MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Urednikivo In upravat Maribor, Oespeeknnl.lt / Telefon uradnlltvn 3440, npreve 2465 Uhaja rum nodoijo In prašnikov vsak dan ab 16. uri / Velja maaettno prajeman « . -,ovl ek po poktl 10 Din, dostavljen im dom 1» Din / Oglas! po esnlkn / Ogleae tudi oglasni oddelek »jutra- v Ljubljeni $ Poklal Čekovni rmitm It 11.4CP JUTRA Klic našega zavednega Pomurja BESEDA K NEDELJSKI NACIONALNI MANIFESTACIJI V VERŽEJU. Naša Prlekija je slavila v nedeljo Pomembno slavje, ki dasi lokalizirano na starodavni trg V e r ž e j na Murskem po- hu, ni bilo zgolj lokalnega, temveč splošnega narodnega pomena, saj so se Proslavi 400 in 250 letnice trške garde pri družili poleg Prlekov tudi Prekmurci, Medmurci in Varaždinci ter skupno ma-Pitestirali za svobodo našega severno-vzhodnega slovenskega ozemlja ter proti Pjadžarskim revizionističnim težnjam. Mali, a zgodovinsko pomembni, slavni in Ponosni trg Veržej ob naši zeleni Muri je luko znova uveljavil svojo zavest in postal prvi v vrsti borcev proti novim *rnim naklepom naših tisočletnih sovraž-nikov. in prav on, kakor noben drug kraj našega obmejnega ozemlja, je imel lX>polno pravico spregovoriti tako glasno >n jasno, saj so bili njegovi tržani tisti, ki so se že pred 1000 leti borili proti takrat še barbarskim Madžarom, ki so kakor neurje prihrumeli iz ogromne Azije fer razbili skupnost med severnimi in lužnimi Slovani in pomandrali slovensko Politično samostojnost v Panoniji. gorili pa so se Veržejci in sploh Muro-Poljci proti Madžarom tudi še dolga stoletja pozneje, zlasti proti Krucom, kar kor so se tudi proti Turkom in jih pred -50 leti za vselej pregnali z naših Prlekih tal. Morda se moramo prav Veržejem in Muropoljcem zahvaliti, da Madžari nikoli niso razširili svoje trajne obla-u preko reke Mure v našo Prlekijo, ki zato ostala vedno tako trdno slovenja, da se je ob njeni zavesti razbil tudi ”aval nemštva in je tvorila naposled j močno oporo bratom na oni strani re-, e> tam v Slovenski Krajini! Prav tako muaško so se z besedo in orožjem izka-?ak tudi v usodnem letu 1918—1919, ko le bilo treba osvojiti in osvoboditi zadnji °statiek zemlje nekdaj tako mogočnih Panonskih Slovencev, naše lepo zeleno y e k rn u r j e. Veržejci, Muropoljci in jUnoh Prleki so zato lahko zares s popol-"0 Pravico prvi povedali svojo voljo: jemlje naših pradedov, ki smo jo sto-^tja branili in s krvjo osvobodili ne da-~ več iz rok, pa naj store revizionisti r*0 vec iz rok, pa naj store revizionist arkoli hočejo! Branili jo bomo do zad-°le kaplje krvi, in samo preko naših mrtvih trupel se lahko razširi madžarski k'obus!« Besedam sivolasega zgodovinarja in °Jaka prelata dr. Fr. Kovačiča, arhiva Profesorja Fr. Baš a, varaldin-' kega župana dr. Novakoviča, prek- ^rskega narodnega poslanca H a j d i-j1Jaka, dobrovoljca Pavla Horvata n drugih govornikov, ki so vsi nastopili proti tujemu revizionizmu, so enako navdušeno pritrjevali Prleki kakor ^ Rfek' muirci, Medmurci in Varaždinci. Še bolj navdušeno so pa sprejeli smele Horvatove besede, ko je dejal, da se ne branimo revizije, toda pravične, ki nam bo vrnila tiste pokrajine, ki so tisočletje obljudene s sinovi našega naroda, pa so nam bile po veliki svetovni vojni nasilno odvzete in priključene tujim državam, državam naših tlačiteljev in zatiralcev. Ne branimo se revizije, toda zahtevamo, da nam da slovensko P o r a b j e, da se uresničijo preroške besede pesnikove: »Znate pot do Šent Gotharda, kjer vrtela nosi Raba? Tam slovenska bo zastava slavno, dično plapolala!«, da se nam da zibelka slovenstva Koroška in solnčna naša Primorska z Beneško Slovenijo! Prleki in Prekmurci so se oglasili prvi, spregovorili so v nedeljo ob priliki tako ponosnega praznika dvestopetdesetletni-ce velike zmage veržejske trške garde nad Turki. Spregovorili so, a njihove besede ne smejo izzveneti v vetru in utihniti! Njihov odmev se mora razlegniti preko vse Slovenije in vse J u g o s 1 a-vije, da, še več, preko vseh naših meja v srednjo in zahodno Evropo, da sliši naš klic in našo neomajno voljo. Svoje svobode, ki smo čakali nanjo tisoč let in smo si jo naposled priborili sami z lastno krvjo, te svobode ne damo nikomur, pa naj pride s severa, zahoda ali juga! Doslej smo na temne skomine naših nasprot nikov vse preveč in predolgo molčali; puščali smo, da je govoril samo naš tisk. Prlekija je pa prva spoznala, da to ni zadosti, da mora spregovoriti tudi ljudstvo samo. In prav v tem je tisti veliki pomen nedeljske manifestacije v staroslavnem muropoljskem trgu Veržeju! Klic Veržeja je pa tudi poziv vsem nam, da se zavemo nevarnosti in se zato strnemo vsi v nepremagljivo enoto, ki bo enih misli in ene same neuklonljive narodne in državne volje. Samo če bomo povedali svetu, da nismo nekakšna »quantitč negligeable«, s katero bi se lahko trgovalo kakor s krošnjarskim blagom in da ni srno slabotni prepirljivci, marveč složni bratje in državljani svoje velike in junaške kraljevine Jugoslavije, samo takrat se nam zares ne bo treba bati prav niče sar, najmanj pa kakršnekoli revizije i našo škodo. Zato smo hvaležni Veržeju in Pomurju, da je spregovorilo in nam pokazal pot, po kateri nam je treba hoditi. Ljudstvo naj govori! Ce nebi verjeli tisku in diplomatom, ljudstvu bodo verjeli! VELESILE SO DOVOLILE AVSTRIJI POVEČANJE VOJSKE. KOMENTARJI TISKA. NEVAREN PRECEDENS. AVST RIJSKI VOJNI MINISTER NAPOVEDU* JE ŽE UVEDBO REDNE VOJAŠKE OBVEZNOSTI. LONDON, 30. avgusta. Angleška, francoska in italijanska vlada so dovolile Avstriji za dobo 1 leta ustanovitev pomožnih čet 8.000 mož, na kar so pravkar pristale tudi države male antante. Po senžer menski pogodbi sme imeti Avstrija stalen kader 30.000 vojakov, vendar doslej tega števila še nikdar ni dosegla. V smislu določb mirovnih pogodb ne bo smela trajati službena doba novih pomožnih čet nad 6 mesecev. Pogoj tega dovoljenja velesil pa je, da smatra avstrijska vlada ta kontingent kot nekako prehodno ustanovo. Zadevna revizija senžermenske pogodbe je bila storjena v popolnem soglasju vseh prizadetih držav. LONDON, 30. avgusta. Vesti, da se je avstrijski vladi posrečilo v pogajanjih z velesilami dobiti dovoljenje za zvišanje števila avstrijske vojske na sistemu milice, so izzvale v tukajšnjem tisku različne komentarje o tem, da je to začetek revizije mirovnih pogodb in nevaren precedens za zahteve Nem čije, ki prav tako zahteva povečanje svoje vojske in uvedbo obvezne vojaške dolžnosti. »Daily Telegraph« pa poroča, da so vse te vesti pretirane in da ne gre za revizijo mirovnih pogodb, kar se tiče klavzul o vojskah premaganih držav. Avstrija ima po mirovnih pogodbah pravico na mnogo večjo voj- Hitlerjevcf odvedli aienfatorja Hoferja ^IJE V POMOŽNE POLICISTE PREOBLEČENI HITLERJEVCI SO GA ODVEDLI IZ INOMOŠKE JEČE IN POBEGNILI Z NJIM tedaj pa so začeli narodni socialisti iz prvega avtomobila divje streljati na zasledovalce, nakar so skočili z avtomobila in izginili v sosednjem gozdu. Zasledovalci so našli v avtomobilu krvave sledove. Deželna vlada je dala takoj vso mejo napram Italiji hermetično zapreti, da bi tako ujela begune. Ves avtomobilski in pešpromet z Italijo je bil ustavljen. Istočasno je odredilo policijsko ravnateljstvo v Inomostu strogo racijo za politično sumljivimi osebami In je takoj zaprla nad 50 narodnih socialistov. Dogodek v sodnih zaporih, ki se je od- f DUNAJ, 30. avgusta. Kakor se poroča - .|noinosta. so se pojavile sjpoči tri v "'forme pomožne policije oblečene $nm v zaporu inomoškega okrožnega rov in z»htevale od upravitelja zapodi- i hm dovoli razgovor z voditeljem Hm h narodnih socialistov Francem ječa r^em’ hi ie bil aretiran v zvezi s svo-je snitn atentatom na dr. Steidleja. Ko v jhriPeljal ječar uniformirane neznance Dou »erievo ce,,c0> so t] Planili nanj, ga Med! na **a *n Ra z udarci onesvestili. > ‘Cm na co tiamntoilll HO- be& pa so s Hoferjem nemoteno po- thnkii v nekem že pripravljenem avto- —„--------------- , —.... _ . - rSlu v smeri proti Italiji. Oblasti so od- igral z bliskovito naglico, je izzval med v ile takojšnje zasledovanje begunov. I prebivalstvom veliko senzacijo tesu so avtomobil skoraj dosegli. 1 sko, kakor pa jo v resnici ima m je zato prav na podlagi te pogodbe zaprosila avstrijska vlada pri velesilah za povečanje svoje majhne vojske, toda na sistemu milice, ker bi današnjega sistema vojaških najemnikov za zvišano število vojske državna blagajna nikakor ne mogla prenesti. Avstrijska vlada je to povečanje svoje vojske motivirala z nevarnostjo neredov v državi, velesile pa so razumele, za kakšne nevarnosti in možnosti neredov prav za prav gre. DUNAJ, 30. avgusta. Uradno sporočilo, ki ga je dal vojni minister Vau-goin o skorajšnji uvedbi splošne vojaške dolžnosti v Avstriji, je izzval v vsej avstrijski javnosti največje zanimanje. Uradno poročilo pravi, da bo nova ureditev avstrijske vojaške sile omogočila izobrazbo mladine v disciplini in patriotičnem duhu, obenem pa bo povečana avstrijska vojska nedvomno tudi odgovarjala dejanskim potrebam države. Nadalje naglasa, da je dovoljenje, ki je bilo dano Avstriji za povečanje njene vojske, velik moralni uspeh, ker ie bila s tem ukinjena ena izmed najtežjih določb mirovnih pogodb, ki ie doslej onemogočala Avstriji izpopolnitev in pravilno ureditev vojaške sile. Stabilizacije dolarja ne bo še kmalu URADNE IZJAVE ROOSEVELTA. A MERIKA SE ŠE NAJMANJ ENO LETO NE BO UKVARJALA Z VPRAŠANJEM STABILIZACIJE. WASHINGTON, 30. avgusta. Predsednik Združenih držav^ Roosevelt je podal po svojem predvčerajšnjem sestanku z guvernerjem Angleške banke Montaguem Normanom Ln guvernerjem ameriške »Federal reserve bank« Harrisonom-preko svojega osebnega tajnika naslednje sporočilo: »Na včerajšnjem sestanku ni bila izgovorjena niti beseda o kakem valutnem vprašanju.« Baje ga je obiskal Montague Norman izključno le iz gole kurtoazije. WASHINGTON, 30. avgusta. Z ozirom na razne vesti o stabilizaciji dolarja je bila objavljena predsinočnjim iz Bele hiše programatična izjava o valutni politiki Amerike- Ta izjava na-glaša, da stabilizacije dolarja ni pričakovati najmanj še v bodočih 12 mesecih. Istočasno se vlada trudi zadržati nestabilnost dolarja v nekih tesnih mejah, da ne bi bila ogrožena obnovitev ameriške zunanje trgovine. V omenjenem meddobju bo vlada natančno proučila celokupen valutni problem z namenom, da se ustvari neka valutna enota, katere kupna moč bo manj izpostavljena spremembam, kakor ra je bil dosedanji zlati dolar. Habsburžani iožffo Avstrijo PARIZ, 30. avgusta. Listi poročajo, da je prispel na Dunaj bivši nadvojoda Maks Habsburški, da započne v imenu 50 članov bivše avstrijske vladarske hiše civilni proces proti Avstriji za vrnitev vsega njihovega zaplenjenega imetja v vrednosti ene milijarde francoskih frankov. Tožite!} opira svojo zahtevo na trditev, da zaplenitev ni bila v duhu senžermenske mirovne pogodbe. laponska miroljubnost PARIZ, 30- avgusta. Kakor se poroča iz Tokija, izjavljajo japonski vladni krogi, da so vesti o vojni nevarnosti na Tihem oceanu, ki jih je razširil evropski tisk, popolnoma brez podlage. Japonska nima nobenega namena napasti kako vodilno pomorsko velesilo, če le niso prizadeti interesi japonskega prestiža in japonskega naroda. Če ostale pomorske velesile izvajajo svoj pomorski gradbeni program, ne sme nihče Japonski zameriti, če tudi ona izpopolnjuje svoje vojno brodovje. ITALIJA IN ALBANIJA. RIM, 30. avgusta. Italijanski poslanik v Tirani jc prispel v Rim, kjer je imel takoj daljšo konferenco z Mussolinijem o temeljnih smernicah novega tiranskega pakta. Obojestransko napeti položaj med Italijo in Albanijo naj bi se izboljšal in olajšal s pogodbo, ki naj bi bila ugodna za obe strani. DR. THALER ZAPUŠČA EVROPO. DUNAJ, 30. avgusta. Bivši avstrijski kmetijski minister dr. Thaler bo odpotoval 8. septembra iz Inomosta s 70 tirolskimi kmeti in njihovimi ženami v Južno Ameriko, kjer bo pričel praktično izvajati svoj stari načrt, po katerem namerava del avstrijskih kme tov preselili v Južno Ameriko, po možnosti v Paragvaj, Dnevne vesti Z nožem v srce Uboj v Žicah pri Sv. Lenartu v Slov. goricah. Krvava kronika je zopet obogatela za nov žalosten primer. Preteklo nedeljo zvečer je v Žicah pri Sv. Lenartu v Slov. goricah zabodel med prepirom 21Ietni posestnikov sin Janez Perko 20letnega posestniškega sina Konrada Kegla iz Žic, ki je na mestu izdihnil. O uboju smo izvedeli te-le podrobnosti: Preteklo nedeljo zvečer okrog 20. ure je prišel na orožniško postajo k Sv. Lenartu v Slov. goricah posestniški sin Maks Kegl iz Žic in povedal, da leži njegov brat Konrad mrtev na cesti. Opisal je tragično bratovo smrt in izpovedal, da sta se z bratom vračala iz Lenarta na kolesih proti domu- Ko pa sta dospela do Perkove hiše, ki stoji na samoti ob cesti, je planil iz hiše Perkov Janez in pričel streljati s samokresom na njiju. Ker ni zadel nobenega, je pričel klicati na korajžo, nakar mu je odgovoril Konrad, ki je skočil preko ograje in se spopri- Uprava »Mariborskega tedna« se tem potom zahvaljuje vsem darovalcem daril izredno uspele efektne loterije, vsem razstavljanem vinske pokušnje, kakor tudi ostalim razstavljalcem in vsem, ki so na katerikoli način pripomogli do tako odličnega uspeha Mariborskega tedna. Opozorilo staršem dijakov, ki ne stanujejo v Mariboru, Z železnico ali avtobusom smejo prihajati v srednjo šolo le oni prvošolci (novinci), katerih bivališče ni in 20 km oddaljeno od Maribora. Radi rednega dohoda in odhoda vlaka ne smejo zamuditi šolskega časa. Prvošolec (novinec), ki se vozi s kolesom ali vozom, ne^ sme stanovati nad 6 km od Maribora. Učenci 2.—8. razreda in repetenti 1. razreda se smejo vsak dan voziti v šolo le, če ne traja njihova vožnja z železnico ali avtobusom nad 1 uro. Ako pa ima tak učenec-potnik na koncu 1. semestra 2 ali več slabih ocen iz naučnih predmetov, izgubi te ugodnosti. Vsak učenec-potnik naj si preskrbi pri svojem okrajnem načelstvu potrdilo, koliko km znaša oddaljenost bivališča staršev od Maribora. Prebojni indigo, karbon papir v la kakovosti, traki za stroj; Z'*1- Brišnik. Izlet mariborskih brezposelnih učiteljev »vi jv- onvviL inv-nu in Ob O p V/p 1 -------—*--------------------------------- 11.11 uoiiv/ijv- V jel z Janežem. Med ruvanjem je Per- 'n učiteljic se radi nujnosti vrši že jutri ko izvlekel iz žepa nož in ga zabodel k v četrtek 31. t. m., in ne v petek. Zbi- 'K/ /-. ,i 1 . . * . i, m —. n T7 » . .... . J Z _ 1_ 1 ^ _ 1 1*0 1l e /** O oK 7 n ,,n S M — « n n n.z_ ,_ Konradu v srce. Konrad je obležal v mlaki krvi na cesti mrtev. Ko so se podali na kraj uboja orožniki, so našli Konradovo truplo zelo razmesarjeno. Poleg njega je ležal okrvavljen kol, s katerim se je branil proti nasilnemu Perku. Orožniki so poiskali ubijalca in ga aretirali. Pri prvem zaslišanju se je Perko zagovarjal s silobranom. Truplo tragično pre-minilega Konrada Kegla je obducirala komisija in so ga pretekli torek pokopali na šentlenarškem pokopališču. Ubijalca pa so odvedli v šentlenarške sodne zapore, od koder ga bodo te dni ckskortirali v Maribor. rališče ob 7. uri zjutraj pri samostanu Šolskih sester. Polovična vožnja za kongres mladih intelektualcev v Ljubljani je po odloku M. S. Br. 17983 od 17. 8. 1933. odobrena. Strelcem Slovenske Bistrice! Strelci iz Slovenske Bistrice in okolice, ki se nameravajo udeležiti vsedržavnih strelskih tekem od 3. do 9. IX. v Beogradu, naj se do 1. septembra javijo tajniku tamkajšnje strelske družine g. lekarnarju Mondiniju člani imajo prosto vožnjo. Iz društva jugoslovanskih akademikov. Seja odbora DJA bo drevi ob 20. uri v društveni sobi. Predsednik. Šahovski tečaji. Kulturno društvo »Tri glav« bo priredilo z začetkom nove se zone več šahovskih tečajev, in sicer za gospode in dame. Tečaji se bodo priredili za začetnike in že izurjenejše igralce ter NAŠIM NAROČNIKOM! Današnji številki »Večernika« smo priložili položnice 1U MurjcnBJ5e lgraice:er nn !r™in vse cenjene n^o&jjke, da nam se zato vabijo vse dame in gospodje, da naročnino za mesec september nakažejo. se aH nauče šahovske igre ali pa izpopol- £ar°fn ke; t1-80 Z aij0 svo* znan*- Celokupen sestanek ravS^f nlrn ^ hn?r’eha m P°- vseh prijateljev, kakor tudi starih članov t«9,b° rfba 1 Pt b0 v torek 5- septembra ob 20. uri v Janja lista, kajti le oni naročniki, ki »češki sobi« Narodnega doma (vhod iz Kopališke ulice). Prijave Bogdan Pušenjak, Maribor, Miklošičeva ul. 2 I., kjer se tudi dobe vsa pojasnila. dostave lista. _ Uprava »Večernika«. Včeraj je obhajala v najožjem prijateljskem krogu odhodnico ga. Vali Cotičeva. --------------------------------— Narodni družini g. prof. Cotiča želimo na mladini nabavit’ bo treba vse. njenem novem mestu v Ljubljani mnogo Knjige, zvezke, tud’ pa tabljico, sreče in da zbere okoli sebe toliko odkri Začetek šole bliža se, tosrčnih prijateljev, kakor jih je imela pri nas v Mariboru! Sprememba v banovinskem svetu. Z odlokom notranjega ministra je bil na lastno prošnjo razrešen dolžnosti član banovinskega sveta za murskosoboški o-kraj g. Franc Faflik, župnik v Kančovcih, na njegovo mesto pa je bil imenovan g. Stefan Kuhar, posestnik in mlinar v Pu comcih. Iz državne službe. Za višjega davčne ga kontrolorja v 6. položajni skupini je postavljen pri davčni upravi v Celju g. Stefan Šuc, davčni inšpektor v Konjicah, za davčnega kontrolorja v 7. položajni skupini pri davčni upravi v Mariboru g. Alojzij Cotič, dosedaj v Krškem in davčni kontrolor v isti skupini pri davčni u-pravi v Mariboru g. Martin Obersnel, doslej na službi v Litiji. Iz državne službe je odpuščen g. Veseli, oficial 9. položajne skupine pri železniški delavnici v Mariboru. Premestitev v učiteljski službi. Premeščeni so bili naslednji meščanski učitelji oziroma učiteljice: Albert Zlatka s Seno-vega v Škofjo Loko, Marija TiČarjcva iz Velikega Bečkereka v Maribor, Metod Škerjanc iz Novega Sada v Trbovlje in Lucijan Janež od Sv. Lenarta v Mežico. Kraljeva zahvala Maistrovim borcem, hn °r smo Poročali, so poslali Maistrovi zborL rw :riega ustan°vnega občnega kar pač za razne šole bo. Saj je treba raznih teh reči, ki se jih pri Weixlu po ceni dobi. Ne le, da je izbira velikanska, je tud’ postrežba hitra — amerikanska. Glasbena šola »Mladinski dom« Cvetlična ulica št. 28, opozarja ponovno, da bo vpisovanje od 1. IX. naprej vsak dan od 10. do 12. uire in od 15. do 17. ure. Omembe vreden bo zlasti pouk violine,' ki ga bo nudil znani violinist Tarao Poljanec, absolvent praškega konservatorija Delavsko pevsko društvo »Enakost«, Studenci, priredi ob priliki svoje lOletnice jubilejni koncert dne 2. septembra v dvorani g. Sluge v Studencih pod vodstvom g. Križmana. Začetek ob 20. uri. Večerni promenadni koncert v mestnem parku bo priredila jutri v četrtek od pol 20. do 21. ure godba »Lira« pod taktirko kapelnika g. Poliča. Koncert bo le, če bo ugodno vreme. Iz tajništva JNS. V nedeljo 3. septembra ob 10. uri dopoldne bo v Resnikovi gostilni v Melju članski sestanek JNS za III. mestni okraj. Ker se bodo na tem sestanku razpravljale zelo važne zadeve, se priporoča vsemu članstvu, da se sestanka sigurno udeleži! Ceneno meso. Jutri v četrtek 31. VIII. se bo prodalo od 7. ure naprej na stojnici za oporečeno meso pri mestni klavnici 50 kg govejega mesa po 5 Din kg. Najstarejša gimnazija predvojne Srbije je gimnazija v Kragujevcu, ki bo ob začetku letošnjega šolskega leta slavila stoletnico svojega obstoja. Pokroviteljstvo nad pomembno kulturno proslavo, za ka- s kraljevo zahvalo za vse 'T < ________ be ir. vdanosti zvesto- ^ tero ^ vrše velike priprave, je prevzel Jadranska straža v Mariboru, Gregorčičeva ulica 26, poziva vse člane, ki so prijavili svojo udeležbo za proslavo v Splitu, da dvignejo potne objave. Ob tej priliki sporočamo še ev. interesentom, da imamo še nekaj objav na razpolago. — Ugodnost četrtinske vožnje traja od 4. do 14. septembra. Vse potrebne podatke dobite v pisarni. Izletnikom Jadranske straže v Split. Ker je v interesu stvari, da nas pride na proslavo čimveč in to skupno iz vse dravske banovine, sta sklenila oblastna odbora Ljubljana in Maribor, da se izletniki združijo na Zidanem mostu. Udeleženci iz Maribora se odpeljejo 4. sept. ob 17.47 z osebnim vlakom, ter se priključijo v Zidanem mostu ljubljanskemu brzovla-ku. Prosimo vse izletnike, naj prijavijo do 1. IX. v naši pisarni svoj pristanek, da moremo oskrbeti ev. poseben voz. Jugoslovanski psihiatri bodo imeli svojo letno skupščino 1. septembra v državni bolnišnici za duševne bolezni na Ste-njevcu pri Zagrebu. To je druga skupščina tega društva, ki šteje že 54 rednih članov iz vse države. Glavna razprava bo posvečena osnutku zakona o duševnih boleznih in bolnišnicah za umobolne. Lep junak v gobji sezoni. Prava gobja sezona se letos zaradi hladnega vremena, ki je nastalo po zadnjem obilnem deževju, še ni mogla prav razviti. To pomanjkanje gob na mariborskem trgu občutijo prav neprijetno naše gospodinje, zlasti pa še mariborski gostilničarji in restavra-terji. Davi pa je prinesla v Maribor neka kmetica od Sv. Barbare v Slov. goricah gobana pravega orjaka med gobami, težkega nič manj kakor 900 gramov. Začudo Pa kmetica za ta krasni gobji eksemplar kljub splošnemu pomanjkanju gob ni zahtevala več kakor 6 Din. Tragična smrt družinskega očeta. Ko se je v predpretekli noči vračal domov z nočnim tovornim vlakom iz Čakovca v Malo Sobotico kretnik Jernej Verbnik, si je hotel prikrajšati pot in je v bližini svojega doma skočil z vlaka. Priletel pa je tako nesrečno na tla, da je prišel pod kolesa, ki so ga popolnoma raztrgala. Verbnik, ki zapušča vdovo in 7 nepreskrbljenih otrok, je bil na mestu mrtev. Nenadna smrt neznanca. Včeraj popoldne okrog 14.30 je sedel v Vlahovičev i gostilni na Aleksandrovi cesti za mizo neki starejši čedno oblečeni moški in si naročil jed ter pijačo. Nenadoma pa ie neznanec pričel bruhati in se ie nezavesten zgrudil na kiop. Reševalci, ki šobili poklicani na pomoč, so ga hoteli prepeljati v bolnišnico, vendar jim je že med prevozom v avtomobilu umr'. Trupio so reševalci prepeljali v mrtvašnico na mestnem pokopališču. Oblasti doslej še niso mog’e ugotoviti njegove identitete Mrtvec je mahne postave, star 60 do 65 let in je bil oblečen v rjave hlače ter J rižast jopič. Pri sebi ni imel nobenih dokumentov, denarja pa Ie 16.25 Din Protirevizionistično zborovanje Narodne obrambe v Beogradu na filmskem platnu. Tukajšnji kino »Union« in Grajski predvajata v svojem predprogranm do sobote 2. septembra filmski posnetek mo gočnega protirevizionističnega zborovanja Narodne obrambe v Beogradu. Kino Union. Od torka do vključno četrtka prvovrsten film »Svobodna ljubezen« z Normo Shearjevo. Film prekrasne, globoke vsebine, obenem pa visoke pesmi ljubezni. Dne 1. septembra otvoritev nove sezone s po polnoma novim velefilmom »Skrivnostna vrata« po romanu Edgarja Wallace. Od 1. septembra dalje bodo vsak dan tri predstave, in sicer ob 4., pol 7. in pol 9. uri. ... ®raiski kino. Samo še dva dni vele-hlm: »Sveti plamen«. Gustav Frolih, Dita Parlo. Ta krasni film močne dramatične vsebine, napravljen po istoimenski gledališki igri Someresta Maughamana. je film svetovnega slovesa. Še nikdar Gustav Frohlich ni igral tako naravno, kakor prav v tem fimu. Dne 1. septembra otvarjamo sezono z veleopereto »Ljubezen, nepremagljivi diktator«. Renate n ^r’fQearg A1eksander.Odi. septembra dalje bodo vsak dan tri predstave in sicer ob 4.. %7. in %9, uri. Pri Uudeh z nerednim delovanjem srca povzroči kozarec naravne »Franz Jose-o\e« grenčice, če jo popijete vsak dan zjutraj na tešče., lagodno milo iztrebljenje črevesja. V Mariboru, dne 30. VITI. J933 ar/..-; .grrar Da osvežite kri, pijte nekaj dni zapored zjutraj čašo naravne »Franz Josefo-ve« grenčice. Od mnogih zdravnikov zapisana »Franz Josefova« voda uravnava delovanje črevesa, krepi, želodec, izboljšuje kri, pomiri živce, povzroči, da se človek splošno dobro počuti in da ima jasno glavo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in specerij-skih trgovinah . Pri nakupu šolskih potrebščin vzamem v plačilo tudi hranilne knjižice tukajšnjih denarnih zavodov. Pod istimi pogoji prodam tudi dober koncertni klavir. Veletrgovina V. Weixl. 3192 Veterinarska razstava, ki bo prirejena v okviru letošnjega jesenskega velesejma v Ljubljani od 2. do 11. septembra, bo prav za vsakega zelo zanimiva in poučna. To razstavo bo priredila dravska sekcija ju* goslovanskega veterinarskega združenja kar nam jamči, da bo razstava obsežna id verna slika sodobnega živinozdravstv3 ali veterine, kakršne do sedaj tudi v vi* sokokulturni tujini še niso videli. Razsta* va bo obsegala sledeče: I. Pogoji in P®* men živinoreje v naši državi. II. Embri* ologija, porodništvo. III. Nega in hranjenje mladih živali. IV. Razvojne in vzgoi* ne bolezni. V. Higiena nege živali. VI. H'* giena prehrane. VII. Anatomija in fiziologija. VIII. Pasme. (Konj, govedo, svinja ovca, koza, perutnina, kuncereja, čebele, ribe), IX. Kužne bolezni. X. Zatiranje I*1 fekcijskih in parazitarnih bolezni. XI' Druge bolezni. XII. Forenzična veterini XIII. Bolezni kopita in parkljev. XIV. Ve* terinarska praksa. XV. Mazaštvo. XVI-Higiena živil animalskega izvora. XVII- Živalski promet. XVIII. Živalske sirovi* ne. XIX. Vsakdanje izkoriščanje žival'. XX. Druge male živali za šport, in izkoriščanje, njih higiena in bolezen. XXI. Ve* terinarski pouk in literatura. XXIJ. Šem3* tizem veterinarjev Jugoslavije. Že i2 tega kratko navedenega programa je ra2* vidno, kako važna bo ta prireditev vse, ne samo za našega kmetskega g°* spodarja. Razstava bo obsegala dva raZ*f stavna paviljona v pribl, izmeri 2.000 ‘d razstavnega prostora. Smrt v Dravi. Preteklo nedeljo prot* večeru so potegnili iz Drave pri Sturm0* vi grabi nad Falo 191etnega delavca Avf Filipa iz Javnika, občina Brezno. Pok0)" nik, ki je bil doma iz Guštanja, je imel a" sebi le kopalne hlačke, v roki pa je krč«' vito stiskal žepni robec. Filip se je utoP1* 20. trn. pri kopanju. Po komisijskem °* gledu je bilo truplo pokopano na pokoP3* lišču v Selnici ob Dravi. Pazite na otroke! Včeraj je prevn"1 2'A letni Drago Černetič iz Trstenjakov* ulice nase lonec kropa in zadobil tako n®* varne opekline na glavi in po hrbtu, so ga morali prepeljati v bolnišnico. Avtarkija je danes pot, po kateri hodi-'0 vse države, ki iščejo vsaj začasnega 'XK hoda iz sedanje krize. Zato skrbe povs°“ za to, da ostane narodni denar doma. ” nas bi bilo treba to vsak dan znova P?* navijati tistim, ki kupujejo po nepotre . nem razne svoje potrebščine izven iri®j naše države. Treba bi pa bilo to nagla3"1' tudi glede raznih zavodov n. pr. zav3* rovalnic. Vsi oni, ki jim je pri srcu spodarska usoda naše domovine, naj s9 poslužujejo samo tistih zavodov, pf' terih ostane denar in zaslužek d o«13 ' ne gre v nam sovražno tujino. V tem 0z.j* ru bo treba še dosti agitaciie in besed. . Nočni napad. V pretekli noči je °elC' neznanec napadel domov vračajočega s“ zasebnega nameščenca Stanislava kovskegaiz Maistrove ulice in ga udad1 nekim trdim predmetom tako močno 0 glavi, da je Novakovskega oblila kri i"'. moral poiskati potrebno prvo pomoč rešilni postaji. Za napadalcem poizvem1 ie policija. Nezgoda delavke. Ko se je sinoči yfa‘ čala s kolesom proti domu 25!etna del3 ka Angela Donikova, stanujoča na P'_L ski cesti na Teznem, je nenadoma P" ,Q s kolesa in si občutno poškodovala icV roko. Zdravi se v bolnišnici. te. Vremensko poročilo mariborske me . orološke postaje. Davi ob 7. uri je ka2 toplomer 12.5 stopinj C; minimalna fe,T peratura je znašala 11.8 stopinj C; b°r meter je kazal pri 17 stopinjah 741.3 ; duciran na ničlo pa 739.4; relativim v va 82; vreme je tiho in oblač-o. Vrem® skn p'1 n o ved pravi, da ne bo nobene - stvene spremembe. Cvetke z vrta ptujskega »Štajerca« Kako lažnjivo, zlobno in nera zsodno je opisovalo bivše nem ŠKUTARSKO GLASILO PTUJSKE DOGODKE. »Nemiri v Ptuju! Preteklo nedeljo so se vršili v Ptuju veliki nemiri, ki so dovedli celo do hudih tepežev. Kar naprej Je Poudarjati, da so vsi ti nemiri posle-«‘Ca tiste grde narodnjaške gonje, ki jo Je vdomačilo sovraštvo tudi pri nas na zelenem Štajerskem ... Narodnjaški prvaki so sklicali za preteklo nedeljo shod družbe CMD zato, da bi posadili prvaki svoji narodnostni gonji krono. Člani te družbe nimajo drugega namena, nego ši-1 Panslavistične deželne — izdajalske namene. Družba je kranjska in ima svoj sedež v Ljubljani. Naravno, da so bili tneščaai in zlasti mladina razburjeni in tako so nastali prepiri... Najnesramnej-a laž in podlo obrekovanje je, da se je 10 Proti slovenskemu kmetu. Z okoliš >rn kmetom smo stali vedno v dobrem Prijateljskem razmerju. Mi izjavljamo še enkrah da ni imel nobeden demonstran-°v ničesar proti slovenskemu kmetu ... V soboto popoldne se je zbralo nekaj iil i ,na kolodvoru, da bi si ogledali i kranjske došle rešetarje. Policija, ki j obila pomoč iz raznih drugih krajev, izdala naročilo, da se nt smejo nositi arodni znaki. Vkljub temu je prišlo ne-aj prvakov z njimi, med njimi zlasti «BiVOk?iski koncipient dr. Koderman in železniški uradnik Gregorka. Začuli so 'e klici »Nemški psi!« in zaradi tega so Postali ljudje tako razburjeni, da je pri-'s|r do tepeža. Dr. Koderman je bil pri etn seveda pošteno oklofutan. Pred Naftnim domom se je potem seveda zopet kričalo in vpilo, da je bilo zaradi tega nekaj šip razbitih, pa ni čuda. Na vsak Pacin pa so povzročili ti sobotni nemiri ehko razburjenost, ki se je pojavila po- ,em drugi dan 2e po sedmi uri se in fIra’o Sodstvo na kolodvoru. Nemiri n tepeži so Šele nastali, ko so prišli z viaKom zunanji hujskači in pričeli peti in atV" rogoviliti, kakor da bi bili v 1P+ ? 'ani' Palice so pele in tudi jajca so sv zraku< Kmetje so se sramovali Jih slovenskih sodeželanov! Ob 10. mn ^i Pr’šJa slavna druhal. Policija se je j.:,ratežko truditi, da je ločila nasprotje. Po ovinkih in po stranskih ulicah morali prvaki v mesto. Slovenski kmet ja - ----- , Pa so lahko mirno in nemoteno kora-?'i skozi mesto in jim ni nikdo skrivil lasu. Da so prvaki res le edino huj-L ali. ,ie dokaz dejstvo, da so pred svojim arodnim domom peli deželi izdajalske, Piiavstrijske in proticesarske pesmi. . Kmalu po kosilu se je raznesla vest, !e druhal prvaških hujskačev napadla ie '-,]le?a Nemca in ga pretepla. Ta vest da 3 kakor °senj skozi mesto. Naravno, dv SG "*e zkralo na tisoče ljudi na kolo-n °ra ,n da je bil položaj do skrajnosti ie hn ^a*' se ,e najhuišega. Zbrana Policija (okrog 30 mož orožništva) in tudi vojaštvo je bilo pripravljeno. Ko so prišli vlaki, je prišlo pač do hudih pretepov. Vseslovanski znaki so bili strga, ni. Čez tisoč oseb je čakalo in vpilo. Bilo je pregrozno, in kar je poštenih ljudi, bodejo pač vsi rekli, da je bilo vse to po sledica pr vaške gonje. Po tej velikanski demonstraciji so šli Nemci na svoj shod, katerega se je udeležilo tudi mnogo na. prednih kmetov. (Op. ur.: Nemškutarji so se namreč nazivali napredne.) Na shodu je izjavil urednik Linhart slovesno, da nima nikdo ničesar proti slovenskemu kmetu, ves boj gre edino proti onim pr vaškim hujskačem, ki hočejo Štajersko raztrgati, ki hočejo Avstrijo izdati in ki nas hočejo združiti z balkanskimi ciganu Po shodu se je vlila množica proti spomeniku kmetskega cesarja Jožefa II. Tisoči ljudi so sneli klobuke. Poslanec Malik je proslavil spomin tega največjega avstrijskega cesarja. Potem je šel velikanski sprevod pred mestno hišo in konč no na koncert, katerega Čisti dobiček je bil naplenjen nemški šoli .... Posebni razgrajači slovenski so bili dr. Koderman, profesor Zelenik, krčmar Kureš iz Podvine, mlinar Brenčič iz Rogoznice, krčmar »Pri Zamorcu« Mur-šec Ploj tepen, to se ne da zanikati, gospod hofrat dr. Ploj je bil tepen! In vzrok je bil sam! Po hofratskem hrbtu so pokale palice ... Tokrat so jih dobili glavni krivci: Ploj, Koderman, Miršec, Zelenik, Brenčič, Kureš in drugi... Ploj, glavni povzročitelj vseh dogodkov, tako so ljudje govorili. Ploj je moral bežati in le županu Ornigu, katerega je že ope-tovanokrat nesramno blatil in obrekoval, ki ga je pa vendar s policijo z golimi sab-jami branil, se ima zahvaliti, da jih ni še več dobil. Ubogi Ploj, zdaj boš vendar mir dal? Ali še ne? Tako ie končal ta dan. Mi pribijemo na koncu še enkrat sledeča dejstva: 1. Proti poštenemu slovenskemu kmetu nima nikdo ničesar. 2. Boj se gre edino proti prvakom, ki hočejo raztrgati Štajersko, ki so nasprotniki domovine avstrijske in cesarja! Kmetje! Ne verujte prvaškim lažem, ne pustite se zapeljati! Bodite Štajerci in gotovo bo vse tako ostalo, kakor je bilo ... (»Šta-erc«, št. 38, z dne 20. septembra 1908.) »Mi pa pravimo, in kdor pozna razmere, mora priznati, da je to gola resnica: Vse, kar se je zgodilo dobrega im coristnega za slovensko ljudstvo na spod njem Štajerskem in Koroškem, vse to je šlo skozi nemške roke, vse to so Nemci in nasprotniki storili. Naprednjaki so napravili nemške šole, ki jih ljudstvo želi in potrebuje, oni so seznanili kmete z racionalnim gospodarstvom, oni so kmetu oči odpirali in ga poučevali, kako bo napredoval ...« (»Štajerc«, št. 42, z dne 18 oktobra 1908.).. Dva roparja in elegantna sleparka pred sodniki Dve kazenski razpravi pred tukajšnjim okrožnim sodiščem. Sodne počitnice, ki so trajale mesec dni, so pri kraju. Pred okrožnim sodiščem ni bilo v tem času nobene večje razprave in je zato počival tudi naš sodnijski poročevalec. Njegovih počitnic pa smo mu tovariši v redakciji bili kar nevoščljivi. S počitnicami pa je konec tovariške nevoščljivosti in njegovega brezdelja. Danes dopoldne nam je postregel za začetek nove sezorR kar z dvema roparjema in elegantno sleparko. Pred velikim kazenskim senatom sta se zagovarjala 501etni posestnik Štefan Furjan in 371etni delavec Jurij Lazar, oba iz Selc in obtožena, da sta nekega večera v marcu letošnjega leta napadla lovskega paznika Franca Butarja in mu s silo odvzela okoli 400 Din vredno lovsko puško. Butar je bil zaposlen kot lovski paznik pri veleposestvu Ulma na Zavrču. Ko se je 16. marca t. 1. vračal iz gozda domov, sta ga okrog 7. ure zvečer srečala na samotni poti današnja obtoženca Štefan Furjan in Jurij Lazar. Brez vsakega povoda sta navalila nanj in mu s silo odvzela lovsko puško. Butar, ki je tudi korenjak, se je napadalcema postavil v bran. Med ruvanjem ga ie Furjan udaril trikrat z nožem po glavi, da ga je oblila kri. Lazar pa mu je odvzel puško. Drugi dan se je Butar podal k orožnikom in tam vse izpovedal. Pri zaslišanju valita obtoženca krivdo drug na drugega. Furjan pravi, da se je Lazar prepiral z lovskim paznikom in da mu je on'odvzel ouško, ki so jo orožniki nekaj dni nato našli skrito v listnjaku pri Lazarju. Lazar pa vali vso krivdo na Furjana. Uba obtoženca sta tudi pri današnji razpravi vztrajala pri svojih prvotnih izpovedbah. Zaradi izostanka prič pa je bila današnja razprava ponovno preložena. Nato je stopila pred sodnika poedinea 25 letna Alma Markova, ženska prijetne zunanjosti, ki bi ji človek na njeno obličje marsikaj zaupal. Boječe je odgovarjala na vsa stavljena vprašanja in je njen zagovor napravil na poslušalce v razpravni dvorani vtis, da so jo pripravile samo težavne razmere do tega, da je prišla v kon flikt s paragrafom, ki ji očita veliko sleparijo. Obtožena Alma Markova si je nabavila pri čevljarskemu mojstru Antonu Robin-šku v Mariboru elegantne čevlje za 260 Din, pri krznarju Antonu Butolenu si je kupila raznega krzna za 1.870 Din, pri trgovcu Martinu Rantaši v Studencih je vzela na up raznega manufakturnega blaga za 584 Din, pri zlatarju Alojziju Stumpfu si je nakupila zlatnine in srebrnine za 3.810 Din, pri Lini Golobovi je dobila na up raznih pletenin v vrednosti 5.624 Din, pri trgovcu Ivanu Babiču si je vzela na up raznega špecerijskega blaga za 2.650 Din, pri trgovcu Francu Beli pa .ie vzela na up raznega speerijskega blaga za 1.609 Din. Skupno je Alma, pod pretvezo, da bo plačala na obroke, ogoljufala razne trgovce torej za 15.207 Din. Pri vsakem pa je dala nekaj na račun. Pri danamji razpravi je obtožena Alma Markova vse priznala, izgovarja pa se, da je imela namen poravnati ves dolg, toda razmere, v katerih je živela, ji tega niso dopustile. Obsojena je bila na 2 meseca in 10 dni strogega zapora in 200 Din denarne kazni ter na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 2 let. Soort g Razvoi in pomen Piuja Na levem bregu Drave sredi Ptujskega kraljuje starodavno mesto Ptuj, u s® S ponosom lahko ponaša z izredno s*°dno ]eg0> bogato preteklostjo in v etu znanim muzejem. a^esto samo je polno spominov na dav-Srb • ’ samos^an* 'n cerkve, izkopine, nart' ln na<* vra*‘ meščanskih hiš preboki Zad .na^str°Ph nasprotnih hiš so le še sred-Je- Pri^e neKdaj cvetočega mesta. V mil« • samega mesta pa gleda mirno, ski m ^Kojno proti sinjemu nebu ptuj-gje-grad, ki nudi domačinu in tujcu potka’ P°*n krasote in a‘ slov: »Roman Landau, Curih« zelo V°" gosto debela pisma. Detektivi so svoijj pozornost še poostrili in nedavno odpn’ neko tako ekspresno pismo, v katere*11 so našli 15 bankovcev po 100 šilingi' Policija je še nekoliko počakala in v na' daljnih nekaj tednih zaplenila še neka-poštnih paketov s knjigami, v katero1 platnicah je našla skritih raznih tujih v3' lut v skupni vrednosti več milijonov <**' narjev. Seveda je bil denar takoj zaP1®' njen, obenem pa je policija aretirala 111 nekega hotelskega nameščenca, ki je xt' povedal, da mu je dajal pisma in osta*® poštne pošiljke redno dvakrat na tedeO neki 331etni Poljak Rauclnverger z *ia' logo, da jih odda na pošti. Pri zaslišal*^ je Raudrvverger izjavil, da pošilja. ta d*' nar v imenu nekaterih bank in zašel)*11' kov, katerih naslovov pa doslej šc ni h°' tel izdati. Mali o Rasno SEDEMLETNO DEKLICO dam zakoncema brez otrok za svojo. Ponudbe na upravo »Večemika« pod »Uboga mati«. 3177 STARO ZIDNO IN STREŠNO OPEKO ter stara vrata in okna kupite najceneje v Vrbanovi ulici št. 65. 3179 UPOKOJENKO. starejšo, veščo slovenskega in nemškega jezika, sprejmem na vso oskrbo za lažja hišna dela. Pismene ponudbe pod »Upokojenka« na upravo lista. 3178 i: (Jt/ le dneitnct' RBASIl-MATTE L/ trTCGčico Din.Sr OPOZORILO Varujte se moljev, zato pro dajajte obnošene obleke, čevlje, godala, knjige, porcelan starine itd. v Grajski starinarni, Trg svobode 1. Plačaie najbolje. 2572 MARTIN SAFRAN. sobo-črkoslika», pleskar In ličar, Maribor, Slovenska ulica 16, prevzema vsa v to stroko spadajoča dela ter lih izvršuie dobro in poceni. 2925 Prodam LEPI OBJEKT. v centru mesta, blizu kolodvora. obstoječ iz velike dvorane. vrta, raznih skladišč in velikih kleti, primeren za razna podjetja in dve stavbeni parceli, ugodno na prodaj. Valjak, MaTibor, Kino Union. 3187 j MODERN LESTENEC , s tremi žarnicami poceni na prodaj. Naslov v upravi »Vc- ’ c; mijca«. 6008 KNJIGA »HISTORIJA NAŠIH RATOVA« s slikami, geografskimi kartami, z opisom vseh strahot vojne od leta 1912 do 1918, ceneno na prodaj. Naslov v upravi »Večeruika«, 6010 Kupim ŽELEZEN ŠTEDILNIK. dobro ohranjen kupim takoj. Naslov v upravi »Večemika«. 6009 Sobo odda OPREMLJENO SOBICO z uporabo kopalnice, oddam takoj. Vpraša naj se v dr. Ver-stovškovi ulici 4. I. nadstr.. desno. 5000 VELIKO SOBO s štedilnikom, takoj oddam Dravska ulica 8. 3185 PRAZNO SOBO oddam. Betnavska cesta 82. 3182 GOSPODA sprejme na stanovanje in hrano poštena družina po solidni ceni. Marija Čerlč, Jožc-Vošnjakova 19, II. nadstr. 3194 POŠTENEGA DELAVCA sprejmem kot sostanovalca. Koroška cesta 74, pritličje, levo. 3188 KRASNO SOBO z dobro hrano oddani dvema osebama, pripravna tudi za dijake. Dr. Vcrstovškova ulica 6, IH., vrata 21. 3186 OPREMLJENO SOBO. čisto, oddam. Krekova ulica 14, 9. 3161 GOSPODE sprejmem na stanovanje. Alek sandrova cesta 17, dvorišče, prvo nadstr. 3181 SOSTANOVALKO. gospodično, sprejmem v celo oskrbo. Naslov: Strma ulica 3, Krčevina. 3176 SEPARIRANO. LEPO OPREMLJENO SOBO. solnčnb, oddam 2—3 gospodom ali zakoncema z ali brez hrane, eventualno spreimem 2 dijaka ali dijakinji v celo oskrbo. Vprašati: Krankopa- nova ulica 23. 3175 OPREMLJENO SOBO oddam mirni osebi poceni. Po brežka cesta 21, blizu Magdalene. 3195 DUaSko stanovanje DVA ALI TRI DIJAKE in eno gospodično, spreimem v prostorne sobe. Tattenbach-ova ulica 16, vrata 19. 3183 TRI DIJAKE nižješolce, sprejme inteligentna starejša dama v popolno oskrbo in nadzorstvo, v bližini parka. Gosposka ulica 56. II., levo. 3180 DVA DIJAKA sprejme na stanovanje in hrano uradniška družina Soba solnčna. Klavir na razpolago Naslov v upravi. 3140 Službo dobi ^ UČENEC se sprejme Knjigarna Wei\-1. Službo iščf GOSPODIČNA . .,.a, zmožna slovenskega ie7‘ strojepisja, nemškega v ter stenografije, išče sluz° n0. pisarni ali trgovini. Ceni- u midbe pod »Maribor« na v o lista Kupujte svoje P°* trebSčfne pri ital1*' incerentlh i So!$ke s torbice, nahrbtnike, denarnice ročne to bice itd. v veliki izbiri po nizkih cen priporoča - *vanKravos, Aleksandrova^* Izdaja konzoli »J utta« y Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RADIVOJ RF H AR v Mariboru. liska Mariborska tiskarna d. d. predstavnik STANKO DETELA v Maribor«