Katollšk cerkven Ust. Tecnf IX. I Ljubljani 24. rna/iya serpana 1S66. MJsi dO. P r * r a s t i l i n i u, P r e v i k š i n 111 Gospodu (■osporiii S! 2) 5* 3 £ .Uf g kiip%u-nae lile. Ko čista voda V. vira vre. Ko rosa rožce. so močile Ncdolžnili birmaneov serce. Hreder' oblak Vaš glas krepak. Hoterd' nebo. Kar je slabo! In kar sle M blagoslovili. Naj blagoslovi tud' Bog mili. Karkol ste N i za nas prosili. Zaupamo, de Boc nam da: On svojih ne zaverže v »iii. Bo vslišal Vas Namestnika. In tudi mi Zapros'mo vsi: .(Mirani Vas~ ..Le dolgi čas" „Nebeški Bog nam še Očeta!" Ta je in bo nam prošnja sveta. Iluhovstvo ( Ymišk iga dekanata JKq/ dela obrekovanje. V neki vasi na gornjim Avstrijanskini je živela pobožna šivilja (mojškra). kije, čeravno sama siromaška. vender še petletno hčerko svojiga ranjciga brata edino s šivanjem preredila. Dela je imela še zmiraj dosti, kar naenkrat pa se zmanjšujejo naročila, iu slednjič ne dobiva od nikogar nobeniga tlela več. Xa nobeno strun si ne more razjasniti, zakaj hi jo bili vsi naročniki popustili, lire sama v hiše. prosi še dalj«' kakiga dela. pa povsod so jo čudno pogledovali, odbijali s kratkimi iu uierzlimi odgovori: zapazila je celo. de se je ljudje boje iu ogibajo, ko bliže njih si o pa. Sirota si ni vedila ne svelvali ne pomagali: cele noči je llogu tožila in objokovala svojo nesrečo. \i si mogla bozjuka prislužili; zadnje groše. prigospodinjene z veliko silo. ruzda za živež; pomete vse predale po omari iu po-vzije slednje grižljeje kruhu. 1» kako ji je kervavelo serce o pogledu nedolžne hčerke, ko je položevalu lukol in prosila s povzdigiijcnimu ročicama grižljeja kruhka! \i ji mogla pomagati, sama je gladti skor umirala. Slednjič mora iii beračil. Terkala je uu duri od hiše do hiše. prosila iu molila. pa malokdo se jc usmili, iu še le mule iu redke darove dobiva le po nevoljnosti iu lerpkih besedah. Kadar je holla ali ona ali tlele roko kušuiti dajaveu. je zapazila, tle si nikdo ne pusti, kakor gada, se je bal vsak dotaknili njene roke. To jc bilo pač težko občutljivimi! sercu! Cez nekaj časa vender zve. zakaj se je tako boje ljudje. .Mislili so vsi. ile iuiu strašno, nalezljivo bolezen. Ona zalcrjuje. de je zdrava, pa nikdo ji iiece verjeli, kmalo polem je bilo obhajano sveto leto. podeljeno od sv. Očeta papežu, ko so svoj sedež nastopili I. I s Hi. Ta blaženi čas je opravljala uekiga dne uboga naša šivilja v cerkvi v skritim kotičku molitve zu odpustke, ler je prav britko jokala. Kavno se hoče potoiažcua z besedami spovedniko-vimi in okrepčana z molitvijo domu odpraviti, kar se ji približa župan občine. Primši jo za roko pravi: ..I boga šivilja! velika krivica se ti je godila od vse občine. Pa zdaj je vse jasno, idi, beri sama!" Začudena gre za njim. kar ugledu množico ljudi siaii pri černi lubli. na ktero se navadno nabijajo uradne naznanilu. Hitro se ji umaknejo, de zamore tlo lable: vsi jo polnil u jejo , ki je zavolj obreke po krivici toliko terpela. Bilo je pa pisano: ..Jaz podpisauu spoznam z le-tim pisanjem pred vso faro. de sim iz gerde iicvošljivosii ohrckovala šiviljo I. iu raztrosila o nji brezbožno laž. de ima skrivno, nalezljivo bolezen. To luž in obreko očitno preklicem in zu Božjo voljo vse odpušenja prosim Ana (ieislova. šivilja". Prehravši tu preklic vzdihne globoko: Hvala Bogu! in hoče pisanje stergati. Župan pa ji zatirani, rekoč: ..Ne tako. to mora tukaj ostali do konca odpustkov, de zamorejo vsi brali, in pogosto prebirati. To pisanje je ogledalo mnogim". Zdaj vsa potolažena domu gre: pa ze ua poli ji prinese dete nusprot majhen, pu težak mošnjicek. ..Mila tclka!" reče sirotica. ..ne plukaj več. jaz nisim več lačna. Med službo Božjo je poterkula neka žena ua okno. Imela je oči zarudcle. jokala je in me prosila, naj ji odprem. Dala mi je velik kos kruhu, naj bi se najedla, iu tale mošnjicek vam dala. Težak je, zdi se mi. de so kaiunički v njem. Tudi nisim vsiga kruha povžila. nekaj ga vam hranim". Si- vilia iiilvrir podano kepico, kur ugleda same dvajsetice v njc!ii in pisemce. \ kterim jo prosi omenjana Ana (icislova /a Ho/,jo voljo lolpiisenja /a toliko olireko in zeli. naj bi sprejela priloženih j<> golil, /.u povračilo škode, ki ji je s trm obrekovanjem storjena. Oinjeuu tolike spokoraosti. leče vsa solzna v staniše skesane ženske, in ji hoče sama povedati. de ji je že vse odpustila, de tudi ne želi nikakor uoheiiiga povračila. I*a v svojo žalost je cula. de je šla \na že \ druge kraje, ter je ne bo nikdar več nazaj. I'a pobožna ženica si ui upala dnarja obderžati: še le po dolgim prigovarjanju si ga prilasti. Domu pridši že najde hrane in šivanja dovolj, ki so ji ga bili doncsli dobri ljudje. Zdaj sr jr začelo ženski boljši goditi: hvalila je lloga. de ji je po milosti svoji pomagal iz potrebe in nadlog. lilejitto. kaj stori obrcka: glejmo pa ludi. kako mora resnični spokornik odvzeto časi iu škodo povračevali. Kdor ne »o povernil do zadujiga vinarja, ne uide hudi ječi. M£qj t epi g a in spodbudiJiv iga sije po-ptdnik mesca velikiga travna pa LJubljani v svtjjo torbica nabral? VIII. Predragi prijatel! Pet najsi i s m a rn i c n i dan smo od treh modrih, ki s,• hib od jutrovili dežel k novorojenimi! judovskimi! Kralju piisli. Ijube/.ui. gorečnosti iu pohožnosti učili, s ktero so ti trije ajdovski možje svoje dežele zapustili, uu daljno pol se podali, ler se nc ustrašili težav, ki jih take popotvanja imajo. Kaj v se ljubezen stori! Kako se bodo tedaj tisti kristjani naših krajev zamogli izgovarjali, kteri se mer/liga. ueprijazniga. deževniga vremena ali male daljave ustrašijo, ter opustijo šc clo oh nedeljah in praznikih obiskati svojiga (»ospoda in Hoga v njegovim tempeljnu'' Kje je pri takih kristjanih ljubezen in gorečnost za lložjo eus|? Kako nas trije modri osramotijo! Šestnajsti š m a r n i čn i dan smo sveto družino spremljali na begu v Kgipl pred Ijuiini llerodam. ki je bolel Hie/je dete umoriti. Premišljevali smo milo Marijini to-/evanje na tem begu po besedah sv. Alberta velikiga. kteri takole pi>e: O moj Hog. jc Marija rekla, tako mora Tisti, ki je prišel človeka zveličal, ravno pred tem človekam bezali' ( čili smo se na tem spremljcv anji. de tukej nimamo stanov i l ne domovine, temiie dc le prihodnje stanovitne isrmo. Kdor si pa hoče težave lega popotvanja ua zemlji /lajšati, si mora kakor Jožef. Jezusa in Marijo seboj v zrli. Hr/.imo ludi mi pred tistimi ljulimi zverinami, ki (•»spuda preganjajo, ga umorili iu vnovič križati išejo. lo je. bežimo pred greliam. Sedem naj sii š mar niču i dan nas je v Kgipl peljal. svelo družino spremil nazaj ua Judovsko ter se od nje /.oprt kaj lepiga naučiti. Kaj*' Poslušaj: Jožefa angel Bo/.ji opomni, de naj sr zdaj le verne nazaj v svojo domovino. Sv. Jozel. to sijali, hiiro v slane, vzame Jezusu in njegovo mater ter se veselo verne na Judovsko, izraelsko zemljo. — Kog tudi nas. kadar v pregrehili spimo, po svojim angelu. svojih namestnikih, iu po naši vesti budi: vslanimo. vsianinio. ako se spimo, hitro tudi mi i/, svojih pregreh, zapustimo spanje pregrcsiijiga življenja, vzemimo zopet Kozje IMc k sebi. naprosimo njegovo Mater Marijo za spremljcv av ko iu zopet sr podujmo naza j proti svoji domači deželi, kiero smo z grehi zapustili. Vedimo. dc v deželi greha nismo doma. nas pravi dom *o svete nebesa, kjer naš ljubi, dobri Oče prebiva iu nas vse k sebi kliče. Pae presrečen. kdor gre z Jezusam in Marijo v svojo domačijo. Ali bodimo varni in previdni na tem polu. ler se učimo, ne ili nazaj v tisti kraj. kjer kakošna nevarnost naši d Uši proti, kakor tudi sv. . lo/.el ni šel v Ketlchem ampak v Vtzure:. k• »' s,- jr bil siii:t grozoviliga lleroda zbal. — I'člli smo se dans tudi od Marije v Nazaretu svete ti-liote. le pri Jezusu veselja iu sreče iskati, ter vse v Božjo čast opravljati iu terpeti in Mariiiiimu varstvu se priporo-čevati. — Osemnajsti š m ur nič ni dan smo se bili sv. družini na tisii božji poli v Jeruzalem pridružili, ko je bil Jezus 12 let star: šli smo hili z Marijo v tempelj, po opravljeni pohožnosti smo se bili z njo dan hoda domu vernili, z njo smo bili Jezusa zgrešili, z njo tarnali in žalovali, z njo smo se bili v Jeruzalem nazaj podali, zgubljeniga Jezusa iskat: z njo sinu gu iskali in z njo ga v tempeljnu našli. — Marija žaluje, ker je bila telesno pričujočiiosl Jezusovo zgubila: mi smo prijaznost Jezusovo zapravili, in bi ne žalovali? Pa morebiti vender ne žalujemo! Posvetnjaki zavolj /.gube minljivih reči noč in dan žalujejo, mi pu bi, ako Hoga zgubimo, ne žalovali? Pa morebiti vender ne žalujemo! — Kdor kaj zgubi, listo skerbno iše. ti si Koga zgubil, ga pa ludi išeš, kakor je Marija zgubljeniga Jezusa iskala? — Kje ga pa zamorem najti? Kakor Marija - v tempeljnu: lam. kjer se moli; in uko začneš zvesto opravljali vse. kar ti sveta vera nalaga, v lepi tovaršii pobožnih duš. Tam so ga iskali iu ga še išejo vsi, kterim je v resnici mar. ga spel najti. — O kolikiga veselja serce igra. kadar kaj draziga zgubljeniga najde, koliko veselje je Marija občutila. Jezusa med pismouki zagledavši. ravno toliko veselje tebe čaka. ako si prizadevaš zgubljeniga Jezusu zopet najti! Ako ga pa spet najdeš, še enkrat toliko skerhen bodi in čuj nad seboj, de ga spel ne zgubiš! Marija ga ui več zgubila! — Naj bo tudi današnje moje pismo v veči čast Jezusa iu Marije. S tem vošilum se ti perporoči Tvoj zvesti prijatel A. Suški. Dopisi• Iz Kima. 12. mal. serp. Vošim vam srečiu iu hla-gren konec vušiga združeniga romanja iu pošljem ob enim naznanilo prečast. gosp. Kuobleherja **), želim tudi postreči z nekterimi novicami iz našiga središnigu mestu vcsoljnigu sv elu. lian po vašim odhodu iz Kima jc rimski dnevnik t Oiornale di Koma) vas vse skozi pohvalil iu svojo zado-voljnost nad vami razodel. — t>. t. ni. so \jili svetosl v Pavliuski kapeli uu Kviriiiulu (kjer po leti stanujejo) (i vik-ših škofov posvetili. So pu naslednji: Kranchi di Scleticia, nadškof rin parlibus". floreuški poslance: Vitclleschi, nadškof ..in parlibus**. poslanec v \eapelnu; Hurboluni di An-tiochia. patrijarh ..in pari."; Massoni di Tessalonica, nadškof ..iu pari"., poslanec Brazilijanski; Uhigi, nadškof in pari.", poslanec Monakovski; iu neki dominikaiicc, — vsi iz Kima.. - Od Ohigi-a pristavim, de je bil še pred štirimi Idi v slavni sira/.i (garde nobilel in še le pred 3 leti je bil mašnik posvečen. — 7. t. m. je bila perva vožnja po železnici v rimskih deržavah, iz Kima v Kraschati, po 1» kardinalih in več svetovavskih gospodih slovesno pričela. Ju-ler. io je. !.">. t. m. Im v domorodni cerkvi ..St. Maria deli' Aiiima" slovesna sv. maša v zahvalo zastran avstrijanske cesarice: maševal bo ..m o n s i g n ore" Silvestri: ludi uv-stiijan.ski poslanec po pričujoč, ( pam vam v kratkim z vee in iinenitnišiiiii novicami postreči, vas pozdravim ler se pri-peročim iul. zcdiiijeu v duhu ljubezni in molitve ves vaš Izidor Zavadzki. Iz Kima II. mal. serp. Dausi sum prejeli prav lep zahvalili in potopisni list od prečast. prednika romarske *) So namreč misijonske naznanila, kakorsne Z- Provikar kardinalu predniku rimske propagande lastnoročno po laško spisane posi-ijajo in niso nikjer raaglašene. ludi naš prijatel jih j»* naključno v roke dobil, ler urno prepisal. Skusili jih bomo v kratkim ludi svojim ljubim braveam podali, kterim bodo iz njih mno-reči j*sne in ranvidnt*. Ji*r.o» družbe, gosp. Onofrio. (er smo /.vedili, de ste vsi srečno Terst dosegli — bodi Hogu hvulu! Tudi jest bom skorej od tod odmaknil, I. vel. serpana, in se nudjam. vas kmalo viditi, ako Bog da. (lire namreč poleni v misijon v Afriko; vred.) l'o sedanji vravuavi bi se utegnilo afrikansko sobi-vališe (Co I legi u m ufricanuml blizo „all Aiiimau napraviti. l_Ta naprava bo namreč sprejemala afiikanske otročiče. ktere bodo naši misijonarji v vikši poduk v Kim pošiljali: vred. I L. (ierbl, duhoven in nastopni misijonar. Iz Kriksnu, 24. rožnika. Vaše prav prijazno pisanje od 5. t. iii. sim prejel iu vam pošljem nektere ver-stice za odgovor „ad lunina Apostulorum", kjer sim tolikrul molil I. 1814. 1845 in 1*47.— (iosp. (iostner pripelje seboj 8 zamurčkov iz Hartumu v Aleksundrijo. kakor veste: dva zmed njih buta sprejeta v Propagando; druge bo duhoven Don-Muzza-love naprave v Terstu sprejel in bo za nje v Kiiiiu novo ufrikuiisko sobivališe (Collegium afriea-num) vstanovil. .lest sim si namenil 27. vel. serp. iz Terstu v Aleksundrijo jadrati. Abuiia .lusufa (gosp. (iostnerjui pozdravit, in zamuree v Terst spremit. — l.etas Im misijonska odprava majhna: iz naše škofije sla duhovnu, gosp. Ant. Kuufmuim in gosp. .lož. I.anz: tretji zavoljo nasiopivše bolezni ne more z unimi iti. Zmed rokmleleo\ gresta dva kovača iz Tirolskiga iu en šivar uli krojač, ker g. (iostner le tacih rokodeleov hoče. Ce kaj duhovnov ua Dunaju pristopi, iu koliko, nisim slišal. Zanesljivo še pridete k altarju (ad Coufessioneni\ sv. Petru \ Vutikanu: prosim, se ondi nu grobu upostoljskigu poglavarja z 1 očeiiušem mene spomniti. Ilil sim že dvakrat v Kiiiiu in skorej skoz 2 leli iu mi je takorekoč. kakor po svojim domu. dolgi čas. de bi spet tje prišel. Dr. .1. K. Mitterruizncr. Iz Pudve. 7. mul. serp. (^Nekoliko zukasnjeno.) Hvaljen bodi Jezus Kristus! I.e nekaj malo. naglo iu poveril smo zamogli v 7 dneh ogledati rimsko mesto, za kar bi sicer pol leta ne bilo dosti, iu že smo se mogli proti domu oberniti. IN» blagoslovu iu kratkim ugovoru so nas kardinal Keisach z Kimam poslovili. Proti 10. zvečer 30. rožnika smo se podali proti Civita-vcchii. od ondol pa z napo-litaiiskiui parohrodam ..Pompei-em** proti l.ivorui iu smo skoz Piso. Florencijo. Iloloujo iu Fcruro dans zvečer prišli v slovitim Padvo. ki je že ua avstrijanski zemlji. (Id Pudve do llciiedk je železnica, po kleri se bomo jutri v Beiicdkc peljali, če ludi pu morji, zakaj ludi čez morje je skorej I miljo dolga železnica po mostili. ki so postavljeni v morje. d<» 12 čevljev globoko. Moja pervu pot je bila v slovečo cerkev sv. Antona padvunskiga. velikigu svetnika in čudodelniku. \ serce me je giuilo. ko sim vidil neke ljudi sloneli na altarji. ki je grob sv. Antona. Kila je mlada ženska iu dva soldutu. Z desnico ua zid in z glavo na desnico naslonjeno so kakor zamaknjeni in \ neko žalost zatopljeni stali in zdelo sc mi je. de z velikim zaupanjem in z globoko priserčnostjo s\. Antona prosijo, de naj jim neke posebne milosti ml lloga doseže, kar je toliko in toli-kral drugim že dosegel. Vse polno zahvalnih iu obljubiiili podob itd. je po zidu. pa ludi mojslerske dela v marmor rezanih podob očitno kažejo, koliko je ta svetnik čudežev >toril. revnim in nudložiiim v pomoč. V zakladnici le cerkve sini vidil nestrohiijeni jezik lega svetniku, kos njegove obleke, njegov rokopis iu veliko druziga imciiituigu. tudi kos stebru, pri kterim je bil naš (iospod Jezus Kristus kervavo tepen iu bičan. V svoje veliko tolažilo sini bil ueakal priložnost, ter sim nu grobu svetniku muševal in ludi nekaj vernih obhajal, ki se mi je zdelo, de so božjepolniki vik siga siauu in so se prav pobožno obnašali. IIenedke. U. mul. serp. Včeraj jc št. Sevcrinsku romarska družba prišla po železnici v lo imenitno mesto, ki kakor lahud sedi nu vodi iu je krog in krog z morjem obdano. Ze v Padvi je bila v cerkvi sv. Antona prejšnji dau zahvalna maša iu nekteri so precej lam odstopili, vender jih jc veei del prišlo še skupaj v lleiiedke; dans pa se je družba prav za prav razrešila iu slehern gre po svojih potih. Ililo je v li družbi 25 romarjev, in sicer 10 duhovnov in <> druzih. Zmed uuih so bili 3 korarji. 3 dekani. ** faj-moštrnv. 1 jetnišk duhoven in I duhovni pomočniki: med neduhovnimi sla bila 2 visoka uredniku (g. Dr. (ieti. ape-laeijonski svelovavec iz llumbergu. in pa g. Jož. Ilak. e. k. predsednik pri okrožni sodnii v Celji). 2 dunajska mcsi-ujuiia. 1 kmet in pu I usnjar, namreč Slczak Mik. ki je bil o veliki noči tudi v Jeruzalemu. Ko so poslednjiga dolgo- in sivohrudca papež vidili. so se posmehljaii in v šali rekli: ..\o. ta je pravi romar!" Po deželah pa j«- bilo li uvstrijunskih nadvojvodovcov. 2 Islrijanea. .'t (Igri. 3 Štajerci. I Šlczaki. I Pemee. 2 Morava na. 2 Parea. I neiosk Prusijau iu pa I Kraujic. Akoravno ima popotvuujc v družbah tudi svoje pritežnosti. se mora vender spoznati, de je v množili ozirih prav prijetno v driisiui popoivuti: človeku se zdi ludi nu p t njim kakor de hi bil doma. vsak pozabi takorekoč svojo vikši stopinjo v oziru do njizjih iu v si so med seboj kakor bratje: tudi se lahko več in z manjšimi stroški vidi. desiravno rado bolj poverhuina. (Id imenitne cerkve sv. Marka v lleuedkah in od družili reči hi se dalo marsikaj povedati: kar jc pa ludi že po bukvah in spinih mnogotero pupisunu. Komar. Ogled po Slovenskim, Iz Ljubljane. Veliko gospodov želi vedili. kako je z nar imciiitnišiiua delamu sloveuskiga slovstva: S svet. pismom in z besed nja ku m? Svetiga pisma je v delu lisi sv. Jukopu. je ledaj dokončauiga dobrih 53 pol i mende >ui zadosti v tem času ? i Ko bo nova zaveza dokončana. upamo. de jo bodo Milostljivi škof precej dovolili oddajali, ker vemo. de se lo delo zc s hrepenenjem pričakuje. Tudi besednjaka je že 44. pola v natisu: poslednja beseda v 13. dodelani poli je ..II a d c r I u m pen su m iii I e r i n". pošieno po slovensko: ..e u nja ri c a". Šolske zadeve v Kamniški tchaiitii. Marcsic. Znano je. de so nekdaj možje kake srenje pri svoji kosati iu zeleni lipi. ki je morebiti v sredi vasi rušila, se zbirali, se posvetovali, sklepali iu se ravnali po storjenim sklepu. Tako so nekdaj imele, in še zdaj imajo učene družbe svoje zbore. Tako imajo šolski prijalli. kalchcii iu učeniki svoje zbore iu pogovore, iu kar za uar boljši spoznajo, polerdijo. in se v šolah po tem ravnajo. Tak zbor smo imeli 15. mal. serpana v Kamniku na (iorciiskim. Slovesno iu s pobožnostjo smo pričeli: (Ih devetih zjutraj smo imeli veliko slovesno sveto mašo z leviti: vsa šolska mladina ohojiga spola. (Ml. učeniki Kamniške glavne šole. gg. kaleheti. gg. učeniki ljudskih sol v^itrj, dekanata, mnogi drugi visokocaslili duhovni, šolski prijalli. veliko vernih se je siiidlo. iu vsi smo lloga narprej v cerkvi molili, iu ga razsvetljenja prosili. Po veliki slovesni sv. maši se snidemo pri visokoca-stitim dekanu, gospodu Janezu Fiiiku-u. in sicer vsi (HI. učeniki glavne šole. gg. kaleheti. gg. učeniki. iu drugi visokočast iti duhov ni. šolski prijalli. Kaj prijazno so nas ». dekan nagovorili, sveti namen naše skupšiuc razjasnili, imc-nitnosl odbranih vprašanj v omiko duše in serca v časni in večni blagor dokazali, od potrebe taciga posvetovanja na-prepričali in prav domače nam vprašanja razložili. Po domače smo se posvetovali, vsak jc svojo misel razodel, in misli vsili so bile zapisane. Sklenjeno jc. postavim, d«- v šolali naj molimo iu pojemo. — de naj za šolske dobrotnike molimo iid. Tako smo mursiklero iskrico za prihodnjo obnašanje si nabrali. (iospod dekan so obljubili, nas se večkrat skupej povabiti; še so liani lo časi storili, dc so nas oiolerzali vse. blizo 30 pri kosilu, kaj židanc volje smo bili. Nupilo je bilo: Hvala llogu in vsim gospodam in šolskim prijatlani, in vsim. kleri za omiko otrok toliko skerbč! Koj drugi dan sim doma poskusil po nasvetu si pridobiti prijatlov /.a šolo. in poskusnja ni brez sadu. Kekel sini neki visoko spoštovani materi, de bomo /.a naprej za dobrotnike v šoli molili, in omlitev nedolžnih otročičev bo gotovo oblake prederla in od Koga uslišana. Priigrale so ji solze v oči. in me prijazno vpraša: Česa za šolo potrebujete? Z veseljem odgovorim: Podobe svetiga Alojzja potrebujemo; sveti križ. podobo Matere Božje dobriga sveta v zlatim oklepu že imamo. \a to mi mati odgovori, kupite Iepiga svetiga Alojzja v veliki velikost z zlatim oboku, naj velja kar hoče. plačala ga bom. Od veselja se mi je smejalo seree. in pravim: Bog plati! Kavno ta mati mi jc ponudila veliko zalogo dobrih kranjskih bukev razlicuiga zapopadka. de smem žc reci: V Vodicah imamo hukvamico za Vodiško mladino. Vredne -o bukve lega imena. komaj sim čakal šolske ure. z veseljem nagovorim otroke: Otroci! Iepiga svetiga Alojzja dobimo v šolo. in btik-varnico v omiko duše in serca iu za izurjenje v kmetijstvu, molimo za prijatlico. in molili smo molitev za dobrotnike. Mce nas. rešena si Marija. Razgled po ker s an s k itn svetu. Z Dunaja se piše. de so imeli včeraj ob II. dopoldne Zagrebški vikši skof. Juri II avli k. kardiualski klobuk sprejeti: zročili so ga jim svitli cesar. Vsi ua Dunaju zbrani škofje dobe od cesarske svetlosti nalas v spomin pogodbe z rimskim p res t o lam storjene svetinje. Svetinja ima ua prednji strani dve ženske podobi, ki pomenite deržavo iu cerkev. Podoba deržave sc spoznava po orožni obleki, meču in že zlu (znamnja moči iu sile i iu po škilil s c. k. orla m. Cerkev nam naznanja podoba bolj zavita, ki objema z eno roko sv. kriz. z drugo pa derži g e r b sv. o če ta s kiju č i s v e-t i ga Petra in palmovo vejo. Nasprotna njuna postava kaze edinost in zedinjenje obeh k hlagosti dušni iu telesni podložnikov. Zadnja stran ima vsred ozališaniga robca napis: Imperii cum sacerdotio concordia sancila Viennae |y. \iigust. \IDCCCI.V. V Ki m u jc zdaj t»«> kardinalov, med njimi njih !•'» iz l.askiga. 21 pa iz druzih dežel ali pa lasteneov ue laških deržav. :tl jih je iz papeževih deržav. 1» Sieilijaneov. 1 Sardiuci. 2 Toskanea. 1 Francozi. "> Avstrijancov. 2 iz Nemčije: i/. Španije, velike Britanije. Portugalije in Belgije po eden. ker na Španskim brezbožni in razuzdani pisavei bocejo po vsaki ceni ubogo ljudstvo stare katoliške vere ob-ropati. so škofje sklenili, de bodo spisavce in bravce tacih brezbožnih bukev in časnikov s cerkvenimi kaznimi ojstro kaznovali, iu ako ue bo drugač. jim bodo tudi cerkveni pokop odrekli. - Čudna je vender zaslepljena hudobija, de muc le sama pokopana biti. temuč hoče po vsi sili tudi druge seboj pogreziiiti v brezno večne nesreče. Mora se pa tudi uevcruikam pravica dati iu spoznati, de niso vsi taki: uar bolj so preuapcteži za mohamedaiistvo. ki se boje. tle /. novo postavo mende lurčiitstvu iu zlasti njih Mohamedu kleiika! V Skadaru so lurki lepo novo katoliško semeniše iu katoliško cerkev poderli. V A liti vari-u je bilo veliko stebrov iu druge zidave ua bregu izložellih za novo cerkev, ki sc ravno zida; lurki pa so po noči vse razsekali. de ui za rabo vec. — V Skoplju. piše ..kal. list", so 12 naj iMmiiiiišim kristjanam zavdali. ..Bir čopek eksikosum". pravijo. to jc: en pes j(. manj. kadar kakiga kristjana končajo. iu menijo, de Mokamelu veliko veselje napravijo. - Pač jc potreba moliti, de bi usmiljeni Bog prikrajšal težko poskušajo kaloličanam. ki so pod turškim jarinam. A leksan d r ija. Namestni kralj je keršanskim vo-jakam turškiga vojništva privolil, de smejo ob nedeljah in praznikih pri sv. maši biti in bodo skupaj peljani v cerkev. JMarifa. Prijazna zarja naj nebo rumeni, Naj jutro raj krasote nam odpira. Smehlja naj solnce se po trni megleni. Večer naj milo se na nas ozira , Naj slap ploskaje sc ob skali peni. Poljublja cvetje naj poplave vira. Naj seree tičic zverjolenje ceni. Naj nam od slave od blafo&ti mira. IM zvezd svetov naj nam prepeva lira: Marija. Mati! Tvoja ljubeznjivost Ni zarja le. ki nam nebo rumeni. Ni irate cvet. ne vira lok iskreni. Ni solnce. ki blisi po trni megleni. Ni jutra kras. ni slap. ki tam se peni; Je rajske sreče slast. poslana meni: Ne daj. de mojim persam kdaj odhira. Naj vedno serčne strune mi prebira Naj Tvoje slavo poje mlada lira ! —k. nr obline. Prekosil i ca na graškim Nad grade u. Ne davno so proti večeru šli trije duhovniki s lega zalo olepšaniga brega in prijetniga šetališa, kar nekaj za njimi notar J. ..Zdravo-Marijo zazvoni. Vsi se odkrijejo in častij.....ole presveto Mater Božjo. Notarju nasproti prikoraka pokritoglav nek gospod iz verste bolj — učenih, kaj pa de. in mu zasmehuvaje reče lak glasno, de so duhovniki lahko čuli: „Vender niste zavolj tega klenkauja odkriti!" IVi pa mu resnobno iu enako glasno zaverne: „Ako bi mi vi zabavljali, tle sc včasih preti kakim oslum odkrijem in ga pozdravim, bi že vaša veljala; kadar pa Njega ponižno častimo, preti kterim smo vsi le prah, je vaša pač bosa!" - P rc uče i icc jo je pohuljcn urno naprej mahal z dolgim nošam Pogovori z gg. dopisovavci. O. Kr—skimu: Vaš zares lepi in koristni spis bomo skusili v naš list vverstiti. akoravno je nekoliko dolg: hvala zanj! — G. —IT—: Clegne se zgoditi, de kteri naročnik odstopi, torej si žaložništvo nc upa brez poročila listov dalje pošiljati: — sicer so pa okolišine nanesle tako, de se ni zgodilo, kar sle želeli Vi in mi. — G. Dr. M: Bomo poiskali. Jtiii darovi* Za misijon gosp. Olivieri-a. Nektere bohinske device 5 gold. — Za afrikanski misijon. G. Nace Gravel 5 gold. — G. J. O. 1 *