Uredništvo
inupravništvo:
Kolodvorske
ulico štev. 16.
Z urednikom so moro govoriti vsak dan od 11. do 12. ure.
Bokopiei so ne vračajo.
Inserati:
Šeststopna petit-vrsta 4 kr., pri večkratnem ponavljanji daje so popust.
ljubljanski List
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izliaja vsak dan razen netlel.j in praznikov ob 5. uri zvečer.
Velja
za Ljubljano
v upravništvu:
za celo loto O gld., za pol leta 3 gld., /a četrt leta 1 gld. 50 kr., na mesec 50 kr., pošiljatev na dom velja mesečno 9 kr. več.
Fo pošti velja
za celo leto 10 gl., za pol leta 5 gld., za četrt lota 2 gld. 60 kr. in za jeden mesec 85 kr.
Štev. 95.
Ljubljani v torek, 24. junija 1884.
Vabilo na naročbo.
S	1. julijem prične se nova naročba na naš list. Prosimo torej naše čast. naročnike, naj naročbo ob pravem času ponore, da se pošiljanje lista ne pretrga. Najbolje se to učini po poštni nakaznici, na čegar od-strizek treba prilepiti le naslov, ki je na pasku vsacega lista.
Naročnina je, kakor doslej, namreč:
Za Ljubljano:
na mesec ........................gld.	—‘50
do konca septembra ................. 1'50
„	„ decembra..................... 3-—
za donašanje v hišo vsak mesec 9 kr.
Po pošti:
na mesec ........................gld.	—'85
do konca septembra.................„	2-50
,,	„ decembra.................... 5'—
Položaj na Nizozemskem.
Kavno letos je tri sto let, odkar je krogla katoliškega fanatika Balt. Gerarda 10. julija 1584 v Delftu vsmrtila velikega ustanovitelja nizozemske nezavisnosti, Viljelma Molčečega. Ista rodbina oranska, katera je kumovala pri zibelki novorojene nizozemske države, imela in obranila si je svoj merodajni vpliv na Holandskem do denašnjega dnč; prej generalni namestniki, — „Stathouders“, sprejeli so iz rok dunajskega kongresa 1. 1815 nizozemsko krono, in sedaj vladajo v neskaljenem miru svojo državico ter ž njo združene bogate azijske naselbine.
Dnevi nizozemske zgodovinske slave minuli so uže z davna. Na mesto one drzovite ljudovlade, katera je navzlic svoji pritlikavosti pogumno pričela smrtonosni boj s španjskim kolosom ter srečno premagala ošabnega na-
Listek.
Etnografičke posebnosti.
i.
Nazori o lepoti.
(Konec.)
Mnogim narodom pak celo vsa glava ni povšeči. Taka, kakoršno je narava ustvarila, zdi se jim sila grda, vzor prave lepote pa jim je podolgasla ali cel6 špičasta glava. Znano je obče, da naša Črepinja ni jedna sama kost, ampak sestavljena iz več koščenih pločic, ki se pri novorojenem detetu še niso sprijele; zgodi se to še le v poznejših letih Ob enem z drugimi deli človeškega života raste tudi naša črepinja, ki se le s časoma po polnem sprime in zaraste. To vedo iz skušnje tudi divjaki in ker jim okrogličasta glava nikakor ne dopada, devajo matere mehke glavice svojih novorojencev med dve deski, ki jih trdno skup zvežejo ter jih odstranijo še le tedaj, ko se je glava podaljšala in trda postala. Sicer pak je imel, kakor pripoveduje
sprotnika, na mesto istih Nizozemcev, kateri so leta 1672, napadani od francoskega osvojit elja, rajši razdrli svoje jezove ter valovom dali prepluti deželo, nego da bi udali se tuji sili — na mesto te zgodovinsko imenitne države stopilo je dandanes ustavno kraljestvo nizozemsko ; njegovih prebivalcev ne mika več bojni hrup, najraje strižejo doma svoje kupone ali valč z amerikanskih parnikov sode s petrolejem in moko — in v očigled preflegmatični naravi srečnega tega naroda vidi se nam geslo ustanovnika države nizozemske: Saevis tran-quillus in undis — miren v razburjenih valovih, skoraj kakor neka pikra ironija.
Naravno tedaj, da se le redkokrat po časnikih govori kaj in piše o državici na rhen-skem ustji. Vender je baš te dni došel brzo-jav z Nizozemskega, katerega smo tudi mi priobčili svojim čitateljem, lakonični brzojav, da je namreč umrl princ Oranjski v 33tem letu svoje starosti. Oblika tega telegrama je skromna, večina čitateljev ga je skoraj gotovo preskočila ter malo se brigala za njegovo vsebino, — in vender je dogodek, o katerem poroča, jako pomenljiv v vsakem oziru.
Homatije na nizozemskem dvoru prouzro-čiia je največ ona trmoglavost, s kojo se od nekdaj odlikuje vladujoča dinastija nizozemska. Sedanji kralj Vilje lm III., kateri je baš te dni popotoval po Nemškem ter se v zadnjem času mudil v Karlovih varih na češkem, živi uže dolgo časa v razporu s svojimi otroci. Povod tem razporu dalo je protivje med očetom in materjo, nadarjeno in odločno kraljico Solijo, rodom virtemberško princesinjo. Ko je mati umrla (3. junija 1877) podal se je prestolonaslednik princ Viljelm v Pariz; tam obdan od slastij velikomestnega življenja pozabil je po polnem na dolžnosti svojega stanu, niti zmenil se ni za svojo bodočo dedščino, nizozemsko kraljestvo, užival je pariške sladkosti v dolgih potezah — in uže dve leti kasneje spravilo ga je to neurejeno življenje pod zemljo. Mlajši brat njegov, princ Aleksander, ki je
Strabon, uže v starem veku nek narod ob Črnem morji ta čudni okus.
Z obrazom ni prav noben narod pod solncem po polnem zadovoljen, komur se ni treba Bog v6 kako čuditi, če pomislimo, kolik preglavic dela obraz in koliko časa jemlje našim damam, predno se upajo zjutraj med svet.
Ušes tudi ne pusti skoraj noben narod pri miru in tacih, kakor jih je prinesel seboj na svet, pričenši od avstralskega divjaka pa do elegantne dame na parižkem boulevardu. Neprebodetiega ušesa bi ravno tako zastonj iskal v avstralski šumi, kakor v naših gosposkih boudoirih. Se vč da se nekoliko uže razločujejo. Avstralec, Papua, Polinez, južno-amerikanski Indijanec, možka in ženska, napravi v uho toliko ljukno, da potisneš lehko prst skozi ter obeša vanjo vsakovrstne stvari. Uho je celo kraj, kjer se spravlja tabak Vsled teže raztegne se uho cel6 do ramena in ljukna postane tolika, da se vtakne vanjo prav lehko vsa roka z razprostrtimi prsti,* in baš to hoče divjak doseči.
*	Hellwald ibid. p. 128.
sedaj postal prestolonaslednik, bil je v vsakem oziru različen od starejšega brata. Nesimpatičnega obraza in zaraščenega života izogibal se je javnosti; zlasti odkar se je 621etni kralj zopet oženil z mlado nemško princesinjo, katera mu je porodila hčerko, se kraljevič nikedar več ni prikazal na dvoru; samotno je životaril v svoji palači v Haagu, tam se je zakopal v svoje knjige in živel svojim študijam. Toda pred nekoliko tednov ga zgrabi vročinska bolezen, in 21. junija umrl je nadarjeni kraljevič v 33. letu svoje starosti.
Žalostni ta slučaj utegne pa vsled tega imeti važne posledice, ker je sedanji kralj Viljelm III., uže starček 67 let, zadnji moški potomec oranjske dinastije. Nastaja vprašanje, komu da pripade kraljestvo nizozemsko, ako umrč sedanji kralj brez moških dedičev? Po nizozemskem naslednem pravu izraženem v § 15 nizozemske ustave morala bi nasledo-vati princesinja Viljelmina, hčerka sedanjega kralja iz njegovega drugega zakona. Ali to je otrok, stoprav štiri leta star, in kaj se bode zgodilo, ako tudi njo zagrabi zgodnja smrt? Poleg tega ona v veliki vojvodini Luksemburški niti vladati ne bode mogla, ker v tej pokrajini po državnem pravu niti ne poznajo ženskega dednega nasledja.
To, kar bi nizozemski državi sigurno najbolj ugajalo, zaročiti dedičinjo z belgijskim prestolonaslednikom ter tako združiti obe sosedni državi, je tudi po vsem nemogoče, ker nizozemska ustava odločno zabranjuje, združiti krono holandsko s katero si bodi drugo državo. Vsi ostali sorodniki pa, na katere bi se mogli ozirati nizozemski državniki, pripadajo nemškim vladajočim rodbinam — in neizmerno bode narastel nemški vpliv v nizozemskem kraljestvu, ako se jednemu izmed teh sorodnikov posreči, polastiti se kraljevega prestola v Haagu. Toda oceanska lega nizozemske države je prevažna, da bi sosedne zapadno-evropejske velesile mirno gledale, kako se nemško cesarstvo utabori tudi na obrežji Yssele in Amstele.
Jednaka godi se nosu. Tudi njemu se ne prizanaša, ampak prebada se mu nosni hrustanec, in sicer gotovo ne brez velicih bolečin. Prebada se namreč z razbeljeno kostjo al kamenom, ki ostane toliko časa v njem, da se rana zaceli. Kakor v ušesa, vtikajo se tudi vanj najrazličnejše stvari, in če ima Avstralec pipo, brez katere ni skoraj nobeden, gotovo jo vtakne v nos, kadar jo je iztrkal, ker tu jo izgubi najtežje.
A uže poprej se je nos popravil; tekoj po rojstvu zmečkajo avstralske matere svojim otrokom koščico med nosnicami, da postane uže sicer zelo ostudni nos še celo ostuden.
Da pak taka in jednaka lepotičja niso morebiti stare podedovane navade, ki bi izvirale morebiti iz verskih ali kacih družili nagibov, kaže pač jasno dovelj slučaj, da se ogledujejo ženske na Novi Kaledoniji, dokon-čavši svojo toaleto, z velicim dopadajenjem po več ur v ogledalih ali pak mirno stoječi vodi.*
Tudi zobje prestajati morajo metamorfoze. Zamorci južne Afrike si jih pilijo na več
*	Hollwn!d ibid. 122
Ni nemogoče tedaj, da bode položaj, kateri je nastal vsled smrti orauskega kraljeviča Aleksandra, kmalu izdatno vplival na razmere evropejskih kabinetov.
Volitve na Ogerskem.
Pač dolgo uže volitve na Ogerskem niso vzbujale toliko zanimanja nego letos, dolgo uže niso probudile toliko strasti, ni se pri volitvah pokazalo toliko korupcije, kakor za časa ravno dovršenih volitev v državni zbor ogerski. Vse stranke napele so do skrajnosti svoje moči; postopalo se je kakor v vojski, kjer se upotrebi vsako sredstvo, da se pribori zmaga. Ako bi volitve potrditi imelo najvišje sodišče in ne državni zbor sam, gotovo bi se polovici izvoljenih poslancev odreklo pravo do mandata.
Pritiskovanje, spridenost, priziv na strasti so gotovo tudi v parlamentarno zreli Angleški na dnevnem redu, in nobena moč ne more jih po polnem iztrebiti. A vprašamo, k čemu dovela je na Ogerskem vsa ta strast, k čemu nemiri iu preburni prizori ob času volitev ? Razmerje strank v državnem zboru ostalo je skoraj nespremenjeno. Vladna stranka broji sedaj tri ali štiri pristaše več v svojem taboru, neodvisna stranka izgubila je nekoliko mandatov v korist antisemitov, kateri bodo sedaj, broječi okolo dvajset poslancev, igrali ulogo skrajne levice, zmerna opozicija komaj na uzdi drži svoje disparatne elemente, in broj „divjakov" narašča.
Največa prememba dogodila se je glede zastopnikov raznih narodnostij. Sedmograški Sasi sprevideli so, da niso želi posebnih ko-ristij na temelji zastarelih privilegij in zatorej naslonili so se sedaj ožje na posamezne stranke. Isto tako postopajo tudi Srbi; opustili so skrajno opozicijo ter se približali vladi; niti Polit, glavni predstavitelj srbske omladine, ni bil več izvoljen v državni zbor. Pri Rumunih je pasivna opozicija deloma ponehala; erdelj-ski Rumunci ostanejo namreč tudi v prihodnje zvesti pasivni opoziciji, ogerski Rumuni pa se bodo vdeležili parlamentarnega dela. Državna ideja ogerska se širi; s tem faktorom začeli so računati tudi ogerski Slovani in to jih je tudi napotilo, da se približujejo vladi; morda jim bode to donašalo večjo korist nego brezuspešno delovanje v opoziciji.
Tudi neodvisna ogerska stranka preme-nila je precej svoje nazore; ona ne perhores-cira več tako odločno nagodbe z Avstrijo ter zahteva le še samostojno carino za Ogersko ter je mnogo nemirnih elementov prepustila antisemitom.
Karakteristično za prihodno sesijo državnega zbora ogerskega je veliko število novih poslancev; gotovo 25 odstotkov prejšnjih poslancev je ali svojevoljno odstopilo ali pa pro-palo pri volitvah. Samo četvrtina poslancev bila je voljena jednoglasno; pri ostalih treh
načinov, najraje napravijo v spredne zobe tri-voglato ljukno, ali pa ošpičijo vsacega posebej*
Ustnice prerežujejo se marsikje in tudi one se lepotičijo z različno šaro. Tacih z kamni, kostmi in lesom vloženih ustnic vsled tega ni mogoče poljubiti, če tudi bi mikalo koga. Zato je pri tacih narodih poljub nepoznana stvar. V zapadui Afriki napravil je Winvvood Reade velik strah mej zamorskimi deklicami, hoteč jih poljubiti. Skoro na polovici sveta zlasti pa na južni poluti ne poznajo te ljubeznjive navade. 13ayardu Tayloru pripetilo se je to cel6 v Laplandiji, kjer so bile ondotne žene proti vsaki taki dotiki.**
Roke smo že omenili ter dostavimo le še toliko, da vedno gorko oblečeni Eskimo, n. pr. lepotičijo le toliko života, kolikor se ga vidi. Matere prešijujejo hčeram kožo z črno, sajasto nitjo, da postane koža črno pikasta, sicer ne bi dobile moža.
K sklepu omenimo le še pokvečenih nog kitajskih dam. Ker smatrajo Kitajci kazanje
*	Globus VII. 18.
** Peschel ibid. 247.
četvrtinah nastala je volilna borba, kakor morebiti nikedar poprej — dokaz, da je z jedne strani prebivalstvo ogersko vzprejemno za politične ideje, z druge strani pak, da se da tudi podmititi. Gotovo je, da so letošnje volitve na Ogerskem materijalni propad marsikatere rodovine. Postavni troški jedne volitve znašajo navadno po dva do tri tisoč goldinarjev, no to so samo troški za šopke, zastave, tiskovine ter za vozove, v katerih se volilci dovajajo k volitvam. Nepostavni troški znašajo pogosto desetkrat toliko; se ve da je to zavisno od tega, koliko denarja hoče potrošiti protivni kandidat.
To je perijodičua epidemija, ki vselej zahteva mnogo žrtev, ki se potem pišejo na rovaš oderuštvu. Uže marsikatera rodovina prišla je zaradi volitev na kant, in gotovo se na Ogerskem v tem oziru razmere ne bodo zboljšale prej, dokler se verifikacije volitev ne bodo odvzele vlasti državnega zbora ter podelile vrhovnemu sodišču.
Baš gledč na silne troške posameznih volitev bode prav umesten predlog, o katerem se dandanes mnogo čuje, namreč, da se bode volilna doba ogerskega parlamenta od treh let raztegnila na šest. Ob enem se bode s tem sredstvom doseglo, da se z volitvami ne razburi javno mnenje in strasti ljudskih mas tako pogostoma in v taki silni meri nego s sedanjim volilnim načinom.
Kakor smo uže rekli, napredovala je pri volitvah najbolj stranka antisemitov. Večina državnega zbora bode morala biti zelo oprezna ter pri vsaki priliki pobijati nejasni antisemitizem.
Nov parlament ogerski bode torej pozo-rišče hude borbe, borbe, v kateri se ne bodo mogle nabirati lavorike, v kateri pa vender mora vsakdo storiti svojo dolžnost. Ogerski parlament ima pokazati, ima-li smisla za re-šenje socijalnih boleznij ali ne; ima pokazati, da-li je kos svoji vzvišeni nalogi.
Gosp. Luckmaima poročilo o naših železničnili tarifih.
(Konec.)
Predlog št. 1 se tako, kakor je bil stavljen, ni vzprejel, a vzprejel se je jednoglasno predlog odseka za tarife, da se bode klasifikacija nemških državnih železnic ne gledč na sklepe drugih železnic upeljala ter izvela. Po tem predlogu se bode predlagalo, da se naslednje, sedaj špecijalnemu cenovniku vštete vrste lesa pri avstrijsko-ogerskih železnicah uvrstd v razred C.
1.) Okrogla deblovina ali drogovi (tudi surov obsekan les) do 2,5 metra dolg. 2.) Pa-njevi (štorovina), razklan les (polena). 3.) Dračje in vejevje (fašiue). 4.) Krajniki, kateri pri žaganji lesa odpadejo, ne čez G metrov dolgi.
teh nog za največjo nesramnost, videl jih je le malokteri Evropejec, vsaj v družbi poštenih žeusk ne. Celo na kitajskih slikah iskal bi jih zastonj. Naravno raščene noge imajo le ženske nižjih stanov, gosposka deklica pa brez pokvečenih nog ne dobila bi ženina po nobeni ceni, ker manjkala bi ji jedna največjih kitajskih lepot. S 14 ali 18 mesecev prične se kvečenje. Nogi se povežeti z dvema močnima povojema, kojih vsak ima še celo svoje ime: „Čan-pu“ in „Čio-pu“. Povežeti pak se tako, da se prsti prikrive po polnem pod podplat, le palec ostane, kakor ga je narava ustvarila. Vsled tega je rast nožnih inešic po polnem zatrta, meča ostanejo tenka in pri hoji opirati se morajo dame na palice, da ne padejo, le teči morejo dobro.* Ta moda je jedna naj-uovejših na Kitajskem, ker prinesla jo je neki še le Mandzu-dinastija -seboj na Kitajsko. V najnovejšem času pak se je pričela ta navada opuščati in utegne v kratkem po polnem izginiti.
Iv. Vrhovec.
*	Globus X. p. 34.
5.) Naslednje pri jamah uporabljano lesovje: Deblovina, stebri, železniški pragovi, prečnice, krajevniške deske, krajevniški koli, vse do 6 metrov dolgosti, kakor tudi tanke deščice do 1,5 metra dolgosti. — Predlagateljev namen je bil, doseči, da bi se surova deblovina do-
6	metrov dolgosti, brez razločka, čemu se rabi, uvrstila v razred C.
Drugi in tretji predlog se je gledč odprave refakcij vzprejel, vzprejel pa se je jednoglasno naslednji predlog odseka za tarife:
„C. kr. ravnateljstvo se živo prosi, da po udobljenih dosedanjih izkušnjah ob času ukrene, da se te refakcije kolikor možno odpravijo/1
Ker je g. K. Luckmann odpravo refakcij pri lesu-še le tedaj nameraval, ko bi bil za menj vredne vrste lesa, posebno za les za kurjavo in oblikovec upeljau, uže izjemni ce-novnik I ni bil zadovoljen, da se je glasovalo le o jednem delu njegovih predlogov ter se je držal svojega predloga zaradi splošne upe-ljave izjemnega cenovnika štev. I. — Vladni zastopnik se je izjavil proti upeljavi izjemnega cenovnika štev. I., ker bi za posamne relacije povišali se dosedanji podstavki. — Ker se je prej omenjeni predlog odseka za tarife vzprejel, je izjavil predsednik, da predlog g. Luckmaima odpade. On pa je omenil, da je odsek za tarife priporočal, vzprejeti le jeden del njegovih predlogov, da naj bi se torej še glasovalo o onem delu njegovega predloga, kateri zahteva splošno upeljavo izjemnega cenovnika za nekatere vrste lesa. Na to je odgovoril predsednik, da g. K. Luck-maunov predlog odpade, da mu je pa na voljo dano, pri prihodnji seji zopet staviti predlog. To bode g. poročevalec tudi storil. — Od predloga štev. III in IV je predlagatelj odstopil.
Konečno opomni g. poročevalec, da bi bilo dobro, če bi v tarifnih zadevah udeleženi krogi izrazili svoje želje, da bi se moglo o njih posvetovati in bi se opravičene pritožbe odpraviti mogle.
Zbornični predsednik g. J. Kušar izreka g. poročevalcu zahvalo za vztrajno zastopanje trgovskega in obrtuega stanu pri dr-žavno-železničnem svetu.
Gosp. V. Petričid izreka željo, da bi se v odseku posvetovalo o tarifah.
Gosp. K. Luckmann meni, naj bi se taka posvetovanja vršila še le tedaj, ko bodo zbornici znane dotične želje.
Zbornični predsednik gosp. J. Kušar opomni, da bodo udeleženi krogi pač koj izrazili svoje želje, ko hitro zved6 vsebino tega poročila.
Zbornica vzprejme poročilo člana državno-železničnega sv6ta z zadovoljstvom v znanje ter se po polnem strinja z zahvalo, izrečeno po zborničnem predsedniku.
IV. Gosp. zbornični tajnik poroča o prošnjah firm A. Tschinkelnovih sinov in K. Moli-neja; v teh prošnjah se prosi za znižanje dosedanjih vozarinskih podstavkov. Gosp. poročevalec prečita prošnje, nanašaje se na gosp. K. Luckmanna poročilo o posvetovanjih dr-žavno-železničnega sveta, v katerem poročilu se omenja vozarina teh firm, ter predlaga v imeni odseka:
»Zbornica naj blagovoli obe prošnji najtopleje priporočati c. kr. ravnateljstvu za dr-žavno-železnično poslovanje na Dunaji.“
Predlog se jednoglasno vzprejme.
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
V četrti seji isterskega deželnega zbora govorili so poslanci Laginja, Spinčič in Zamlič hrvatski. Italijanska večina protestovala je sicer proti uporabi hrvatskega jezika pri zbo-rovih obravnavah ter izjavila, da ne bode jemala ozir na eventualne predloge, stavljene v hrvatskem jeziku, no uverjeni smo, da bodo slovanski poslanci isterski ukljub tej po polnem neosnovani izjavi znali varovati svoje pravo.
V lirvatskem saboru ponavljajo so burni prizori lanskega zasedanja. Junak teh malo
častnih prizorov je seveda David Starčevih. Ker so dijaki in nekateri pouličnjaki razgrajali na galerijah, odredilo je predsedništvo sabora, da se ima omejiti deljenje vstopnic na saborske galerije. Ko se je predsednik vsled vprašanja Starčeviča pozval na hišni red, kateri mu dovoljuje omejiti vstop na galerijo, kričal je Starčevič: „Zakaj varate? Bojite se javnosti, ker so vaša dejanja malo vredna. Vi ste prodali deželo; sedaj postavljate pan-dure sem, da razganjajo ljudstvo. Srce me boli, ko vidim, kako narodu kožo derete s telesa!" — Skrajni čas bi res bil, da sabor stori potrebne korake, kateri bodo v prihodnje onemogočili take škandale.
Na Ogerskem dovršene so tudi uže naknadne volitve. Za vsem izvoljeno je sedaj 232 pristašev liberalne stranke, 60 zmernih opozicijonalcev, 72 neodvisnjakov, 17 antisemitov, 15 zastopnikov raznih narodnosti j in
9	»divjakov".
Tuje dežele.
Določbe francosko-angleške konvencije glede egiptovskega vprašanja so sedaj avtentično objavljene. Kakor je videti, niso Francozi s pogodbo nič kaj zadovoljni. Vsaj sodba, katero izrekajo najuplivnejši francoski časopisi o nji, ni povoljna. ^Journal des De-hats" piše: Komora povedala nam bode brez ovinkov, je-li je Francoska voljna, odobriti angleški bankerot. Nikakor se ne sme trpeti, bi se minister vnanjih zadev zamotal v take konjunkture, predno parlament odobri njegovo postopanje'1. Imenovani časopis graja potem konvencijo ter pravi: „Mi sami si pripravljamo Sedan v srednjezemskem morji". Prevejani politiki se ve da pravijo, da „D(5-bats“ pišejo zato tako nepovoljno, da, bi pomirili opozicijo proti Gladstonu onkraj kanala ter učvrstili njegov položaj.
Angleško-indijsko časnikarstvo bavi se neprestano z ruskimi osvojitvami v centralni Aziji. Rusija nadaljevala bode transkaspiško železnico do Herata. Angleži dobro vedo, da se položaj Ruske v onih krajih vedno bolj utrjuje, boje se nevarne konkurencije, in zato vedni krik o ruskem prodiranji. Očividno je, da so simpatije centralno-azijskih narodov na ruski, a ne na angleški strani.
Iz Dongole se poroča, da je tamošnji guverner dobil uže drugo pismo od Mahdija, v katerem ga slednji pozivlje, naj nemudoma prestopi v ustaški tabor. Ker je položaj v Dongoli silno nevaren, bati se je, da bode guverner izročil mesto Mahdiju. Potem pa je gorenji Egipet, skoraj gotovo izgubljen.
Razne vesti.
— (Zanimiv jubilej.) Čuden jubilej je piaznoval to dni nek diuruist na Dunaji. Petdeset
je vodno pisaril; to izda blizu 15 000 dnij dela. Ako se računa povprečno na dan 10 pol, popisal jo v tem času 150 000 pol ali 600 000 strani j! Stran ima vsaj 24 vrst, torej jili jo v vsi njegovi pisariji kacih 14 milijonov ali 170 milijonov zlogov; črk je več nego poldrugo milijardo. Polo, katero jo porabil, bi naredile skladovnico, bi bi bila višja nego trinadstropna hiša; jedna zraven drugo položeno pokrivalo bi cesto do Gradca! Dva meseca svojega življenja je mož poiabil samo za pomakanje v črnilo. Poslednjega pa jo spravil na papir več nogo jeden veder! —
lo	je pač ogiomno delo; jo li pa tudi plačilo bilo primorno, o tem jubilar previdno molči. Saj beseda „diurnist“ več pove nego številko.
— (Pevka tatica.) Prod leti nastopila je na nekem petrogradskem gledališči mlada pevka, ki jo kmalu očarala občinstvo; posebno ga jo navduševala s svojo „ogersko pesmijo". V malih mosocih postala jo lika Ogay ljubljonec Potro-gradčanov; čostilci so ji pošiljali briljante, darovali ji konjo in kočijo. . . . Sedaj pa čitamo v ruskom časniku: lika Ogay (rede Regina Roson-zweig), ona povka, ki jo znala s svojim hripavim glasom, z grdim obrazom in ciničnim obnašanjem očarati našo občinstvo — jo navadna vlačuga in tatica. V Domidovom vrtu jo zvabila nocega gospoda v cabinet particulier, ga tam znala tako omamiti
s pijačo in ljubeznijo, da se je mož po tej dvojni omotici zbudil z dvojno mačjo muziko, duševno in materijalno, kajti pogrešal je 2100 rubljev. Odnesla mu jih je ljubeznjiva pevka, ki je bila med tem uže zginola iz mesta, vzemši seboj (pač iz pozabljivosti! . .) 400 rubljev ravnateljevih. Sedaj ogerska Uka ne bode več pela v Petrogradu.
— (Amerikansko.) Bratec: „Ali znaš, da dobimo novega papa?“ Sestrica: „Kako to?“ Bratec: „Mama se moži." Sestrica: „Katerega pa vzame?" Bratec: „Starega soseda, ki nama še nikdar ni cukerčka prinesel!" Sestrica:	„Kaj ta bode naš papa?“ Bratec: nDa, ravno ta!“ Sestrica: „No, prav se mu zgodi!" —
Domače stvari.
— (Potrjena knjiga.) Ministerstvo za uk in bogočastje je potrdilo „Močnikovo geometrijo za nižje gimnazije, II. del; posl. prof. J. Celestina", in dovolilo, da se sme rabiti na vseh gimnazijah, kjor so poučuje matematika s slovenskim učnim jezikom.
— (Deželnega glavarja namostnik,) gospod župan Peter Grasselli, odide jutri kot zastopnik kranjskega deželnega odbora in ljubljanskega mestnega zbora k konferenci na Dunaj, v kateri se bode razpravljalo o nasledkih podržav-ljenja železnic glede deželnih in občinskih priklad.
— (Kranjsko obrtno d rušt vo) sklenilo je v zadnji svoji seji, da bode pospeševalo usta-novljenje zadrug in da bode imelo kakor prej vsak četrtek javno odborovo sejo v posebni sobi gostilnice g. Štruklja v Kolodvorskih ulicah. Prihodnji četrtek predavat bode g. Anton Geba o telefonu in njegovi porabi.
— (Blag rešitelj. Včeraj smo poročali, da je padel petletni dečko v Ljubljanico in da ga je miinogredoč gospod potegnil iz velike vode. Danes dostavljamo, da je bil oni gospod vpokojeni c. kr. komisar finančne straže g. K. vitez pl. Pii d ran s-bor g. Ko je zapazil dečka, slekel je naglo suknjo in šel za njim. Rešil ga je z veliko nevarnostjo iz kalne vode.
— (Sokolov kres) na Zgornjem Rožniku jo sinoči privabil toliko občinstva, kolikor ga morebiti uže mnogo let ni bilo zbranega na krosni večer krog cerkvico. Blizo deveto uro zažgali so veliko, s svežim smeročjem obloženo grmado, iu kmalu se jo valil gost dim proti nebu; tu in tam švignil je plamen med črno valove in jih čarobno razsvetljavah Kmalu se je ogenj pokazal in z lučjo oblil čakajočo množico, ki je obdajala cerkvico in gledala lepi prizor. Mod tem pa so švigale rakete v zrak, in umetni ogenj vzbujal jo začudenje občinstva. Žalibog, da jo dež vedno naletaval in nekoliko kalil zabavo. Vender smo prepričani, da se ni nihče kesal, kdor je pohodil ta večer Rožnik. Krasni ogenj pred cerkvico, potem pa mnogo-brojni kresovi po holmih in hribih okolice ljubljanske svetili so so kakor orjaške kresnico v temni noči in podajali pogled, ki je človeka obilo odškodoval za grdo pot skozi temni gozd. „Sokolu“ pa smo jako hvaležni, da je ostal pri stari navadi iu nam prižgal tudi letos slovanski kres!
— (Izpred porotnega sodišča.) 241otni kmetski fant Janez Delavec bil jo včeraj zatožen hudodelstva uboja. Dne 10. junija lanskega leta prišli so fantje iz Štefanove Gore v Velesovo in šli potom tudi na Trato v gostilnico k Milaču. Tam so se nekoliko sporekli in potem so odšli fantjo iz Šefanove Vasi proti domu, a zatoženi Delavec jih je pregovoril, da so še enkrat so vrnili na Trato. Tam jo zatoženi Delavec s kolom v roki gledal skozi okno rotivši se, da mora, če se tudi sam ugonobi, še danes „dva fontat". Bila jo uže temna noč, ko pridejo štirje fantje iz gostilnice. Trije so šli po eni strani okolo ogla hišo, 28 let stari kmetski fant Anton Kern pa jo je zavil okolo druzega hišnega ogla proti kozolcu. Zatoženi piano hipoma nanj ter mu takoj zasadi nož v obraz ravno pri nosu, tako da jo Kora v petih minutah bil mrtev. Zatoženi Delavec taji dejanje, a priče izpovodujejo proti njegovi trditvi. Porotniki so ga krivega spoznali, in obtoženec jo bil obsojen na pet lot teške ječo, poostreno s postom.
— (Iz Novega Mesta) so nam poroča, da g. dr. B. ni umrl, pač pa da loži zolč bolan v zagrobški bolnici. Popravljajo no-istinito vest, katora jo bila razširjena po vsem
Rudolfovem, moramo vender vzdržati vse konkluzije in želje, koje je izražal novomeški dopisnik v svojem včerajšnjem dopisu glede neznosnih zdravniških razmer v glavnem mestu naše Dolenjske.
— (Zadnja goriška „Soča“) imela je prav čmerni dan! Razvajena bržkone po duhovitih člankih, s kojimi ona razveseljuje svoje občinstvo , oblastno obsoja »Ljubljanskega Lista" skromne uvodne članke kot „logične nestvore". Še menj milosti našel je naš dunajski pod-listkar pred strogimi goriškimi presojevalci; njega imajo le še kot psihiatričen predmet. „Gut ge-brullt, Lowe!u Žalibog, da dosihmal še nismo imeli prilike, iz „Sočinih" predalov izvedeti, od kod da ona zajema klasično svojo logiko. In tudi do psihiatrične klinike, s kojo se ponašajo v avstrijski Nizzi, obrniti se ne upamo; strah nas je namreč, da so morda prostori tega prepotrebnega zavoda baje uže prenapolneni ter da se med njegovimi bolniki celo nahaja — uredniško osobje goriške „Soče"!
— (Tatvina.) V Sostrem (okraj ljubljanski) kradel je neznan tat dne 18. t. m. pri tesarju Lovrencu N. Skozi nezaprt hlev prišel je lopov pod streho in od tod se je splazil v hišo. Pobral je nekaj obleke Lovrencu N. in kos srebrne urne verižice; soprogi njegovi dva zlata zakonska prstana in še dva druga prstana, tri pare uhanov in vol-nato rutico. Tat jo oškodoval hišo za kacih 26 gld.; do sedaj lopovu še niso na sledu.
— (Nova požarna bramba.) Iz Trebnjega se nam piše 23. junija: Včeraj popoludne zbrali so so trebanjski seljani v gostilni gospoda Pr. Rozmana in so volili začasni odbor, da priredi vse potrebno za požarno brambo. — Skrajni čas je, da se tu pri nas, kjer smo v dveh letih imeli uže sedem požarov, vstanovi požarna bramba. Sklenilo se je, da bode tudi komanda slovenska, katero žalibog pri nekaterih požarnih hrambah, ki imajo slovenska pravila, še vedno pogrešamo.
—	(Vtopljenca) našli so dnč 21. t. m. zvečer v Smarčni (okraj Radeče). Mrlič je plaval na Savi; star je kacih 50 do 60 let in čedno oblečen. Na glavi je imel pet ran, ki so mu pač prizadete bile s kakim ostrim orodjem; jedna rana je še krvavela, ko so nepoznanega moža potegnili iz vode. Na rokah in na prsih jo bil tudi krvav. Upati je, da so bode kmalu prišlo na sled, od kod jo vtop-ljenec in kaj se je bilo ž njim zgodilo.
— (Za obrambo proti trtni uši) obstoji v Novem Mestu poseben odbor, kateri so je sedaj, ko so jo škodljivec pritopel tudi v dolenjsko vino-grado, oglasil s slodečo objavo: ,,Opomin vsom posestnikom vinogradov na Dolenjskem! Kranjska se ne more več prištevati tistim srečnim deželam, katero so bile do sedaj obvarovane prod trtno ušjo. Ta najhujši sovražnik vinoreje je prodrl na svojem uničevalnem potovanji skozi Evropo in našo državo — uže tudi čez moje naše dežele ter se lotil naših vinogradov. Ogled, katerega je priredilo okrajno glavarstvo krško s pomočjo gosp. Julija Hanselna, vodje priprav za obrambo proti trtni uši na Štajarskem, in podpisanega načelnika kot ve-ščakov in s posredovanjem potovalnega učitelja gospoda Gust. Pirca, katerega je navlašč v to odposlala visoka deželna vlada, je nedvojno dokazal, da se trtna uš uže nahaja v okraji „Cigelnik'‘ blizu Veliko Doline, sodnijo kostanjoviško, tik meje Hrvatske pri Samoboru, in da je ta okraj le blizu 4 km. oddaljen od okuženih vinogradov na Hrvat-skern in Štajarskem. Podpisani odbor za obrambo se je uže v pozivu dne 5. avgusta 1881 skrbeč izrazil: „Kdo jamči nam, da ni nas užo napadel ta škodljivec ali da nas no napade v kratkem" — in ta nevidljivi sovražnik pričel je baš uže tačas svoje pogubonosno delo; kajti krajevno raziskavanje je nedvojno dokazalo, da je bila trtna uš najmanj uže pred štirimi leti v sedaj okuženem okraji. Naj prvo je bila v vinogradu nekega posestnika z Štajarskega. Iz lege in kakovosti sedaj okuženega okraja, katera je okuženemu središču na Hrvat-skom in Štajarskem nasprotna, se nedvojno sklepa, da so ta krilati škodljivec ni sam naselil, ampak da so ga zanesli v te kraje dolavci z orodjem, posodo in oblačili. Kako in kam da se razprostira ta okuženi okraj, zamore dokazati le prav vestno in trudapolno preiskavanje teh vinogradov; vender se jo bati, da so toga škodljivca delavci uže v druge kraje zanesli; posebno zaradi tega, ker se
ni vedelo do sedaj, če je uže v naših vinogradih. Torej pazite vestno, posestniki vinogradov, naznanite precej vsako nenavadno prikazen na trtji, posebno če prične pešati rast, slabo razvijati se listje, in če jo nasad slab, ali pa, če ga celo ni — politični oblasti naravnost ali pa potem dotičnega županstva, in če je le mogoče, poročajte tudi o tem nemudoma in naravnost odboru za obrambo proti trtni uši, da se prične precej preiskovanje in da se v slučaji okuženja prirede precej dotične priprave, drugače nam uniči ta škodljivec vse vinograde. Le tačas zamoremo premagati tega škodljivca, če se je zasledil koj početkoma in da ni okuženi okraj preobširen Zaradi tega mora odbor p. n. posestnike vinogradov resno opominjati, da ne pridejo v nobeno dotiko z okuženim okrajem ter se tako ovarujejo velike nesreče. Akoravno je uže vsa skrb odborova obrnena na okuženi okraj, vender ne bode opustil odbor izpolnjevanje prevzete častne dolžnosti po celem obsegu. — Rudolfovo, 20. junija 1884. Odbor za obrambo proti trtni uši Načelnik: Anton Ogulili.“
18. občni zbor prvega ljubljanskega društva za podporo in oskrbljevanje bolnih in obnemoglih društvenikov
vršil se je v nedeljo ob 11. uri dopoludne v mestni dvorani v navzočnosti nad 30 udov. — Vodja društvu, g. dr. Keesbacher, pozdravlja društvenike in se spomina daru Nj. Veličanstva, katero je blagovolilo društvu podariti o priliki lanske navzočnosti v Ljubljani 100 gld. ter zakliče Nj. Veličanstvu trikrat „slava“ in nhoch“, komur društveniki navdušeno pritrde. Mestni odbornik g. Pakič, kot glavni blagajnik društva, poroča o društvenem delovanji za preteklo leto; g. Pakič pravi:
Ob navzočnosti presvitlega cesarja v Ljubljani povodom deželne slovesnosti, ki se je praznovala lanskega leta in je na mnoge strani bila veselja polna in blagonosna, je tudi cesarska milost došla različnim dobrodelnim in ljudomilim društvom. „Prvo ljubljansko društvo za podporo in oskrbljevanjo bolnih in obnemoglih društvenikov11 je bilo odlikovano s tem, da je bilo prišteto družbam, katerih so se preljubljeni vladar v svoji neusahljivi dobrotljivosti spomiuali z bogatimi darovi, in Njih Veličanstvo so dali društvu svoto 100 gld. Ravnateljstvo je presrečno, da more na čelu sporočila za 1. 1883. — 18. društveno leto
—	povedati o tem dokazu cesarske milosti in dobrote , izraževaje svojo preponižno in spoštljivo zahvalo.
Kar se sicer tiče dogodeb in opravilstva minulega leta, je to preteklo, ne da bi bilo kaj opo-vir, in društvo je moglo točno zadostovati tirjat-vam, ki so se dosti obsežno stavile do njega in zaključilo je svoje letno gospodarstvo v razmerah skoz in skoz vredjenih in v takih, ki so porok, da bode moglo tudi na dalje vspešno delovati.
Kakor razklada dotični izkaz, ki dalje niže pride na vrsto, zmanjšalo se je sicer društveno premoženje mimo lanskega leta za 294 gld. 45 kr.; kakor je sicer to samo na sebi obžalovati, pa von-der to nikakor znatno ne moti denarstvenega stanja pri društvu, marveč upati je, da se bode tisto, kakor se je zgodilo uže večkrat v prejšnjih takih slučajih, poravnalo z izvanrednimi prihodki; lanskega leta sicer kaj tacega vravnati ni kazalo, a za letos se pripravlja. Razloček zgoraj naveden je pa nastal, ker je poslednji občni zbor sklenil, odpisati dolg 160 gld., dalej zarad tega, ker so udje za leto 1883. mimo prejšnjega na dolgu ostali pri letnih doneskih za 100 gld.; podpora pa je pri-rastla za 100 gld.; izvanrednih prihodkov pa razen daru presvitlega cesarja ni bilo, a lota 1882. je bil kot izvanreden dohodek še darilo 40 gld. nekega člana.
(Konec prihodnjič.)
Telegrami »Ljubljanskemu Listu.“
Dunaj, 24. junija. Današnja nVVienerZtg." javlja, da je deželne nadsodnije svetnik gosp. Janez Kapretz imenovan predsednikom deželne sodnije v Ljubljani.
London, 24. junija. G1 a d s t o n e je spodnji zbornici predložil pogodbo s francosko državo ter je razložil, kako je nastala misel na konferenco in obravnavauje s francosko vlado. Ako konferenca ne doseže povoljnega rezultata, pravi, da potem izgubi pogodba s Francijo svojo veljavo. Konferenčni vspehi odvisni so od pritrditve parlamenta. Prva seja bode v soboto. Gled6 francoske pogodbe stavlja kabinetno vprašanje. V jednakem smislu govoril je v gosposki zbornici G ran vi 11 e.
Toulon, 24. junija. Za kolero je danes umrlo pet osob.
Nižni Novgorod, 24. junija. Ljudska druhal je povzročila 19. junija izgrede zoper Žide vsled govorice, da so bili ugrabili krščanskega otroka. Več Židov je ranjenih in ubitih, mnogo imetja se je uničilo. 150 osob zaprtih.
Dunaj, 23. junija. Cesar in cesarjevič odpotujeta 6. julija k manevrom brodovja v Pulj.
Varšava, 23. junija. Pri trdnjavi Ivan-gorod podrla je povodenj železniški most čez Vislo, ki je stal dva milijona in je bil last še ne dodelane proge Ivangorod-Dombrov. Od osob, ki so stale na mostu, jih je 20 vtonilo. Druga škoda se ceni na milijon gld. Visla in Buga vedno naraščate.
Kahira, 23. junija. Oficijalni brzojavi omenjajo govorico, da se pomikajo ustaši proti Koroškemu.
Pariz, 23. junija. V zbornici je podajal Ferry jako pohvalno vzprijet pregled francosko-angleških dogovarjanj. O egiptovski interpelaciji vršila se bode debata v četrtek. Sprejela se je nujnost načrta revizije ustave.
V	Toulonu je od četrtka do nedelje obolelo 20 ljudij za kolero, posebno med pomorsko infanterijo in delavci v luki. 8000 osob je včeraj iz mesta odpotovalo. Kupčijski minister javlja, da bolezen ni azijatska, temveč le neka sporadična kolera, ki izvira iz lokalne infekcije in se zato ne širi dalje. Vkrenile so se vse potrebne zdravstvene naredbe.
Telegraficno borzno poročilo
z dne 24. junija.
gld.
Jednotni drž. dolg	v	bankovcih.....................80	‘20
»	»	»	>	srebru..................  .	81	•	20
Zlata renta....................................... 102’10
5% avstr, renta..........................................95	■ 60
Delnice n&rodne banke................................... 857'	—
Kreditne delnice........................................301’	—
London 10 lir sterling...............................121'95
20 frankovec......................................... 9'70
Cekini c. kr......................................... 5'76
100 drž. mark................................................59-65
Uradni glasnik
z dnš 24. junija.
Eks. javne dražbe: V Škofji Loki posestvo Jan. Rihteršiča v Spodnji Luži (2459 gld.) dne 1. jul. (3. narok); >/M. del zemljišča iz zapuščine Krist. Klau-serja (190 gld.) dnž 27. jun.; posestvo Terez. Berce iz Dolenje Vasi (1480 gld.) dnč 4. jul. — V Radovljici zemljišče Mat. Lahajnarja dn6 7. jul. — V Senožečah zemljišče Jarn. Turka iz Gorič (703 gld.) dne 9. jul., 6. avg. in 3. sept. — V Zatičini posestvo Terez. Piškur iz Radohove Vasi (4618 gld.) dn6 17. jul., 21. avg. in 25. sept. — V Vel. Lašičah zemljišče Fr. Kovačiča iz Poznikovega (420 gld.) dn6 21. jul., 21. avg. in 22. sept.
Razpisane ustanove: Početkom druge polovice šolskega leta Jurija Josipa Peerza dijaška ustanova v znesku 45 gld. 80 kr. Molbenice do 15. jul. vodstvu dotične gimnazije. Pravo podeljenja ima kočevski g. župnik.
Razpisane službe: V moški kaznilnici na Gradu ljublj. služba (prov.) paznika druzega razreda. Prošnje tekom štirih tednov c. kr. drž. pravdništvu v Ljubljani.
Naprava novih zemljiških knjig: Pri c. kr. okr. sodnijah v Kostanjevici za katastralno občino Bre-ana dn6 7., 8., 9., 10., 11. in 12. jul.; v Kranjski ori za katastralno občino Planina dnč 22. jun.; v Kočevji za davkarsko občino Log d n6 30. jun.
Javne licitacije: V četrtek dnč 3. julija dopol. ob 10. uri oddaste so dražbenim potem pri magistratu dve mesnici v depozitoriji gasilane v Šolskem drevoredu. Licitacija je ustmena.
Tujoi.
Dnž 22. junija.
Pri Maliči: Tirman, inženčr; dr. Friihwald, advokat, s soprogo; Goldminn in Bach, trg. potovalca, z Dunaja. — Uranič, lesni trgovec, iz Trsta. — Mihalje-vich, c. kr. poslovodja, iz Pulja. — Rainer, trg. po-tovalec, iz Dornbirna. — Dr. Messner s soprogo iz Velikovca. — Dr. Mally, c. kr. okr. zdravnik, iz Kranja.
Pri Slonu: Rigler, zasebnica, s sinom, iz Trsta. — Dolenz, zasebnik, iz Razdrtega. — pl. Garzarolli, zasebnik, iz Senožeč. — Mosclinak, mesarica, iz Velikovca. — Millautz, lesni trgovec, iz Cerknice.
Pri Tavčarji: Dr. Brehmer, urednik, iz Trsta.
Pri Avstr, carji: Thalmeiner, gled. igralec, z Dunaja. — Benedik, fabrikant, iz Št. Valentina.
Pri Bavarskem dvoru: Dr. Hormann, šef-zdravnik, s soprogo, iz Reicheringa.
Pri Virantu: Schumme s soprogo iz Šmartna.
Umrli so:
Dnč 21. junija. Amalija Mihelič, hči dimnikarja, 7 dnij, Hradeckijeva vas št. 28, ošpice.
Dne 22. junija. Leopold Peterlin, sin črevljarja, 7 mes., Cesta na Grad št. 7, ošpice.
V bolnici:
Dne 21. junija. Luka Gaiger, gostač, 63 1., Eli-zabetna bolnica, oslabljenje.
Dne 22. junija. Primož Verbovec, gostač, 64 1., vsled telesnih poškodeb.
Meteorologično poročilo.
; g Q	Čas opazovanja	Stanje barometra v ram	Tempo- ratura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm
23. junija 1	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	732-81 732-47 733-39	+13-8 +15-3 +15-0	vzh. sl. zpd. sl. »	mgl. dež »	400 dež
V	zalogi naši so izišle in je moči dobivati v naši knjigoprodajalnici naslednje knjige:
Senekovič Andrej, c. kr. profesor v Ljubljani, Fizika za nižje razrede srednjih šol. V berilo vtisnenih je 200 slik.
Knjiga, o kojej se je kritika jednoglasno naj-povoljneje izrazila, priporočena je tudi za samouk in velja v platno vezana 2 gld.
Latinsko-slovenski Slovnik, izdelan po latinsko-nemškem J. A. Rožeka, 28 pol, 8°. Mehko vezan stane 2 gld. 50 kr.
Lapajne Ivan, Prvi pouk. Navod za poučevanje na najnižji stopinji narodne šole. Cena 60 kr.
Habsburžani v deželi Kranjski. Slavnosten spis ob godovanji šeststoletnice od združitve kranjske zemlje z Avstrijo. Na svetlo dal kranjski deželni odbor. Spisal August Dimitz, poslovenil F. Cimperman. Cena mehko vezanej knjigi je 4 gld.
Sehon-Anka, gorenjska povedka, spisal Alfred pl. Zett. Elegantno opremljena. Cena mehko vezani knjižici je 1 gld. 20 kr.
Knjige za mladino:
Pepelka, Snegulčica, Trnjeva rožica. Tri krasne pravljice v zabavo in pouk ljubej mladini. V četverki z mnogimi barv. podobami, vsaka po 50 kr.
Pravljice o: Pepelki, Rudeči kapici in Obutem mačku. Tri knjižice v osmerki s mnogimi barv. podobami; cena vsaki knjižici je 25 kr. — Dalje O deželi lenuhov, Snegulčici, Pritlikovcu (Palčku) in Robinzonu po 15 kr.
Ig. v. Kleinmayr & Fed. Bamberg
knjigotržnica v Ljubljani.
Zaloga zemljevidov
c. kr. generalnega štaba.
Mera 1:75000.
Listi so po 50 kr., zloženi za žep, prilepljeni na platno po 80 kr.
II. t. Kleinmayr & Fed. Bamliert-ova
knjigarna v Ljubljani.
11_________________
Odgovorni nrodnik prof. Pr. Š u k 1 j e.
Tiskata in zalagata Ig. v. Kleinmayr & Pod. Bamberg v Ljubljani.