki v življenju
>	niso mogli toliko prihraniti, da ■ bi se preživeli v starosti, če i sploh /kateri revni delavec ■jučaka starost 70 let,
k, —V četrtek, 31. avgusta ge vrši važna seja Slovenske' Narodne Čitalnice. Člani so pr<* I šeni, da se polnoštevilno ude-1 deležijo.
;j —Clevelandski Rumunci so bil v pondeljek vzradoščeni, f)aer je Rumunija tiapoVedali Vvojno Ayatriji. Večiiia|Rumuni i cev v Clevelandu pride iz Sed unogfaškega, ki spada .pod Avstrijo, in le kakih 300 Rumun-cev je v Clevelandu, kfr prihajajo naravnost iz Rumunije. Rumunci pripovedujejo, da so ' trpeli strašna izkoriščanja od Ogrov in. Avstrijcev.v stari domovini, in da jih veseli, da t bo to sedaj Avstrijcem povrnjeno. Kakih 1200 Rumtmcev je pripravljenih oditi iz Clever landa.	^ ;;
—V petek, 1. sept. se odpre lovska sezona. N.% tisoče lovcev že čaka tega dneva. Pričakuje se, da bo v uradu county clerka izdanih najmanj 35.000 lovskih dovoljenj1. Lovska dovoljenja dc/bijo samo državljani. Pjavijo, da je letos sezona za lovce jako bogata in da se bo vršilo veliko klanje <po državi Ohio.
—'Umrla je v nedeljo v New-burg bolnišnici Ivana Mlakar, soproga Blaž Mlakarja. V bolnišnici se je nahajala' več let. Stara je bila 41 let. Bila je članica dr. Lipa, št. 129 SNPJ, ki ji je v torek priredilo lep pogreb. Pokoj njejf
—'Dvanajst slučajev otročje bolezni se je pojavilo v Clevelandu, ko Je zbolel Edvard Dreibacher na, 3722 Superior 1 ave. Enajst slučajev te Bolezni ] smo dosedaj imeli v tem me- 1 stu. 7 otrok je umrlo, trije so -pohabljeni za celo življenj* in ■ eden je popolnoma ozdravel. <
---——n——----- ---;—"" '■	■ ■ " 1	1 ji	1 n	■ J..UI1LI 1"	.	■" ■ '■■	■■> .I....I.I ■	• ■
Srbi napredujejo na Balkanu.
Avstrijci priznajo umikanje.
Dunaj, 30. avg. Rumunska armada skuša na treh krajih 2 udreti na Ogrsko planoto. Ker je sovražnik pritiskal na vseh f straneh zajedno z enako silo, je bila avstrijska armada pri-} siijena se umakniti nazaj,, na 2 pripravljene točke. Rumunska 1 in ruska armada ste se združi?
-	li ob južni meji Bukovine.
•	Hindenburg načelnik štaba.
Beroiin, 30. avg.^Vrhovni po-1 veljnik nemških in avstrijsdciih " čet proti Rusom, general Hin-" denburg, je bil imenovan vče-» raj za. načelnika nemškega ge-^ neralnega štaba namesto ge-1 nerala Falkenhayn,' katerega r je kajzer odslovil. Hindenburg » je že tretji načelnik nemškega ^ generalnega štaba, odkar seje
•	Vojna: pričela. "! 1
•	Vsa armada poklicana pod
orožje.
Bukaiešt^29: avg; Kralj Fer-' ■ dinand je odredil, da se^ mobilizira vsa ftimnhska„ armada
•	V glavnem mestu vlada veliko ' navdušite. •
-	Grškemu kralju preti amrt.
f Atene, 30. avg. Včeraj so se \ vj*šile ogromne demonstracije
►	v Atenah proti kralju. Ljud-1 stva zahteva, da se grška ar-t mada postavi , v bran Buiga-1 rom, ki napredujejo na gršiko i ozemlje. Culi so se klici, ki so J s smrtjo pretili kralju, če se ne i j>oda narodu.
1 x , Srbi napredujejo.
►	Solun, 30. avg. Srbska ar-
►	mada v Macedoniji je ponov-
►	no napredovala proti Vetrin-1 ku( in hudi bulgarski napadi 1 pri jezeru Ostrov, so bili od-1 £iti.
' Obupen boj med Rumunci in Avstrijci London, 29. avg. Iz Berna,
•	Švica, se poroča o obupnem boju med Rutmanci in Avstrijci. Rumunci si prizadevajo, da zavzamejo gorske prelaze, ki
i odpirajo pot do Sedmograške. ; Kralj je vrhovni poveljnik. London, 39. avg. Ruske čete so na potu proti Rumuniji, da skupno z Rumunci udarijo v Karpate in v Transylvanakih Alpah proti Ogrom in Avstrija cem. 160.000 mož šteje rumunska« armada, ki je prekoračila , ruimuns^ko mejo. Poročila iz Bukarešta naznanjajo, da je kralj Fc/dinand prevzel vrhovno poveljstvo nad rumunsko armado in da je odpotoval pro- , ti meji.	, .
Rusi prihajajo v Rurnunijo. Ruske čete so dospele na ru- ' munsko zemljo iz Besarabije, j da "pomnožijo rumunsko armar do. Od Besarabije do meje j BuLgarije je 145 milj, katere ■ morajo Rusi prekorakati, da pridejo Bulgartm za .hrbet. Maršal Mackensen, ki načflju- 1 je trulgarsko-turš-ki-arstrij sko- | nemški armadi na Balkanu je ! bil odločen, da vodi vojne ope- J racije proti Rurtiunoem. Iz Dunaja se poroča, da so Bulgari spustili v zrak mnog9 mostov 1 preko reke Donave.
<
Kako je priilo do vojne. r Amsterdam, 29. avg. Rjimu- \ nija je združita svojo usodo z j r zavezniki in napovedala voino J Avstriji. Nekoliko ur ^pozneje f je Nemčija napovedala vojno 1 Ruinumiji. Rumunija je- čakala t do zidnjega 'trenutka z obo- t: roženem posredovanjem, in ko j so bili rumunski državniki iti fl< kralj prepričani, da ni več po- « moči za Nemčijo in Avstrjo so odločiO, da se vržejo v vojn! vrtinec in dobijo fcov plena, id t čaka zmagovalce.	t (v
Poročila iz Berolina.
Berolin, 29. avg. Nemško 'd'&sopisje piše, da je nastop Ru-"zahrbten" in "izdajalski"/ Pričakuje se, da bodete tudi Bulgarija in Turčija napovedale vojno Rumuniji. Prvi boji med avstrijskimi in ru-niunlkinii četahii so se že vneli. Iz'J)unaja Se poroča o tem, da so Rumunci "zahrbtno" napadli. Objedhem poročajo iz Dunaja, da s6 avstrijske čete ujele prve Rumunce.
Kaj namerava Rumunija.
fflrve čete so spopadle blizu Hermanstadta, petnajst milj proti jugu. Očividno je namen rumunske armade, da si pribori pot proti severu v Btikovi^o, da pade vžadaj za avstrijsko atrrtiado in tako olajša pot Rtisonr, ki se nahajajo ,v Karpatih. Objednem prevzame Yumun^kb armada bulkovin-|Ako fronto in povzroči s tem, da Ru^i1 dalje proti severu hu-ije lahko <idatijb^nk Ntemoe. Iz •Pariza.se porOča o vzrokih, ki Jih' je navedla Rumunija; da napovedala vojno. Ti vzroki so: Prvič, rumunsko prebivalstvo v Avstriji je «jpotlačeno in izkoriščano in izpostavljeno vsem vojnim nevarnostim. Drugič, rumjunsika vlada je prepričani, da s svojo intervencijo lahko skrajša vojsko, tretjič, Rumunija &e je postavila na stran onih držav, katerih je prepričana, da najlaglje lahko sipolnejo rumunske narodne ideje.
Koliko imajo Rumunci vojakov
Vojaška moč 'Rumunije je precejšna. Prebivalstva šteje R-umunija 6,800.000 in stanje armade z rezervami se šteje nad 580.000 <mož. Ta armada se šteje kot najbolj izurjena v Evropi, toda zadnja poročila naznanjajo, da drtTmun&i armadi mnogo primanjkuje. Zrako-plovni oddelek je v slabem stanj«, teškega topništva nimajo in mnogo častnikov ni dovolj izurjenih, Rumunska je mobilizirala sedem mesecev, in nekateri optimisti trdijo, da more poslati na vojno en milijon mož. Rumunska armada šteje 480. poljskih topov 75mm, nadalje 160 večjih topov in nekoliko teske^a topništva.
Kaj želi Rumunija.
London, 29. avg. Iz zanesljivih poročil se more dognati, da želi Rumunija vso Sedmo-graško, kjer prebiva kakih štiri milijone Rumuncev, katere tlačijo sedaj Ogri. Nadalje so Rusi baje obljubili Rumuniji Bu-kovino in Černovice, in govori se tudi, da dobi Rumunija Besarabijo, rusko prdvincijo, ki šteje 7,000000 prebivalcev, večinoma Rumuncev. Na ta način bi imela Rumunija po vojni 13.000.000 prebivalcev in' [bi bila tako velika kot Anglija skupaj s Škotsko.
Grki so pripravljeni.
London/29. avg. Nemška vlada ostro pazi na dogodke v Grški in je potom časopisja posvarila ljudi, naj se pripravijo na nadaljne zapletene dogodke. Jako pomenljivo je, da se nahaja grški prestolonaslednik Jurij na Angleškem, in da je gost angleškega kralja. Nadalje se poroča iz Švice, da je bulgarska vlada sklenila, da ne bo napovedala vojno Rumuniji, četudi slednja pripusti, da korakajo srtislce^čete na bulgar-sko zemljo.
Kaj nameravajo Nemci
Berofin, 2p. avg. Vojaški kritiki, ki cenijo novi položaj radi vstopa Rumunije v vojno, so
« jail's • IHRb '
prepričani, da Rumunija ne 1 more poslati več , kakor 400.-- 000 mož v boj. Rumunska sa-
■	tna nima velikih arzenalov in ' bo imela težavo radi strfeljiva.
■	Armada je preskrbljena za šti-i ri mesece a streljivom. Pričakuj^ se, da bo dobivala rumun-
■	sl^a armada v-ecinoma' orožje
•	in streljivo iz Rusije, ki je edi-
•	na pot, da se pride v Rumuni-; jo. Nemčija bo poskusila vse.da
•	lokali žira vojno, in da se prestavi vdjna med Avstrijci in Rumunci rta rumunska tla. To-
■	da meja Rumunije je tako do-: bro utrjena od narave, da bo ! Avstrijcem nemogoče prekoračiti Romunijo. Zajedno ima Rumunija velikanske zaloge žita jn petroleja,, "katerega bi centralne oblasti rade zapleni-
1 le, če se jim posreči s hitrim
■	udarcem uničiti prvi naval ru-
■	iiiunske armade.
pričakujmo zavihki
London, 29. avg. Rumunska : (napoved Vojni 'Avstriji je po-t vzročila mnogo odkritega ve-; selja v Londonu in Parizu. Po-: sebne udaje časopisja so na-» znanjale ljudstvu ta dogodelk.
•	Splošno pa je ljudstvo prepri-1 čano, da bo vstop Rtimunije v , 'vojno^ovzročil, da se bo vojna , prej končala. Turčija bo unioe-» na vnekaj mesecih, dočim se
■	Avstrija ne bo mogla dolgo t ustavljati.
, Kaj mislijo Rusi o Rumuncih.
Petrograd, 29. avg. Napoved vojne od strani Rumunske , Avstrijcem smatrajo Rusi za ; jako pomemben dogodek. 'Fr-, vič bode amorala Avstrija na-, dalje razcepiti svoje armade, da uistavi Rumunce, in s tem ; bo olajšano delo ruski armadi, drugič krog, ki se zožuje okoli Avstrije in Nemčije, bo postal bolj trden, tretjič, Avstri-. ja in Nemčija ne bodete mogli . kupovati nobenih zalog žita in , drugega materijala več od Rumunske. Četrtič' zveza med Nemčijo, Avstrijo in Tručijo , bo pretrgana* in s tem bo eliminirana Turčija iz bčja. To pomeni toliko kot da bi rustoe armade stale pred Carigradom.
. Laško uradno poročilo.
Rim, 29. avg. V Tridenfeskem okraju so Avstrijci napadali v Ijargorida dolini, v Adamello in drugih ikrajih. Napad i}a naše postojanke na gori Zebbio je bil spremljan s strupenimi •plini, ki pa niso dosegli svojega namena. Avstrijci so bili •povsod odbiti. Avstrijci so Obstreljevali Gorico in mostove v bližini.
Rusko uradno poročilo.
Petrograd, 29. avg. V soboto v okolici 'Koldydvera so Nemci napadli s precejšno silo, toda so bili odbiti in pognani v beg. V okolici reke Dnjester, pri Mariampohj so se naše čete polastile gozdov vzhodno od Dele Vela.
Boji na Balkanu.
London, 29. avg. Hudi boji se vršijo na fronti reke Strume. Bulgarski topovi, ki so obstre- ' ljevali naše pozicije ofo jezeru Doiran, »so bili uničeni.
Nemško uradno poročilo. 1
Berolin, 29. avg. Fronta mar- < šala Hindenburga: Pri Lutsku 1 so avstro-nemš&s čete ustavile 1 napad Rusov. Fronta Franca < Karola: .Severno od reke Dnje- 1 ster so močne ruske čete hote- 1 le napredovati ponoči. Zasedle < so te ruske čete nekaj strelnih i jarffov, nakar so bile ustavlje- * ne. V Karpatih so bili ruslcl na- 1 padi pri Kukul in Starawrpzna j odbiti.'	1
Wilson pred kongresno zbornico. Štrajk odločen za 4. sep.
Washington, 29. avg, Predsednik Wilson je' šel včeraj pred kongres, kjer je razložil postavodajalcem ves ikritični položaj, ki preti radi štrajka železničarjev. Glavni naimen tega predsednikovega koraka je, da "kongreš naredi postavo, ki 1)i preprečila štrajk, ki je določen na 4. sept. Predno je Wilson šel pred kongres, je sprejel zastopnike železniških magnatov, toda se niso mogli zjed i niti.
Predsednik Wilson naj imenuje preiskovalno komisijo, ki naj deluje tri ali štiri mesece. Ta komisija naj preišč? ves položaj. Dotedaj ne smejo že-
lezničat-ji zaštrajkati. Po preteku te dobe pa imajo-usluž* benci izbero ali naj štrajkajo ali se pogajajo. "Predsednik Wilson je včeraj strogo priporočal uniji železničarjev naj prekličejo dan štrajka, ki je določen na 4. sept. ob 7. zjutraj, t. j. na Labor Day. Unrjski voditelji so odgovorili, da štrajka ne morejo preklicati, razven Če ves odbor železničarjev, 640 mož, ki je že odpotoval iz Washington«, temu pritrdi. Toda predsednik Wilson se j^ izjavil, da bo preprečil štrajk' na vsak način, ker škoda, ki bi jo štrajk povzročil, bi bila prevelika za Zjed. države.
i' 1	t	.	j\l
Radi Rumunske je cena žitu padla,
Chicago, 111. 29. avg! Ru-mtinska napoved vojne Nemčiji in Avstriji je povzročila, da se je žito in moka pocenilo v Ameriki.; Na borzi špekulantov z# žitom in moko so cene neprestano padale, fod'kar se je zvedelo, da je Rumunija napovedala vojno. Dočim se je bu-šel zimske pšenice zjutraj prodajal po $1,72 so padle cene tekom dneva na $1.40 bušel ali za celij 32 centov pri bušelju. Pa tudi bližajoči štrajk železničarjev je upljival, da se je
pšenica pocenila, ker lastniki žita vedo, da radi Štrajka mc bodejo mogli hitro prodajati, žito in m Oko. Špekulanti z žitom v Chitagl dobro vedo, da če padejo Dardanele ali če dobi Rusija prosto pot preko Rumunije in Bulga-rije, da je Rusija zimožna poslati dovolj žita zaveznikom po nižji ceni kot Amerrkanci. Zato so Ameri-kanci hitro znižali ceno žitu* Jcer se boje ruske konkurence na trgu.
Nemoralnost newyorskifi milijonarjev
New York, 29. avg. Odkar je ^velyai Nesbit Thaw pričala pred sodnijo o ?ilnih orgijah, ki jih počenjajo milijonarji v svojih hišah, nis« odkrili v New Yorku toliko nemoralno-' sti kot včeraj. Pokrajinski pravnik Smith je začel z obširno preiskavo po celem mestu in na dan so prišle silovite stvari. Več mladih milijonarjev, ki nimajo nobenega dela si je preganjalo tfolpr čas pri dekletah najnežneje starosti. Dekleta so izvabljali šolam in tovarnam in jiih trpinčili v &7ojih hišah. Skoro vsa ddkleta, ki so bila na ta način enkrat zapeljana v ble-stečih rezidencah jnilijonarjev so prišle pozneje v past kup-čevalcev z belimi sužnji, in jim ni druzega preostajalo kot uda-ti se nemoralnemu življenju. Več deklet, starih po 14 in 15 let je pričalo pred državnim pravnikom, da so morale zaba-
------------------- .. v
' ■ . \ •	* w
vati goste miljonarskih krogov
od popoldneva do ranega jutra. Gostje so zahtevali, da so imele na sebi samo Adamovo obleko in orgije, podobne razuzdanemu narodu Rimljanov ob času .cesarstva so se vršile v npwyorskih palačah. Navadno so gostje povabili dekleta k *ebi na kosilo, in vsako dekle je dobilo pod krožnikom sto dolarski bankovec, na kar si je dekle dopustilo, da fio počeli z njo, kar so hoteli. 2 grožnjami in podkupovanjem so držali dekleta v su^njosti. Državni pravnik Smith se je izjavil, da bo izdal zaporna povelja proti vsem, ki so se teh orgij udeleževali, in da ne bo prihranil te sramote tudi največjemu milijonarju ne. Smith pravi, da je New York, kar se tiče mladih milijonarjev hujše od Sodome in Gomore. '<f-'.'> t . i :• •
•T '	7 --------r~ v, ! ^^^iipnnong^H
Rnski ujetniki v Nemčiji stradajo,
. 1
Boston, 29. avg. Sem je do-s-pel Mr. Oberučev tajnik centralnega odbora, ki je bil organiziran v Švici, da se preišče položaj ujetnikov v Nemčiji. Dognano je sedaj, da ruski u-jetnitfti v Nemčiji neizmerno trpijo, nimajo nobene zdravniške postrežbe in hrana, ki jo dajejo Nemci, je absolutno premajhna za otroke, kaj šele za odrastle vojake. Zjutraj dobe ujetniki malo škudelico kave brez sladkorja in mleka- Opoldne dobijo jetniki nekoliko juhe in nekaj zelenjave. Enkrat na mesec dobi vsak ujetnik eiyj osminko funta mesa. Zvečer, škudelico prežgani juhe Do-1 čim francoski in angleški ujet-[ niki dobivajo od doma hrano, je to prepovedano ruskim ujetnikom. Mnogokrat prosijo nt-
'.-V ' :	...	li a	J.' "
sflci ujetniki Angleže in Francoze za hrano, ker so lačni, toda je ne dobijo, ker je prepovedano dajati. Lačni Rusi pri- -našajo -svoje krožnike Francozom, Icjer dobivajo ostanke. Nemška vlada se absolutno ne zmeni za ruske ujetn ke, katerih je že mnogo lakote umrlo. ■
Franc Jožefova palača ■ zaplenjena.
: v ifl
Benetke, 29. avp-. "Palazzo < di Veneiia", stnrod^vna pala- | ča v Benetkah, ki, b?la last , Franc Jožefa, je bil'?, včeraj oc( laške vlade zapTeni>*n. Palačo ie dal svoje dni paot^ Kl^ment VIII. BeneHcam trdn pozneje <0 si jo prilastili avstrijski via* dani.
Jta A.m*riKp - J2J0 la Cti/d. po poitifS.OO JZaBfropo - J3J0 Tosamimna JtfrOitK* - Se
Vm pisma, dopisi In denar naj m p^lilja ni: "CleTelandska Amerika", _<11» 8T. CLAIR AVE. N%E-, CLEVELAND, OHIO
EDWAftD KAUSH, Publisher.	LOUIS J. PIRC, Editor.
ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY.	■
Read by 25.000 Slovenians	hs the City of Cleveland and elsewhere.
Advertising rates on request. A merit** m spirit Foreign in language only.
"	TSL BP HONE CUY PRINCE TON 189 _
Entered as seamd-class matter January 5th 1909, at the post office at Cleveland, Otto under the Act of Mm* 3rd, 1*79.__,__
^g^HS	No. 103. Wed. August, 30. 1916
Romunija pomeni konec Nemčije.
Z vstopom Rumunjske v evropsko klanje smo prišli do novega velikega trenutka, trenutek, kije veliko bolj važen, kot je bil tedaj, ko se je Avstrija pridružila leta 1813 nasprotnikom Napoleona. Ttetlaj je ves svet vedel, da so -svetovni drj žavniki sklenili, da je Napo-j leon premagan, in danes ves svet ve, da so rumunjski državniki dobro prepričani, da ni pomoči za Avstrijo in Nemčijo,1 in da bodete obe državi poraženi. To je upljivalo na Rumu-nijo, da se je vrgla v bojni ples.
Nemogoče je torej pretiravati moralni upljiv rumunjske odločitve. Sicer rumunjski korak menda ne bo upljival v Atenah, da se tudi Grki odlo-I čijo. Grška je danes s&oro brez pomtema, in poleg Grške skoro ni druzega naroda, ki bi bil opravičen iti v vojno. In kakšen pomen ima nastop Rumunjske v Sofiji, Dunaju, Be-rolinu in Carigradu?
Vsakdo si lahko misli, kolikšnega pomena je rumunjski vstop v vojno za zaveznike, ki j šq se borili dve leti in so šele v zadnjih par tednih pokazali . nekaj znakov zmag*e za sebe. 11
Pojdimo nazaj za eno leto in I primerjaj mo kontrast.' Avgu-I sta meseca 1915 je padla Var-h šava, ruske armade so se umikale od rumunjske meje pa tja Idb zaliva Rige, puščajoč sto-iiisoče ujetnikov v nemških rokah. Bulgarija se je pripravljala, da se pridruži centralnim / vladam. Ekspedicija v Darda-|flele se je žalostno končala; na zaipadhem bojišču niso Angleži nfti Francozi lrtagli ne naprej ne nazaj.
Toda sedaj ko je minulo eno ^"fbto, kako silno se je vse to j »premehilo. Danes ne stopa Bulgarija v zvezo 7. Nemci in I Avstrijci, dafles 1 ne odklanja j Grška- svoje pomoči Srbom, da-, nes ni nemških zmag, ki bij upljivale na svet, danes ni' zmešnjave pri vojnih zborova-j\ njih zaveznikov. Namesto tega imamo Rumumjo pridruženo zeveznikofti In Grška se bo pridružila vsak trenutek. Italija je napovedala vojno Nemčiji,1: imamo tri imesece zmag zavez-1 ntfcov in Avstrija je ponovno1 na robu propada.	(
Toliko kar se tiče moralne- \ ga upljtva, sedaj pa poglejmo vojaške posledice.	|;
Sedaj lahko vemo, zakaj so Rusi ob Teki Dn j ester in Zla- < ti Lipi mahoma prenehali 2. ofenzivo. Pred dvema tednoma so ruske armade neovirano 1 hitele proti Lvovu; naenkrat 1 pa se je vsa ruska armada v < Galiciji Ustavila, I11 prihajali so \ glasovi o nemško-avstrijskem \ pritisku na Ruse v Karpatih. < Na vsak način je vtem času pa- < dla odločitev Rumunjske, in po- 1 hod proti ^Lvovu je bil ustav- -j ljen, kajti ta pohod je bil v prvi vrsti namenjen, da zgane- rj Rumunjsko. Potem so sledila « ■poročila, da Rusija nabira ar- 1 mado za Balkan, in novi bul- j garski uspehi severno od So- j luna so prepričali Ruinunijo, , da je vse to začasno, da cen- ^ tralne vlade ne morejo naprej, T in da je trenutek najbolj ugo- r den, da udari v vojno.	,
Brez vprašanja je, da mora r biti Bulgarija sedaj pripravlje- ( na na skupen nap^d riDmunsko-mske armade. Tarške čete, ki i so dosedaj varovale bulgarsko 1 mejo proti Rumuniji, so bile ^ odposlane v Lvov. G4avna sila 3 bulgarskih čet je v Macedorii- < je, in Avstrija ter Nemčija ste £ že prej odpoklicali svoje glav- c
-	ne sile iz Balkana, da jih upo-
-	rabite proti Francozom in Ru-
-	som. In sedaj pade nad Bulga-t rijo glavno breme, Ha se brani1 i proti 750.000 vojakom zavez-
■	nikov severno od Soluna in s proti 300.000 na svoji severni ' meji proti Rumuncem.
■j V enakem položaju se je na-> hajala Bulgarija v drugi bal-
•	kanski vojski. Tak položaj je
•	prinesel Bulgariji ponaz in zgu-, bo vsega, kar je pridobila v
■	prvi balkanski vojni. Ali bo Bulgarija riskirala ponovno e-nak boj ali bo spremenila svo-i
1 je mišljenje? Če Bulgarija ri-skira in je premagana, tedaj ne bo nobene Bulgarije več,. In če odneha, bo tudi zgubila, ker zavezniki ne pozabijo, da jih je Bulgarija napadla v najbolj kritičnem trenutku.
Nemška zmaga na Balkanu lanskega leta, je bil velik nemški uspeli in htfd udarec za" zaveznike. Nemška zmaga na Balkanu je dala Nemčiji nekaji na 'kar se je lahko opirala, ker ta zmaga je bila popolna. Nemška zmaga na Balkanu je uresničile nemšlke sanje za svobodno pot od Berolina do Bagdada-	*
Mogoče Rumunjska tne bo taikoj padla na Ogrsko in nad, Avstrijo. Meja, med ftumunijo in Ogrsko je precej podobna meji na Tridentskem bkraju, kjer so visoke gore, in ena di-> vizija Ogrov lahko brani pot petim ali šestim rumunjskim divizijam. Toda odločitev Rumunjske zahteva nove armade) novo fronto in sicer v trenutku, ko je situacija Nemcev in Avstrijcev kritična in na zapa-du celo nevarna. Rumunjski polki se lahko združijo z ruski-! j mi v Karpatih, in pričakova-
!ti je, da bo rumunjska armada odvzela ruski armadi bukovin-siko fronto in stem olajšala Rusom veliko delo.
j Mnogo se govori o rumunj-! 'ski armddi koliko je močna,i, j gotovo je pa le toliko, da more Rum unij a takoj postaviti v , boj jbo.ooo mož prve linije, in . da ima za seboj enaHoštevilno rezervo. Rumunjska je bogata, 'ker je delala dve leti dobičke z vsemi silami, ki se nahajajo ( v vojni in rumunjska armada (je pripoznana od toeh držav, da se nahaja v prvorednem položaju, vsi Častniki jso izobra-| ženi v vojaških akademijah ; Francije,in da so dobri strategi, se je pokazalo v drugi balkan- | siki vojni. Popolnoma mogoče je torej, da bodemo videli v , najkrajšem času polom central- ] nih oblastij na Balkanu, da bodemo videli Srbijo kmalu opro-j j ščeno, in da bo Bulgarija uni-1 -cena. Ali pa bodejo zavezniki < ofenzivo severno od Soluna < odlašali, in da ruska ter ru-j.< munjska armada še ne bodete 1 planili nad Bulgarijo.	«
Na vsak način pa pride v 1 poštev nova sila, ki bo priti-! | skala na fronte centralnih < lasti j. Najslabše je za Avstri- i jo. To je tudi vzrok, da bode- j jo M^ažari sedaj bolj držali z j Avstrijo kot prej, kajti Sedmo-, j praška, katere se hočejo Ru- j munci polastiti, je najlepša 1 ogrska provinci ja, kjer živi j 1 .rooo.ooo Ijudij. Vsa prihod- c niost Odrske je .odvisna sedaj t od Rnmunije.	i
tTsoda preti konečno Turči- c ii. Kie bo Turčija dobila stre- r liivo to topove, če ii bo zaprta [i pot iz Berolina? In to se zna ^ zgoditi v najkrajšem času. Vi t enem mesecu mora biti T\irčiiat crotnva. Na ta način bi bile l oproSčene silne armade Anerli- s
j zijiEkPrta- K^zT^'^ll
^ n«i bo pdrekla Carigradu, in
na^avacaaru »rosiki armadi |rea
=3. Carigradom.	,
Turčija ne j	.pri^ai^p-
;vati mijosti od nobene strani.
w Turčija bo zginila s površja,
-	in to je cela Evropa že zdav-ne j želela,
u Marsikdo ve, da v Napoleo-_ novih časih, ko je Napoleon ~ dobival zmage v Nemčiji in na J Španskem, je pričelo francosko Ijudsty*) godrnjati, da amage " nifeo zagotovilo miru, in vojaška slava ni tolikega pomena m kot klanje. Mi vemo, da ko se je en sovražnik za drugim začel pojavljati proti Napoleonu, da se je Francija naveličala vojne in da je bilo Napoleono-yo- cesarstvo zrušeno, ne toli-l~ ko radi Napoleonove nezmož-l"( nosti, pač pa ker francosko 11 ljudstvo ni hotelo več preliva-ti krvi.
Rumunjska odločitev bo 11 imela velik upljiv v Nemčiji. Že se čuje mrmranje v ^Nemči-j ji. Vse\ nemške zmage so zaman, vojna se je zopet podalj-e šala, in Nemčija vendar strašno hrepeni, da se vojna kmalu v neha. Na vsak način so današ- i nji dnevi najbolj pomembni za < zaveznike in strašna podrtija nemškega vojaškega tempel- 1 . na, ki je posvečen bogu klanja _ J in krvi, ni daleč več, Maščeva- 1 lo se bo nad Nemci in sicer 1 ^ ravno od strani malih narodov, 1 ^ katere je Nemčija neprestano 1 ' zatirala. In kadar Nemčije ne « t bo več, tedaj bo na svetu untr. j
: i'Mi'.ijh ■ t	^	J
1 Razpad klerikalne stranke | f r Ljnbyam. ;
, —:—r	<
* 1 Curioh, Švica, 18. jul. 1916. '
Vse, kar ima nesolidno, laž- J njivo podlago mora propasti,
)	' -'*»«. r	..I
mora se zrušiti. In cim večje	.
1 in višje je poslopje s slabim	1
' fundaimentom, tem prej se zru-	{ 1 ši in s tem rečjiiu ropotom.
' To se je pripetilo tudi klerikal-	j ^ ni stranki v Ljubljani v prvih
J dneh meseca julija tega leta.	j
J Gospodje duliovuiki narod-	j
»j nega mišljenja naj nam opro-	<
, stijo, če imenujemo stranko,	1 , ki se pravzaprav kliče Sloven-
. ska Ljudska Stranka,' klerikal-	j
i, no, ker je ona bolj znana pod	1
j tein imenom, in ker jo je kler.	1
. (duhovništvo) tudi osnoval in	\
1 vcvin. Razven treli izjem bili	1
. so vsi katoliški duhovniki na	<
-	Kranjskem člani S. L. S. Gla-	j va te stranke je zloglasni Dr.
■	Johann Šušteršič, po poklicu r ,1 advokat, a ateist in poniglavi t i pohotnež popreje. Znan je pri 1 ' kmetih ljubljanske okolice tudi c t pod imenom Žlindra, ker jim j > je manj vredno gnojilo proda- 's . jal za boljše ter jih opeharil za 1
mnogo tisočakov. Častni sod r >( dunajskega parlamenta, na ka-i terega je šušteršič apeliral, ^ . spoznal je, da ima vodja kranj- 4 ' škili klerikalcev "umazane, ro- i ' ke" od žlindre. Ali Suštaršič ni 1 1 samo pokvarjen človek, on je r
-	tudi zvit lisjak, pa se je povle- 1 ' kel iz javnosti, da se afera po- š ! zabi in da ob priliki zopet sko- s
či iz svojega skrivališča na po- r
■	litični trg.j Tako je bilo leta S f90i, ko se je šlo v dunajskem i
I parlamentu za slovensko uni- s verzo v Ljubljani. On se je c oglasil prvi od poslancev k besedi, in mesto da se ga je po- r j slušalo, letele so od vseh stra- k ni psovke: Žlindra, žlindra! In š stvar univerze, ki je bila tako- r rekoč že pridobljena, je propadla, ker se je govorilo več u o žlindri kot o slovenski uini- o verzi. Ali on se je v očeh svo- h jih ljudi rehabilitiral kot velik 'k patrijot-mučenik. In šel je svo- k jo pot naprej do 1. 1908, ko mu S je ptil kot žrtev Dr. Janez Tav- d čar, narodni voditelj slovenskih s j liberalcev. Petdnevna revolu- p . cija v Ljubljani od 15-20. sep-
k
tembra 1908, v kateri je bilo " 40 oseb ranjenih in 2 ubiti od c. kr. vojske, zbližala je nam- k reč obe politični stranki. Kle-^rikalna strankaoje^ želela spra- \ 've na videz iz sebičnih name- P I nov in narodna napredna (li- i< beralna) iz čustva za narodnim,' blagrom. vedoč da je v edim> fl sti moč. Tako so narodni ljud- C
it katefem je'ljudstvo na fct|ietiih
in dobilo več /.^stopnikov, dočiin o so bila mcsja prikrajšana. Ker d je Ijudstvt^ sledilo duhovnikom,
- a duhovniki Sušteršiču, zago-
af-j ^podarn i#r th'to VM&m *
i. deželnem zboru, v katerem a, .predseduje kot ,dež^Jni;glawar. r~ In od takrat je bila narodno-napreclnai stranka obsojena na >- životarertje, V onei^d^tosti. n Sušterš!^ je-delal kar je Jhotel. a Unjčil je slovensko <framp in
0	opero, ki je vze poapela na vi-e sok6 stopinjo* popolnosti, po-L- trosil je milijon kron nabranih a za slovensko vseučilišče, v e strankarske namene, pripeljal t"1 je sedem Nemcev v ljubljanski 1, občinski zbdr, pokvaril je mo-a ralo uradnikov s tem, da ni h pustil nikogar v deželno sluz« i- bo, kdor ni prisegal na njego-:- vo stranko, vsled česar se je a porodilo hinavstvo, denuncija-
-	cije in klečeplaztvo v najnižji meri. Druga zlodeja kranjske-
5 ga deželnega glavarja našteti . bi bilo neumestno, saj so vže -- vsakomur znana.
-	' tDruga najlvatznejša osAa v
-	klerikalni stranki je bil dr. Ja-
-	nez Krek, kanonik in profesor
1	bogoslovja v Ljubljani. On je
-	najboljši slovenski socijolog in 1 gospodarski organizator ter 1 poštenjak. Bil je pravi antipod
-	dr. Žlindre. Nesebičen kakor t je bil, je neumorno delal ter ■ ustanovil ogromno število kle-• rjkalnih društev in posojilnic , na kmetih, katere so koncentri-» rale svoj denar v "Ljudski po-! sojilnici" v Ljubljani, katero
je vodil dr. šušteršič. Kajpak! Kanonik krek se je trudil in sejal, Šušteršič pa je sedel v Ljubljani in pobiral sadove, ki So zreli padali v njegovo široko nastavljeno malho. Krek je bil bolj naroden in dober Jugoslovan, ki je Avstrijo, svaril zaradi izzivanja Srbov in Rusov, Šušteršič pa bi bil prinesel na zapoved vlade tudi ko-ralde Matere Božje iz Višarij iK oltarja, če bi le on od tega kaj imel. Kanonik Krek je si* cer slaven človek, imeniten govornik ali je reven kot cerkvena miš, Šušteršič pa je bogat in večttoratni 'milijonar. Krek je bil patnjot, Šušteršič je bil izdajalec. Pa ni čudno, če je moralo enkrat počiti v klerikalni stranki.
Dr. Janez Evangelist Krek je spoznal ulogo Sušteršiča kot rablja Slovencev v veliko močnejših potezah v času te vojne kot v mirnem času. In hotel je obračunati z izdajalcem, potem ko so,ga oblasti izpustile iz ječe, ker se ga je spoznalo nedolžnega.(?) Dasi-ravno je bil čin goljufije evi-denten, se je Sušteršiča izpustilo iz pržona pod pogojem — da zruši Dr. Kreka in njegove pristaše, ki so protestirali z be-'sedo in v pismu proti tiranskemu postopanju Nemcev in dunajske vlade.
Dne 6- julija 1916 je počilo v krilu klerikalne (sedaj zopet "Vseslovenske narodne stranke na Kranjskem") stranke. Tega dne so se zbrali v deželnem dvorcu v Ljubljani zaupniki dotične stranke, da rešijo spor Sušteršič-Krek. In starejši, konservativnejši ele- , menti so prikimali iz strahu dr. Sušteršiču, do ima on prav, a izrekli so dr. Kreku ter profesorju Evgenu, Jarcu 'nezaupnico.	'
Krek je tako izstopil i for-melno iz c. kr. klerikalne stranke ter je povlekel s seboj mlajši naraščaj duhovnikov, ki tvorijo večino v deželi.
Povod celi stvari je dalo ustanovljenje "Ilirske banke" , od^ strani Sušteršiča, kateri je hotel noter spraviti ves denar kmečkih posojilnic in zadrug, ki jih je osnoval kanonik Krek S tem bi bil Šušteršič postavil dunajski vladi na razpolago ves slovenski denar! Tega Krek ni pustil, ampak je osredotočil kmečke groše Y^novo osnovani "Zadružni hanki."	,
In kaj je naredil ob tej prili- ] ki ljubljanski knezoškof Dr. j Anton Bonaventura Jeglič? j Vsakdo bi mislil, da je on dal : prav kononiku Kreku in da se ] je ob tej priliki rešil iz Sušter-( i šičevega jerobstva v politic- ' nem in denarnenf . pogledu.,. One 1 Ravno nasprotno 1 Škof
tfttlUtgujočo stvar, za 'katero $0 ifnavsezadnje pudi t. kr- bajQne*
jyiitrix; causa dii« placirft! Se
i v A
kanonika: suspendiral je dr. ' Kf^k^Tak^i/tQles^Ha moralne teologije v ljubljanskem seme«*
n&čv, V T
Dr. Krek je zagovornik krščanskega sodjalizma in je z velikimt uspefiom organiziral slovensko 'zadrtsgarštvo. Zvest svojim nazorom je imel nekoliko prekrasnih' govorov, v dunajskem parfemerftu; da «se lftu je sam Masaryk čudil in mu čestital, četudi zastopa sam ravno nasprotno smer socijalizma.
Dr. Krek je letps tudi napisal v društvu 2 Hrvatom Mil-činovičem pomembno knjigo: "Kroaten und Slovenen", v kateri se zagovarjajo pravice Hrvatov in Slovencev do narodnega ob|stan(ka ter st obenem protestira proti nadutim Nemcem, ki so pijani od zmag kratkomalo /zaključili po svojih parlamentarcih, da se imajo Slovenci in Hrvati izbrisati iz liste narodov.
Krek je odločen propagator jugoslovanske »misli in če bi bil sloboden, on se bi sigurno nahajal med delavci Jugoslovanskega Odbora v Londonu.
Iz tega dogodka, ki se je pripetil v okrilju klerikalne stran- I ke v Ljubljani, Slovenci lahko 1 razvidijo, kaj nas čaka, če bi 1 zmagali Turko-Nemci /ter A v- 1 stro-Bulgati.	1
Dr. Šušteršič je zasedaj ušel J vislicam ali te so mu zaklicale | v slovo: iMe smo poštene j še od , tebe! Na hitro svidenje, dok-tor Šušteršič!	,
Carniolanus. 1
' >■>. ■ ' 'h ' . t	: 4
T-0--< i;
Nasa
pesem« j
Vzpored za veliko jugoslovansko pevsko slavnost, se vrši v Johnstown,'Pa. dne in 4. septembra, 1916.
V nedeljo, 3. sept. Sprejem došlih društev. Ob 9. dopoldne skupna vaja tamburaških društev v Majestic gledališču. Ob 10. dop. skupna vaja pevskih društev v Majestic gledališču. Ob 2. uri popoldne koncert v Majestic gledališču. Ob 8. zvečer banket v Hrvatski Dvora-rii na 7th ave.
Pondeljek, 4. sept. Ob 9. dopoldne zborovanje za ustanovitev Zveze jugoslovanskih pevskih društev v društvenih prostorih pevskega društva "Bled" Conemaugh, Pa. , Popoldne ljudska veselica ali picnic na V. Fait-ovj farmi na Morellvil-le, prosta zabava, petje, godba in ples.
KONCERT: 1. Moxham godba: Naprej!
2.	Združeni tamburaši: Vienac hrvatskih narodnih popievaka.
3.	Skupna društva:-F. Gerbič: Slovanski brod. 4. Bled: a) St. Pirnat: Jesen in pomlad, b) Dr. G. Ipavec: Oblačku. 5. Rodoljub: a) G. Eisenhuth: Spas brodara, b) Vilko Novak: Hrvatom. 6. Edinost: A. Foer-ster: Pobratimija, bariton solo poje Primož Kogoj. 7. Slobo-I da: a) M1. B- Rašan; Istrska-himna, b) M. B. Rašan: U ve-
Fani Susman, sopran'in gdč; . Mary Sever alt 9. Vihar: a) e T. A. Vogel: Cigani, tenor so-1 % poje Fr. Naglič. b) * «- * . Socijalistična himna, ia Zvon ; a) K. Bendl: Svoji k svojim, . b) Ji. Volartf : Zvečer. 11. Tatran: (sJovaško): Th. Rert-dessy: Napred Slovač! 12. j Zvon: (mešani zbor): a) A.
foerstfr: Naše gore| Jau aiafriar: pozdrav, 13. }E<jl-. nost: A. Foerster: "Povejte ve Planine! 14. Skupna 4ru|tva:: , F. Š. Vilhar? Slovena<; fWval. . 15. Tamburaši: Kolo. 16. . Moxam godba: Vienac nrvat-, skih popieva.
0
Naše /olt* časopisje.
Kaj pomeni žolto časopisje in katere vrste listi spadajo t je?
Mted žolto časopisje spadajo politični listi, kateri imajo sledeča znamenja:
So brez doslednosti. Ali bolje: brez značaja. Časopis, kateri piše enkrat tako drugič tako, kateri zagovarja danes to, jutri obsoja, časopis, ki se menja kot aprilovo vreme je žoltj časopis.
časopis, kateri izrablja nevednost ljudstva v svoje namene. Namen časopisja je, da izobražuje ljudstvo. Ljudstvu vcepiti kaj dobrega je jako težavno. ,Človek se navadi slabega igraje. Dobro mu pa moraš vtepatijn vtepati. In ko misliš, da je že vse doseženo, pa se ti pokaže divjopt, o kateri si mislil, da je že popolnoma ukročena. In so časopisi, kateri znajo izrabiti človeško naravo. Pišejo v smislu tega, kar se cloyeka tako rado drži. Da ni prav, to se ne vpraša. Samo da se prikupi lju- < dem, da izrabi ljudi. Sem spada [zlasti kaka snov, za katero se želi < imeti odmev v ljudski duši. Pridejo včasih vprašanja na vrsto, kate-
ifpbrazbe. In na taka vprašanja U
spravi ljudstvo in jih obdeluje po svoje. Sem spada tudi. Če se ljudi pamenoma ščuva proti stvari, katera je dobra.
Med žolto časopisje spadajo listi, -katerih barve so na prodaj za denar. Ali časopisje, katero jtodi-ra težnje kakega stani. Sedanja vojska nam je jasno pokazala, da hijan* $loy*n«ke JiSte/ kateri dobivajo podpore od avstrijske vlade. Kadar pride Žas, bdfrno tudi povedali, kateri časopisi so to in koli ko so dobili. L J
Res je sicer, da človek upošteva v Ameriki le denar, ali največ Venar. Vendar pa morajo, biti gotovi ideali, katerih bi se ne smelo komercijalizovati. Sem spada pred vsem značaj človeški in značaj časopisja. Neznačajen list razširja neznačajnost v ljudskih j dušah, spravlja ljudstvo na napačna prepričanja in okuži včasih človeka tudi za celo življenje. To je hudodelstvo, katero nadkriljuje daleč vsa druga. In vendar ni no-, bene kazni zanj.
.Kakor se'prodaja časopisje za denar, pravtako se prodaja za stanovske ali druge koristi. V takih slučajih se ne gre naravnost za denar ampak za zboljšanje ali vzdrževanja položaja, kakor je. Človek, ki je prodan za denar ali za druge indirektne koristi zase ali za diru-g^ ve dobro, da ni res, kar piše. Da je laž, kar uči, da vara ljudstvo. Priprosta ljudska duša pa vsprejme vse to za čisto resnico.
In sem spada nekaj naših listov, kateri nimajo mogoče avstrijskih kronic, ampak samo mogočen avstrijski migljaj.
žolt je tudi tisti, kateri prinaša dopise Ijudij samo zato, da se jim prikupi ali da loputne ž njimi po kom drugim v svojo korist; Dopisi po fistih 90 tako zmešali pojme, da je danes težavno Tesno pisati ■ o' čem. Dopisi pokvarijo skoro vsako dobro misel. Koliko smo že imeli dobrih idej, * ki bi bile izpelji ve. Pa prišli so sejavci m natresli ple* ' Dalje na tretji strani.
Slovenska Društva
•. • ' % .»t ~ po vseh Zjedinjenih državah imajo ca geslo, da kadar treba naročiti
DOBRE IN POCENI
drnštvene tiskovine, se vselej obrnejo na slovensko linijsko tiskarno
"Clevelandska Amerika"
Mi IsdeUtfoRo vm drnitrea«, trforik« ia privatna tiskovin«. Naia tiskarna je najbolj modsrno oprfmljtn« izmed riek etovenekih tiakaren v Ameriki. Piftttq m cm« mb tUkovine nam, predno m obrneta kam dm-Kan. Pri nas dobite lepia, een«Jle b boljia tiskovine.
CLEVELANDSKA AMERIKA
PRVA SLOVENSKA UNUSKA TISKARNA
6119 ST. CLAIR AYE. CLEVELAND, O.
Račun med S. D. Z. in krajevnimi društvi '
za mesec julij 1916. Aiesment No. 33.
t) O H O D JC I	I 8TRO8KI
C4 V Jž > , rt	>
^ B .S -g rt S	O .a
o • c c -5 5 ra S ^ S S «	§ S
Ž s I Ss ?s p S ■ o 'a I n -g a § 15	i s.
S, 6 6= £ C rt	S3 *	c ,5 S.
•r M o O « 6 Jf "C c a ^ ^ u o o ^	>» »tŽ
Q tp ■d ftini M m ^w Ph Oh N	. > cn £	M a__
7 761.96 369.65 320.81! 56.25 6.75)..... 8.00 .50 ..... 505.001300 205.00]	3821
2	77r7« \ 36.38 3050 «4o 1.50............So .50 25.71.... 25.71	56
3	9772 46.0; 42.75 6-9° 1.50.................50........................43
4	391.14 215.29 132.20 36.15 4.15 2.00.......1.00 .... 79.58.... 79.58	277 >
5	9^35[ 4335 3975 7.65 75 -fio.............25................48
6	, 7454 43-191 25.50 5.85............................ 32.ooj..„. 32.00	39
7	122.63 59.27 50.36 9.00 .75 .6o| 2.40......25...................58
8	62.19 29.59) 26.50 5.10 .751.................25.........................37
9, 194.70 94.04 83.36 H'5.30 1.50.................50 121.00.... 121.00J	102
xo 128.44 59.04] 58^0 IQ.80........................... 35.00---- 35.00	77
11 183-95 9740 68.60 16.95...... 100..............v 34-00---- 34.00	113
A2 111.42 58.82 V 43.50 8.10 .75!»................ 25 7.00).... 7.00	57
14 [ 149.22 $1.22 , 66.75 ir.25.......................... 65.OO.... 65.OO	82
•6 • 1 22.IO 15.20 3.90.................1-..... '......................26
17	157.15 83.92] 59.48 ro.50 3.00............25*............i..................70I
18	40,04 26.34	2-55.;..........40 •25. ......._ 17
$^667.33)11348.77 $xo6^i6f$ai4.65|$2i.75|$4so)$io.8o|9a.5o|$a<5o|$904.29|$3o6|$6o4.29	1484
" ^ ' j'l^'JtiX^-'lteillW?''	'I11'." ini.n'iiii?jirfi'' ■ 1 , - ■ ...--
nu tt . .	. M
n •	,	W. nudoveniiK, tajnik.
fl' /•''
ill 111	, 1, ,	1	1 I	n
I?] ^KlCMVrAk^Mnljfi^ I a Ml Hf |» jnj jO ti TB M wftDfV^S'
1	(SLOVENIAN MUTUAL BENEFIT A38*N.)f
Hi ; fmmmmmmam—mmamkrnvlH i	Ljia^ '
• it W) ■ 'M	S	*4
jI ,r"l*M,|07i.13"T /žfer^,,	-
v dri.vi Ohio	wtSSSm	T drUri Oblo
||| ' ■ ■ ^^^ CLEVELAND^ OHIO ' ■ > ■■' 1 :■',.
- - ...la.....J I I ll|IJHflMftlll«!||
VRHOVNI URADNIKI:
PREDSEDNIK: JOHN GOB MIK, 6105 WV, CLAlft AVBNUB. PODPRBD8WDWK: PWMO* KOQOJ, 3904 ST. CLAIR AVE. TAJNIK: FRANK HUDO VERNIK, 1062 EAST IMdJgP.1 | BLAGAJNIK: JERNEJ KKAK8, 1062 EAST «2nd STREET. I VRH. ZDRAVNIK,: J. M. S ELJ AfKAR. 6127 ST. CLAIR AVE.
ODBORNIKI:
i Prank M. JAMIC, 1203 Norwood ttd. Jo«. RTO8, «712 &oo<a* JI) Frank ZORIC, 5909 IBroeaer ave. Frank CERNE, 6022 St Clair »t«. II. Anton GRDINA, 6127 St. Clair ave. Upac SMUK. 1051 Addlaon Rd. B	Anton OfinUR. 1158 E «l»t St.
■ Seda vrhovnega odbora u vrtijo vsako Četrto nedeljo v meaeca i ob 9.30 dopoldne v »laarnl vrbovnefa urada. m Pisarna vrhovnega urada 1052 E. 6ted St drugo nadstropje, Ur daj. Cuyahoga Telefon Pripceton 1276 R.	,
Vsi dopisi, drug« uradne stvari in denarne naltasnlce, saj s« potlljajo na vrhovnega tajnika.
Z vestno glasilo: MCLEVBLAKD|9KA AMERIKA"
Nadaljevanje iz a. »trasi
vela ignorance. In vse se je pokopalo.
> Kolikokrat smo že pisali o tem. Ampak v naši javnosti je vsak glas lajanje kuika na vasi, ko vzhaja luna izza gora. Ljudje dobro vedo, da je vse to napak, ampak trpe. Dobro vedo, da kdor ho6e -učiti druge, se more najprej učiti sam. In dolgo učiti in vsak dan ■učiti. In vendar puščajo, da uče tisti, ki bi bili najbolj poduka potrebni.
To rodi jako žalostne posledice med nami. Pred vsem čitas hvale i Jistom, ki so navadne cunje. In najdeš v vrstah zapeljanih ljudi, o katerih si mislil, da motijo s svojo glavo in da imajo vsaj trohiep svojega prepričanja. Usti, kateri so dobri in potrebni, ne dobivajo dovolj podpore. Uredniki takih listov delajo s prepričanjem, da morajo ljudje spoznati enkrat kaj je dobro in kaj ni. Ampak to spozna-kaj počasno in to čakanje kddolgo. Iri mid tem je borba, L kJeri večkrat podleže Človek in [list.
Med žolto časopisje spadajo tudi I listi, kateri nimajo zmežnih ljudij I za urednike. Med drugimi narodi I je urednik lista oseba, ki kaj ve, I kaj šteje. Je umetnik, kateri daje I svojim mislim telo in kri. In kakor I so umetniki redki, pravtako so red-[fki dobri uredniki. Med nami pa je ["uredniška najlažja, če bi danes I ducat listov razpisalo mesta za I urednike, oglasilo bi se jih mogo-' Iče par sto ali še več. In če bi člo-I veka, ki je včasih skoval kak slab Idopis, postavil na mesto in rekel: l"Ti boš urednik, pa bi bil urednik.
■	Uredniška je v Ameriki najslabša.1
■	Ljudje mislijo, kdor zna nekaj ■pisat in brat, da dober za ured-Inika. In če ima poleg tega 5e j edino gimnazijo, pa že pravijo, kaj ■ne bo dober, saj je študiran. ,
In pride k Ibtu tak človek, pa
napolni. List ima res pravi da-FV naslov in je tak, kot pravi j »Kar je že bilo, dene pod nov I - hm. Skratka: Ust je tak, kot I U v resnici, če ga Človek gleda 1 Jo od daleč, da ne vidi nobene Krite. Ko pa pride bližje, najde v Ljem vse, kar je bilo kdaj v sanj-Igkih bukvicah, v stoletni pratiki v llovenski kuharici, kolomanovemu Kegnu in raznih drugih izdajah, ki Ko tile namenjene za naše dobro ■n nepokvarjeno ljudstvo.
In tak list bere človek, ki ima ■oliko zmožnosti in razuma, pa si Bnisli, uredniška je lahka. Pa je ■udi. Če človek povsod fali, postane ■>a urednik.
[ Potem ni prav nič čudnega, da Helajo ljudje reklamo z listi na ta Hačin, da upi je jo, koliko luntov Kapirja dobi na leto za ta denar: Hj niČ čudnega, da merijo z macolo ■trani in velikost,, in vpijejo: To-■ko ga je za ta denar. •	• i
I No, potem ni nič Čudnegft, da ■a&njajo vsako leto od kraj?. In Kveku, ki je prccej naprej, zapi-L sapo, ko vidi, *fca ima v resnici E$d seboj samo materij al včasih ■ko prepojen s predsodki, da mu ■oh ne dopoveš. w	f
H V borbi za obstanek se marsikaj 1 ■rezre. Tudi človeška izobrazba je Hpital, kateri se mora materijal-■j obrestovati, dokler nosimo setyoj ■iti nemsitni želodec, dokler mo-■mo biti opravljeni in dolcler mo*^ ■mo imeti nekje kako streho. Ne-( »pustno pa je, da se prodaja ig-Branca za znanost, amaterstvo za Iretnost in pratkarstvo za izobraz- J
Krd je boj, ki ga bije jo sloven- 3 ■Tisti in uredniki nežoltih listov, jsjTiato. ker ni razumevanja. Ve- j Wq lažje je kletj kot lepo in do- .< ■jjno rovoriti, ^veliko lažje misli- \
ti se, veliko lažje pihati na ljudsko , dušo kot pa preobračati jo. Veliko . lažje je imeti plevel na polji kot pa lepo obdelane njive. Veliko več nese kriva hvala kot pa britka res-c niča.
In zato imamo žolto časopisje, , žolte urednike in sodelovalce in ve-c liko množico ljudij žolte izobrazbe .[in žoltega prepričanja, i /	"ČAS"
i
-r-O-f—
Spremembe pri krajevnih dru-f štvih SDZ meseca julija, 1916.
5 ASESMENT ST. 33.
M
ZOPET SPREJETI.
Slovenec, it. 1. — c. 5 Frank » žibert, 21 Jos. Likovič, 50 John l Zdovc, , 152 John Straus, 265 • John Vintar, 981 Frank Seni-1 da, 1097 Gašper Jelovšek, 1120 I Geo. Krištof, 1^03 M. Mikolič, I 1212 Louis Permoser, 1257 Fr. ^ Zakrajšek, 1291 M. Horžen, 1305 John Šlogar, 1308 Fr. Za-| lokar, -11322 M. Zevnik, 1326 John Urbanič, 1332 Fr. Vidmar i 1439 Jos. Sterle.
Slovan, it. 3. —^ c 733 Ferd. 1 Cankar,, 1059 Fr Berkopec, , 1144 Louis Jerše, 1603 John Pečnik, 1723 Louis Fink.
Sv. Ana, št. 4. — C 414 F. Suhadolnik, 416 R. Jalovec, 435 A. Zibert, 437 J. Jalovec, 451 F. Bostič, 477 F. Kozoglav .778 M. Stefanič, 1239 H: Žlindra, 1373 M. Vičič, 1407 Ap. Zalaznik, 1415 Iv. Kolene, 1489 F. Stmad, 11126 F. Debevc, ,1551 Ana Furlan. I Napredni Slovenci, it. 5. — c. 181 Srečko Esžen, 195 Louis Kral, 547 I. Slapnik, 1343 John Jeglič* 1476 A. Widergar, 1764 Fr. Siicufca.
1 Novi Dom, it. 7, — c. 810 Jos. Kotnik.
Glas Clev. Delavcev, it. g.— c. 204 Louis Pengal, 611 Anton Škul, 1168 Jos. Peterlin, 1170 Jos. Gruden, 11182 Jak. Srebot. 1537 Anton Tomšič.
Mir, it 10. — c. 1627 Jos. €erne, 1665 Fl. Oberster, 1667 Fr» Skedel, 1795 Igj. Jerič.
Danica, it. n. — c. 657 Jos. Jereb, 659 Fr. Turk-i, 1026 Iv Jakomin, 1107 Ana Sušter-šič, 159* Uršula Polanec, 1635 Jos. Samsa, 1656 Julia Her-wat, 1759 Mary Jakomiri.
Clev. Slovenci, it. 14. — c. 26 John Velkavrh.
Prance Prešeren, št. 17. c. 468 John Tomšič, 763 Fr. Freidhofer, 952 L. škoda.
SUSPENDIRANI.
Slovenec, št. 1. — c. 9 Fr. Matjašič, 18 Kr. Okički, 237 (A. Čelhar, 394 A. Papež, 395 A. Jalovec, 481 Martin Rožnik, 711 John Krhin, 974 A. Vider- . vol, 979 Fr. Knaus, 996 A. Sernel, 999 Mike Stefe, 10912 , A. Gombač, 1124 J. Stepič,
"1
j 1263 Fr. Rant, 1290 L. Senk, •1327 Mike Udovič, 1564 T. i Pustotnik, 1583 Martin Kun-tarič, 1599 Jos. Perčun, 1751 Ig% Hočevar.
Slovan, it 3. — c. 733 John -Spehek, 895 Louis Spehek.
Sv. Ana, it. 4. — c. 269 M?t-ry Novak, 341 Fanny Stare, 440 Mlary Jerina, 442 Mary 1 Tink, 447 Ana Kuhif, 471 Ma- 1 ry Cngel, 506 Rosie Stanič, 1 542 Jos. Grdina, 706 Fr. Oštir, 1 907 Lud. Mikenda, 983 M. Mo- < die, 1016 M. Vintar. 1097 m. f Stipič, 1105 A. Taklic, 1148 M. : Urbattčič, ^1149 Ana Butata, 1
1	T
J )II225 r. UKtCKI, 1225 M. UO-
I renjc, 123; Jožefa Vegel, 1243 j R Ciniperman, 1245 Ana Pir-| nat, 1271 Mary Kurattt, 1275 S Mfery Knaus, 1276 Ag. Bohinjc J 1295 M. Komočar, ^300 Ivana K Petkovšek, 1357 Al. Kordiš, f 1371. R. Kral, 1393 Kristina j Khausj 1447 Ana Rebolj, 1467 t Ana Zakrajšek, <1468 F. Bošt-J jaričič, jera Sktifca, 1523 Kati j Matosh, 1574 Ag. Germ, 1575 ' Rosie Ekart, 1587 F. Krašovec 1589 F. žnidaršlč, 1607 Nose, 1643 Marjeta Hočevar, 1646 Ivana Sodja, 1701 Frances Pakiš, 1704 M. Thomas, 1828 Marg. Skufca.
Napredni Slovenci, št. 5- — c- 545 J- Tekavčič, 1244 J. j žlindra, V, Kuliar, 1802 G. Dodic.
Kras, št. 8. — c. 809 Anton Zalar.
Glas. Clev. Delavcev, it 9. —
c. 754 Leopold Pucelj, Adamič, 1579 Franc Josef. Mir, št. ito, — c. 634 Jos. f Rogel, 635 Ant. Žukovec, 851 I Tomaž Glavič, 876 Fr. Radič, 1615 John Gros, 1626 Peter
>	Sverko, 1628 Ant. Černe.
) Danica, št. 11. — c. 528 M. t Jelen, 644 Iv. Arko, 665 El-- Matko, 1026 Ag. Korošec, • 1248 Fr. Ttirk-2 1868 A. Tekva-čič, 1480 M- Hace, 1507 Julia Ribnica, Št. ia. — c. 261 Ig. I Sprajc. • # ~ Herbst, 933 Anton Novak,
►	1314 John Boldan.
Clev. Slovene^ št 14. — c. 121 Mihael Kirbiš, 1155 Frank Speck, 1157 Fr. Kqčevar, 1740 Ludvik Zaje, «841 Joe Ma-rolt.
France Prešeren, št. 17. —
c. 600 Fr. Podobnikar, 765 M: Drenšek, 1670 John Debevc, 11769 John Jamnik.
NOVO PRISTOPU. Slovene, it. 1. — c. i8#8 J. Znidaršič, 1849 John Gombač, 1850 Frank Mikenda, 18511 Jernej Znidaršič, 1852 Louis Roje, 2853 Anton Lovko, 1854 Martin Kuhar, 1855 John Vin-Vintai:, 1856 Frank Stefančič.
Svob. Slovenke, št. 2. — c. 1858 Mary Debevec, 1859 Angela Rogel.
Slovan, it. 3. — c. 1870 Joseph Gregorič, 1871 „ Frank Krašovec.
Sv." Ana, št. 4. — c. 1864 Mary Udovič,, 1865 Mary Raz-drlv 1866 Helena Muha, 1867 Mary Prijatelj, 1868 Agnes Zadnik, 1869 Mary Bavdek.
Napredni Slovenci, Št. 5. c. 1857 Frank Arko.
Novi Dom, št. 7. — c. 1872 Frank Rodič.
Kras, št. 8. — c. 1873 vin" cenc Legan.
Glas. Clev. Delavcev, it. 9. — c. 1846 Jakob špeh, 1847 John Znidaršič.
Ribnica, it. ia- — c. 1874 Valentin Oblak.
France Prešeren, it 17. — > c. i860 Joseph Pik, 1861 Jo- I seph Klanjšek, >1862 Leop Mo- I hpr#č, 1863 Joseph Zgajner. , PRESTOPLI ČLANI. C. 620 Ivana GlaVič in c. 1113 Ivana Setnikar od št. 2. k št. 4.
IZOBČENI.	<
Kras, it. 8. — c. 374 Jrezija <
Klemenčič, 944 »Mihael Plesni- 1
čar. ,	i
France Prešeren, št. 17. — 1
c. 681 Bernard Mišlej.	1
UMRLI.
Slovenec, št. 1. — c. 1035 1
Frank Rant.	1
Cleveland, O. 22. avg. 1916. 1
Fr. Hudovemik, tajnik. 1
1
• —1—o	]
INDIJANCI V AVTOMOBI- !
LIH.	1
Nekaj novega, kaj? Indijan-ci v Ameriki se vozijo v avto- . mobilih. Da, in sami so prislužili denar, da si jih kupijo. Indijanci rodu Choctaw in Chi-casaw v Oklahomi so s posredovanjem zvezine vlade naro- J čili za $4.500.000 avtomobilov. Več tovaren je zaposljenih, da ! izvrši naročilo in pošlje avto^ * mobile Indijancem. Slavni in- 1 dijanslci mezgi so prešli v pc^ 1 zabnost, bojna sekira je poko- s >ana, in moderni Indijanec ne 1 >0 več branil s tomahawkom \ svojo squaw v wigwanu, am- ] pak se bo vozil po kupčijskih c poslih z avtomobilom. Zvezina t vlada je pripomogla kakim 4000 Indijancem, da si naku-pijo avtomobile na odplačila. r Nekoliko plačajo takoj, drugo ; pa na mesec.	V \
f NAZNANILO.
3
J Dr. Glas Clev. Delavcev, št. g 9. SDZ opozarja brate, da je c društvo sklenilo na redni me-a sečni seji dne 20. avg. t. 1. da j se tkorporativno udeležimo bla-a .goslovljenja 'zastave nam brat-^ skega društva Clev. Slovenci, .. št. 14. SDZ. Zatorej se udele-.j žite vsi bratje, kateremu čas ^ dopušča korakanja, ki se vrši c 3. sept. Zbiramo se v društve-. nih prostorih ob 12. uri. Brat-. siki pozdrav	(104)
' , John Brodnik, tajnik.
'» Proda se poceni jaAco dobro ohranjen Ford avtomobil. Po-" izve se na 5516 Carry ave.
1	a - --it. ,'-...	j,	• - -------■ _
2	Inteligentna mlada Slovenka se išče za delo v pisarni. Vpra-
(1 šajte 6204 St. Clair ave. Dr. F. J. Fink.	(X103)
Soba za enega fanta, za spat, ii|4$da, 1018 E. 66P1.
1. Mlado dekle, vaj«™ 4elatJ|če 1 službo za hišna opravila. 1445 :, E. 52nd St.	(105)
r ~ NAZNANILO.
Članicam dr. Danica, št. 11.
•	SIDlZ naznanjarii, da sem zapu-» stila tajništvo dr. Danica radi " preselitve na W. 25th St. ker 1 mi radi oddaljenosti ne bo mo-
•	goče prisostovati sejam, ne pa radi 'kakega druzega vzroka.
» Vse rposle tajništva prevzame dosedajna podpredsednica Fr.
•	Hudoverniku ki je nova tajnica : dr. Danka, št. 11. SDZ. Kate-) re bi rade Ikako .pojasnilo od
prej, naj se oglasijo na naslovu 3474 W. 25th St. cor Mar-win ave. Toliko v pojasnilo ' vsem.	(104)
Ivana Jeršan.
Stanovanje za manjšo družino . se odda. 1323 E. 49th St.
(Naprodaj je dobra mesnica in gTocerija. Lepa prilika za Slp-1 venca. Vprašajte na 3437 ; Lakeside ave.	(104)
Soba s ali brez hrane se takoj odda. An*štrijaki so izključeni. 1223 E 61st St.	(104)
Družba Slov Nar. Dom.
Priporoča se delničarjem te
družbe, da podpirajo v prvi vrsti take trgovce, ki imajo opeke "Narodnega Doma" v zalogi, katere dajejo namesto "pink," "red" in "green" stamps. Rojaki, bodite zaved- ,
ni T , -- (I04) j
Trije fantje se sprejmejo na , hrano in stanovanje. 1257 E. 601 h St.	(104) '
HIŠA NAPRODAJ. 1
V slovenski naselbini, pri- ; pravna za 4 družine. Renta na mesec $44. Cena $4800. Roja- . ki, poslužite se tega prostora, \ hiša je ravno zraven Sokolsike- J ga vrta, v dobrem redu, pri- 1 pravna za vsakega Slovenca. Vprašajte pri John Zulich, 1376 Marquette Rd. in 55. St. (110)
' POZOR!
Vsem cenjenim rojakom, ki so naim dali za čistiti in likati obleke, naznanjamo, da radi ognja, ki je pretečeni teden nastal v poslopju, kjer se nahaja naša delavnica, nihče ne bo prizadet. Nobena obleka se ni zgubila niti" poškodovala, in vsakdo bo dobil svoje nazaj, kakor je prav. Nekoliko je zamujeno radi velikega dela in neprilik od ognja, toda v naj- -krajšem času naredimo vse. Priporočamo se še naprej vaši r naklonjenosti udani New York Dry Cleaning Co. £ Kunstelj brata, lastnika, t 6220 St. Clair avef v
NAZNANlta	1
A
Dr. Carniola, št. 493 L.O.T. z M. opominja članice, da se pol- s noš<evilno udeležijo blagoslov- v Ijenja zastave dr, Cleveland- I ski Slovenci, *št. 14. SDZ, ker r je bilo sklenjeno na seji 15. f avgusta, da se vdeležimo ko- f rakanja dne 3. sept. Zberemo r se v društvenih prostorih ob r 12. uh*. Pozdrav vsem sestram, f Julija Brezovar, tajnica. (103) c
Pekarski pomočnik dobi dobro L delo, druga roka. VpraSa naj talcoj na 3354 Payne ave. (103) 1
____I
'' Ob prilik! kake veeellee. botHftJe fn 8 pri veselem emirju, tpomntte ee na ti narodno e^vho "SLOVENSKI NA. 1 RODNI 0OM", Vaak nalmanill dar 1 dohmdal«!	™ ^	f
,*a :.-h ■ •'/ - . .. • ;* .. 1- '-if '''
Pet ali ieat dobrih in poštenih fantov se sprejme na sta-■ novanje. čiste nove postelje-e L. Pečjak, 1271 E. 54th (103)
i- __ v t
*	Išče se slovensko dekle, ki zna
angleško, za v zlatarsko trgo-" vino. Stalna služba. Hueter '» Jewelry Co. 5372 St. Clair ave.
-	---- (x86)
s	DELAVCI f
i
Stalno delo vsak dan v letu.
-	Dobra plača. The Union Salt ) Co. E. 65th St. & N. Y. Central
železnica. St. Clair ave kara
-	- (I03)
3 CENIK MALIH OGLASOV.
" I ACE 8E DELAVCE VSE VRSTE, do 2S beaed ali S vrat
-	1. krat po.......................40c.
l 3 krat po.......................86c.
8 krat po.......................30c.
veaka nadaljna vrata po Sc.
' DELO IŠČEJO V8E VRSTE, >	do 25 besed all 6 vrat
-	1 krat po.......................20c
:,	3 krat In Ve« po.................I7e.
veaka nedaljna vrsta po 3c. 80 BČ St O b b"A70~W~N A M RAN O 8E SPREJMEJO, do 26 besed ali 6 vrat.
>'rl krat po.......................269.
I 3 krat in več po.......... .......20c.
Vsska nadaljna vrata po 4c. V NAjgM 8tE ODDA, MUX, tffXffa VANJE, TRGOVINA, Itd. NAPRODAJ H HA, TRGOVINA, PARMA, KONJI
•	IN DRUGO. TftčE 8E OSEBE, ZGUB-. LJENO, IN DRUGO NEOZNAČENO.
do 25 besed aH 5 vrat.
i II krat po.......................BOc.
. 3 krat po.......................42c.
fl krat la ved po................35c.
" vMka nadaljna vrata po 7o. L IŠČEJO SE TRGOVSKI SOLASTNIKI ALI DRUGE DENARNE PRILIKE ' — PREKLICI IN DRUGE OSEBNO ! •TI.
do 2S beeed ali 5 vrat
1 krat po.......................«0c.
L 3 krat lo več po...............$140
veaka nadaljna vrata po 10c. ZAHVALE lN~MRTVAiKA !	NAZNANILA.
. Vsaka vrata po..................8c.
Za vefikrat se tata cena pomnoži.
-B ST VENA~NAZ NA NI OCT
1 1 krat po ..,.,,,.....„,.^«40 vrata ' Za veCkrat po..............3c vrata
4	do t besed ae rafitma ena. vnatiT"
....... ' "....... * ■■ "
POZOR, SLOVENCI!
Cenjenemu slovenskemu občinstvu uljudno naznajam spo- 1 daj podpisani, da sem odpH tr-, govino \z 'navadnimi kolesi in motornimi kolesi. V zalogi dobite vedno prve vrste kolesa, ^i so garantirana in po zmernih cenah. Uljud^ia in točrta postrežba Ob vsakem času. Prevzamem v popravila vsa kolesa- Popravilo je točno, zanesljivo in garantirano.
Naša posebnost je izdelava finih bakrenih kotlov kot ste < jih imeli v stari domovini, katere izdelujem v vašo največjo zadovoljftost, ker sem izučen v* tej stroki. Popravljam vsako vrstne kotle. Posebno se pripo^ ročam slovenskim hišnim gospodarjem iz' napeljavo novih strešnih žlebov ali pa za popravljanje istih po jako zmer-, nih cenah. Enkrat naročite pri nas in zadovoljni bodete z našim delom in bodete še prišli. Izdelujem tudi posebne kotle za kuhanje žgitaja, nakar posebno opozarjam. Priporočam se rojakom v obilno podporo -in naročila. ,
5	spoštovanjem	(108)
A. JANEŽIC, 0525 St. Clair ave.
NICKEL PLATE RQADT
" Debro xdrarjc dobite v
Green Springs, Ohio
(sdntviU*) Mineralna voda m mUtJ«. dovolj hotalo«
$i.»o¥gsy
Vti aabotal vlaki dobri aa vraitov prlkod-aji poadaljok.	/
B. A. Akers, agent, Cleveland, O
Wad. Aaa. M*.
VABILO
na zabavni izlet in veselico, katero priredi dr. Zarja Svobode, št. 93. SNPJ na T. Walter prostoru, Green Road, severovzhodno od Randall železniške postaje dne 3. sept. v korist društvene blagajne in zaključitev letošnje pikniške sezone. Vabimo <lt tem vso slovenska društva iz bližnjega Newburga in Clevelanda, da nas ob tej priliki po možnosti posetijo. Za ohladitev žeje in prigrizka bo preskrbljeno. Vzemite Broadway Corlett karo. na koncu Randall karb, poten, pa 15 minuit hoda proti vzhf du. K obilni udeležbi vabi udani	(101
Odbor.
, •' __
Trgovski pomočnik, vešč an gleščine dobi takoj dobro i" stalno (telo v prodajalni z ma nufakturnim blagom in čevlji Vjpraša se, pri Josty Gornik 672 E ,152nd St. Collin woe rf
1
' VELEVA1NA ' m Ig	KNJIGA.	I!
Izšla je velevažna ffi
!S I knjiga za ameriike Slo- || vence, pod naslovom | j
"Slovenija Vsdhi!" delo naiega slovenske-ga učenjaka in delav- || nega Jugoslovana dr. Niko Zupaniča Ta knji- || ga bi morala priti v vsako slovensko hišo v |P •Ameriki. Ta knjiga bi S| morala biti evangelij za Eg ameriške Slovence, kar || se tiče nase Jugoslovan. || ske politike! Nad sto || strani obsegajočo knji-go krasi pet izvrstnih Jjp slik velikega pomena. || To knjigo dobijo v ro- (fl ke slovenski ujetniki v [P Rusiji. 500J knjig je po- S s slanih v Rusijo Sloven- Eg cem. 5000 knjig je na. menjenih ameriikim Slovencem 1 Bratje, sezi- |jjj te po tej knjigi, ki ve-lja It jo centov. Zraven dobite vetlko mapo ju-goslovanske zemljef Na || roča se pri nas, ali pa naravnost od Dr, Niko Zupaniča, 1369 E. 40th St. Cleveland, Ohio.
Naprodaj je pekarna^ trži preko $40 na dan. Prilika za Slovenca, Hrvata ali Srba. Jako poceni. 3354 Payne ave. (103)
NAZNANILO.
Društvo sv. Ane, št. 4. SDZ j opominja članice, da se polno-številno udeležijo blagoslovlje-nja nove dr. zastave "Cleve-landski Slovenci", št. 14. SDtZ.j Sestre, zavedajte se, da kir se pri mesečni seji sklene, da se mora vse do pičice »polniti. Ako se v polnem številu odzovete lahko pričaikujete meseca novembra od strani društev velike soudeležbe na zabavnem večeru. Tor^j pridite v nedeljo, i 3. sept. ob ,12. uri v navadne društvene prostore. Pozdrav vsem sestram 1 (104) Fanny Terbežnik. tajnica. m< ' .-i friff;.rirrTi;i. .!'•■■■''
DELO!--
Plača $i.5oJ in več na dan.
Lake Erie Iron Co. 915 E 63. flverno od St. Clair (lto)
Soba se taii'da v najem za 1 ali
2 fanta, 1397 E. 51st St. (103)
---- •.,.•.•*—»—
Na stanovanje se sprejmete 2
dekleti, ki delate v tovarni. j 308 E. 55th St.	(103)
Takoj dobi dobro delo pek. $15 na teden. Oglasi naj sc ta-k°j 3354 Pavne ave. (103) mmmmmmmmmmmmmmmm
NICKEL PLATE ROAD
NIZKE CENE
PROTI ZAPADU ZA NASELJENČE
Od 24. aept. do S. oktobra.
V UM lin m Mela »h*MI IUU r 11,1 ti C«aa4*. MaJto, HaMan«. Duh. Aitwa. On«aa, Wuhlnataa in CdffmU NUi 'u atmifl« *m
NICKEL PLATE ROAD
K. A. AKERS. 733 E««IM Avanoa, CUvalaad. Ohio ,
mmmmammmmmmmmmmmmm
Ali yai otrok dobro spi?
Mirao apanje je navadno taame-nje, daje otrok sdrav in dobro hranjen. Če je bes miru in jota je najbii br ma neprimerna. Če ne morete dojiti otroka, p< aknaite
4cui73oHfat
EAGLE
J1RAND -CONDENSE®
' MILK
I * T«e •aieiNAi.
Čiata, aptitna braaa, kije naredila tiaoie otrok mo^bein tdrave.
I x režite ta knpOn danea in f a po-lljiteaa {C. A. 8-30)
Bord^n'a Coadeeaed Milk Co.
New York, N
' in dob te lastonj t aloTcnakem je-}• sika navodilo in 52 atrani knjigo ' ' Otrolko sdraTje", ki ram pore, kako akr)>eti sa otroka.
• ■ /i-vi^ffl /NM ............................................
Naslov..........................................
■ -1. i'^-..._■■-i' ■ -_l_ta.^ , -Vtiaf MTMl
Jos. Konrad & ^JBI H. Keržič Co.
S s priporočamo rojakom ▼ popravljanje in barvanje
....................... 'S ' "
vosov in avtomobilov. Splošna kovaika dala. Delo
-- , „•-:-
točno in jamČeno. Itrekamo hadi najsrčnejšo zahvalo naiim obrekovajcem.
FARE $322 MAlLY BETWEEN
ftainar aa ia; taland vitii at tba void,
SI tkal for 1M0 piimpi.	N
Sb	l. between
i CLEVELAND-Daily, May 1st to Nov. I5th-BUFFALO g
8 xxssr. •. • .ma•' r 5
H Ccanactlona kt BuffltW far Nlaaara an ! all Caatarn and Cana^ka point«. Rai'-rcad Uck- JP THE cS^IaNP aTuFFALQ TRANSIT CO^ ClavalaaJ. Ohio
Prsvi starokrajski brinjevec
Cena 6 steklenic . . . $6.50 Cena 12 steklenic . . . $13.00
čista sHvovka kuhana iz pravih
čeipelj. Cena 6 steklenic . $6.50 , Cena 12 steklenic . . .$13,00
i Imamo najfinejši tropinjevec in
drožnik. 1 g al. $2.25, $2.50, $2.7 5
I Piistna rudeča ohioska vina
Gaiona . . 50, 55, 60 in 65c
tvba in Delavare viiM 00 in 85c gal.
afNModa ob 5 do 10 jlltlja $ 1.00, za 25 gal. poeod^ $2r00^ Pri večjih iiaroCilih j« sod brezplačen. Te cona so samo za na debelo. Naročilu saj se priloži denar in natančni naslov.
The Ohio Brandy Distilling Co.
j r™ 4mA. dnrfb« m pr.*j» fi»ib pii^. I
6102-04 St Cbir kn. ■ - Ondud. 0. J

"Ali, Richards," je klicala dama za hišno, , "saj sem jaz tu — jaz, gotfpa Molyneux!"
Hišna Richards je le predobro vfcdela, kdo je prišel in besede, ki jih je slišala, so samo povečale njeno grozo. Kričeč na ves glas je drvela naprej in prihitela do salona. Iz tega je *daj stopila Evgenija in obenem sta se v ozadju veže prikazali še dve drugi služkinji. / "Za boga, kaj se je vendar rgodilo... r je začela Evgjyii-fc, a v naslednjem trenutku ji je zastal glas; tudi ona je zagledala — duha. -
— o — o", je kričala obupana hišna Richards, "duh gospe Molyneux se je prikazal. Ves krvav je, ves krvav! Pomagajte, pomagajte! Sama kri!"
Kričanje iz treh grl je bil odgovor na te klice. Obe služkinji sta izginili hitreje, kaikor sta se bili prikazali in slišalo seje samo zaloputanje vrat; hišna Richards je pa Evgenijo
totegnila za seboj v salon; ta
i imela še toliko prisotnosti fluha, da je bližajočemu se "duhu" vrjta pred nosom zaprla m zaklenila. Hišna pa je dirjata naprej in se je vstavljala |ele pred slušalom svoje go-tpodinje. » • j "Veš — kaj?" Je vpraševala gospodična Macpherson. ♦ "Govorite vendar jasno, Rh (ihards, in ne sopite tako!... Ves^krvav? Kdo? Stol v je'dil-i ici ? Katera gospa ?. Moly-t «eux?"
"Njen duh, njen duh," je iričala hi?na Richards. "Spo-cjaj v vezj^je! V veži! Natančno sem ga videla! Kakor vidim adaj vas, milostiva! Votle oči iina, od prstov mu curlja kri in po žveplii diii."
Če bi bila gospodična M'ac-pherson čitala v zvezkifiizlTa-jajoči roman "Zakleti baron", bi bila takoj* zapazila podobnost med duhom njene netja-kinje in med duhom romana. Tako pa je morala vrjeti, kar ji je pripovedovala njena hišna.
Nesrečna prikazen je med tem poskušala s posvetnim pa-, metnirn vedenjem vzbuditi dvome, da bi bila duh. #■*
Neka} ^trenutkov je prisluškovala pri vratih salona in je potem s krepkim razločnim glasom zaklicala.
"A saj jaz sploh nisem mrtva."
Zopet je pHslužkovala, a ču-la je samo tarnanje. Tedaj pa se je žal dala zapeljati v dejanje, ki je navadno ne samo ljudem nego tudi,duhovom, potrkala je namreč trikrat na vrata in zaklicala:
"Teta Margareta, proim te, bodi vendar pametna in..
Na njeno trkanje pa se je tarnanje in vzdihovaje v sobi premenilo v obupno cvilenje in vpitje.
Dve, tri minufe Te prikazen potrpela, potem je pa nevoljno * zaklicala:
"Evgenija! Richards! Ne bodita otročji! Jaz sem tak/ malo duh, kakor vidve..."
Vrata so bila debela in ker ženske v pobi niso nehale ječa-ti in vpiti, je naravno, da se je zgodilo nesporazumljenje.
"Sama pravi, da je duh," je vpila vsa zmedena hišna Ri-chrds. "Slišala sem to! O! O Sama kril"
Vsa obupana je prikazen šla nekaj korakov od vrat. V začetku se je zdglo, da hoče še malo počakati — a leo je tako* stala v veži, ko je veter pihal pri odprtih vratih, da je plino-va luč trepetala in so ječala stara drevesa, dočim se je iz sobe slišalo vzdihovanje in cvilenje, tedaj jo je zapustila potrpežljivost, če je dovoljeno rabili ta izraz o duhoVih. .
Nekaj se je še obotavljala, ■potem je hitela iz hiše kličoč: "Te bedaste babnice..."
Hitrih korakov je šla po velikem drevoredu. Hišna vrata' je bila za sebojv zaprla. Slišalo se je samo šumenje vetra, ki je
i pripogibal drevesa. Komaj je t pa bila prišla do vrtnih vrat je slišala za seboj korakanje. U-
■	stavila se je in poslušala.
"Ali jih je vendar pamet sre-> čala," si je mislila in je čakala.
\t sence sta se prikazala cfva i moška. Prihajala sta proti njej : in ona ni vedela, ali se naj jih
•	razveseli ali ustraši. Tedaj je
•	pa večji izmed njiju rekel s slovesnim glasom "Eva Wil-
' son!"
XIX.
Z začudenjem je dama ogle-
■	ilovala svoja zasledovalca.
"Kdo ste?" je vprašala mir-
■	no.
"Zasebni detektiv," je odgovoril mladi mož. 1 "In kaj hočete od mene?"
"Aretiram vas v imenu...v imenu...
"Kralja", je zašušljal drugi.
"Kralja," je nadaljeval Francis, "kot sokrivko na umoru gospe Molyneux."
"Oslarija," se je glasil odgo-1 vor, ki je oba moška zelo pre-' senetil.
'Na obtoženi klopi ne boste ' tega -več smatrali za oslarijo, moja draga," se je oglasil Ru-' pert.
■	, "Vidva mislita res, da se ' imenujem Eva Wilson?" je
vprašala dama.
"Midva tega ne misliva," je odgovoril Francis, ''ker to ve-' va zanesljivo." * y
"In na kaj se opira ta smešna trditev ?'
Francis je vzel iz žepa izrezek iz -časnika jfi je damo potegnil bližje cestni svetilki.
"Ali boste zdaj še tajili?" je vprašal in ji pod nos pomolil sliko.	»
"Ah!" To je bilo vse, kar je odgovorila; brez dvoma je pre-udarjala, kaj stori. -^In če bi jaz bila Eva Wilaon," je rekla čez nekaj trenutkov, "kaj bi potom bilo?"
"Kje je vaš ljubimec?" je vprašal Francis.
"Mk>j — kaj?" je vzkliknila ona.
"Vaš ljubimec! Molyneutf!"
Pogledala ga je z največjim začudenjem.
"Odgovorite na moje vprašanje/' je nadaljeval Francis, "sicer boste kmalu v še nepri-jetnejšem položaju, kakor ste že zdaj."
"Kaj bi vi storili, če bi vam jaz mogla povedati, kje se zdaj gospod Molyneux nahaja?"
"Storil bi vse potrebne korake," je odgovoril Francis odkritosrčno, "da bi bilo čim pr^j konec njegovemu sramotnemn in zločinskemu življenju."
Dama se je prestrašila.
"In vi res pričakujete, da vam izdam njegovo pribežališče?"
"Reva!" je rekel Francis dobrohotno. "Saj rad vrjamem, da ste nedolžna žrtev zlobnega človeka. Ta zverina! Uničil je vaše življenje, kakor je s silo končal življenje svoje uboge žene. Sicer je pa samo vprašanje časa, kdaj ga dobi policija v roke in vam je pač lahko vse eno, če ga jaz usmrtim ali pa krvnik. Razloček je samo ta, da bo policija tudi vas prijela in na zatožno klop posadila, jaz pa vas bom pustil svobodno oditi. Torej — povejte nama, kje jc Molyneux?'
"Ja* vama ne bom absolutno ničesar povedala" se je glasil odgovor.
"Dobro," je dejal Francis.
Sušljaje se je nekaj trenutkov posvetoval s svojim prijateljem.
"Ne 'preostaja nič drugega, kakor da vas vzamem seboj," je rekel dami.
"Kam?" je vprašala.
"Kartfor bom hotel. Sker pa | boste samo na svoji svobodi prikrajšani in se vam nič drugega ne zgodi."
"In če ne pojdemf' j
"V tem slučaju vas takoj izročim policiji."
Pogledala je moža in se pe-' tem ozrla po ulici kakor bi I iskala pomoči. Prav tedaj se je v razdalji prikazala svetilka
1 f
pomoč, a v tistem hipu ji je bil tudi njen položaj jasen. Če pokliče stražnika, je vse izgubljeno. Kar jo je čakalo, to pač! ni bilo prijetno, a bila je nena-1 vadno energična in se je uda-la v svojo usodo.
"Ne preostaja mi pač nič drugega, kaikor da vas spremim," je rekla naenkrat.
Prijatelja sta se zopet neko^ liko posvetovala med seboj.
"Jaz bom že vse iz nje spravil," je rekel Francis.
"Izvrstno," je dejal Rupert. XX.
Ljubi Buffington!
Ne dvomim niti najmanj, da se trudite na vso moč priti hudodelstvu * v ulici Hiacint na sled, vendar vas moram opozoriti, da je minilo skoro teden dni, kar je izginila gospa Molyneux, a kar ste tako zanesljivo napovedali, se še vedno ni uresničilo. Čitateljev ne morem več .tolažiti.. ..(Zanimanje za stvar pojema in ravno sedaj nimajo nobenega drugega hudodelstva, kateremu bi se mogli posvetiti. Kaj še vedno niste ničesar našli? Truplo vendar ni moglo izginiti! Posvetite sy6jo pozornost kleti za premog. Upajoč, da nam sporočite kmalu dejstva in ne same teorije, se vam priporoča udani C. I. Chadbury.
Z ogorčenjem je vrgel Buffington to pismo na mizo.
"Tako delajo z mano!" se je hudoval. "To je zahvala, da sem dal že vsak kotiček v kleteh prekopati. Klet za premog! Kakor da nisem tam začel. Ta •človek mojih člankov niti ne bere."
Feliks Chapel ga je gledal sočutno, ko je divjal z dolgimi koraki po knjižnici gor in dol. Živela sta te dni skupno v hiši in po Chapelovem mnenju, je bilo Chadburyjevo očitanje krivično ; mladi mož je storil prej preveč kakor premalo. Zaradi kopanja je imel Chapel prav žalostne ure; na tihem se je* vpraševal, koliko honorarja mu utegne še ^stati, ko bo hišo spravil zopet tako v red, da bo mogoče v njej prebivali.
A kakor je bil Buffington ogorčen, vendar je priznal, da ima glavni urednik nekoliko prav in da je v njegovem pismu
delstvom, a še vedqo ni nafiel : niti sledu umorjene gospe^ ne
sledu njenega morilca. ;j "Blamiram sel" jf bridko Izaječal. "Buffington, bodo rekli, je slepar!"
Upalil si je pipo, se vrgel na stoj in upirajoč glavo ob dlan obupno iskal« kako bi si pomagal. Tako je minila cela ura. Feliksu Chapelu je postalo to j neprijetno; imel je dobro srce in mladi mož se mu je smilil. | "Ali bi ne kazalo, da bi šli
zaklTcal"fn° p 1 anil p^lnci^ "To je tisti člen, ki manjki v verigi. Chapel — našel sem ga, našel tem ga P' '<Kaj ste našli T "Truplo!"
"Truplo?" je z grozo ponavljal Chapel. "Kje?"
"Vem,.kje da je! -Vi ste mi dali migljaji Poslušajte me, Chapel."
Pomaknil je svoj stol tik Chapela in potem nadaljeval: "V torek ob tričetrt na osem
c* b'lo*t° ^jj pojitirih popo^l^
torej biti umorjena samo med tem časom in tudi pokopana. Njen mož je irtiel torej samo štiri ure časa, da je izvtšil svoj grozni namen." 1 *	,
"Ali ni mogoče, da jo je še-' le naslednjo noč pokopal?" je menil Chapel.
(Dalje prihodnjič.) o-
model strojepis
16.--. fiv '' A
OLIVER/
Jfcoaodanrf VUUi WHter aHdfl^r	^^SjTTKFBŽj^ffi-T. >y i'?*rn
KUPITE GA SEDAJ! ^BBi
Da triumf strojeprsa je tu*
Pravkar je izšel — prišel je leti prej, predno so eksperti to pričakovali. Izdelovalci se trudili leta in leta, da naredijo ta strojepis. In Oliver je zopet zmagal kot j^ zmagal tedaj, ko je prišel prvi Oliver strojepis na *rg. Nobenega . strojepisa ni na sivetu /kot Oliver št. 9. Pritisk gum/bov na stroj je tako lahalk, da mačka s tačicami lahko pregiba gumbe.
POZOR I	SVARILO.
Vse novo«ti, ki Jih dobite pri Oliver stro-	Ta bnllljamtal noid Oliver rtrojepl* m
Jeplsu so kontrolirane od 011 ver ja. Celo nail	prodaja po starih cenah. Ne velja nič vefi kot
prej&nl modeli, kakor ao bili slavni v istih Ga-	drugi modeli, ki so danee le vta^lnakl sih, niso Imeli dvojnega priUaka za »premam- On dočim ao nove iznajdbe pri tem •trote-
bo črk.	piau dragocene, pa amo olaJAall konstrukcijo, .
Va& kontrola 84 črk in znakov je v malem	kljub temo, da amo a tem aajnl svite!1 nU
prstu desne in leve roko. In vse te črke in	stroške.	f
make pldeto 1 24 gumbi, najmanj kar jih je	Sklenite takoj, te dobite ta atrojepla, pred
sploh na kakem strojepisu.	no potroMte kak dolar za drug atroj. če Ima- 't A
Pisat vseh strojev lahko nemudoma ptte- 1 te kak drug atrojepla, bodete gotovo radovedni,
jo tudi na Olfter in sicer hitro In lahko.	kako ae dela • tem vtrojepteoca.	' >
17 CENTOV NA DAN.
Pomnite, da popolnoma novi št. 9. Oliver strojepis je največje vrednosti v strojetpisu. Ima vse naše posebne z najdbe, vidno pisavo, avtomatičen predelovalec, dvojno spremembo za črke, trak, ki ki piše lahko v dveh barvah «n vse druge iznajdbe.
* Kljub temu smo se odločili, da prodamo ta stroj vsakomur za 17 centov na dan. Vsak, ki ljubi stroj, popolnoma lahko dot* ta strojepis, najboljšega sestava na svetu. Dvojna vrsta pismenk, kakor ■želite,
DANES PIŠITE ZA PODROBNA POJASNILA
in bodite eden izmed prvih, ki se seznanijo s tem krasnim strojem. {Prepričajte se, zakaj skoro vsakdo najraje hna Oliver. Pošljite nam dopisnico. Ni^ se vam ni treba zavezati. Nam je v največje vesdje, da vam razložimo, kako se Oliver rabi.
THE OLIVER TYPEWRITER CO. 946 Prospect Ave., Cleveland, Ohio
Vi |ahfco dobite Oliver v najem za 3 mesece za $4 00.
SODNLJSKO ODOBRENO
^pr	;
f^^BBMBBKBM	ameriški H	ittl—
Navodilo, kako se po- DRŽAVLJAN Vsa vprašanja in od-stane ameriški držav-	govori za one, ki
|jan. Ustavi, progla- I	hočejo postati držav-
11*	rUDlAVt	1* • m I
sitev svobode in po-	ljam. To knjuico je
stave ameriške {repu-	odobrila sodnija Zjed
blike.	držav. .
Cena 25c
TISKALA IN ZALOŽILA	/
*	"CLEVELANDSKA AMERIKA"
v	' 6119 ST.CLAIR AVENUE,
CLEVELAND. OHIO
BiitaMnnnMii'i
S	&
Dobi je edino pri	v
Clevelandska Amerika
NEODVISEN UST ZA SLOVENSKE DELAVCE T AMERIKI. SL UNUSKA TISKARNA.
. v," -w«7	• •
6119 ST. CLAIR AVE.	CLEVELAND, OHIO
.	•x.	,J, "'
' . ', -A	r,.' • iV,	-	1	• n V
' ' ' . ki*r dobita Am pi-
rjT it. • "iiiijiii
lmb» n»«t«kl»Jia>
JOSIP KAUN,
•101 ST. CLAIR: AVE.
UTUiPOTO, do «• nl nj«»*r r*caipt ul» £m ohoIm in od najflolajitb idraT«. U rmm M ■«» otintTllk
Vail »drtvnUki r«c*pti morojoprklT aotokkom, kjr	id.U«l nttuia*
p* K«Ui Bdravafluu Imam« tudi p^bw aafo.
m»nij«rOi pr*dm«toT, toalateib »otrok-UU. dtfar. ciiar i« oladkorja.
Gnenthers Sloven. Lekarna,
Addioon Rd. ™BaI St. Clair Arm.
A. M. KOLAR,
Slovenska gostilna.	I
3222 LAKESIDE AVL	I
Be priporoča atotmeem v	I
obiloB oUok. Točna poitn«	I
ibn, Vodao aTei« pijače.	I
FINO VINO J
j i I vedno dobite pri Josip fl < I Koielu. Belo niagara in 1 ; ; concord vino. Posebno ? I ; ; ženskam je moje vino zna- $ ; ; no. Po stari navadi Josip ( Kozely, 4734 Hamiltonave |
i ^»^^»wooooooopopw
i Slovenka v Collinwoodu, ki zna
I dobro angleško dobi delo pri Fr. Wachic, 746 E. 152nd St. Dry Goods Store, CollinwQpd.
--- (104)
f National Drug Store! ^H f Slovenska lekarna.
)	vogal St. Clair ave. in 61. cest«.
i	S posebno skrbnostjo izdehije-
[	mo zdravniške predpis«. V za-
F	logi imamo vse, kar je treba
k	v najboljši lekarni.	(45)
„1, , ..	-i .
IZURJENI ZOBOZDRAVNIK, i
Dr. A. i 1
Kalbfleisch,
6426 ft. Cfag Are. !
1 >1 . " " ......
♦	1 • »	*
Govori se slovensko in Hrvat- j sko. Točna postrčtba. Caio- ] pisi na razpolago. Ženske ! strežnice, ^vlini zobozdravniš* ] Id urad v mestu, kjer se govori j »slovensko in hrvatsko.
Uradne urei
! Od 9*30 do II18O dop. ; Od 1:30 do 6.-00 pop. Od 6:00 do 8KK) irečer
; Telefon urada:	L
East 408 J.
Telefon staaorai^a: s
Eddy 1880 M.