Stsv. 203. (Posamezna Številka 8 vinarjev.) V rrrttt. f torek, 24. julija 1917 Latalk X18I. Izhaja vs*k dan, tadl ob nedeljah «n praznikih, ob 3 zjutraj. Urtii:. ;:vo U«ca Sv. Frani Irka Asi*kega št 20. L nadstr. — V«i daf^st na| u pošiljajo arcdnižtvu Hrta. Nefrankirana pUma n M iprcjttnajo in rokopisi s« ne vračajo. U a atdj tr odgovorni urednik Štefan Godiaa. Lastnik kooaoftrij H; • .Edinost*. — Tisk tiskarn« .Edinosti*, vpisane radcfl S ct tieaim parrttvaai v Trstu, ulica Sv. FrančUBca AMkega IL 3A. Tek* on nredniitva in nprm fttev. 11-57. N j r ot nI n a * n a Ca : Za celo leto.......K 31*20 Za pol leta....................... 15*60 n tri mesece.....................a 7t0 ga nedeljsko Izdajo ca ceio kta ...... . 0*20 Ca pol leta ......••••••••«• m fjffflfj 1 i ^Sr j K I fM\ Posameiae številke .LtUnosU" prodajajo po 8 vinarje^ rasiarde Sievilke po 10 vinarjev. Oglas! se računajo na milimetre v žlrokosil ene kolona. Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 virv Osmrtnice, zahvale, poslanice, cg!asi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v tekota lista do pet vrst ........ K 20.^» vsaku nadaijtia vrsta.............SL— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema InseratnI oddelek .Edinosti-. Naročnine In reklamacije se pošiljajo upravi Usta. Plačuje se Izključno la upravi .Edinosti- — Plača in toži se v Tratu. Uprava in inseratnl oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančl5k* Asi£ksga št 20. — PoStnohranilniSnl račun Št. '41.652. Irnrn (radna porodici. AVSTRIJSKO. DUNAJ, 23. (Kor.) Uradno se razglaša: 2X kitila 1917. Vzhodno bojišče. — Mackense-nova armada: Mestoma močen topovshs _ Fronta nadvojvode Jožeta: Med dolino Sušite in trodeželnini kotom je bojio delovanje znatno narastlo. Sovražni* Se izvršil napade na več točkah: bil je povsod odbit — Fronta princa Leopolda Bav.: Zvezne čete sc v zmagovitem prodiranji ^ospefe pri Tartiopolu do Sere*a in pr.koračile progo Kozova—Ostrov na obeh *taneh Str*oe na široki fronti. Rusi >e umikajo tudi ob NarajovH Poslcdice _________________________________ zmage posedajo tuii na južni breff Dnje- ; poča. M^a^donska fronta: V kolenu Cefne stra t^o Karpatov. Sovražnik povsod iz- kratek bobnajoč ogenj artilierife. V okolišu prezniuje svoje postojanke. teglenice in v dolini Vardarja precej ži- Italijansko in jugovzhodnoivahen topovski ogenj s presledki. Na osta- tik zapadno Tamopola, prekoračili progo Rohatin — Ostrov vzhodno naše stare postojanke in pričeli prodiranje na obeh straneh Dnjestra, Sovražnik se je južno imenovane proge močno upiral. — Fronta nadvojvode Jožefa: Ob Karpat-skem grebemi do Putne je rusko bolno delovanje znatno narastlo. posebno v južnem Ježu. Odbitih je bilo več sovražnih sunkov. — Macketrsenova armada: Ob dolnjem Seretu naznanja živahen Ggenj j>red-s to ječe boje. Macedonski f r on ta. — NIC ao-vega. Prvi generalu? Icvartirrrojsters Ludendorff. BOLGARSKO. SOFIJA, 22. (Kot.) Generali štab ro- siao | Rusija in njena svt&oda niste prazni besedi. — Čete revorucijonarnih čet! Vaši bratje, ki so z rudeČimi zastavami pošli v boj, Vas poživljajo, da se jim pridružite ter se Z njimi skupno borite v imenu pravičnih pobojev (rajnega miru in za varnost svobode. Izpolnjujoč voljo revolucionarnega naroda, postavite se na prvo povelje Vaših vojaških voditeljev v sprednjo boj-no črto, n-e oziraje se na strahopetce in izdajalce L'iotnovine! Rešite svobodo! Rešite domovino!« bojišče. — N'č novega. Načelnik generalnega štaba. Cesar Kare! na galiski fronti DUNAJ. 22. (Kor.) Ce;ar Karel se je podal včerati z majlmkn spremsivoin za 24 ur na gališko fronto. Spremljala sta ga med « .rugimi grof Czernin in general Arz. Po sprejetja poroč la gen. polk. Boh-ma se je podal cesar v stan princa Leo-<>■ ?a Bav. in nato na fronto, čisto v ob-r;. ji- ognjenega orožja. Cesar se je zahvaljevat oficirjem in moštvom čet. ki so vt » sijajno vzTajali na črti Brzezany— Kv iuhi—Zborovo, in mno^e osebno od-i&ava!. NEMŠKO. DLROL1N. 23. (Kor.) Veliki glavni stan, 23. julija 1917. Z a o a d r. o bo j i š č e. — Armada kraljeviča Ruprehta: V Fl; ndr*]l se je topovska bitka vnela zopet z vso s lo. Nadaije-vela se je tudi poi;"£f. Naši za vodstvo to-pcvt&cga boja ne bfco/no potrebni pri-vezni brfoni so bio e?. vsej fronti clli brezuspešnega sovražnega dalekosežnega ognja. V/hodno Vperna je b:l izvršen na-iite tutfi enoten napati števJSnlfs letalskih Naši bojni kisle« h ?>ram>>ni to-/ ?7jsfo> H! zračne v^pa^e. Pri-ve/ni baioiti so ostaB nepoškodovani. 8 so-\ rr-žiiih letal je bih'. se^t»-e1icnih. Izvidni sunki snEteških bat'1'onov - se izjalovil:. Srditi i^čni napa li so z\ršeni med Avloasom in Mericourtom. Začetni uspehi nsfe5protnika so bili Izenačeni — Armada nem^keza cesarje vlča: VsJed dobrega r j zgleda je bojno delovanje oživelo po-vsod. Na severnem pobočju Zimske gore pri Craonmi se je v krepkih, dobro prl-pra%ljenih ix:iih posrečilo pomaknhi našo p- ittjanko v širini enega kilometra naprel Kraniborsko in gardne čete so vrgle Fran--cze Iz nadalsnih jarkov in ujele 230 mož. >a »ioni Csrnilet ?užno Nauroy, so bile he?e»»sko - nassauskih čet uspešne. - lAiif naših Ictriskih bregov ij je metalo včeraj dopoldne z dofciiiii uspehom bombe v.n !larwich cb angleški vzhodni obali. Letala s«> vrnila pofnoštevilno. Vzhodno bojišče, princa Leopolda Bav. (Eichhornova sku-pfaral: Ob D\ini, posebno pri Dvlnsku in c-veh straneh Naro^kega jezera s« je tOjiovsko cte'.ovanje zr tno povečalo. Ju-D vinska ve je ruski sunek iz-jak>\il. Južno Siiiorgona do vštevši Kre-va '-o Rusj po i'feiibor.js»:o izjalovijenih t:ap. dih na pretiveCcr napaJli zjutraj zno- f " ii fronti le neznatno bojno delovanje. — (Romunska fronta: Pri Tulcetf pehotno I streljanje, pri Isaceti posamični topovski | streii. TURSKO. CAR!GRAD, 22. (Ker.) Iz glavneiea stana se poroča: Sinajsfca fronta: Na des-. em in levem kriiu naših čet v okolici Gaze soboten topovski ogenj. Na ostalih frontah ^ enih važnih ri» godkov. DOGODKI NA MORJU. BEROL1N, 22. sovražna pehota po topovski pripravi izvršila napad, a so jo romunske čete pognale zgpet nazaj. Na ostali fronti pehotno streljanje^ — Kavkaška fronta: Nei&-premenjeno. — Letalstvo: V Karpatih smo sestrelili eno letalo, čegar piloti so bili ujeti. _ Revoluclia v Oklic provizorične vlade na operacijsko (menjajo kršitev pravic ustavodajne skup- Kerenskij zopet na fronti. PET^OURAD. 2. (Kor.) Kereuski] je odpotoval v soboto zoi>et na fronto. Odposlanstvo moštva vzhodnega b rodov j a je biio na zahtevo osrednjega odbora delavskega in vojaškega sveta včeraj zvečer izpuščeno. Skupščina zastopnikov polka Preobraženskih in drugih polkov na fronti je sklenila, da obstoja neobhodna potreba, da se izro"či neomejena oblast Kerenske-miL Razkrinkani Leninovci. PETROGRAD, 20. (Kor.) Ministri Ke-renskij, Tereščenko in Nekrasov so v nekem pogoAroru izjavili, da bodo protestirali proti prenagli objavi razkritij o Leninu in da so napravita raz-kritia nanje, kakor tudi na vse osebe, ki sovzaskdovale te stvari, globok vtisk. Kerenskij, ki se je nahajal na fronti, le brzojavno naprosil, naj se porabijo vsi dokumenti in izroče javnostiv toda le v toliko, v kolikor tvorijo uničujočo obtožbo. Ministri so bili mnenja, da bi zamogla objava pomiriti javnost, vendar pa so smatrali za neobhodno potrebno. da se izvrši aretacija vseh krivcev. Prezgodnja objava je tako obžalovanja vredna, ker ie mnogo nemškim agentom omogočila beg. Objava tvori le del resničnosti. Kot primer za zveze med bolj-ševiki in Nemčijo se zamore nav-ii brzojavka »Pravde« z dne 7. junija, ki navaja sledeče zahteve boljševikov pri demonstracijah: »Nobenih zvez, nobenega posebnega miru z Viljemom, nobenih tajnih pogodb z zavezniki.« Dne 20. jimija ie objavil »Lokalasnzeiger« brzojavko, ki navaja iste zahteve bol.ševikov razven besed »Nobenega posebnega miru z Viljemom.« Toda tozadevno ni bila odposte.uo Rusije nobena rruga brzojavka, kakor ona »Pravde«. PETROGRAD, 21. (Kor.) Svet odposlancev delavcev in vojakov v ozemlju štaba na romunski fronti je poslal Korenskemu in delavsko-vojaškemu svetu v Pe-trograd brzoja\ ko, v kateri pjroglaša pe-trograjske nemire za izdajo revolucrje in poživlja začasno vladu, naj skupno z de-lavsko - vojaškim svetom ukici:e najstrožje odredbe proti upornikom. Zakaj je odstopil knez Lvev. PETROGRAD, 22. (Reuter. — Kor.) Vzrok odstopu kneza Lvova je bil ta, ker ne odobrava, da bi socijalistrčni ministri tokoj izvedli one dele programa, ki po- armado. PETROGRAD, 23. (Petr. brz. ag. — Fronta \ Kor.) Provizorična vlada je izdala na operacijsko armado nasledni oklic: »Pred tremi tedni so na odre ibo vojnega ministra armade jugozapadne fronte pod poveljstvom generalissinia v ihogočnent, revo-lucijonarnem poletu pričele ofenzivo. Več kot 3b.u00 ujetnikov, nad 90 topov in nad 40'.) stre! n Mi i;ušk so dovedle armade kot •S. julija* bo v analih re-ubstoj svo-ruske rovi>-cesiirjii Vi- ščine. Je to svoboda ? plen. Slovi-a označba za vso boJ;>čriost zabeležena »polki va. B' bnajoči ogenj je otvoril mrpa-1, lii je g.- . eJcI do premeiiljivih bojev v :?aših j volucije. Ti junaki so ča-st in spretlnjih jarkih, v katere so Rusi vdrli najbodne i-k>inovinc in blagmjo posamičnih točkah. Zvečer je biia posto- kicijc, ogrožene na fronti (>d vsled protinapadov, razven na £r\eh ijemu udainh bajonetov, v zaledju pa od točkah, zopet v naših r^kiJi. Danes zjtitraj! izdajalskega upora, postavili nad svoje so se novi raztezni ruski napadi Južno j lastno življe oje. Notranji ut>or je uničila Smorgoua razbili v našem zapornem ognju, sila naroda. Vkljub temn groze revoluciji — BohnHrva skupina: Nnš protinapad južno Sereta je postal operacija: Rusi se umikajo notri do Karpatov! Izvrstno vodstvo in neumorno pritiskanje čet sta ures-nklla zaželienl up. Nahajamo re na višinah še \rel:ke nevarnosti. 0:;rcdotočivrši svojc srle, je \nanjl so\Tažnil; od svoje strani pričel ofenzivo. Njegov načrt, da bi istočasno predrl ironto ter izA-ršil m arec za hrbtom, še tesneje združi v^e o:.e, ki jim .2« proti vojak o se je ugan^Ju 8 frazo • „tla'eiaih naro lih" frivoiua igra« (Poslanec iMarckiiivrzbornici 13. jul. 1917.) Zakoni so že dobri, samo da bi se oblasti tudi po njih ravnale! Te b;-edeso biie v slovenski domovini takorekoč od nekdaj na dnevnem redu, zlasti še na Koroškem. Po državnem temeljne; 11 zakonu so v državi vse narodnosti enakopravne: v šoli. v uraru, v javnem življenju; vse narodnosti imašo neprekršlirvo pravico Jo varovanja iai negovanja svoje narodnosti in svojega jezika. Tako naznanja slovesno člen 19. državnega temeljnega zakona z dne 21. decembra 1S67 drž. zak. 142. Toda kdo se Je pri nas zuncnH v praksi za ta neprekršliivi zakon? Kai br»uo govorili potem Sele o drngili »prekršijo Hi« za-kon:-h, na-redbalt itd! Na Koroškem se gicr-e Slovencev siploii ne nsore vprašati,} katerih pravic da nimajo, ampak katere {opozicija morala strmoglaviti Tiszo. od-pravice ua sploh imajo, ki bi odgovarjale; govarja poslednji, dia ga ni vrgla opozicionu 19?! Tcija, ker je (njegova (delovna) stranka Najmanj, kar more in sme vsak narod zahtevati, je, da ga pustč živeti, da se mu šiloma ne jemljejo jezik, vera, njegov narodni značaj. Narod pa, ki se mu ne da niti najmanjša podlaga za samostojno narodno življenje, pač sine po vsej pravici reči, da >e tlačen! ki če bi to milijonkrat ponovili, to ni fraza, prazna bescOa, ampak tem bridkejša resnica. Na Koroškem ne poznamo v vsej deželi •niti ei1% javne oblasti, ki bi na slovenske vloge odgovarjala slovensko, povečini slovenskih vlog niti sprejemajo ne. Na Koroškem ni več možen boi zoper uvedbo nemškega državnega jezika, ker je že izveden na vsej črti. ne samo na znotraj, ampak celo na zunaj. Na Koroškem Slovenci nimamo slovenskih šol. V pravem pomenu besede slo- ostala zmagovalka v parlamentaricncm boju. Vlada se je odločila za demisijo rt.dl nesoglasja v mnenjih s krono: ni padla v parlamentu, ni je premagala opozicija. — Tisza zaključuje: Delež opozicije na mojem padu nima nič opraviti z dostojnim parlamentaričnim bojem; gre marveč za nizkotne zakulisne hiirige, ki naj bi bile raje Izostale in s katerimi naj bi se ne ponašali. — Iz teh izvajanj grota Tisze ie seveda v prvi vrsti pa Ičrtati priznanje, da ie prišel v navskrižje s krono in da ie zato moral iti. Nu, na dlani je — če tudi nam plemeniti grof ne precizira vira tomu navskrižju, — da je prišel v nesoglasje s krono radi volilne reforme, tega blizu največjega političnega vprašanja sedanjosti. katerega rešitev ima začrtati smeri razvoja stvari v bodočnosti tudi na ogrski strani: vprašanja demokratizacije-, ki venskih šoi tudi nikdar nismo zahtevali, . . ampak le šole s slovenskim očnim jezi- ?eJ?a — to »mejemo — grot lisza bolj kom. Saj rudi Soli v Št. Rup^tu in št. boju nego vrag kriza. Razumljivo je lo-Jakobu v Rožu. ki smo ju sami zgradili iz i rch da je moral priti v navskrižje s kro- privatnih ^rctJstev, niste čisto slovenski.! \e !a označila volilno preosnovo V njih se poučuje tudi nemščina in še io- jkotnajnujnejo potrebo,^ki nai jo on r l isza! li'ko, da jo otroci, ko izstopajo iz šole, ob- vladujejo več ali manj. Utrakvistične šole na Koroškem so le po imenu utrakvistične, ne vse, pač pa večina, ker se v nekaterih utrakvistJčniii šolali ne nauče niti pisati niti čitati slovensko. Le, kjer je slovenski živel j zelo krep:ik in samostojen, tam so šole v rcsnici utrakvistične. Namen in cilj utrakvističnih šol na Koroškem namreč ni ta, da bi se otroci naučili tudi nemško, ampak, da se ne naučijo slovenski citati in pisati, kaj še-lc slovensko čutiti. Koliko slovenskih koroških vojakov je, ki ne znajo svojcem pisati v svojem maternem jeziku! * Pa bi kdo vprašal: Zakaj si pa Slovenci ne izvoiujejo pravic? Glede šol: Na papirju srno itak v vseh anštaiicah izvoje.va!i šole s slovenskim učnim jezikom, v katerih bi se pa učil tudi nemški jezik, toda oblast je pri nas nasproti razsodbam c. kr. državnoga sodišča in upravnega sodišča ostala v pasivni resi ste nci. To je dejstvo. Kako pa si m j v deželi pomagamo? Volilni okraji za državni zbor so tako razdeljeni, da Je majhen del slovenskega ozemlja 'priklopijen večjemu delu Nemcev. ki nas pri volitvah inajorizirajo. Celo edini takozvani slov. volilni okraj je sestavljen t?-ko, da ostane ves čas bojni mandat, ker so pritegnjena vanj mesta in največ industrijskih krajev na Koroškem. — tnako so sestavljeni volilni okraji za deželni zbor, da je možno Slovencem le v dveh okrajih prodreti. U radništva slovenskega nimamo pravzaprav nobenega. Par nižjih uradnikov, to je vse, pa š& ti se ne smejo nikjer pokazati Slovence. Deželnega odbornika nimamo aiobenega, pri vseh deželnih gospo- • . e» „v«,,, darskih akcHah smo ali privesek, ki ni^j vedno in dosledno izvajali proti Slovakom, česar ne pomeni, ali pa sploh nobenega Saj vendar m megeče misliti, da bi slo-zastopnika nimamo; nimamo nobene slo-1 vaški narci !, ki le doživljal deslej s strani 1 — takoj povoljno reši. In v tem navskriž. Toda, grof Tisza namiguje precej jasno: bil sem na krmilu in pr oganj al vsak svoboden dih, vsak odpor; če pa bi bil grof Andrassv na krmila, pa bi preganjal — grof Andrassy! Grofovskim politikom iz vrst tega poslednjega je biio le tega, cla vržejo l isza, no pa. da bi izpremenilr zhrem, da bi «mesto režima nasilnosti in zaiiranja inavgu-rirali novo dobo politične, socijalne in narodna pravičnosti. Vsi so enaki in no bolj, dokler veliki in — dane.s ni več dvoma na tem — nezadržni dogodki ne izsilijo reforem, ki dado ljudstvu moč v roko, tla pomete z vsemi temi madjarski-mi grofnvskimi oligarhi. Madžarska akcija proti državnopravni izjavi Češke Zveze. Kakor >e pon ča iz Budimpešte, sta odšla slovaška voditelja Samuel rvVudronj in Matej D:o!m j.« Dm'.ai, k>er sia se oglasila tudi v kabinetni pisarni in izjavila, da se Slovaki nikakor ne strinjajo s Češkimi stremljenji glede pripojitve Slovaške k češki državi. sicer ne poznaio nagibov, ki so do ved ti Cehe do te zahteve, pač pa da si mislijo, da je to delo čeških agitatorjev, s katerimi nimajo nič skupnega. Cehom da gre tudi za to, da bi s pripojitvijo Slovaške pridobili za svoio . hn'ustrijo kontingent iz-sel-jencev, kateri'drugače odhajajo v Ameriko. — Nekam čudno se glasi to poročilo iz Budimpešte in skoraj bf rekli, da je 'ist »Achtulirblatt <, ki je cjbjavil to v>se- veasio moti prraierjit.e odnoša>e. Iianlbal je vse to govoril tako f3obrode Lozerii vendarle začel Z — Glejte, — je blejal. — vzemite si, kar Je vašega, dragi moj Hanibal. Kapitan je nemudoma stegnil roko po denarju. — Ha, ha! — je zaklicaJ de Lozerii hitro, — nekoliko počasneje, dragi moj prijatelj; zdi se nt\ da ste namesto enega pograbil dva svežnja. — Glej" saj res, — ie. odgovoril Fou-quier in nejevoljno izpustil drugi sveženj. — Sedaj, ko ste zopet v posesti svoje lastnine,, mi pač odgovorite na neko vprašanje? — je pričel _*-e Lozerii. — Poslušam vas z obema ušes ma. — Ali mi morete povedati, kako je ta fveženj zašel v de Cambiacove roke? Hanibal se je popraskal za ušesom. _ O tem vam pač ne morem povedati •ik določnega, kajti sam morem le slutiti, kako se je zgodila stvar. — Torej kako? — Da je morala moja hči na kak način biti udeležena pri stvari, dasiravnj taji to z vso odločnostjo. * — Ali ste njej izročil denar? — NikaKor ne. L'k radia mi ga ie^ mala čarovnica! - * pa je madžarska vlada v svoji znani brezobzirni nasilnosti pritisnila na voditelje slovaškega naroda, da so podali tako nenaravno, za vsakega slovanskega rodoljuba nepojmljivo Izjavo. Angleški odgo\or Nemčiji. Kakor poroča Reuterjev urad. ie član angleškega vojnega kabineta, sir Edvard Carscn, govoril v Bclfastu m ».'ejal v svojem govoru. — Ni mogoče! — To se vam zdi čudno, kaj ne? Ali se spominjate, 0a sem tedaj sveženj, ko sie ini ga izročil, položil na jiolico poleg leve? — Seveda se spominjam. — Potem sva skupaj zapustila sobo in vrata sem skrbno zaklenil za seboj. Ko sem se pa vrni!----je sveženj že bil izginil ____»i ga bilo več! Potemtakem si moram misliti, da mora biti v mojo sobo skriven vhod. Te besede so ec Lozerilu pobudile spomin na neki dogodek in vzklikni! je hitro: — Da, prav imate, tak vhod mora biti tam! — Ali veste, kje je? 1 — Ne, toda iskal sem ga tudi jaz. K > sem tisti večer izročil Colarau ono pismo z ovadbo, jc hotel oditi iz sobe. Tet' j pa ste prišel po stopnjica'i vi in ste n preprečil skriven odhod. Hotel pa se ,e na vsak način izogni:: vas. V prve n trenu i je hišnik, prest rasi vši se vas, stopi! m /.::} v sobo, napravil nekoliko su . , oleni pa hipoma obsta', kot človek, ki ^e je izmislil še pravočasno, da je hotel : >r!ti nekaj neprevidnega. Ko je nato zopet zapustil an II. EDINOST" §tcv. 203. V Trsi* Ta go\ števila ZVCII; nam b< mi»ži:v pruvi.n zsamei k*L/ (k sem i'ovor nt: k^icelaria v državnem -j Jic razlikuje do^ t! ti velike_ >vorov, ki sem lili čila' prej. Ce Rusi potrebujejo mir. se :ru< po v se,.i Slovenskem: a dr- presenej zh irn. namreč razni poklicani in nepoklicani tf a ■h z n itholisum iaKtorji šir^o vest, da je c;i, B iec, doti! veliko denarja od - ;a. Kreka:! Svote ns vedo natančno: giblje se med 7 in da — odgovarja — da ne najboljega. Že zato, ker tam ne bo*Y) razumeli, kaj je hotel Michaelis reci. Resolucija nemškega dr-čujte! — žavnega zboni se pridružuje deloma ruski ) popolnoma j mirovnr formuli. Deloma — to se pravi: 30 tisoči! G.'zavzcmlje stališče o miru brez aneksij in g. a pt ...i ! .....- - —------ ----- --------------- _ _ .. nar 'a, ne pa s prust-j župnik Bakc pa je dober in usmiljen člo- kontr>bucii. Ce bi bil tudi dr. Mictiaeh* j j- /:t taka «ja vek, ki noče, da bi si taki dobri — prija- sprejel to zahtevo z jasnimi besedami v da naj nastopijo »n v telii mač ili možgane in jim zato sam ova- imenu nemške vlade, bi bi! s tem eirtenti- svoje odkritosrčnosti in v uo- nameravajo nikakršnih osvoji- tev in na-iistev preti drugim, sta nt? bo. da naj se prično po^lcnja. ja, da mu je dr. Krek — ta poznani slovenski bogataš! — podaril L lastnega že-stavsio po- pa 100.000 K, čitaj ir reci: stotisoč kron poiipo-la. v. In sicer: 50.000 za par besedi na Kflnetijske družbe, 50.000 :rvK? nlr t/uven in Gi nje pre J K B< r>otem se noš mirolhibm narod i iič uenaiia! Ali, g. župnik pogajanj, da osvob' : vojni! I tudi hud, zelo hud: kar s sodnim postopa- H~epenVno po miru, da -se ram' nic. i žuga vsakt nur, ki bi se drznil tr-, možje; t Ja cm, ki se ne j diti, da je on (Bajec) prejel od -ta. Kreka Vrn;;i ve* ' zahtevajo od nas. čb le en sam *Ticek<- več ali manj! — Kot da niihova žrtevnij-dober Kranjec- je naložil rečeno svoto pri -pristno kranjskem denarnem za-\o- ------du — »Ilirski banki«. Pa je tudi skromen 'in ne-preten v ta'dh-le Ccnarnih stvareh. Zato je sklenil, da tis.lih I00>KR) K, ki jih ! ie ireiel od -bogat:;>a Kreka-, porazdel? I— tu pa je zopei med hudomušnostjo grenke resnosti — tako-le: 25.000 dobi tisti, ki dokaže, da je Centralo rodila potreba ali zadružni razlog: 25.000 tisti i kovani slovenski vojaki. V priznali;'- -^a in izvrstnega službovanja sovražnikom na primorski fronti ;»o i likovali i z bronasto hrabrostno !o slovenski vojaki: četovodja Peter in i v sci Fran Bonauu, Ka i SiCiaiičič in Josip Bon. j , .ik i agitator CentTale, ki dokaže, da je vsaj " ' eno zadrugo pridobil za Centralo — brez iaži in obrekovanja: ostalih 50.000 K pa kanonik skrivnostni« deželne- , , M ~ _________________Bajec se lia- ah ■ ra Joved'iosii dogu ^ ali ^kozl j deuu da bo tako prav in dobro za »obe a po cestah- i retorvaistvu jpJa{i k(>tlcu ga vendar ndiuje lui- . .. u'- a zopet v njegove .n 1_astIlcv1 dt nušuost, kjer izjavlja poštano svoje u- kar nrjizrecneje priporoča, dal,.erienv-... ri letalskih napadih, takoj ko jih je lati po grm-jaju obrambnih topov, zamete etste in se umaknejo v hiše. z I: i>Hi< trk »a, SK Kake vzpo 7 vez; zaled in p: V pri v zdra1 h ( CJi Og. naj bodo v dno'-Mše uver-1 jeni, da dru. Kreku -ni treba l^iii kupovati j in plačevati. Ta »čedni pos^l je prepustil ..... tistim, ki to nufno rabijo. Kar ljudi druži .■>_: v nižjih prostorni, bou varno, u vJeCx za ^rom. Krekom, so njegove e svari pred sklanjanjem skozi | 30.|etIl;> P!eraenito in nesebično je nevarnost, du izstreljeni; , v . ticrrtd Slovan« delo za svoi nsrod in Slovane sploh. To j je, kar dela moža velikega in priljubljene-sodiščih. I bodite tudi uverjeni, da zaupanja, se zaradi ker je :i lahko koga zadenejo, čeoje osobja pri vci-j§kih r poročajo dunajski listi, .[ vitve porotnih sodišč in ž njo ■ razbremenitve vojaških sodišč v__ iu v kratkem znatno skrči sodniško | .čkv i '-e pri vojaških sodiščih j Vo'iaKi „ »,avi»alei cen. Po »Arbciier-u. t • ,r - ukrepan ostanejo,Z i pc^nefifamo: Uradno se izjavlja: 1 — no nA e« > ... v. i spoštovanja in ljubezni do dra. Kreka v tisočih in tisočih slovenskih srcih ne po-i "asi še sto in sto tu>\ ih kranjskih cen- ih s< - h ie za slafbo "a.i Ugotovilo se ie, da Bav^anje cem t večjeai Z _ i__I_.II_.i_ .. V,^ b," cn *vr\t"«v^1* f>tlf* 1: nesposobne, iiii izvid-.nn »C«, oz: označene torej ne r rstevnu ziikrivljajo os ..< . . aktivne vojaške z zdravniškim izvi-j„l; ^ skižbovanja^v svoiem o- be, ki so oproščene si u l i>e, so f-^biJe dopust - - J - • : ' ir! ali pa -so v«led skižbovanjajv svojem o-B . i>a se a pre ne- jo k vojaškim ^ratovališču dobile priliko, da morejo še n na b,»i«3ču ali pa se bojo »n<> i IK! ja!ie voditi svoje zasebne posle. Zato l< \..... ii službi v ozemljih, zase- i . }crfcetai da se proti takim osebam. ii cetan. dovati civilno udarili. ne bi kazalo preklicati <>pro- k: ke zbornice — ne i a bi ga k oviral na tem. — dovolil | Jtitev'aii"dopust, vsekakor pa da se do (Kuaid grot lhnn, na osebno, t^ne ost.be *preme>te na .drugo službeno ' m une ti->cev Cehov, ki so _ i a ukrop vojaške oblasti ie go- le želeti je, da Cehov, ki so in j a'j najstrašneji vseh vojen t ni meseca julija leta 1916. na zelene listke J serije 140 in sicer od št. 5701 do št. 7700. mesto. zri v; ■prt« pc»!k' ko kake iN taviiajo v ži\!J'-nje in svoje zdravje — v l? I no. z brezprimernim, vse težave guji.jim samozatajevanjem. Malo ie — nadaljuje izjava— trpelo ta-. v Ike izgube, stradalo in se trudiio, r jih je p \ kljub vsemu •iosijo kdar p no premoč. Tako v Srbiji, kakor na ruskih bej ščih i«i v vzlnVm (ialiciji, potem in|t" cp&tuvano na in k raj Hi Albanije. C) tem izrek! t svojo sodbo in zavračamo z zaničevanjem t ovo zelo hvalevreden, in tudi po v pravimo da imamo ravno po"jbi se tudi povsod izvajal z vso strogostjo. v Trstu i bog ve koliko takih navijalcev cen, ali j brtz njih ra gotovo tnf.i nismo, in navija-• nic cen s strani takih oseb je vredno tem dobroto oprostitve od ____ ublaženje nje trdote urti kliubuj či> hrabrostio vsi- j v odiranje družin tistih, ki tve- un.ue in uspešno << bijal sovraz-i^aj0 SV(je življenje za njihovo varnost, jziroma s^j =naaa.u ii. ^ . .' j nje cen s strani taK »retrpel ta nas polk. ki je j obsr dhc< ker ieuiu z nedoživljenu vztraj- j VliUlške s!ui,be ali :ora tih! ost je že padli za to. Največja stro-takih slučajili še vedno pre- hlada1 v pustni ie zgodovina ze* jo izreče še Zato Slovanska vprašanja. klevete in'sprožena slovanska vprašanja re izginejo — Vojna. Sedaj sramotne laži. ki j?h grofovski obrekova-1 yec z dnevnega reda, dokler ne bodo rt-Iee širi o sinovih našega naroda - človek i sena v. zmislu deklaracij slovanskih brez dejani in zaslug, ki bi - strank v avstrijskem državnem zboru oprav icc vale, da sodi o drugih in razvajen v n*:zasluzenem k' nima ii-. čuistva, ne smisla za telesne in duševne muke in bedo, in ne zmore nič drugega, nego da skrunl grob, v katerem p -Čivci ajegov «>rvdnik: grof Matija Thun. zaščitnik Palackega in Safarika. Pri nas bi,- bolje šele tedaj, ko bodo taki paraziti iztisnjeni iz javnega življenja! — Ali ni to poštar.: lnoraliena ju^'ifikacija?! Med resno besedo hudomušnost! Oosp. Ludo vik Bajec, župnik > St. Jhužu, pri-občuje v -S.raži izia\o. iz Ivatere i>o-suciitVi'-.no vest, ki mora izzvali ogromno n ^ sel v podstrešje, sem spomnil e kretnje in rckci sem si takoj, da SO! ni. mora bil: še drug iz!:<;d iz s< ra:.!: i<< je prepreči! nadaljnje iskanje. \i< Jit^ torej, drag; rooi kapitan, trdno pre-prič:.-. d;s so taka skrivna vratca v. vaši s ri: morate jih najti. — Iskal sem že. pa zaman. — Ooiovo niste iskal dobro. Ker se mi ni pv>sreeilo najti vratee v s\ • %i, s-_m si mislil, da morajo vsekal-j: Jiti li kakim stojtiijicjm, ki vodilo k-iiH----tnordu na vrt .Na,;el pa nisem sjK^laj v vsej hiši nobenih \Tat. ki bi mogla biti i/hod z o;iih storže. — Ker te stopnji je najbrž vežejo samo obe nadstropji, — je-menil Lozeril. — Ce bi b;!o to res, I->i bila st\ar zelo burk a s ta. -- Kako neki? — K^r bi mogel pri;; potem v Briche-tovi cJsc>tnosti v njegove sobe, ne da bi on vedel za to. i;i to b' b !o še tem imenit-neje, ker \ediio tako skrbno zaklepa svoje stanovanje. — Ali mislite, da pušča ključ v svoji strank v avstrijskem državnem zboru. S človek"^ vzra--I' tebi se bod(» morali sprijazniti tudi Nem-hl i^osr ini'V jci in ViaJjari, pa naj jim je to še tako tež-k J ko V tolažbo jim bodi dejstvo, t!ia je bilo slm anskini narodom liabsburške države še težje, ko so morali skozi desetletja prenašati toli podrejeno vlogo narodov druge v! ste. Zagrebški »Tagblatt« pa govori gotovo v imenu vseh teli narodov, da se ne bodo več zadovoljevali s tako vlogo P'»j nikakim pogojem. Vojna, ki je Slovani te države niso hoteli — pravi nadalje rečeni list — še več: ki jih je napolnjevala z veliko žalostjo in težko skrbjo, ki so jo pa Nemci in Ma ijari ozdravljali z veliko radostjo, spomi-njajoč se besed Bethmann - HoUwega, da je to vojna me«! (Jermanstvom in Slovansrvom — ta voi-na je po treb letiii ustvarila situvacije, iz ' aterih je za monarhijo Ie en izhod: po-polnc «>svobtijenje -Hovanskih narodov, njih popolno "izenačenje z ISeinei in Madja-ri, preobrazba Avstro-Ogr ke v zvezo svobodnih narodov, v veliko Švico. Le v tej novi obliki more monarhija z uspehom pozivati svet k miru. Kajti takemu klicu prenovljene- habsburške države bo tudi demokracija Vzhoda in Zapada sledila z zaupanjem, — Nato stavlja zagrebški list vprašanje, kak vtis da napravi govor nemškega državnega kancelarja dra. Michaeli-sa v sovražnem inozemstvu? Bojimo se ne vlasti spravil v zadrego: v Rusiji bi nastalo novo mirovno gibanje, iz katerega bi bile za Lloyd Georgea, Ribota in VVilsona nastale velike težave. Tako pa je Miohaelis sprejem ruske mirovne formule povil v tako umetno zasukane stavke, ki v Rusiii sami težko da bi izzvale vtis resnične pripravljenosti za mir na podfegi statusa quo ante. Ne glede na to pa si je Michealis pokvaril razmerje z vse-nemci in konservativci, ker je stvarno ves*--ar-le sprejel resolucijo strank večine nemškega državnega zbora. Odkritosrčno rečeno: zdi se, da je bil s toliko napetostjo pričakovanj govor novega državnega kancelarja prav za prav — odveč. Vsaj tak ni bil, da bi bil pripomogel k pojašnjenju -položaja. Češki Nemci proti vlacfi! »Volksrat« (narodni svet) za nemški del Češke ie izdal oklic, v katerem nastopa proti Ce-honi prijazni struji v vlatfi ter zahteva varstvo nemških -pravic, zlasti pa jezikovno, kulturno in gospodarsko ločitev oibdi narodov. »Volksrat« si je v sv esti, da se s svoikui zahtevami strinja z vodilnimi krogi, in noče, da bi se bili nemška imovBia in kri žrtvovali zastonj. Gospodarska pogajanja z Nemčijo. Trgovinska pogodba naše monarhije z Nem-čiio poteče s koncem letošnjega leta. V svrho obnovitve te pogodbe se v kratkem prično na Dunaju pogajanja med avstrijskimi in ogrskimi ter nemškimi strokovnimi referenti-o tekočih trgovrnsko-poli-ttanih in gospodarskih vprašanjih, pri čemur naj bi se ugotovila trgovinska jwh-tika obeh držav tudi za čas po vojni. Kakor se zatrjuje, stojite obe državi za čas po volni na stališču svobodnega mednarodnega prometa. V prošlem letu se je že sestavil načrt za obe državi enotnih carinskih tarifov. Sedaj se bodo pač ta dela nadaljevala in se bo razpravljalo predvsem o materijalnih trgovskopolincmii stvareh, valutnih in drugih gosjMKlarskiii vprašanjih. — Kot Avstritci, ki nam je n red vsem na srcu blagor naše lastna rir-žave, se ne bomo nikdar strinjali z ono ozko spojitvijo naše monarhije z Nemčijo, o kateri sarcjaio Nemci, želeč gospodarski še bolj izkoriščati našo državo, kot so jo doslej. Zato srno tudi radovedni, kako se bo navzočnostjo o svojem resničnem, globokem spoštovanju i n u danosti. Pazite na otroke. Te dni se je dogodila obžalovanja vredna nesreča. Neki 13letni deček se je obesil na vojaški avtomobil, padel na'o pod njega m bil pri tem tako težko ranjen, da je kmalu umrl. Poživljamo nujno starše, naj pazijo na otroke in jim strogo prepovedo vsako obešanje na avtomobile in tudi pocestne železnice, ker se vsak trenutek lahko zgodi kaka nesreča. »Naivno vprašanje«. — »Rundschau« stavita nastopilo naivno vprašanje: Kako prihajajo vojni poštni uradi do tega, da liste, ki so bili predloženi cenzuri in naslovljeni na vojake, konfiscirajo in jih ne izročajo naslavljencem? Kje so tu meje pooblastila ? Prosimo slovenskih, hrvatskih in čeških knjig za naše ranjene in bolne Junake ter za ona v okooih. Pošiieio naj se v Narodni dom. Mestna zastavljalnica. V sredo, 25. t m., se bodo oU 9Va dop. do 1 pop. prodajale ua dražbi dragocenosti, zastavljene meseca julija leta 1915. na rdeče listke serije 13S in sicer od št. 1 do št 1100, od 3J/2 do 6 pop. pa nedragoceni predmeti zastavije- DAROV!. Vcifetvo otroškega vrtca v Rocoiu seig iskreno zahvaljuje rocolskernu dekliškcn.u pevskemu zboru, ki je s svojim ljubkim petjem pripomogel, -da se je sklepčna ve-j selica obnesla tako dobro. Čeravno je ta i zbor prvič nastopil v javnosti, je vendar' žeJ vsestraiusko pohvalo. Vstonnrno so pre- j plačali: t /ružina Škrk 10 K, po 4 K: dru-i žma Josipa Slamie in N. N.; po 3 K: Ko-| Icrn-bin Marija rn Brezovec Ivan; po 2 K: j Štraus Franc, Trcnšt, Klun Josipina, Pavlin, «y Pečar Justina, RonOcl Karla, Slamič Just, Jož-efa Lah. Slamič Marija, Požar Anton, aam* Novak, Leban, Popič Josip in Lucija Volk: Jj po 1 K: Meržek Josip, Gulič Josip, Laih | g Josiplna Klun Jurij, Lozer Amalija. Požar Enia, Furlan Ivan, Rudež Josip, Tur-j ko Justina, Gabrovic, Štraus Ana, Cesar Jakob; po 30 v: Sila in Beneič. ia poroto penzijonnia b Pof-terose (središte) 14 sob, dvorana, H'jUlnja. Klet ter prl-KižnolOOOm1 crkiza 60.301 Pojasnila daje Ins. odd. Edinosti. M AL! ^ha sobo iž^e 'Ui)ka v blržini voja-UiiiUil'j bko^a trgji. P ■ možnosti tudi hrano. Prij zoe poiu«lbe pod .Begunca"' ^a los oJUflek Ei.iiosii. A l»i t • vre« PI mm&z i trn m UčitsijlCu nauči secih. govo iti nemško v treh me-Harr era 7. I nadst. 1'24'i Portorose, s 5 sobami, ku- Mnjs, Kletjo, poifstrefleai in urfnm se prssSs ze K 36.000 i Pojasnilu tfnie lnse*. cfifi. Edinos!!. i na IIHB«Hiei.r Gospodi^ns tnlad , pri kn gljive zunanjost ?eli ♦lopi ova jaz mladim prosi odora Dopisi n» Itis odd. F!d!no>ti pod ^Razposaj no-t~. A 17 st'oo anje primerno za '6 o^e e v bli-ž nI TorrenLri, St dion, Acqu- đott >. Pro-tori: 1 spalno, poročno sobo, 1 manjšo sp.ino sf-bo, jedilno sobo, kope jno sobico, kuhinjo Vo.la. in plin al> ebtrika I ali [I nadstropje. Xaj m-n aa ne več od li'00 K. Natančno pismene po nudbe Solventna družina-4 na I: sera^ni oddelek Edinosti. A 5 Ifiipl r? pokrivala, pletenine, cunje »sa-IVllpllii ke vrste ter plačam do 60 vin. Žaklje plačam do K 3'50. ACCO, Acque-dotto št. >5 1242 In ii) za trte prodaja Angelo Zott g v Trstu ul Giulia 24. Prod ja-na zeli jave. (1*241 v Trstu ec Je preselila na Corso št. 15 v bUio zlEtarn'co O. Zercowltz & FlgHo, Velika izbera srebrnih in zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic itd. Cene zmerne. Cene zmerne. Suhe borovnice wF«uctus m rtilli' na In er © Ki. Edinosti. V pismu | navesti kol kost in c^no. A 12 ! Rofeo Mmm t »a sorske čeblja na debelo raipeiiEja V. J. STclH, MUM MWi Pifl-a Kralje«! ulnotradfl 1120. ZGSOlDMVNiK r. i. Čermšk v Trstu, ul. Poste vecchie 12, vogal ulice dalia Posie, Izdiranje zobov brez :-: bolečine. s-: Plombiranje, n UM&TNS ZOBJE Po ItajvišjEra oblatita Sjbg. ^^ ces. in kr. apesf. Valifanstva 32 c. Kr. &mm ia skupne voSsšKe dfi^delne namene. Ta denerna loteri;«: vsebuje 2l.l4f» dobitkov v gotovini v skupne i i znesku kr^n 625 Glavni douitek znaš-j Žrebanje se vrši Javno na Dunaju dne 26. julija 1917. — Srećka stane 4 krone. S»Čke se dobivajo v oddelku za dobrode'ne loterije na Dunaja iil. Vordere Zollamt tra—o 5, pri kr og ravnateljstvu loter j " B«;dimpe3ti IX glavno carinsko po-lopje. v loterijskdi nabiralnicah, tobakarnah, pri 'lavćui?!, poštnih žflezntškib uradih v menjalnicah i t. d. — Igralni načrti za prodajalce srečk Lrezplačno. Srečke donofi Ij.ijo postni°e p'osto. Od ces. kr. ravnateljstva ilržovnffi loterij (Oddelek za dobrodelne loterije). GAHBRINU vsaki veči!a.---Inkaso.--Menia!nica.--Eskompt menic. Telefoni: 1463, 1793 in 2676. Brzojavi: JADRANSKA. ===== Uradne ure: od 9 do 1 popoldne ___ s&ssm oa posojilnica in hranilnica rcglstrovana sacfruga z omejenim poroSlvom TRST - Plazxa delta Caserma St. 2, f. nad. - T837 (v lastni hiši) vhod po glavnih stopnjicah. oinan je vprabiil de Loz^.^U predrzno. m^iuO POSOJILA DAJE za vknjižbo 5 l/t •/# na menice po 6*/# na zastave in amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru ESKGMPTUJE TRGOVI MiNKL HRANILNE VLOGE •pr^jMM ▼^j^^^^tadi a! u4 in J11 obr«staj« pO Veije stalne vloge in vloge na tek. račun po dogovoru. RfntnJ davek plaču j* uvod um. — Vlaga ae taJiko pm tmo kiMO. — ODDAJA DOMAČE KASI*ALNIKE) HRANILNE PUŠICE.) Foitno hrarjiloiiai račun 16.U04. TEL.EFON it. 952 Ima varnostno celico isafe deposita) za bhraml-o vredaost-□ih listio, dokumealo* ia ^azaih dragih vrednot, popol/ioma varno proti alomu in poJtaru. urejt-no po naioovcjHein načinu ter je oddaja strankam v najem po najnižjih cenah. STANJE VLOG NAD 10 M3LSJONOV KHOM. tata m: aa 8 ii 12 dtp. ic ud l ta S m to&M siJi ii\ jnii ^ mun m