AMERIŠKA J> — ___________ AMERICAN IN SPOUT FOREIGN, ft* LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER P 120 CLEVELAND, O., THURSDAY MORNING, MAY 22, 1941 LETO XLIV. — VOL. XLIV. apež Pij ne prizna Hrvatske avdijenci je sprejel vojvodo Aiome kot princa še v soboto večer. Enako je dobil pri papežu, av-dijenco dr. Ante Pavelič, ki je prosil za sprejem za vso hrvatsko delegacijo. Toda papež je sprejel Paveliča kot privatno osebo in ne kot predstavnika Hrvatske. Hrvatska bo odslej popolnoma FAŠISTIČNA DRŽAVA Rim. — Vatikansko glasilo "Osservatore Romano" je v treh objavah povedalo svetu, da papež Pij XII. ne prizna no-Vatske kraljevine ter je izkazal njenim zastopnikom naj-?n3šo mogočo vljudnost. V avdijenci je pač sprejel vojvodo •tone, dr. Paveliča in del hrvatske delegacije, toda v vsakem je bila avdijenca razdeljena tako, da ji je bilo vzeto vsako ^no ail uradno lice. ~~~ aiprej je vprašal vojvoda No (Aimone) za avdijenco. f^ž mu seveda ni hotel oziro-i*1' mogel odreči sprejema, to-■Povedal mu je, da se mora J81*' pri papežu v soboto ve-W*> sedmih. Ako bi bil papež leJel princa v nedeljo, bi ga »sPrejel že kot hrvatskega Pja> ker v nedeljo mu je bila B^a hrvatska krona, in s f^i bil papež uradno priznal fViltsko kot kraljevino. Papež iNel princa v svoji privatni EZn'ci kot popolnoma zasebno B^em je prišla pa še bolj de- ■ zadeva, kaj naj se napra-1 ^ Paveličem, ki je napra-K. 'adno prošnjo pri papežu i. eiem vse hrvatske delega-t ^ko bi papež sprejel vso Kacii°. bi uradno priznal hr- ■ 0 kraljevino. Toda ker so katoličani, je papež sma-■l a jim ne more odreči spre-Bl' Toda kočljivo zadevo je K. rešil na ta način, da je Bpe' dr. Paveliča samega in ifivatno katoliško osebo in ■Lot načelnika hrvatske vlade, ■ a'o delegacijo je sprejel zo- avdijenci, torej tudi K kot katoliške romarje in zastopnike Hrvatske. Blišče nove hrvatske kralje-KSe vedno bolj oblikuje in boij se kaže, da bo Hrvat-H?°Polnoma brez vsake samo-in popolnoma odvisna R^'ije. To se zlasti kaže v Kbo ostalo italijansko vo-naprej na Hrvatskem. ■L J a ne prikriva velikega nad novo pridobitvijo, ■> H radi dobljene Dalmaci-■L aljja je zdaj dobila več, kot ■j~.^htevala od zaveznikov po Kjjj1 svetovni vojni. Reka, ki B a dozdaj na robu italijan-■j eK je dobila obširno za-ft, ž vsem Kvarnerskim zali-|| j je dobila Italija Suit 'J zaledje z Delnicami in ce-K al3eni čabar je prišel pod K - Klansko časopisje zdaj ja-o političnih smernicah ■o vatske kraljevine. Vir-WL ^ayda, Mussolinijev oseb-|t piše brez prikriva-K a bo nova hrvatska kralje- ■ >Htično usmerjena z Italic da bo njen novi notranji HLJ , Popolnoma po fašisti-l^^temu. To se pravi, da bo ML^Ski kraljevini samo ena ||V a> to je fašistična. MNdeljek je premier Mus-■fe izdal proklamacijo, da italiJanska armada še nail k ^rvatski>toda armada ne ft Va3ala oblasti okupacijske ■l^Pak se bo smatralo, da je ll^^ka armada nastanjena ■•'it^teljskem in zavezniškem J'ju "neodvisne hrvatske Hude mule! Kaira, Egipt, 21. marca. — Iz E ti j opij e prihajajo poročila, da so včeraj zajeli Angleži 10,000 talijanov in 2,000 mul. Vojaki so se dali mirno vjeti, do čim so mule strahovito brcale. HRVATSKA KRALJEVA DVOJICA Vojvoda Spoleto, novi hrvatski kralj Aimone in kraljica Irena, bivšega grška princeza. Hrvatje so dali krono italijanskemu princu na ukaz iz Berlina. Vlada bo črtala mnogo delavcev z relifne liste Washington. — Prihodnje fiskalno leto, ki se prične 1. julija 1941, bo pri relifnih vladnih delih manj delavcev, kot jih je še bilo, odkar je Roosevelt na vladi. Povprečno bo delalo pri WPA 1,000,000 oseb, dočim jih je bilo v dobi krize blizu treh milijonov. Roosevelt je vprašal kongres za relif vsoto $886,000,000, kar je za $109,000,000 manj, kot je predsednik še v januarju mislil, da bo potrebno. To tudi znači, da bo letošnje poletje odpuščenih od WPA projektov do 300,000 delavcev. WPA zaposluje sedaj 1,497,-000 oseb, do konca junija se bo to število zmanjšalo na 1,300,-000, a po juliju se jifi bo odslovilo nadaljnih 300,000. -o- PA LE NI BILO TAKO ZANIČ Corinth, N. Y. — Warren Bovee je našel pod skednjem kokošje jajce. Mislil je, da je zanič in ga je vrgel v skladovnico drv. Jajce se je, seveda, ubilo, iz njega sta skočila dve čikici. O pokojnem Ralph Polshak Včeraj zjutraj je umrl dobro poznani Ralph Polshak, star 59 let, stanujoč na 1048 E. 70. St. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Rose, rojena Vertovec, sina Ralpha, hčer Valerio in več drugih sorodnikov. Rojen je bil v vasi Stegovce pri Vipavi. Tam zapušča brate Alberta, Lojzeta in Vincenca ter veliko drugih sorodnikov. V Ameriki je bival 28 let ter je bil član društva Srca Jezusovega ter društva Vodnikov Venec, št. 147 SNPJ. Pogreb se bo vršil v soboto zjutraj ob 7:15 iz pogrebnega zavoda Josip Žele in Sinovi, 6502 St. Clair Ave. v cerkev sv. Vida in na pokopališče Kalvarijo. Naj počiva v miru, preostalim sožalje. Slabo plačane bolničarke Clevelandska liga za izobrazbo bolničark je napravila preiskavo v 13 clevelandskih bolnišnicah glede stanja bolničark. Rezultat te preiskave je bil sledeč: bolničarke so slabše plačane kot v drugih ženskih poklicih; dasi je njih delo odmerjeno ali določeno za 8 ur, pa morajo biti navadno na delu 12 ur; včasih dobe en dan prosto v tednu, dostikrat pa nič. Vse napeto čaka, kaj bo povedal Roosevelt narodu prihodnji torek Washington. — Kongres in ves ameriški narod napeto pričakuje Rooseveltovega govora, ki je napovedan za torek 27. maja. Mnogo se ugiblje o vsebini predsednikovega govora. Nekateri trdijo, da bo Roosevelt razglasil "nevarno stanje" ter določil jasno smer dežele v evropski vojni. Niti najbolj informirani kongresniki ne vedo, kako daleč bo šel Roosevelt v svojem govoru z ozirom na udeležbo Amerike v vojni. Kongres je pa brez posebnega zanimanja sprejela na znanje nov ui*ad, ki ga je ustvaril Roosevelt, namreč urad za sodelovanje civilnega prebivalstva za deželno brambo. Edino senator Taft je godrnjal, da se ustvarja vse preveč raznih uradov, ki da so popolnoma nepotrebni in ki povzročajo samo zmešnjavo med narodom. Take stvari bi moral imeti v rokah kongres, trdi ohij-ski senator. Vabilo na fino večerjo Mr. Jerry župec, 982 E. 207. St., Euclid, O. vabi v soboto večer na fino kokošjo večerjo. Ser-virala se bo najboljša pijača in igrala bo dobra godba. Zahvala za obiske Mrs. Antonia Zabukovec iz 15634 Holmes Ave. se tem potom lepo zahvaljuje za obiske, cvetlice in karte tekom njene bolezni. Vsi diplomati morajo iz Pariza Vichy, Francija. — Diplomati Zed. držav in vsi drugi so dobili ukaz, da morajo oditi iz Pariza do 10. junija. Ukaz je prišel iz Berlina. To pomeni, da se francoska vlada ne bo več povrnil v Pariz in da bo morala ostati še naprej v Vichy, kamor se bodo morali preseliti tudi vsi inozemski diplomati. IZ RAZNIH KRAJEV PO AMERIKI Herminie, Pa. — V pittsbur-ški bolnišnici je umrla za neko vratno boleznijo deklica Gloria Hribar, star 12 let. Zapušča starše, dva brata in sestro. Pueblo, Colo. — Te dni je umrla Mary Judnič, roj. Kenig in doma iz Višnje pri Ambrusu na Dolenjskem. Tukaj je bivala 53 let. — Matt J. Kočevar, slovenski odvetnik, ki se zdravi v Rochestru, Minn., je bil že drugič operiran v zadnjih štirih tednih. Duluth, Minn. — Zadnji teden so umrli trije nadaljnji rojaki na Mesaba Rangu: Charles Gornik, star 63 let in Jakob Kuban, star 67 let, oba v Evelethu; v Keewatinu je umrla Ana Sam-sa. Druge podrobnosti niso znane. Detroit, Mich. — Pri avtomobilski nesreči je izgubil življenje rojak Jos. štrubel mlajši. Podrobnosti niso znane. Angleži kličejo U. S. takoj v vojno LONDON. — Prvi javni apel Zed. državam, da stopijo takoj v vojno, je bil priobčen v News Chronicle Uvodnik pravi, da je Anglija hvaležna Ameriki za pomoč in pravi: "Anglija ne more izgubiti vojne, toda brez pomoči Zed. držav bi nas vzelo leta. Ni dovolj dobiti vojno. Dobiti moramo mir in dlje ko bomo čakali na ta mir, težje ga bo doseči. Mi, angleški narod, hočemo videti vas, ameriški narod, v tej vojni na naši strani z orožjem v roki in to SEDAJ!" Novi parašutarji se vsipljejo na Kreto, tudi s čolni so skušali Nemci pristati Poročila zatrjujejo, da se bije vroč boj na otoku Kreti med angleško in grško posadko in med napadajočimi Nemci. — Baje imajo Nemci v posesti del obrežja in zrakoplovne pristane. London, 21. maja. — Najnovejše poročilo iz Kaire, Egipt, zatrjuje, da so pripeljali Nemci vojake v malih čolnih in jih hoteli izkrcati na Kreti, toda brambovci so jih pregnali. Nemško poveljstvo brez prestanka pošilja vojake z letali in jih spušča s parašuti na otok . . . Premier Churchill je z resnim glasom povedal v zbornici, da se boj na Kreti nadaljuje z vso srditostjo. Sodi se, da je dospelo na otok ža do 4,500 nemških vojakov. Nemški vojaki dohajajo z le- Francoske čete pomaga jo v Siriji Angležem New York. — Radio iz francoske ekvatorske Afrike poroča, da so čete takozvane "svobodne Francije" dospele v Sirijo, da bodo pomagale Angležem proti Nemcem v Iraqu. Tudi en polk redne francoske armade v Siriji se je pridružil DeGaulistom, ki se ne pokorijo francoski vladi v Vichy. •-o- Councilman Puc^l hoče dati več vrednosti vardi Councilman 10. varde, Edward L. Pucel, je predložil dodatek k zonski ordinanci, da se v 10. vardi prepreči nadaljno naseljevanje tovaren in napravi več rezidenčnih bivališč. Deseta varda sega od jezera do Euclid Ave. ter od 24. do 55. ceste. Mr. Pucel bo imel več sestankov z lastniki zemljišč, da jih nagovori za to idejo. Načrt ne govori, da bi se pregnalo sedanjo industrijo od tukaj, ampak da bi se preprečilo razvitje industrije za bodoče, ker sicer je nevarnost, da bodo tovarne pregnale od tukaj vse ljudi. Novorojenka umrla Družini Stanley in Henrica Kleindienst, 7502 Lockyear Ave. je umrla včeraj zjutraj v St. Ann's bolnišnici tri dni stara hčerka, prvorojenka. Pogreb se bo vršil danes popoldne ob 1:30 iz pogrebnega zavoda Jos. žele in Sinovi, 6502 St. Clair Ave. in na pokopališče Kalvarijo. Naše sožalje družini. Praznovanje 4. julija Tudi za letos se že delajo ogromne priprave, da se kar najveli-častneje proslavi 4. julij. Lansko leto se je bilo nabralo v mestnem stadionu do 115,000 oseb, ki so prišle gledat impozan-(ten program. Letos se jih pri-ičakuje še več. Javnost bo kmalu zvedela glede civilne obrambe Washington. — Newyorški župan La Guardia, ki ga je predsednik Roosevelt postavil načelnikom civilne deželne brambe, bo danes iz Washinngtona naznanil, na kak način se bo vsa stvar organizirala in vodila. Kakor se sliši, se bo skušalo mobilizirati en milijon prostovoljcev. Pričakuje se, da se bodo zlasti priglasili oni mladi fantje in možje, ki so bili oproščeni vojaščine, ker morajo vzdrževati odvisne osebe. Te se bo organiziralo in treniralo za varstvo življenj in lastnine v svojih okrožjih. Njih naloga bi bila varovati javno lastnino, tovarne in mostove in druge take važne naprave. Izurili se bodo za gašenje požarov ter se trenirali proti bombnim napadom strategičnih točk. Imeli bodo še druge naloge, kakor bo to naročilo vrhovno načelstvo. VESELJE IN ŽALOST NA EN DAN Vista, Cal. — Mr. in Mrs. Mc-Ginnis sta dobila od svojega sina iz Anglije pismo, da se je poročil z lepim angleškim dekletom. Še isti dan sta pa dobila od angleškega zrakoplovnega ministrstva kabelsko poročilo, da je bil njun sin ubit. Bil je namreč poročnik pri angleškem letalstvu. V Dalmaciji bo vladal italijanski governer Rim — Dalmacija je postala sedaj uradno del Italije po najnovejšem kraljevem razglasu, ki ustvarja iz Dalmacije provinco pod italijanskim governerjem in sicer v treh delih: Zader, Split in Kptor. Kakor pred petimi leti za Libijo, je bil tudi za Dalmacijo imenovan governer ali kraljevi namestnik, na katero mesto je bil imenovan Giuseppe Bastiani-ni, bivši italijanski poslanik v Londonu, ki je bil brez uradne službe, odkar je stopila Italija v vojno. Toda ni bila vsa Dalmacija in-korporirana v to governersko provinco. Reka je provinca sama zase in je zdaj dobila mnogo dodatnega zaledja in nekaj bližnjih otokov. Natančne meje teh provinc bodo določene s posebnim kraljevim dekretom, ki bo tudi določil oblast governer-jev in prefektov. Kot se govori, bo imel governer sedež v Zadru in bo direktno odgovoren premierju Mussoliniju. Dokler ne bodo vzpostavljene civilne oblasti, bo imela v teh krajih oblast v rokah okupacijska armada. Vzrok ,da se je ustvarilo iz Dalmacije provinco pod oblastjo governer j a je ta, ker je tukaj od 70 do 80 odstotkov hrvatskega prebivalstva, ostali so pa Italijani. In to veliko število Hrvatov, se zatrjuje, niso mogli in-korporirati direktno pod kraljevino Italijo, kjer bi tvorili izdatno manjšino, zato se je vladi zdelo bolj priporočljivo, da se da Dalmaciji posebno upravo. Italijansko prebivalstvo se dobi v Dalmaciji edino v mestih, a na deželi prebivajo izključno Hrvati. To je bil vzrok, da se Dalmacija ni nikdar poitalijan-čila, niti za vlade beneških do-žev. Hrvatje so ostali popolnoma čista rasa tukaj. Glede ustvaritve nove hrvatske kraljevine Italijani ne taje, da so jo ustvarili predvsem zato, da bo varovala Italiji Jadransko morje na vzhodnem obrežju. Splošno zatrjuje italijansko časopisje, da je Jadransko morje varno za Italijo zdaj, ko ima važna dalmatinska mesta, predvsem šibenik in Boko Kotorsko ter važne otoke Korčulo, Liš in Vis. KONJ DOBIL ČASTNI SEDEŽ V AVTU Brownwood, Texas. — V silni plohi je nek avto v tem mestu zadel konja, katerega je silen sunek vrgel visoko v zrak. Konj je padel na streho avta, jo udri in padel na sedež v veliko presenečenje (in začudenje) pasa-žirja, nekega baptistovskega duhovnika, ki je dobil nekaj lažjih poškodb. Lep koncert v Euclidu Jutri večer ob osmih priredi WPA glasbeni project koncert v Slovenskem društvenem domu v Euclidu. Atrakcija večera bo madama Ivana Cahill-Perdanova, ki bo pela dve ariji iz opere "Gorenjski slavče{k," krasno Anton Foersterjevo delo. Orkester, ki bo spremljal petje, bo pod vodstvom direktorja Vaugh Cahilla.. Dalje bo zapela naša odlična sopranistka tudi tri ameriške narodne pesmi iz časov ohijskih pionirjev. Narod je prijazno vabljen, da v velikem številu poseti ta koncert, ki bo res nekaj posebnega. Tone šubelj dospel Danes zjutraj je dospel v Cleveland na večmesečno bivanje operni pevec g. Tone Šubelj, ki bo z nocojšnjim večerom zopet prevzel vodstvo Glasbene matice, ki jo je od zadnje jeseni vodil g. Ivan Zorman. Dobrodošel Tone, zelo radi Te vidimo v naši sredi. tali in glider j i. Zlasti zadnji so se izkazali zelo praktični. Glider je (letala brez motorjev) namreč zasedejo vojaki in bojna letala potegnejo te gliderje, ki so nanje privezane z vrvjo, v zrak. Malo prej, predno dospejo io cilja, letala spustijo gliderje, katere vodijo vojaki počasi proti zemlji in kjer lahko pristanejo na tako majhnem prostoru, kjer bi navadno letalo ne moglo. Ti gliderji imajo tudi to prednost, da ne delajo nobenega šuma v zraku, ker nimajo motorjev, torej jih nihče ne sliši in tudi ne vidi, dokler niso že skoro na tleh. Na ta način prepeljejo Nemci mnogo vojakov naenkrat, ker jih vozijo v letalih in v pripreženih glider jih. Obenem je pa prevoz v glider jih poceni, ker ne potrebujejo nobenega gazolina. Na Jtoku Kreti je Hitler prvič poskusil porabiti gliderje in govori se, da je to vaja za napad na Anglijo. Nemško poročilo zatrjuje, da je nemška armada zasedla več strategičnih točk na Kreti. Tudi angleško poročilo ne zanika, da niso Nemci zasedli nekaj točk na 160 milj dolgem otoku. Premier Churchill je zatrdil parlamentu, da je včeraj do šestih popoldne pristalo na Kreti 3,000 nemških vojakov in ti da so vsi na varnem, ali pobiti ali ujeti. Iz zanesljivih virov se zatrjuje, da operira pri napadu na Kreto ena cela nemška zrakoplo-vna divizija, ki šteje 7,000 mož. Toda vsa divizija ne bo napadla hkrati. Ta divizija stoji na Grškem, okrog 75 milj proč in se vozi v posameznih oddelkih na Kreto. Vojaki se vozijo v velikih transportnih letalih, ki peljejo naenkrat lahko do 75 vojakov. Angleška poročila ne povedo, kako močna armada brani otok. In dasi priznajo, da je položaj resen, pa zatrjujejo, da bo posadka lahko opravila z Nemci. Smrt v Bridgeport, O. Včeraj popoldne je umrla v Bridgeport, O. Marija Perko. Zapušča žalujočo hčfir Jennie Nahtigal in sina Josipa tukaj v Clevelandu, v Bridgeport pa zapušča žalujočega soproga, tri hčere in tri sinove. Naj počiva v miru. V bolnišnici John Orehovec ml. iz 690 E. 157. St. je bil odpeljan v East End bolnišnico na Eddy Rd. Zdravniki še niso ugotovili znake njegove bolezni. Upamo, da ne bo nevarno in da se bo vrli mladenič kmalu zopet povrnil k staršem. Gnoj je dobil pravico Pravni odsek mestne zbornice je zavrgel predlog councilma-na Ernsta, da bi se naložilo $25 kazni vsakemu, ki bi po 1. aprilu trosil smrdeči gnoj po svoji trati. živijo gnoj! r r AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER it 17 St. Clair Avennc Published dally except Sundays end Holidays Cleveland, Ohio Zgodovina slovenske župnije v Collinwoodu NAROČNINA: /m Ameriko ln Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po poŠti, pol leta $3 50 Za Cleveland, po raznaSalcih: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall. $7.00 per year a. S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies, 3c . Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 120 Thar., May 22, 1941 (OB 35 LETNICI USTANOVITVE) Zbral Ernest Terpin Odličen Hrvat pojasnjuje stališče svojega naroda Dinko Tomašič, profesor sociologije na zagrebški univerzi in ki točasno poučuje na washingtonski univerzi, je priobčil v newyorskem dnevniku, The New York Times, sledeče pismo, ki jako podrobno opisuje položaj na Hrvatskem v času preobrata in prej, kar bo gotovo zanimalo naše slovenske in hrvatske čitatelje. Pismo oziroma članek se glasi: "Poročila, ki prihajajo v Ameriko glede Hrvatske so zmešana in zelo nasprotujoča. Zdi se, da se splošno dolži edino Hrvate radi naglega poraza jugoslovanske armade. Ker sem se mnogo let udejstvoval v gibanju hrvatske kmetske stranke in ker sem bil eden najožjih sodelavcev dr. Vladimirja Mačka in drugih Voditeljev seljačke stranke, se mi zdi, da lahko nekoliko natančnejše pojasnim to važno vprašanje. Hrvatska je dežela kmetskega naroda. Osemdeset odstotkov hrvatskega prebivalstva se preživlja na malih kmetijah, ki jih lastujejo. Kot taka ima Hrvatska najboljšo podlago za demokratsko težnjo naroda. Saj svetovna zgodovina dokazuje in zlasti pa zgodovina Amerike, da izhajajo demokratske tendence predvsem iz malega pa svobodnega naroda, za katerega je demokratski način vlade edina garancija za ohranitev socialnega in ekonomskega stališča. Hrvatski kmetje so bili organizirani politično v Hrvatsko seljačko stranko, ki so jo podpirali tudi vsi drugi hrvatski razredi, z izjemo male skupine, takozvanih vstašev. Ti so bili trenirani v Italiji in Nemčiji za teroristična početja. Ta fašistična skupina je imela zelo pičlo število pristašev, večinoma v Zagrebu, ter nekaj po drugih malih hrvatskih mestih, toda ne po vaseh. Ta skupina je bila tako majhna, da niso mogli vstaši nikdar izvoliti niti enega svojega poslanca. Na drugi strani je pa dobila seljačka stranka 90 odstotkov vseh hrvatskih glasov. Dr. Maček in drugi voditelji niso uživali samo ljubezen in spoštovanje v Hrvatski, ampak tudi v vseh delih Jugoslavije, vključno v Srbiji. Glavni cilj hrvatskega kmetskega gibanja je bil ohranitev dostojanstva človeka, ne glede na pleme, razred ali narodnost. V namenu, da si ohrani spoštovanje do samega sebe in svojih .pravic, je bilo potreba izobraziti in organizirati preprostega človeka, da se bo lahko z uspehom udejstvoval v življenskih vprašanjih. Zanimivo je vedeti, da je ideje, ki so jih priporočali voditelji kmetskega gibanja na Hrvatskem pred tridesetimi leti, nedavno priporočal tudi predsednik Roosevelt kot ameriško idejo za vojne cilje. Predsednik je govoril o štirih svobodah: svobodi izražanja, svobodi vere, svobodi zahtev in da se človek otrese bojazni. Rekel je tudi, da ima vsak narod, ne glede na to, kako majhen je, pravico do samostojnosti. Ko je minila svetovna vojna in je bila organizirana Jugoslavija, je prišla dežela pod oblast male grupe belgrajskih politikašev, ki so bili predvsem zainteresirani v svoj osebni dobrobit. Ti so začeli s politiko "močne roke" proti Hrvatom, ker so slednji zahtevali, da se dežela organizira na demokratski podlagi in da se mora s Hrvati in drugimi narodi postopati na enakih pogojih kot s Srbi. V tem boju z diktatorskim belgrajskim režimom je bila vodilna sila Hrvatska seljačka stranka. Diktatorji jih niso mogli oslabiti. Končno je bil dosežen sporazum, s katerim je dobila Hrvatska avtonomijo v notranjem gospodarstvu in zastopniki Hrvatske seljačke stranke so šli k vladi v Belgrad. Kljub temu, da se dolži nekatere hrvatske člane belgraj-ske vlade za podpis pogodbe z osiščem, pa so dogodki popolnoma' razčistili Hrvate vsake krivde. V srbsko-hrvatskem kabinetu, ki se je sestavil po sporazumu, niso imeli Hrvatje nobene besede v tujezemskih zadevah, niti v vojaških vprašanjih Jugoslavije. Knez Pavel je vse to obdržal zase in za nekaj ožjih srbskih prijateljev. Hrvatski seljački stranki ni bil dan niti en diplomatski portfelj, niti ni imela nobene besede, kar se je tikalo armadnega poveljstva. Hrvatska seljačka stranka se je udeležila sestave revolucionarne vlade ter ima svoje člane tudi pri jugoslovanski vladi v pregnanstvu, ki je trdno odločena, da se bori nadalje proti nazij-skim napadalcem. Kljub mnogim nasprostvom in razlikam v notranjosti Jugoslavije, pa je bila dežela brez vprašanja na potu, da reši svoje notranje probleme. Na potu je bil načrt, po katerem bi se bila Jugoslavija razvila v federalno unijo, kjer bi imeli vsi njeni narodi enak delež pri moči in odgovornosti vlade. Nevarnost nemškega napada je zedinila vse narode v Jugoslaviji v n - J go uspeha in sreče v redovni- Tajnikom posameznih podružnic bi priporočal, da bi PjJ, škem poklicu. da]j ]js^ne prve kampanje, da vidite kateri člani so bili 3 a Končna beseda k zgodovin- y pryi kampanjL Nagov0rite jih, da bodo šli na delo, da ^ ■ skim podatkom ob tej 35-letmci podružnica prekoračila število, katerega ste bili dosegli \ ^ naj velja vsem onim, ki so pred kampanji. Tajniki novih podružnic, pojdite tudi vi na delo > , časom odšli iz te solzne doline kažite> da tudi vi želite> da bi biIa vaša podružnica na prve" in ki so se v življenju potrudili stu v tej kampanji. J za uspeh in procvit naše župni- čestitamo podružnici št. 13 v Bessemer, Pa., ki je fA je. V prvi vrsti gospodom žup- mesec pridobila v svojo sredo res lepo število novega ^ P nikom, ki so deloVkli na tej fa- Le tako naprej! ^ ri, a niti eden ni več med živimi; yj člani, ki pa še niste tekom te kampanje pridobili & to je rekord, ki ga nima zazna- ga novega člana, zbudite se. Zavedajte se, da je sedaj movati nobena druga slovenska stopite še do rojakov, ki še niso člani Slovenske moške zv ^„e župnija v Clevelandu: Umrli jjm razložite pomen naše organizacije in njene vrline. N® ^ii so: Rev. Marko Pakiž, Rev. An- hajte, čeprav vam mogoče prvi odreče, poskusite pri ^ dre j Smrekar, Rev. Pavel Hri- tretjem itd. Sami se boste prepričali, kako hitro boste ^ bar in Rev. Josip Škur, Trije število novega članstva. Potrudite se in boste poleg 25 dušni pastirji so umrli nesrečne vsakega novega člana in če jih pridobite kaj več, lahko &e smrti: Rev. Pavel Hribar, Rev. posebne nagrade. ^f Viktor Virant in Rev. Ludvik Zelo važno pa je, da se člani gotovo udeležite sej sV v5- ; Postregli vam bomo s fino kokošjo večerjo in najboljšo t | pijačo. Se toplo priporočamo za številen obisk. t t * | JOHN SUSTARŠIC in FRANK HRIBAR, lastnika J ^ll!tnilllllllllll||llllUlllllll||||||||l!llllllllllllllllllllll|||||||||||||||||illillllllllllli|||i)r I »Jos. Zele in Sinovi 1 | POGREBNI ZAVOD Avtomobili ln bolniški vo? redno m ob vsaki url na razpolago. = Ml smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo = g 6502 8T. CLAItt AVENUE Tel.: ENdicott 0583 Š „ ,, COLLINWOOUSKI OKAD: = = 452 E- x52» STREET Tel.: KEnmore 3118 = •»iHiuniimiiHiiiiniiiMiiiiimiimiHHimmiiuHiimiiiiiiiiiHiiiiiiiHimiiuiiiiHiHHn NAZNANILO IN ZAHVALA Z globoko potrtim srcem, naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem m znancem prežalostno vest, da nas ie v najlepši mladosti za vedno zapustila naša preljubljena in nikdar pozabljena sestra If you'd ask the graduate "a radio of my own fob my bedside table "AN ELECTRIC SANDWICH GRILL FOR ENTERTAINING THE GANG" "AN ELECTRIC I ALARM CLOCK ' TO GET ME UP FOR MY NEW JOB' "an electric heater for chilly spring and fall mornings' "IF THEY'D ASK ME WHAT I'D LIKE FOR A GRADUATION GIFT I'D SAY — FR. MIHčIč CAFE 7114 St. Clair Ave. Vsak petek scrviramo ribjo pečenko ENdicott 9359 7« pivo. vino, žganje in dober prigr zek «e priporočamo za obisk. Odprto do 2:30 zjutraj "a hand-type hair dryer for convenience and economy" sight-saving lamp for my desk" East 61st St. Garage frank rich, lastnik 1109 E. 61st St. HEenderson 9231 Se priporoča za popravila in barvanje vašega avtomobila. Delo točno ln dobro. m le čisto prav slutil, k Jrekel Juditi, da bo Meltoi ^arja privlekel v rudni! čilega in morebiti nezave —-. Nezavesten mend; j "i Pa Melton se je pripra njegov obisk, ga napade Jlil zapreti k Juditi. dprl je vrata, za katerim ■Jala Judita, in jo povabil: i .j °spodična, pridite ven! i ,et'io iznenadenje sem van: Jvail!" ! jpila je v rov. S poroglji-: Judnostjo jo je peljal k Jnemu Indijancu in dejal: 0 a Poznate?" ^P'a je vzkliknila: v,ta kača —! Zvezali ste jl.a' Sami vidite, kak ju-I je Vaš najnovejši ljubček! ^ je kregat, videti da IH °Ce, je pravil, — no, pa ^ željo izpolnil. Pripeljal (|Vaftl ga. Nikdar več ne bo : .,Svetlega solnca. Preveč ,1 'zdali o njem, da bi ga ■'.j: živeti." boriti ga mislite —?" se :'r°zila. .boriti — ? Kaka trda be-Ali je že kar umor, u. Nekoliko zakopljem v ii ,j in mu dam ta$:o lepo1 e , 'da bo koj mirno zaspal? . i' h zadeva je, če se več c fbudi." ; v!!,ega ga mislite zakopa- t)^ v ,,' Ce vas veseli, da zadevo » Vj'^enujete." ,>utnež —!" ar se ne razburjajte! fy3^ dokažem, da nisem I, ®z, ampak res dobrega ^eiali ste, da ljubite te-(jj eSa gentlemana in da S, U(Ji on vas. Zato sta lah-^fkaj ur skupaj, preden C1 r;e' e sem roke, da vam jih ^ 0a hrbtu! Utegnili bi ^ 0rabiti mojo dobrotnost m °dvezali jermene svoje-^.oževatelju —." ^ Se ni ustrašila, le obotav-,\-j,eJe dejala: L ar ne mislite, da vas za )o zadela zaslu-i, «azen! Yume se bodo • vali,!" J na misel ne hodi! Saj tij 0' kam je izginil —. še vejo, da sem jaz kriv > 6 smrti." LVeJo, da je šel k vam!" jim bil povedal?" \ v preduhu." ( ^sta — ? Tisti so ga se-^ 'deli. pa videli bodo tu-\ 0 odšel. Tema je v pre-litj 1)6 bilo bi jih težko pre-?la'vmislili bi, da je njihov ko se bom vrnil, ke prevare niti treba ne fti(J ' so prejle, zbuditi sem 'i da so odvili dvigalo, is do spet zaspali, verjeti t^, °rali, če bom trdil, da VeTv&r medtem odšel. itViJ Sem z rokami! Zadnji-pravim!" el je jermene iz žepa. ^°veden sem bil, kaj bo bj j!a da sem v bližini in Hi' Poskočil na pomoč, če :j0 JCala, vedela je pa tudi, \ osvobodil, če bi se e2ati. Najsi me je po-!i s a'i pa se dala zvezati, Hj ni bilo treba ničesar. Je bilo celo ljubo, če bi ■ h ,a iznenadil že kar v ro-^ 'Pravijen sem bil. ^e poklicala, 'i ^ mu je roke ter de-'i(! n'čljivo, pa samozavest- Poudarkom : •il^6 —! Zvežite me! Ne ^ 1>llvala z vami, groza me tit0 6d takim oktrunežem \, lcem —. Ampak povem \ ne bodete ušli!" f,'adi prerokovali, Judi-f^^em vam, preroški po-kjv" !1e nese! Dandanes lju-[\'> več ne verjamejo prero- Kal •• . 1'tioj,. ' Ji je roke na hrbtu in |ti{ ,ni1 v temno luknjo, kjer a Prej. Besede ni rekla cert, bomo gotovo tam navzoči, da tako fantom pokažemo svojo ^ naklonjenost. Nikar ne imejte , j malenkostnih izgovorov, ker s tem ubijete pogum, s svojo na- l 1 vzočnostjo pa jim daste korajže, « da se bodo še bolj potrudili. a Preda se hiša si Naprodaj je hiša v središču a_ trgovskega centra ob 185. cesti, ž-1 Hiša je 6 sob, lot 100x257; sadno )r drevje. Proda se skupno ali po- > samezno z enim lotom. Upošte-ih' vajo se samo resni kupci. Cena j-1 hitremu kupcu nizka. Za naslov >! vprašajte v uradu tega lista. ■a|_(122) Dobra kupčija " Za vsakovrstne dvedružinske !C hiše se oglasite pri John Prišel 15908 Parkgrove Ave. KE-2473-R ali KE-1934. Beer Barrell Inn - Vsak petek Vibja pečenka, ob sobotah kokošja večerja ter i godba za ples. Se priporočamo. 3 Frank in Martina Hribar 16000 Waterloo Rd. (Thur. June 19) J Prostor se išče > Rad bi dobil prostor, kjer bi 1 shranil pohištvo; naj bi bila garaža ali kak prostor zadej za tr- ■ govino. V okolici med 55. in 70. ■ cesto. Kdor ima kaj primernega, ■ naj pusti naslov v uradu tega lista. (120) Kokošja večerja V soboto 24. maja pri ' JERRY ZUPEC 982 E. 207. St. Sveže pivo, pristno vino : in žganje ; Dobra godba za ples Vabimo vse od tukaj, I kakor tudi znance iz I Barbertona. I _(121) ] V NAJEM Hočete li imeti vaša tla kakor nova? Sedaj se to lahko napravi, ako vzamete pri nas v najem ELEKTRIČNI STROJ ZA J ^^ STR^'^^ I ^ Lahko najamete pri nas tudi valjar za travo in razvažalca za umetno gnojilo. GRDINA HARDWARE 6127 St. Clair Ave. ENdicott 9559 Ob sredah zapremo opoldne. Prihranite si denar Imejte vedno doma zaboj pi-ve, ki vas stane samo $1.95. Emery's Bar LIQUOR — BEER — WINE 961 Addison Rd. odprto do 2:30 zjutraj (May 9, 10, 13. 15, 17, 20, 22, 24, 27, 29) Kraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo Rd. KEnmore 2237-M EDINA '3LO VENSKA IZDELOVAL-I NIOA NAGROBNIH SPOMENIKOV RENU AVTO BODY CO. 878 East 152nd St. Fopravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body in fenderje. Welding! J. POZNIK — M. ŽELODEC _GLenville 3830._ SL0V. DEL DOM 15335 Waterloo Rd. priporoča: Kegljišča in balincarske prostore Točilnica: Vsak petek se servira okusno ribjo pečenko Godba in ples Vsako soboto imamo najete izvežbane godbenike —Domača zabava za vse— PODPIRAJTE SVOJO USTANOVO! SLAVNOSTNA 0DPRTIJA Naznanjamo, da bomo odprli v soboto, 24. maja našo gostilno, znano pod imenom Josephine Vokač ki jo je v najlepših letih Bog poklical k sebi in sprevidena s svetimi zakramenti je izdihnila svojo blago dušo dne 27 aprila 1941 v starosti 35 let. Rojena je bila v Clevelandu. Po spremstvu iz Frank Zakrajsek pogrebne kapele in po opravljeni sveti maši v cerkvi sv. Vida smo jo položili k preran"-mu večnemu počitku dne 30. aprila, 1941 na Calvary pokopališče V dolžnost si štejemo, da se tem potom prav prisrčno zahvalimo Rev. Andrew Andreyu za podeljene svete zakramente in za opravljene cerkvene pogrebne obrede. IsJcrno se zahvaljujemo vsem, ki so nam bili v tolažbo in pomoč na en način ali drugi v teh najbolj žalostnih dnevih in vsem ki so jo prišli pokropit. vsem, ki so čuli in molili ob krsti se udeležili svete maše in pogreba. Prisrčno se želimo zahvaliti vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so v blag spomin pokojni položili krasne vence ob krsti, darovali za svete maše ali dali svoje avtomobile brezplačno na fazpolago pri pogrebu. in JSSi^i tnf iskren\ hvala nosilcem krste, ki so jo spremili in položili k večnemu počitku v prerani grob. T?„„fafaJ>risrčna zahvala nai vel-ia pogrebnemu zavodu Zakrajsek Funeral Home za vso prijazno postrežbo in za lepo urejen pogrob. ,. Preljubljena jh nikdar pozabljena sestra, v najlepši dobi živ-jenja Ti je Bog uro določil in morala si nas zapustiti. Tolaži Mas ' se -exk°nčal0 Tv°je trpljenje in dobri Bog naj Ti sedal zemlji V nebesih in počlva-i v miru v hladni rodni Žalujoči ostali: JOHN in MAX VOKAČ, brata. MARY, poročena BRENTAR, sestra. Cleveland, O., 22. aprila, 1941. ga vrgla v olje. Zunaj za okencem se je svetlikala poletna noč. Kristina je opravila zadnjo molitev za pretekli dan, se tiho slekla in zlezla v posteljo. Popravila si je blazine pod hrbtom in rameni, stari pes pa se je zadaj stisnil k njej. Takoj nato je zaspala. stala pred njim. "Z njim prihaja — ka Helgejeva s Hovlanda-" je to — to dekle — silof peljal njenemu očetu —■ Kristina še vedno ni rekla. Pač pa je sedla nasproti njemu. Njena Ua bila ozka in stisnjena. (Dalje prihodnjič-) PODPIRAJTE SLOVEČ TRGOVCE . Škof Halvard je bil Sira Da-gu podelil službo zaupnika v dolini, od njega pa je Gaute kupil škofijsko bero za tri leta vnaprej. Nakupoval je po dolini tudi kože in živila, blago je pošiljal pozimi na saneh v Ra-umsdal, spomladi pa z ladjo dalje v Bjorgvin;' Kristina se s tem sinovim početjem ni popolnoma strinjala — ona sama je vedno prodajaja v Hamarju, tako sta namreč delala tudi njen oče in Simon Andresson. Gaute pa je s svojim svakom Gerlakom Pausom ustanovil nekako trgovsko družbo — in Ger-lak je bil izvrsten trgovec ter bližnji sorodnik mnogih najbogatejših nemških trgovcev v Bjorgvinu. Erlendova hči Margret in njen mož sta bila tisto poletje po očetovi smrti prišla na Jo-rundgaard. Za pokoj njegove duše sta poklonila cerkvi velike darove. Tiste čase, ko je Margret kot mlada deklica živela doma na Husabyju, med njo in mačeho ni bilo prav velikega prijateljstva, in tedaj ji malih popolibratov ni bilo kdo ve kaj mar. Zdaj pa — bilo ji je trideset let, in v zakonu ni imela otrok — je svojim lepim odraslim bratom izkazovala najnež-nejšo sestrsko ljubezen; ona je tudi svojega moža in Gauteja pripravila do tega, da sta sklenila tisti dogovor. BOGATO, MEHKO ŽGANJE FINEGA OKUSA .,. • V hiffhballs, v cocktails, prije-jeten, kakor ga servirate, vam bo Uffa.ial Barclay's Red Label bolj«. Zmešan od strokovnjakov iz najizbranejšlh žit, ima to popularno žganje bogat, mehak okus, zato je najbolj priljubljeno v Ohio. Vaš prvi požirek vas bo prepričal, da ga ni boljšega po tej ceni. JAS. BARCLAY K CO., LTD. Drtroics Peoriai GUigow, Scotland f f ie 3094-A uu«>1 Spi*" LEPO, KAJ NE, DA SO NAMA DALI ELEKTRIČNA DARILA SEVEDA, DRAGEC! ZDAJ SVA NA DOBREM ZAČETKU because it has in its freezing system JkM,wbv^tM** --"-T- Razveselite junijsko nevesto z električnimi darili Gotovo bodo ugajala—električna dari- so krasna, moderna, praktična, trajna, laza junijsko nevesto so sedaj na ogled Prihranijo čas in delo ter denar, dajo v prodajalnah. Lepo jih je videti, ker udobnost in radost. ELEKTRIČNI TOASTER — model, ki vrže kruh ven. Napravi toast avtomatično, kar na mizi. Garantira uspeh. ELEKTRIČNA PEČ — če hočete res dati kaj več, potem je to darilo vseh daril. Napravi kuho brezskrbno in lahko, čisto, varno in su-periorno. Pravo darilo za nevestine ali ženinove starše. VID HRANEČA SVETILKA, — krasni vzorci, znanstveno narejene, dajo dovolj svetlobe, ki varje vid. Pomaga napraviti poročni dan vesel, ki traja na leta. ELEKTRIČNI ROASTER — napravi vse delo v kuhi na električni boljši način. Da nevesti mnogo prednosti ter je zelo praktično darilo za nevesto. ELEKTRIČNA LEDENICA—potrebna v kuhinji vsake neveste. Dajte nevesti električno ledenico in spominjala se bo vaše naklonjenosti vsak dan v letu. Sigrid Undset: | •< x KRISTINA - LAVRANSOVA HČI , ^ T ni—križ Tedaj je stopal pred njo s sekirico na dolgem toporišču, pravi možak — mati se je za njegovim hrbtom nehote smehljala. Čutila je v sebi prešerno, mladostno željo, da bi skočila od zadaj k njemu, ga stisnila k sebi, da bi se smejala in šalila z njim, kakor je tolikokrat storila, ko je bil šel otrok. Večkrat sta šla prav doli k reki, kjer so po navadi prali perilo, sedela tamkaj in poslušala hrumenje reke, ki je drvela mimo, vsa svetla in deroča v mraku. Navadno nista mnogo govorila med seboj. Včasih pa je Gaute začel mater spraševati o starih zgodbah iz doline ter o njenem rodu. Kristina mu je pravila stvari, ki jih je slišala in videla v svojih otroških letih. Očeta in življenja na Husabyju ni ob takih večerih ne eden ne drugi nikdar jemal v misel. "Mati, gotovo Vas zebe," je rekel Gaute, "— mraz je nocoj." "Res je—in vsa trda sem postala, ko sem sedela na tem kamnu tukaj." Tudi Kristina je vstala. "Starati se pričenjam, Gaute!" Po rebri navzgor se mu je z eno roko opirala na ramo. Lavrans je spal v svoji postelji kot polh. Kristina je priž- gala svojo malo oljenico — mikalo jo je, da bi še nekoliko ču-la in uživala prostrani razgled v svoji notranjosti. In navsezadnje se je vedno našlo kakšno opravilo. V izbi nad njo je ropotal Gaute — nato je slišala, kako je legel v posteljo. Mati se je za trenotek vzravnala' •— rahlo se je nasmehnila v drobni plamenček svetilke. Tiho je pregibala ustnice, naredila čez obraz ,in čez prsi ter v zraku pred seboj znamenje križa. Nato se je znova lotila dela. Bjorn, stari pes, je vstal, se stresel, se pretegnil na prednjih dveh šapah in zazdehal. Nato se je splazil k svoji gospodarici. Komaj ga je bila pogla-dila, že ji je položil šape na kolena — ko se je z njim pogovarjala, jo je vneto lizal po obrazu in rokah, pri tem pa z repom opletal po tleh. Nato se je Bjorn znova splazil pročokre-nil glavo in pogledal Kristino: iz njegovih malih oči in iz vsega njegovega kosmatega miši-častega telesa do zadnje dlake na repu je odsevala slaba vest. Kristina se je tiho smehljala in se delala, kot da nič vidi — kar je skočil pes na njeno posteljo in se ob vznožju zvil v klobčič. Kmalu nato je upihnila luč, odščipnila tleči konec stenja in Margret je bila še vedno lepa ženska, toda postala je tako velika in debela, da Kristina, se ji je zdelo, še nikdar ni videla tako debele ženske. Toda kolikor bolj se je debelila, toliko več srebrnih ploščic je šlo na njen srebrni pas, razen tega pa se ji je med širokimi nedri bleščala zelo prikladna zaponka, velika kot majhen ščit. Njen mogočni život je bil vedno okrašen z najdragocenejšimi tkaninami in s pozlačeno kovino, kakor kakšen oltar. Videti je bilo, da Gerlak Tiedekensson neznansko ljubi svojo ženo. Prejšnje leto spomladi je Gaute ob času zborovanj obiskal v Bjorgvinu sestro in svaka, jeseni pa je gnal čredo konj čez gore in jih tamkaj prodal. Ta pot se mu je tako dobro izplačala, da se je Gaute zaklel, da jo bo prihodnjo jesen še enkrat napravil. Kristina si je mislila, da mu je treba glede tega pustiti proste roke. Prej-kone ima v krvi tudi nekaj očetovega veselja do popotovanja — se bo že unesel, ko bo starej-ki. Ko je mati opazila, da se pripravlja na pot, ga je sama začela priganjati —r prejšnje leto se je moral sredi zime vračati čez gorovje. In tako je nekega lepega sončnega jutra takoj po sv. Jerneju odrinil. Tisti čas so klali kozle — in ves dvor je dišal po kuhani kozletini. Ljudje so bili do vratu siti in zadovolj-. ni; vse poletje niso okusili svežega mesa, razen ob največjih . praznikih, zdaj pa so že več . dni pri vsakem obedu dobivali , tečno meso in mastno močno t juho na mizo. Kristina je bila . sicer utrujena, toda dobre volje po prvem večjem klanju ti-. stega leta, ko je stala zgoraj na veliki cesti in mahala Gaute-ju z voglom svoje rute v slovo. Bil je lep pogled — krasni konji, čvrsti mladi možje, ki so z blestečim orožjem in žvenketa- jocimi uzdami jezdili po poti; glasno je zabobnelo, ko so pognali čez leseni most. Gaute se je zasukal v sedlu in pomahal s klobukom nazaj, Kristina je prav tako pomahala z ruto in pri tem od veselja in ponosa tiho zavrisnila. Takoj po zimski noči (14. oktobra) se je začelo grdo vreme z dežjem in brozgo v dolini, z viharjem in snegom v gorah. Kristina je bila nekoliko vznemirjena zaradi Gauteja, ki se še ni bil vrnil. Sicer se pa zanj nikdar ni tako bala kot nekoč za druge — zaupala je srečni zvezdi tega sina. Teden dni nato je Kristina pozno zvečer stopila iz kravjega hleva, kar je opazila gori pri lesi nekoliko jezdecev. Megla ji je kot belkast dim valovila pred leščerbo — šla je v dežju navkreber, da bi sprejela krdelo temnih mož v kožuhih; morda je Gaute — ob tem poznem času ni bilo več pričakovati tujih gostov —. Tedaj je v sprednjem jezdecu prepoznala gospoda Sigur-da s Sundbuja — nekoliko neokretno in leseno kakor starec je stopil s konja. "No, prinašam ti novic od Gauteja, Kristina," je rekel vitez, ko sta se pozdravila. "Včeraj je prišel na Sundbu —." Bilo je že tako temno, da mu ni mogla videti v obraz. Toda njegov glas je bil tako čuden. In ko sta šla proti stanovanjski hiši, je ukazal hlapcem, naj gredo s Kristininim hlevarjem v poselsko izbo. Prestrašila se je, ko ni ničesar več rekel, vendar je vprašala čisto mirno, ko sta bila sama v sobi: "Kakšne novice prinašaš, sorodnik? Ali je morda bolan, ko ni prišel s teboj domov?" "Ne, Gaute je zdrav kot še nikoli. Ampak njegovo spremstvo je bilo utrujeno —" Odpihnil je peno s piva, ki mu ga je Kristina ponudila v skodeli, izpil in pohvalil pijačo. "Dobra pijača se spodobi tistemu, ki prinaša dobre novice," je smehljaje se rekla gospodinja. "No, radoveden sem, kaj boš rekla, ko boš do kraja slišala moje poročilo," je odvrnil čisto obupan. "To pot ni prišel sam, tvoj sin —" Kristina je v pričakovanju po zmerni ceni .^Sarc/ai/J RED LABEL BLENDED WHISKEY ^ ž'rv\M».___■—Tli /N------------------ I \v t« ( „ h iucvS NO MOVING PARTS • ._ Daiila, Izi jilt dade z ponosom Tite Slechical ^Lea^ue Cene na Electrolux ledenicah dobite pri nas od $144.75 naprej. Lahka mesečna odplačila NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE 6104 St. Clair Avenue 819 East 185th Stree Q ERVEL ELECTROLUX se raz- ^ likuje od vseh drugih avto- Spi matičnih ledenic. Majhen gorilec nadomestuje iti vse gibajoče dele v sistemu za- lil BO mrznenja ... in to pomeni, da se fit Stv nle ne obrabi, vedna tihota in lil *( neprestano nizki stroški obrato- lili ti Vanja. W%M <11 , D°datno na nudi Servel kra.cn 3 I ~>• j H • NEGIBLJIVI DELI pomenijo: >' • Stalno tlhoto rjj • Vedn° nizki stroški obrata /c • Nobene obrabe M • p»hranki, ki j0 plačajo ^ V liii^ ^ v./. ^^^^^vv'^^^EB^H^Ii^H IHPH TjUMkf J kW^Bj. * d fčOimB TA ELEKTH.CSA °AR,LA V cene so, da