Najvažnejša oseba v občini
Slovenci smo v svoje občine naravnost zaljubljeni. 2e dolga desetletja nazaj se pri nas sleherni občan živo zanima za vse, kar je v zvezi z upravo občine in njenega imetja, zlasti pa za volitve občinskih odbornikov in za to, kdo naj bo glavar občine: župan. In prav je tako. Saj je občina osnovna celica, na kateri mora biti zgrajena zdrava demokracija in samouprava vsakega naioda.
Do zadnjega so naše občine imele značaj domačnosti. Majhne so bile; ponekod je imela kar vsaka vas svojo občino in v eni fari jih je bilo po pet, sedem in več. Po domače se je taka občina tudi upravljala. Za župana so si volilci po dobrem premisleku izbrali vedno moža, ki je bil vreden njihovega zaupanja. Kljub svoji časti je ostal soobčanom v vsem enak. Pisarno je kar sam vodil, uradne listine sam dostavljal, pred cerkvijo uradne odloke sam tolmačil. Uradnih ur niso poznali. Stranka je župana lahko poiskala pri delu na polju, da je stopil v »pisarno« in napravil prošnjo, pritisnil pečat itd. In sejrnarji so sredi noči potrkali z bičevnikom na županovo okno, da je vstal in jim naredil živinski potni list ter tako prihranil pot in izgubo delovnega časa. In skoro zastonj so delali ti ljudski župani in pošteno, tako da so ti znali kar na pamet povedati, kam so obrnili vsak novčic iz skromnega proračuna. Ljudstvo pa jo te res svoje župane spoštovalo.
Danes pa so drugi časi. Male občine so domalega izginile in dobili smo velike občine s tisoči prebivalci. Višje oblasti vale leto za letom nova dela in nova bremena na rame naših občin. Akti se kopičijo v tisoče. Predpisov za poslovanje je toliko, da se človek več ne spozna v njih. Ne zadostuje več žuljava roka brihtnega kmečkega moža; treba je vzeti na pomoč pisalni stroj in občinskega delovodjo in blagajnika in slugo in biriča iid. Občine so dobile svoje urade, uradne ure in celo vrsto pritiklin, ki jih naš človek dobro razume pod besedo »kanclija«.
Tako se je obrnilo kolo časa! Zato pa je danes bolj kot kdajkoli prej važno, kdo bodi Človek, ki bo kot župan prevzel vodstvo občine v svoje roke. Občine rabijo za vodstvo mnogoterih poslov ljudi, ki bodo svojemu delu kos, da se ne bo dogajalo tudi pri nas to, kar se dogaja po drugih krajih naše države, da namreč podrejeni občinski uslužbenci samovoljno odločajo o vsem v občini in ao župani samo nekak zunanji okrasek občine, ki Pa nima nikakega vpiiva na vodstvo občine. Le zelo brihten in zmožen mol bo danes kos nalogam, ki jih občine nalagajo na županove rame.
Občinsko denarno gospodarstvo se je v zadnjih letih zelo razširilo. Saj gredo prora-
čuni podeželskih občin v stotisoče. Občine danes zidajo velika poslopja in izvršujejo javna dela. Marsikdaj upravljajo tudi vsote, ki jih dado občini višje edinice. Občina je danes povsod velik delodajalec. Za vse to je treba na županskem mestu moža poštenjaka, ki bo znal ločiti med mojim in tvojim in ki bo znal biti tako pravičen, da bo kruh, ki ga reže občina, dal res najpotrebnejšim.
Če smo zadnjič trdili, da morajo vsi kandidati za občinske odbornike biti možje, ki uživajo ljudsko zaupanje, potem velja to v posebni meri za osebo nosilca liste, ki je obenem župan. Dandanes ni lahko biti župan. Dobrih županov marsikje manjka, čeprav imajo obilo županskih kandidatov. Zatorej vedno dobro premislite, koga boste postavili na čelo liste, premislite zlasti, ali bo ljudstvo imelo do njega dovolj zaupanja, ki je nujno potrebno, da bo mogel bodoči župan v splošno zadovoljnost vršiti svoje naloge.
Doba nasilja, ki je za nami, je spravila na županske stolčke celo vrsto ljudi, ki so tako zaradi gotovih osebnih lastnosti, kakor zaradi svojega postopanja vrgli grd madež na zgodovino slovenskih županov. Morda je bila največja napaka teh neljudskih županov v tem, da se oni sami niso smatrali za zastopnik« ljudstva, ampak za zastopnike vladajočih ua« silnikov, katerih voljo so slepo izpolnovali, ne meneč se za to, da bijejo s tem ljudstvo naravnost v obraz. Zato jih ljudstvo ni moglo. Ljudstvo je v županu vajeno videti tovariša, sebi enakega, ne pa valpta, ki s krivico priganja ljudi v službo nasilnikov Ljudstvo s® zaveda, da jih ni izvolilo ono, ampak režim, ki se ni sramoval niti mrličev, katerih imena so pomagala gotovim ljudem na župansko oblast, zato pri volitvah, ki se že vrše, temeljito obračunava z ostanki minulih časov, če se kje sploh pojavijo.
Bodoče občinske volitve nas opozarjajo, da zelo resno premislimo, kdo je v naših vrstah oni mož, ki mu lahko jeseni poverim® vodstvo občine. Stvar je res važna in vredna vsestranskega razmotrivanja.
Kaj deta banovina
Kljub velikim denarnim zadregam, od katerih je odvisno uspešno delovanje naše banovine v korist ljudstva, moramo priznati, da je znala banovina letos prav povsod razviti živahno delavnost. Ljudstvo je hvaležno in veselo, ko vidi, da se dajatve, ki jih banovini odrajtuje, res vestno porabljajo v korist naše dežele. Kljub neznatnim denarnim sredstvom je banovina začela vse polno koristnih javnih del, ki bodo deželi v trajno korist in ki dajo tisočem pridnih rok vsaj nekaj skromnega zaslužka.
Posebno v dveh smereh moramo pohvaliti delavnost naše banovine: v skrbi za dobre vodovodne naprave in v trudu, da prepreže deželo z dobro cestno mrežo, ki se naj izpopolni z zgraditvijo novih cest in z izboljšanjem že obstoječih, pa nerodnih starih cestnih zvez.
Cestno vprašanje je za nas velikega pomena. Dobre ceste bodo privabile tujca - leto-viščarja v deželo, dobre ceste olajšajo kmetu trpljenje in približajo njegove pridelke, zlasti les, trgovinskim središčem, s čimer mu dvignejo ceno in vrednost. Saj vemo, da ponekod slovenski kmet svojih pridelkov in lesa sploh ni mogel spraviti v promet, ker je bil prevoz nemogoč ali pa tako težaven, da je zaradi prevoza stvar izgubila vso vrednost.
Banovina naj gre po začrtani poti naprej. Ko bodo opravljene najnujnejše »flika-rije«, naj se pa loti večjih cestnih del po točno določenem načrtu, ki bodo jasna priča, kaj se da tudi v najskromnejših razmerah narediti* alco je gospodarstvo, v pravih rokah.
Prinašamo pregled cestnih del na ozemlju nekdanje Kranjske. Za ta popravila cest so na razpolago poleg prispevkov iz rednega banovinskega proračuna in cestnih odborov še sredstva iz banovinskega fonda za javna dela in banovinskega bednostnega fonda. 6,800.000 Din iz fonda za javna dela in skoraj tri četrt od 2,850.000 Din bednostnega fonda bo šlo za cestna jx>pravi]a v Sloveniji.
V	črnomeljskem okraju bo o prispevkom iz banovinskega fonda za javna dela v kratkem končano popravljanje in valjanje banovinske cesta Blatnik-Črnomelj-Vinica. Iz bednostnega fonda pa so bili nakazani že potrebni zneski za popravilo občinskih cest Latiinja-Sredgora, nadalje za cesto Laze-Vrh, in za cesto Stari trg-Laze. Preložena bo tudi banovinska cesta v odseku Zilje-Preloka in klanec na baoovinski cesti čez Tančo goro.
V	kamniškem okraju bodo s prispevkom iz banovinskega fonda v septembru načeli graditi novo banovinsko cesto Kamnik-Kranjski rak-Luče. Iz istega fonda bo v kratkem končana preložitev klanca na Kavranu in se nadaljuje že lani začeta nova cesta Drtija-Kandrče. Iz banovinskega bednostnega fonda pa se bodo popravile občinske ceste skozi Rujavo blato v občini Nevlje.
V	kočevskem okraju letos s prispevkom iz banovinskega fonda za javna dela zopet nadaljujejo graditev nove ceste Stara cerkev-Gorenji Grin-tovec-Stari breg-Trnovec-Kleč. S prispevki iz banovinskega bednostnega fonda se popravljajo, ali pa se bodo začele popravljaii še v teku letošnjega leta naslednje ceste: občinska cesta Nova Štifta-Travna gora v občini Sodražica, občinska cesta Briga-Inlauf, cesta Knežja lipa-Spodnji log, cesta Podlog-Veliki Osolnik, cesta Retje-Hrib in cesta Srednja vas-Šegova vas v občini Loški potok, nadalje cesta Krvava peč-Bukovec. Zgradila se bo tudi nova občinska cesta Rob-Krvava peS v občini velike Lašče.
V	kranjskem okraju se bodo v glavnem izvrševala večja vodovodna dela in se zato popravita letos 17. banovinskega bednostnega fonda le občin-
1'
ski cesti Besnica-Nemilje in občinska cesta Smlednik-Virje v občini Smlednik.
V	krškem okraju se s prispevkom iz banovinskega fonda za javna dela že gradi nova banovin-ska cesta Krško-Gora-Golek. Nadalje bodo v kratkem nadaljevali s preložitvijo klanca na banovinski cesti Raka-Impoica v vas i Studenec, de leto« bodo začeli tudi z graditvijo' novega mostu na cesti v Jelovee, za katerega so načrti ie izdelani, S prispevki iz banovinskega bedaostnega fonda pa se popravljajo in ee bodo popravile številne ceste, tako občinska cesta Cerina-Globočice in občinska ce6la Velike Malence-Globočice v občini Čatež, občinska cesta St. Rupert-lIom-Gradišče v občini št. Rupert, občinska cesta Kostanjevica-Opatova gora v občini Kostanjevica. Nadalje občinske ceste Preniagovci-Poklek. Velika dolina-Ponikva in cesta Trbovlje-Dobovec na Kumu.
V	litijskem okraju 6e o prispevkom iz banovinskega fonda za javna dela že nadaljujejo gradbeni posli na novi banovinski cesti Moravce-Drtija-Kandrče. S prispevki iz banovinskega bednostnega fonda pa se že gradi občinska cesta Peščenik-Sv. Duh-Polževo. Iz istega fonda se deloma že popravljajo ali pa se bodo v kratkem začele popravljati sledeče ceste: občinska cesta I)ob-Pokojnica, občinska cesta Zagorje-št. Lambert, občinska cesta Krka-Laze-Korinj, občinska cesta Stična-Metnaj, občinska cesta Polica-Blečji vrh, cesta Lobček-Mla-čevo, cesta PeJčenik-Loka-Žalna-Mlačevo, cesta Krka-Podbukovje in cesta Stična-Mala Dobrava. Iz istega fonda sc bo preložila tudi cesta Loke-Pušave-Gamberg-Cemšenik v občini Zagorje in Trojane.
V	okraju za ljubljansko okolico se bo s prispevkom iz banovinskega fonda za javna dela zgradil Se letos novi most čez Kamniško Bistrico v Beričevem, gradi pa se že novi most čez Ljubljanico v Podpeči. Iz banovinskega bednostnega fonda so pa na razpolago prispevki za popravila naslednjih občinskih cest: Planinski graben-Loče-Jernejčkov graben v občini Polhovgradec, ceste 2ažar-Vrhnika v občini Horjul in ceste Horjul-Ko-rena, nadalje ceste Dobrova-Sv. Katarina v občini Dobrova in občinske poti v Mali Božni v občini Polhovgradec. Prav tako je iz tega sklada določen prispevek za most čez Ljubljanico pri Bevkah.
V	logaškem okraju ee že gradi a prispevkom iz banov, fonda ta javna dela nova tkanovineka cesta Sinrečje-Praprotno-Rovte in banovinska cesta Cajnarje-Ravnik. Prispevki iz banovinskega bednostnega fonda pa bodo v jeseni popravljene občinske ceste: Gorenji Logatefr-Žiheršo-Idrijska cesta, občinska cesta Osiedek-Zaie v občini Begunje in cesta v občini Stari trg.
V	metliškem okraju eo za lete določene iz fonda za javna dela večje vodovodne zgradbe in bodo zato do jeseni popravili ceste le s prispevki iz banovinskega fonda; tako občinsko cesto Bre-zovica-Radatoviči in cesto v vasi Krmačina. Preložili bodo tudi klanec v Sušiei.
V	novomeškem okraju s prispevki iz banovinskega fonda za javna dela že nadaljujejo graditev občinske ceste Novo mesto-Hmeljnik in občinske ceste 2užemberk-Sela-Radohova vag. S prispevki iz banovinskga bednostnega fonda bodo do jeseni popravljene naslednje ceste: Zužemberk-Gradcnee-Hinje, cesta Bmihel-Klečet in cesta Vrhovo-Prapre-te, vse v občini Žužemberk. Nadalje cesta Rebrce-Vahčnavas v obč. Zagradec, cesta Mirna peč-Glo-bodol v občini Mirna peč, cesta Št. Peter-Sela, cesta Mačkovec-Trška gora-Burjevci, cesta Toplice-Gor. Polje in cesta Volavče Vrh-Podljuben-Vavta vas v občini Toplice, ee&ta Vavta vas-Drganje selo-Uršna oela, cesta Ratje-Prevole v občini Ilirije, cesta Petane-PraproRe in zvezna cesta, ki veže bano-vinsko cesto in ->bč cesto Velike Rebrce-Valična-vaB. S prispevkom i; istega fonda bosta do jeseni preložena klanca na cesti Toplice-Podturn iri Oornja Straža-Bršljln v Podgori.
V	radovljiškem okraju se s prispevkom iz banovinskega fonda za javna dela gradi nova banovinska cesta iz Srednje vasi na Uskovnico in občinska cesta Jereka-Koprivnik. V delu je tudi že eeeia Kranjsko gora-V ršlč, kakor tudi graditev mostu pri branični žagi v Soteski. V teku letošnjega leta bo tudi že obnovljen most čez Savo na Javor-niku, ki ga je povodenj vzela že pred 10 leti. S prispevkom iz banovinskega bednostnega fonda pa se bo popravila cesta skozi Radovno in pot v občini Ribno.
V	škofjeloškem okraju se « prispevkom iz banovinskega fonda za javna dela valja in popravlja
cesta med Selcami in Železniki, o prispevki iz banovinskega bednostnega fonda pa se že popravljajo občinske ceste Cešnjice-Itudno in eeerla Pod-foz-Sorica. J>»
Stojmo trdno!
»Združena opozicija« nastopa in bo še nastopala pri občinskih volitvah zoper večino slovenskega ljudstva. Kaj jih druži, kaj jih veže, kaj jih žene v boj? Z vseh vetrov so skupaj nanešeni: komunisti, sociajalisfi, absolutisti, centralisti in separatisti. Najrazličnejša mešanica, v kateri vleče vsak na svojo plat: »kakor, če bi vpregli konje v voz spredaj in zadaj, na desno in na levo, in jih pognali, naj vlečejo vsak na svoj stran — tako so edini. A ena misel, en cilj, en ideal premosti vse prepade med njimi, izravna vsa nasprotja: »Boj klerikalizmu!«
Kaj je ta silni, strašni, grozni »klerikali-zem«, kateremu velja boj vse »združene opozicije« ?
V knjižici »Mir vam, Slovenci!« — če jo kaj poznate? — razlagam na celih 34 straneh (2-1—58, kaj klerikalizem je, kaj klerikaHzem ni, klerikalizem na Slovenskem in klerikalizem pri drugih narodih. Vredno bi bilo tisto brati! Kar je tam pisano, drži! Kdor bi se hotel o »klerikalizmu«, ki straši po Slovenskem kot sam bog-nasvaruj že 70 let, natanko proučiti, tam bi se lahko. Pa saj ljudem za resnico ni! Je slišati nočejo. Veseli so, da so slepi in slepi hočejo ostati!
Povejmo tukaj na kratko: »Klerus« je grška beseda, ki pomeni duhovščino. »Klerikalizem« torej hoče reči: Vlada duhovščine. »Klerikalec* pa je tisti, kdor je z duhovniki dober, kdor jih spoštuje in posluša. Skratka: kdor je dober kristjan ali katoličan. Dasi sta duhovnik in vera dve stvari, sta vendar tako med seboj zvezani, da ene brez druge ni. Duhovnik ne more biti brez vere, vera pa ne brez duhovnika. »Vera je iz poslušanja,« pravi sv, pismo; »Kako bodo verovali, če niso slišali?« Koga slišali? Tistega, ki vero oznjanjuje. To pa je duhovnik. Vera in duhovnik sta tako združena, da dober kristjan nc more duhovnika sovražiti, slab kristjan ga pa ne more rad imeti. (Mislim namreč, duhovnike sploh, ne kakega posameznega.) Kako more dober kristjan duhovnika (kot duhovnika) sovražiti, mrziti, če pa rad iz njegovih ust besedo božjo posluša, od njega prejema odvezo od grehov in s tem večno zveličanje, se njegove božje službe udeležuje, iz njegovih rok božji kruh prejema? Kako kričeče nedosledno, protiaaravno bi bik), grdo gledati tistega, od katerega prejema darove in dobrote, ki mu jih nihče drug na svetu dati ne more, dobrote, ki jih ne odtehta vsa zemlja?! — Kdor pa za vse te dobrote ne mara, komur so božje reči zoprne, je razumljivo, da mu je z<h prti tudi tisti, ki mu božje reči ponuja. — Dosledno, naravno in jasno je torej, da je dober kristjan prijatelj duhovnika, če hočete: »klerikalec«; slab kristjan ali nevernik pa njegov nasprotnik. To je pravilo. So tudi izjeme, kakor so pri vsakem pravilu izjeme. A pravilo je to! Kdor torej trga ljudstvo od duhovnika, ga trga od cerkve, ga trga od vere — od Boga. Kdo more temu ugovarjati?!
Toda — duhovska vlada, duhovska komanda! »Zoper tisto se borimo, nam bo odgovorila »združena opozicija«, ne zoper vero. — In kaj moremo mi za to? Nemogoče ni, da kak duhovnik predaleč sega, da si prisvaja več oblasti, kakor mu je gre. Naše kraljestvo ni od tega sveta. To je res. Naše polje je duhovno. Toda naše kraljestvo je na tein svetu. Mi ne moremo po zraku letati, nočejo nam perutnice zrasti, po zemlji moramo hoditi. Zato tudi bolj ali manj z zemeljskimi refmi opraviti imeti. —
j Morebiti pa vendar ni tako napačno, fe jma duhovnik tudi s svetovnimi rečmi kaj opravka! Ali je res duhovnik najlabii svetovalec in po. močnik ljudstva v časnih zadevah? Ali so mu uradniki, advokati, notarji, trgovci, krojači, bi riči, žandarji boijši svetovalci in mu več'po. magajo? Kaj pa je »nadvlada duhovščine« na Slovenskem tako strašnega naredila, takega zagrešila, da je bilo treba sedemdesetletne strastne borbe zoper njo? In jo je treba še vedno naprej? Kako škodo in kako nasilstvo pa dela duhovščina ljudstvu? Povejte nam vendar! Ali vklepa ljudi v verige in zapira v ječe? Jim nalaga neznosne davke? Pošilja nadnje biriče in žandarje? Jim rekvirira žito in živino? Jih rs-krutira v vojake in jih pošilja v vojsko in smrt? Primerjajte »duhovsko nadoblast« z nadvlado državne oblasti, nadvlado uradništva in veja-štva — posebno v bivši Avstriji! Kaj so z našim ljudstvom počeli! A zoper to res sovražno tujo nadvlado ni bilo slišati niti stotnike teh pritožb, četudi tega odpora, kakor zoper tako imenovano »nadvlado« domače duhovščine, »klerikalizem*. Kaj torej »klerikalizem* ljudstvu toliko škoduje, to bi mi radi vedeli! To naj nam nadrobno naštejejo samostojneži in »združena opozicija«!
Morebiti mu pa čeku kaj koristi... Oj, fe bi hoteli naštevati, kaj je duhovščina slovenskemu ljudstvu tudi v časnem oziru pomagala in koristila, ne pridemo do konca. Bivši liberalni župan ljubljanski, dr. Puc, je 14. julija 1929 rekel: »Brez škofov in dahovščine bi mord« slovenskega naroda že ne bilo.« Ali ste slišali, vi »samostojni« in »združena opozicija«? Kaj boste pa rekli na to?! Bomo pa mi povedali: Spri&J tega, kar jt klerikalizem«, to je duhovščina, slovenskemu naroda koristila, ne samo v duhovnem, marveč tudi v svetnem oziru, je gonja »združene opozicije« zoper klerikalizem, to je duhovščino in njej vdano ljudstvo, črn« nehvaležno«! iu debela »arovost!
Kak® se je elektrotehnik skušal iznebiti
eksekutorja
Te dni je prišel k nekemu elektrotehniku, ki stanuje na Pobrežju pri Mariboru, na obisk sodni eksekutor v spremstvu varnostnega organa. Prizadeti elektrotehnik je bil o obisku očividno že poučen, ker se je nanj dobro pripravil. Na glavnih vratih v stanovanju je pričakoval eksekutorja daleč viden napis: »Pozor, smrtna nevarnost. V kljuki je tok visoke napetosti in je vsak dotik vrat zvezan ® gotovo smrtjo.« Smentano je sodnega organa streslo že samo pri misli, da bi ffa lahko zadela elektrika, če ne bi bil pravočasno pre-Sital opozorila na vratih. Seveda »i je dvakrat premislil, predno je kaj ukrenil. Ni bilo druge pomoči, kot poslati po strokovnjaka za elektriko, ki je mi prišel. Tudi ta je nekaj čaea opazoval napis in vrata, nazadnje pa s® mu je le zdelo vse skupaj malo čudno. Stopil je na izolirni stolček, ki ga je prinesel s seboj, tor prijel za kljuko. Ugotovil je, da je bila »elektrika« samo v napisu, v resnici pa je »' bilo ne v kljuki, ne v vratih. Premeteni elek; trotehnik se jo skušal samo z napisom iznebiU eksekutorja, kar se mu pa vzlic izredni pre-motenosti ni posrečilo.
Državljanska vojska v Španiji
Državljanska vojna v Španiji divja že več kot dva tedna. Časopisje poroča o deset-tisočih žrtev, o zverinskih pokol jih po raznih večjih mestih, o brezusmiljenem pobijanju zasebnikov, duhovnikov, redovnic, o požiganju stoletnih zgodovinskih cerkva in pa samostanov. V revolucijo posegajo tudi ženske, ki so se v bojih izkazale najbolj neusmiljene in krvoločne. Ko to pišemo, odločitev še ni padla.
Vlada, ki se je že četrtič prenovila, je ohranila zaenkrat nadzorstvo' nad Madridom
Zanimivo je, da komunistom v Španiji navduSeno pomagajo tndi ženske, ki ao zelo krvoločne
in okolico ter nad vsemi pokrajinami, ki leže vzhodno od Madrida tja do obale Sredozemskega morja, kjer sta mesti Barcelona in Valencija, s katerima je Madrid zvezan z železnico. Vlada ima nadalje v svoji oblasti še ozek pas južne španske obale, kjer leži mesto Malaga. Končno posedujejo komunisti tudi ozek pas zemlje ua severni obali, kjer sta mesti Santander in Sansebastjau. Barcelona v Kataloniji ima lastno marksistično
vlado, ki pa drži z madridsko. V preteklem tednu so poskušale vladne čete svojo srečo na severu Madrida, a so bilo pri Saragosi in tam okrog od upornikov hudo tepene in vržene proti Madridu.
Vse druge pokrajine imajo v rokah uporniki, ki so prišli na več krajih že na 25 km do Madrida.
Upor v Španiji jo najbrž zanetila po svojih agentih Rusija, ki je hotela napraviti iz Španije sovjetsko državo. Vlado podpira tudi marksistično-komunistična francoska vlada. Z uporniki pa več ali manj drže Italija, Nemčija in tudi Anglija. Zadnjim ne gre v račun, da bi postala Španija sovjetska republika. Francija preskrbuje, privatno seveda, špansko vlado z aeroplani, orožjem in s potrebnim strelivom, Italija pa — tudi neuradno — podpira upornike z municijo, aeroplani in drugimi za boj nujnimi potrebščinami. Menda je Italija poslala upornikom že 30 bombnikov in celo krdelo štabnih častnikov. Če bo šlo tako naprej, se lahko zgodi, da pride zaradi Španije končno do spora med državami, ki sedanjo špansko vlado podpirajo in med onimi, ki jim komunistična Španija ni po godu.
Precej pa bo tudi resnice v pisanju časopisov, ki trdijo, da se sedaj na španskih tleh odločuje usoda komunizma. Če komunizem v Španiji ne prodre, bo tudi v Franciji
0*!at jt tej. pod S. Br. 23762 od IV. XI. I9J4. J
marksizem kmalu na tleh. Glede ruskih sovjetov pa itak vemo, da bi jih bilo že dava« konec, če bi jih ne trpeli z gotovini namenom Japonska in Anglija.
Kakor nam je zoprna vsaka diktatura, vendar želimo, da v boju s špauskim boljševizmom, ki kaže v bojih višek divjaštva, zmagajo uporniki. Rusija nam spričuje več kot jasno, da jo vsekakor generalska komanda manjše zlo, kakor pa so boljševiška »svoboda, enakost in bratstvo« v rdečih sovjetskih »republikah«.
Po Španiji divja bratomorni boj. Slika kaže, kako obkladajo z gorivom gnijoia konjska trupla, ki ^ '	leže po ulicah, da ph zažflo.
Slike it Spaatj«; Na levi vidimo, kako vladne Sete
prikujejo sumljive ljudi, na <W pa je podrt most, ki ao ga vlada« iote uničite, da bi «vrl« pro-
diranje uporaiko"
Stran 480 _»DOMOLJUB«, dne 5. avgusta
V Stično pofdemo
Kar je bil lanski veliki evharistični kongres za nas vse v velikem, to naj bi biia v manjšem obsegu njegova obletnica, ki jo bomo 15. in 16. avgusta praznovali v Stični na Dolenjskem. Kot na evharističnem kongresu bo tudi Btiškiu! dnem središče evharistični Gospod. Njemu bo veljalo naše romanje, Njemu naša molitev, Njemu naša pesem. Proslavi Kristusa Kralja se bo v Stični pridružila še proslava 800 letnice stiškega cistercijanskega samostana. — Le malo dni nas še loči od sti-Ške slovesnosti. Ali smo že pripravljeni na pot? So pripravljena naša srca, da bodo čista klicala slavo Kralju kraljev? Teh nekaj dni liaj naša molitev velja stiški proslavi, da bi uspela v dobro onih, ki bodo tjakaj poromali, in v korist onim, ki iz kakršnegakoli vzroka ne bodo mogli prisostovati.
V Stično hočemo priti kot romarji
Stiske slovesnosti so verske slovesnosti. Zato bomo šli tja z zbranim duhom in edinim namenom, da se poveliča nad nami Kristus, mi pa da se versko okrepimo in našo zvestobo do sv. vere utrdimo. Zato bi bilo silno lepo, če bi posamezne župnije — zlasti one, ki so bližje Stični — priredile v Stično pravo slovensko romanje. V procesijah z okrašenim križem na čelu naj bi se verniki podali v Stično, med potjo pa molili in prepevali. I'o prihodu v Stično pa bodi prva pot romarjev v stisko cerkev. Zato naj romarske procesije skrbijo, da dospejo v Stično v času, ko se v cerkvi ali okoli cerkve ne vršijo prireditve, ki so v programu teh slavnosti.
Na kaj tadi ne pasabito?
Na narodne noše ue pozabite. Kdor ima narodno nošo, naj na vsak način pride v njej. Ker je na Dolenjskem le malo narodnih noš, bo vabljene zlasti narodne noše z Gorenjskega in iz ljubljanske okolice, lepoto stiških slovesnosti pa bi gotovo močno povzdignile lepe narodne noše iz Bele Krajine in iz Savinjske doline. .
Zastave prinesite s seboj!
Društva, dnižbe, redovi in bratovščine, ki imate svoje zastave, jih prinesite s seboj. Z njimi bodete nastopili pri vseh slovesnostih stiških dni.
Godbe, v ibor!
Godbe so lanskemu evharističnemu kongresu dajale še posebno slovesno lice. Vabimo in pozivamo vse godbe, ki to zmorejo, da se nemudoma prijavijo župnemu uradu v Stični. Sporočite tudi, kdaj boste prišli v Stično. — Ponavljajte nabožne skladbe, ki jih boste igrali pri slovesnostih, zlasti pri glavni procesiji v nedeljo, 16. avgusta ob pol dveh popoldne. Na svidenje t
Aii še imate jubilejni znak?
l«p je znak, ki ga bomo nosili v Stični. Cisto svojevrstno obliko iu pomembno vsebino ima. Mora ga pa kupiti vsakdo, ki gre v Stično. To je potrebno zaradi reda. Znak vam bo pa tudi lep spominek na stiške dni. Vsak ga bo rad nosil. Končno pa razumimo, da so take prireditve združene tudi s stroSki, ki se jim ni mogoče ogniti. Z nakupom znaka prispevamo za t« stroške. Znak stane SI Din. | Znak ei kupite pri domačem župnem uradu. ' 4'
Kako se bomo vozili v Stičuo?
Bližnji bodo prišli peš in v procesijah, nekateri na vozovih, fantje na kolesih, nHjveč pa nas pride z vlaki. Kdor se bo odpeljal v soboto, 15. avgusta od opoldne dalje enkrat, bo zahteval ua domači postaji nedeljski vozni listek. Ta listek mora v Stični spraviti, ker velja za brezplačni povratek. Kdor se posluži te ugodnosti, mu ni treba nobene druge legitimacije ali potrdila, niti ne znamenite žolte karte.
Prehrana v Stični.
Romarji se bomo v najboljšem slučaju nahajali v Stični od sobote opoldne do nedelje večera. Kljub temu pa. da ima Stična le malo gostiln, kjer bi se bilo mogoče redno prehra-niti, bodo v Stični za nizkoceno pripravljena razna jedila in okrepčila, kakor sir in maslo iz samostanske mlekarne ter mesni izdelki iz samostansko mesne tovarne. Zato priporočamo romarjem, da jedil ne nosijo s selroj, temveč si okrepčila nabavijo v Stični.
Spored stiskih jubilejnih slovesnosti:
I.	Mladinski dan bo v nedeljo, 9. avgusta 1936. Udeležila se bo teh slovesnosti predvsem mladina onih dekanij. ki so bližje Stični. Za vsa navodila glede mladinskega dne se
obračajte neposredno na župni urad v Stični. *
II.	Glavna slavnostna dneva sta veliki Šmaren, dne 15. avgusta in nedelja, dne 16.
avgusta. Takole se bodo vrstile slovesnosti:
Na veliki Smarea, dae 15. avgusta:
Ob petih popoldne slovesen sprejem cerkvenih in svetnih dostojanstvenikov pred stiškim kolodvorom.
Ob šestih zvečer slovesna otvoritev jubilejnih svečanosti v stiški župni in samostanski cerkvi; pridiga krški škof g. dr. Josip Srebrnič.
Obosmih zvečer na zunanjem (cerkvenem) dvorišču uprizoritev slavnostne fantovske igre »Jurij Koejak«.
Ob desetih ponoči se začne pomikati procesija mož in fantov, ki bodo z baklami med pesmijo in molitvijo spremljali Najsvetejše na hrib Vinograd.
Opolnoči polnočnica samo za može in fante na hribu Vinogradu.' Pred polnočnico govori inful. prošt novomeški g. čerin Karel. Pred skupnim sv. obhajilom rned mašo nagovor ljubljanskega škofa prevzv. g. dr. Grego-rija Rozmana. — Za ženstvo bo istočasno polnočnica v stiški župni cerkvi.	,
V nedeljo, dne 16. avgusta:
Ob šestih zjutraj v samostanski cerkvi slovesna sv. maša s pridigo mariborskega škofa prevzv g. dr. Ivana Tomažiča.
Ob osmih zjutraj stanovska zborovanja.
Ob devetih dopoldne slovesna pontifikaina sv. maša na zunanjem (cerkvenem) dvorišču. Sv. mašo daruje pievzv. gosp.
nadškof dr. Anton Bonaventura Jeglič, pridiga ljubljanski škof prevzv. g. dr. Gregorij P.ožmsn. Koralno petje med sv. mašo oskrbe
domačini, ljubljani ki bogoslovci in bližnji pevski zJrori.	1
Po pontifikalni maši bo istotam manifestacijsko zborovanje.
Ob pol dveh popoldne se začne il zunanjega dvorišča pomikati jubilejna proce. sija l Najsvetejšim. Čim se vrne procesija n» zunanje dvorišče, bodo slovesne litanije i ljudskim petjem, posvetitev naroda presv Srcu Jezusovemu in zaključni blagoslov. Kato razhod.
Stanovska zborovanja, bodo v nedeljo, dne 16. avgusta ob osmih zjutraj ločeno za žene (na notranjem samostanskem dvorišču). ?.a dekleta (na zunanjem cerkvenem dvorišč«), za može (na prostoru pod osnovno šolo) in za fante (na sejmišču). Ob koncu vsakega zborovanja bo svečana zaobljuba, podobno kot na lanskem evh. kongresu.
Slovenskim fantom in možem!
Če kdo, smo mi povabljeni v Stično. Tole si zapomnimo: V Stično gremo vsi, ki kakorkoli moremo. V Stično pridemo tako, da bomo ob petih popoldne dne 15. avgusta lahko pri slovesnem sprejemu škofov, ministrov, bana in drugih dostojanstvenikov. Predvsem pa skrbimo, da bo mogočna naša udeležba pri naši glavni slovesnosti 1 }. pri nočni procesiji in pohiočniež vrh hriba Vijtagrada. Pač naj. brž še nikoli se ni na slovenski zemlji vršil tako čaroben sprevod, kot bo oni 15. avgusta ponoči. Hrib Vinograd je namreč kot mo.jočno pozorišče za ogromni del naše Dolenjske. Po Vinogradu pa se bo vila ognjena črta sloven-skib mož in fantov. Tudi najbrž še nikoli ni bilo pri nas polnočnice vrh lepega hriba, polnočnice, ki bi jo slovenski fantje in možje spremljali s enodušntm petjem, ki bi pri njej poslušali besedo svojega nadpaslirja, ki hi — zlasti še to — pri njej prejeli sv. obhajilo. Čarobna bo ta noč. a pomnimo, vsa njena lepota bo prav za prav v nas samih, v naših dušah. Pripravimo jih, da bodo dostojno bivališče Gospoda!
Nočna, procesija moi in tantov. Procesije na Vinograd in polnočnice na Vinogradu se bodo smeli udeležili samo možje in fant-j e. Vsi udeleženci procesije bomo nosili prižgane bakle, ki jih bo dobiti v Stični po 2 Din (krajša) in 4 Din (daljša). Med procesijo bomo peli in molili.
Skupno sv. obhajilo moi ia fantov med polnočniro. Prav je, da pristopimo k sv. obhajilu prav vsi. Čeprav bo tudi v Stični prilika za spoved, vendar priporočamo, da jo pn možnosti vsak opravi že doma. Po polnočnici bomo ostali na hribu Vinogradu do jutranjega svitanja. Na hribu bo dobiti prim-*-"i okrepčila za majhen denar.
Fantje, na kolesa!
Fantje se udeležimo stiških slovesnosti s kolesi. V vsaki župniji — tudi v onih, kjer še ni organiziran fantovski odsek — naj se takoj sklife sestanek fantov z dnevnim redom: udeležba pri stiških dnevih! Fa)>'-je in možje bomo deležni najveličastnejših skupnih pobožnosti. Od števila fantov iz vsake posamezne župnije je odvisna celotna udeležba fantov na proslavi! Vsi kolesarji morale biti v Stični najkasneje do četrte ure popoldne v soboto, 15. avgusta -- in sicer se zbiramo pred stiškim kolodvorom. Skrbimo vsi, da bo naša udeležba v Stični častna in mogočna!
Stev. 32.	__»DOMOLJUB*, dne 5. avgusta 1936.
KAJ JE NO VEG
zahvala
Podpisani Janez Peternelj iz Davče 50 se iskreno zahvaljujem za tisoč Din, katere rai je izplačala uprava »Domoljuba« po požaru moje hiše.
»Domoljubu« ostanem svesl in ga vsakemu toplo priporočam.
V Davči, 28. julija 1938.
Jano« Peternelj, s. r.
osebne vesti
d Angleški kralj obišče na svojem potovanju po Sredozemskem morju tudi nekatera jugoslovanska pristanišča. Ni izključeno, da pride ob tej priliki tudi na Bied in v Bohinj, kamor je prispel njegov brat s soprogo.
d Zagrebški nadškot pomočnik dr. Alojzij Stepinae se mudi v našem planinskem letovišču pri Sv. Križu nad Jesenicami.
d Biserno sv. mašo je daroval v nedeljo v cerkvi sv. Družine v Mostah g. Josip Borštnar, župnik v pokoju v Mostah pri Ljubljani, Na mnoga ietal
d 89 let je dopolnil naš rojak vseučiliški profesor dr. Avgust Musič v Zagrebu. Na mnoga letal
d 4 desetletja ie deitsje v vinograd« Gospodove«; msgr. dr. Franc Kruljc, dekan v Laškem. Bog blagoslavljaj g. jubilanta tudi v bodoče!
d Po 28 letih se je vrnil "a Rusije Martin Kuzman, doma iz Virovitice. Bil je leta 1916 ujet na gališki fronti. V Rusiji se je oženil ter ima tri otroke. Dolgo se je trudil, da je dobil dovoljenje za povratek.
d Zlato poroko ste obhajala v Polzeli Leopold Kunst in njegova soproga Ana.
domače novice
d županstva po Sloveniji prosimo, da čimprej naznanijo vse morebitne izpremembe v vsakoletnih letnih sejmih na naslov: Založništvo »Družinske Pratike« v Ljubljani. Popravijo se lahko tudi vse napake, ki so se morda vrinile v pratiko pri natisu zaznamka o letnih sejmih. S pravilnimi zaznamki je ustreženo prodajalcem in kupcem.
d 700 letnico obstoja bo slovesno praznovala 6., 7. in 8. septembra znana štajerska župnija Velika Nedelja,
d Že vse letošnje poletje gradi podjetje inž. Dukič novo železniško progo med Št, Jan-žem in Sevnico. Nova pioga je dolga 12 km, v delu pa je sedaj prvi del, dolg okrog 9 km. Ta del proge gradi podjetje za 12,280.000 Din. Nova proga se bo odcepila aa sedanji progi Trebnje — Krmelj med postajama Pijavice — Krmelj in zavila nato po mirenski dolini do Sa-v<=, kjer bo šla čez velik most do Sevnice. Imela bo dve postaji: prvo v Tržišču, drugo pa pri Jelovcu. Sedaj dela na 9 km dolgi progi okrog 900 delavcev, ki so večinoma vsi domačini in Slovenci.
d Nad srnjaka je šel, a. mtjasca ustrelil. Zobofehnik Rudolf Rajh iz Ptuja je znan lovec. 2e več dni je hodil v gozdove v Žetalah pri Rogatcu nad srnjaka. Njegovo čakanje je bilo Pa brezuspešno in šele zadnjo noč je na svojem stojišču zagledal namesto srnjaka divjega
——i ■———
mrjasea. Prvi strel je zadel zverino naravnost v srce, vendar to zbesnelemu mrjascu ni bilo dovolj in je lovec moral oddati še en strel. Mrtvo zverino so pripeljali v Ptuj. Telita pa 110 kilogramov.
d Vsa vojaška pojasnila v katerikoli zadevi dobite proti malenkostnemu plačilu pri Per Francu, kapotan t p., Ljubljana, Maistrova uliea 14. Priložiti znamko za odgovor za 3 Din.
d Okrog 700 gostov je sedaj v ietSvišču Dobrni pri Celju.
d Odobreni tomboli. Kmetijski minister je odobril tomboli, za katere sta prosili prostovoljni gasilni četi v Trbovljah in Rudniku.
d Francozi nočejo naših jabolk. Po poročilu, ki ga je prejelo ministrstvo za trgovino in industrijo, je Francija prepovedala uvoz svežih jabolk iz Jugoslavije, sovjetske Rusije in Urugvaja z utemeljitvijo, da je sadje okuženo z ušjo San-Joze. Uvoz svežega sadja iz teh dežel je dovoljen samo čez Strasbourg.
d Nc pozabite na prelepo romanje: Marija Bistriška — Marija Lurška (Rajhenburg), celodnevni izlet v Zagreb (6.-8. sept.). Pojasnila pošlje zastonj uprava »Po božjem svetu«, Ljubljana, Wolfova ulica 1.
d Stavka mizarskih pomočnikov je grozila v Mariboru, Zdaj so se z mojstri sporazumeli in podpisali skupo.ostno (kolektivno) pogodbo, po kateri bo znašala najmanjša mezda 4 Din na uro, drugače pa se bo gibal zaslužek med 4 in 7 Din na uro. Delovni čas bo trajal od 8 do 10 ur na dan Pogodba j« stopila v veljavo dne 1. avgusta.
Slovenski dom
JE NAS CENENI P0P0LDNEVNIK, KI GA SVOJIM CITATELJEM TOPLO PRIPOROČA MO. IZHAJA VSAK DELAVNIK OB 12 IN STANE MESEČNO SAMO 12 DINARJEV. ZA ONEGA, KI 81 NE MORE NAROČITI »SLOVENCA« ,11 »SLOVENSKI DOM« POPOLNO NADOMESTILO. PIŠITE NA DOPISNICI UPRAVI »SLOVENSKEGA DOMA« V LJUBLJANO, NAJ VAM POŠLJE NEKAJ ŠTEVILK LISTA NA OGLED.
■BSSSBMUHKMBSHHSIBBBBBSBSISraHMaBHffi
d Mesarsko zadrego snujejo kmetijske in gospodarske organizacije v Šoštanju.
d Za romarski izlet v sončno Dalmacijo vlada tudi letos veliko zanimanje. Zahtevajte še danes brezplačna podrobna pojasnila pri upravi »Po božjem svetu«, Ljubljana, VVolfova ulica 1.
d Sončimo se, toda pravilno. Ne smemo se uleči kar nenadoma na vroče sonce, temveč se morata telo in koža počasi navaditi. Predvsem ne smemo pozabiti na kremo Mhrea in olje Nivea, Tako postane sončenje šele pravo veselje.
d Tihotapljenje našega denarja v Avstrijo. Že nekaj časa so na mariborskem kolodvoru carinski organi sumili, da tihotapijo nekateri železničarji valuto. Oni dan pa so napravili po odhodu brzoviaka nenaden pregled, ki je imel znaten uspeh. Pod vodstvom carinskega kontrolorja Lunačeka so preiskali v vlaku vse zaposlene železničarje ter našli pri 35 let-
nem revizorju Antonu Haumerju znesek 20 tisoč Din. Donar je imel skrit pod obleko na telesu, privezan okrog trebuha, in sicer v 100 dinarskih bankovcih. Vsega so mu takoj zaplenili. O kazni bo pa odločilo finančno ministrstvo. Sumijo, da je la revizor že več-krat tihotapil denar v Avstrijo.
d Opozajamo na današnji oglas tvrdke Fridolin Bischof, Maribor, Melje, Kacijaner-jeva ulica 6, ki zbira polže za izvoz v inozemstvo. Na željo pošlje tvrdka resnim interesentom brošuro z obširnimi navodili za nabiranje polžev in za napravo zbirališč. Z nabiranjem polžev, ki se naj vrši do konca oktobra, si more vsakdo zaslužiti brez posebnega truda lep denar.
d 100.000 rakov na Jesenicah. Družba za izvoz rakov ima na Jesenicah svojo odmorno postajo. Rake, ki jih dobivajo iz naših sladkih voda, po večini iz Loke, spustijo na Jesenicah zopet v vodo, da se odpočijejo. Dnevno pride tudi do 1000 kg rakov, ki jih potem razpošil-ljajo v Francijo, Anglijo ih Nemčijo. Nemčija jih veliko kupuje, največ pa jih kupi Francija za svoja letovišča.
d Sprejemajo se v Vazdnhoplovno podč. šolo mladeniči od 17. do 21. starosti, v Strokovno mornariško šok) od 16. do 19. let in v Strojno mornariško od 15 in pol do 18 in pol let starosti. Pojasnila se dobijo od 8—12.30 pri Per Francu, kapetanu v p., Ljubljana, Ma»r\ strova ulica 14. Priložite 3.— Din znamk za" odgovor.
d Ureditev reke Drave. Podban dr. Majcen je kot namestnik bana dr. Natlačena te dni potrdil obsežni program za najnujnejša zavarovalna in regulacijska dela na Dravi. Z s regulacijo Drave so na razpolago precejšnji zneski iz državnega fonda za javna dela in iz banovinskega fonda za javna dela. Poleg tega pa so v proračunu določeni še redni državni in banovinski prispevki za ureditev Drave. Za ■ letošnjo ureditev Drave bodo porabili skupno 720.000 Din. Od tega bo odpadlo na dravsko strugo v občini Št. Jaož v ptujskem okraju 280.000 Din. Občina Sv. Marko v ptujskem okraju bo dobiia za regulacijo Drave v njenem območju 200.000 Din. 220.000 Din je določenih za ureditev Drave ob vaseh Slovenja vas, Markovci i a Gorišniea. V občini Zavrč pa bo porabljenih 20.000 Din. S temi obsežnimi ureditvenimi deli bodo začeli še v mesecu avgustu.
d Nedeljske povratno karte. Glede nedeljskih povratnih kart opozarjamo občinstvo, da se nedeljske povratne karte izdajajo samo ob nedeljah (t. j. ob sobotah od 12 dalje in ob nedeljah), medtem ko se te karte ob prazni, kili ne izdajajo.
d 10.000 češkoslovaških izletnikov je prišlo te dni s posebnimi vlaki iz Prage v Split in na Sušak. Menda ostanejo več časa ob našem morju.
d Nov jugoslovanski rekord v jadralnem letanju je dosegel v Blokah Stanko Raznožnik. S svojim letalom brez motorja je ostal v zraku 10 ur in 35 minat. Dosedanji jugoslovanski rekord jo znašal le 2 in pol ure.
d Splitsko šele®aišk® postaja bodo razširili. Gon. direktor državnih železnic Naumo-vič je bil te dni v Splitu ter po ogledu split-ake železniške postaje izjavil, da bo splitska postaja razširjena ter da je v ta namen generalna direkcija ž® določila nek« večjo vsoto Kdaj pa pride Ljubljana na vrsto?
d O Slavoniji in tajjakem prometa Jugoslavije ima »Trgovski list« zanimiv članek, iz
katerega posnemamo: Za tujski promet ni mogoče krajev usposobiti čez noč. Treba je zato dela celega rodu. Kraji, ki nimajo električne razsvetljave, dobre pitne vode, kjer je težava z dobrimi prenočišči, kjer ni gostiln, ki morejo postreči tujcu tuko, kakor ta pričakuje, takšni kraji so za tujski promet nesposobni. Zato pa je znak največje kratkovidnosti, kadar se v Belgradu govori z zavistjo o višji kulturni stopnji zlasti gorenjske vasi, ker bi se resničen Jugoslovan moral nasprotno veseliti, da je vsaj nekaj krajev v Jugoslaviji, ki \zdrže vsako primero z drugimi kraji v Evropi. Že ce'o pa je napačno ovirati te kraje, da bi napredovali tako, da bi vedno to primero tudi vzdržali, ker s tem samo uničujemo pogoje, Ja postane vsa Jugoslavija turistična dežela. Zato pa je tudi edino pametna gospodarska politika tista, ki bo vložila denar tja, kjer se more najbolj obrestovati. Zato je treba danes pospeševati predvsem turistični razvoj v Sloveniji in ob Jadranu ir- potem se bo tujski promet sam od sebe razširil tudi v druge kraje Jugoslavije. Zakaj edino Slovenija in Jadran sta danes temelj tujskega prometa Jugoslavije.
d Zaradi vročine je poginilo mnogo rib
v reki Orašnji, pritoku Krke pri Kninu.
d Temeljni kamen za novo veliko čistilnico bakra v navzočnosti predsednika vlade dr. Stojadinoviča in petih ministrov so slovesno blagoslovili ono nedeljo pri borskem rudniku. V novi čistilnici bo zaposlenih 3000 delavcev.
d Elektrifieirati hočejo strmo železniško progo med Sušakom in Škrljevem.
d 260 letnic« prihoda Bunjeveev v Barko bodo slovesno proslavili v Subotici v dneh od 14. do 16. avgusta. Na proslavo sta povabljena tudi nadškof dr. Bauer in dr. Maček.
d Ker je počila neka vodovodna cev je bil Belgrad pretekli teden 24 ur brez vode.
d Oster spor je nastal med sarajevsko občino in tamožnjo borzo dela, ki je pred 6 leti posodila občini 4 milijone dinarjev za zgradbo delavskih stanovanjskih hiš, v katerih bi imeli delavci cenena stanovanja, a ni občina '.gradila niti ene take hiše.
d 851 osebnih avtomobilov je sedaj v Zagrebu.
d Na vojaškem vešbališča v Pančevera jc udarila strela v stražnico in je bil vojak na
straži takoj mrtev. Ko so mu prihiteli njegovi tovariši na pomoč, je zopet udarila strela med nje ter je dobilo pet vojakov zelo nevarne opekline.
d Lov na žabe se je »ačel v Hercegovini.
Izvažajo jih v tujino. Za živo žabo dobiš en dinar.
d 864 vagonov vina so Uvozili na Češkoslovaško v preteklem mesecu dalmatinski vinogradniki. Zanimivo bi bilo vedeti, koliko vina pridela Dalmacija letno.
d Preti eigftaoia je priobčil časop4s >Priv. Pregled* člančič naslednje vsebine: Cigani-šotorniki so prava nadloga za vse države, pa tudi za našo. Od njih nima država nobene koristi, zato pa tem večjo škodo. Tatovi in zločinci so. Kradejo otroke in jih pohabljajo, da potem vse življenje beračijo in jih s tem preživljajo. To cigansko vprašanje treba že čimprej rešiti. Treba bo gledati, kako so to vpra-šanje v najnovejšem času rešili na Češkoslovaškem in v Nemčiji in na ta način ga je rreba rešiti tudi pri nas. Vse potujoče cigane je treba poloviti in jih naseliti na enem od nenaseljenih otokov na Jadranskem morju. Tu jim je treba sezidati hišice, dati jim kmetijsko orodje in seme, da začno ©bdelavati zemljo. Nobena ladja ne bi smela pristati na tem otoku. Najstrožje pa je treba kaznovati vsakega cigana, ki bi pobegnil z otoka. Oblasti na otoku bi moral biti znan vsak cigan!
IZ DOMAČE POLnm
d Izbegavajo ljudski sodbi. V Belgradu Sc je sestal izvršilni odbor dr. Kramarjev« Jugosl nacijonalne stranke. Na dnevnem redu je bii tudi vprašanje prihodnjih občinskih volitev u katere JNS sedaj ne kaže posebnega veselja in navdušenja. Vodstvo JNS se pač zaveda da bo ta stranka doživela pri volitvah strahovit poraz, ker bo narod obračunal s temi ljudmi za vsa nasilja in protizakonito postopanje, ki ga je JNS izvejala po vsej državi 1. 1933, posebno v Sloveniji. Zato je vladalo med večino članov izvršilnega odbora razpoloženje, da bi bilo najbolje, če JNS pri volitvah sploh ne bi postavila po vsej državi enotne liste, temveč samo v onih krajih, v katerih mislijo JNS-arji, da imajo dovolj pristašev. Vodstvo JNS hoče na ta način prikriti resnico, ki bi se pokazala in potrdila, da ta stranka med ljudstvom sploh ni zasidrana, da je bila umetna tvorba, ki je mogla živeti samo tako dolgo, dokler je imela v rokah vso oblast, ki jo je pa izrabljala v svoje strankarske namene,
d Uborno sla uspela shod« JRZ, ki sta ie vršila preteklo nedeljo v Podlipi in na Vrhniki, Na obeh je govori! minister dr. Krek, Poslušalci so govorniku navdušeno pritrjevali in odobrili politiko dr. Korošca.
d Marksistična »Delavska politika« je seveda z vsem srcem na strani sedanje marksi-
Olimpijsko bakljo na njeni dolgi poti pov.od navdušeno pozdravljali. Slika kaže prizor, ko je g,	teka« prinesel »ogenj miru« v Belgrad.
stično-komunistične španske viade. To je pač razumljivo. Ni pa čisto razumljivo, da za njo stopica tudi »Kmetski list«, Cujte, kako ta list podpira komunistično divjanje: V »Kmetskem listu* čitamo: Gil Robles, znani voditelj španskih klerofašistov, se je zatekel v Francijo in pobegnil čez mejo, potem ko je vrgel bakljo med španski narod in organiziral ustajo proti kmetsko-deiavski vladi in proti demokraciji-Cez 30.000 žrtev je že padlo v kratkem času krvave in besne revolucije in klerikalni trinog še nima zadosti. Nastanil se je v bližini fran-cosko-španske meje, od koder je hujskal in podpiral klerikalce proti delavi-j in kmetu.
d Marksisti bi si radi osvojili zagrebško gledališče. V »Hrvatski Straži« smo čitali te
dni članek, ki trdi, da si marksisti prizadevajo dobiti pod svojo komando zagrebško gledališče, V to svrho delajo med meščanstvom re-klamo, da bi se iz inozemstva vrnil na zagrebško gledališče znani dr. Branko Gavella, Zato prinaša »Hrvatska Straža« tudi sliko, na kateri je Branko Gavella in pa sestra znanega ruskega boljševiškega prvaka Trockega, zra-
(
ven pa še izvleček iz sovjetskih časopisov, ki Gavelli slavo pojejo.
d Ker je tožil žkoia brez dovoljenja cerkvene oblasti. Nadškofijska pisarna v Sarajevu je obvestila časnikarje, da je rimska kongre-gacija preko apostolskega nuncija v Belgradu suspendirala od izvrševanja duhovniške službe p. dr. Avguština Čičiča, načelnika pravosodnega ministrstva v Belgradu, ker je pred civilnim sodiščem v cerkveni - i brez dovoljenja predpostavljene cer'	slasti tožil sarajev-
skega nadškofa dr
d LjudBka f'	j d tem naslovom čita-
nio v Slov. go arju to-le: V Sloveniji smo doliili ljuds ronto. To je fronta proti ljudstvu. V tej., .tiljudski fronti so vsi, ki so odpadli kot si 'istje od narodnega drevesa. Vzemimo gr.	roke, pograbimo jih in
dajmo poslati > <*tilj- 'ekaj Mačku, nekaj Moskvi, nekaj Mu <d; -vstanek pa Peru Zivkoviču. Naše uaroai.	je sedaj v pol-
nem razcvetu, zato mora. o suho listje spraviti "spoti.
d Srbske or 'icijon stranke, to so: demokrati, kmetij	,a in stari radika-
la so sklenile, da	.jo jeseni pri občin-
skih volitvah skup Kandidatne liste.
nesreče
d Požar je nastal v Št. Janžu pn Muti, in sicer je zgorelo gospodarsko poslopje posestnika Alojza Kafla. — Istega dne je uničil požar v Pernicah hišo in gospodarsko poslopje posestnika Antona Repnika.
d Požar je izbruhniil v tovarni »Inteks« v Kranju. Gasilci so ogenj omejili, vendar je zgorelo precej preje in vate in je uničenih tudi par strojev.
d Hiša s gospodarskim poslopjem je zgorela posestniku Momu v Framu.
d Pod je pogorel do tal posestniku Po-Bglajnu na Dolgem brdu v občini Polšnik. Pod je bi! poln letošnjih pridelkov in ima lastnik veliko škodo.
d Do tal je upepelil požar hišo posestnika Štefana Komana v Vukovskein dolu pri Mariboru.
d Gospodarsko poslopje, so uničili ognjeni
zublji posestniku Belcu v Pangercih na Dravskem polju.
d Trije kozolci so pogoreli v Gradiških Lazih pri Litiji. Prizadeta sta posestnika Haupt-man Alojz in Bric Pavel.
d Strašno škodo je povzročilo neurje, ki je divjalo te dni na Kozjaku okrog Sv. Duha na Ostrem vrhu. Cesta je razdrta in živila in drugo potrebno spravljajo sedaj k Sv. Duhu preko Sv. Ožbalta, trikrat bolj daleč.
d Zgrudil se je v vodo. Te dni so našli v tako zvanem Rimskem grabnu v občini Vel. Pirešica mrtvega v potoku 82 letnega posestnika Tomana Mihaela. Toman je šel prejšnji dau na obisk k svoji hčeri, ki je poročena v Zavihu. Nazaj grede se je hotel najbrž nekoliko odpočiti na skali tik potoka, a je zaradi starosti in. onemoglosti ornagai in se zgrudil v vodo, ki je na tem mestu globoka kakih HO cm. Tam so ga našli drugi dan mrtvega.
d Kemija se je srušila pri kopanju teme-Ijev za neko novo poslopje v Mariboru na 39 letnega kaznjenca Avgusta1 Fraza od Sv. Antona v Slov. goricah. Tovariši so Fraza rešili, da se ni zadušil. Dobil pa je hude notranje poškodbe in ima zlomljeno nogo.
d Ker je pil mesto zdravila salmijak. Leta 1876 rojeni Ferk Peter, železniški upokojenec, |
je imel doma pripravljena ueka zdravila. Najbrž je imel med drugimi steklenicami in tako se ie moglo pripetiti, da je svojo steklenico z zdravili zamenjal z drugo. V tej drugi steklenici je bil salmijak. Ferk je mesto zdravil zavžil salmijak. Čim je steklenico s saimijakom nastavil k ustnicam in napravil prvi požirek, je usodno pomoto seveda takoj opazil. V velikih bolečinah je kriknil, prihiteli so domači, ki So usodno pomoto takoj opazili. Takoj so prepeljali Ferka v bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč. Kljub takojšnji zdravniški pomoči pa je stanje Ferka, ki je zavžil precej salmijaka, zelo resno.
d Ta ima pa res smolo. Brivski mojster Koštomaj Franc iz Ljubljane je imel že svoj čas hudo nesrečo, tako da so mu morali odrezati nogo in ima sedaj leseno. Ko je te dni šel počasi po tlaku, mu je nenadoma izpodrsnilo. Koštomaj je pri tem padel tako nesrečno, da je z roko zamahnil po neki šipi, jo stri, sebi pa prerezal žile na roki. Začel je močno krvaveti in poklicani reševalci so ga morali prepeljati v bolnišnico.
se je zrušil oder, na katerem je stala komisija in ogrodje s številkami. Vse skupaj je emokni-lo na tla. Usoda je hotela, da se je prav takrat nahajal pod odrom 12 letni Franc Pungert iz Rač, na katerega se jc vse skupaj s komisijo vred zrušilo. Fanta so pripeljali v mariborska bolnišnico z zlomljeno nogo in strtimi rebri.
d Ne zaostajajo za Slovenci. Znano je, da se slovensko časopisje pogosto pritožuje čez številne pretepe in poboje, ki si jih zlasti o!( nedeljah privoščijo pri nas fantje in možje, tako na deželi kakor tudi v Ljubljani sami. Na jugu pa so še hujši. Zagrebško časopisje od nedelje na ponedeljek beleži celo vrsto pobojev in poškodb. Tako so v neki beznici ubili zločinci svojega tovariša v kriminalu Mirka Trojka, ki so ga zabodli z nožem. Policija je ubijalce že ugotovila. V neposredni bližini Zagreba, na cesti proti Sesvetam, sta bila napadena in težko ranjena brata Hunjadi. — V neki gostilni sta se sporekli dve družini ter se ste-pli. V pretepu je padel težek predmet na glavo 5 letne deklice, ki je bila težko ranjena. — Neki moški je dalje zabodel 27 letno šiviljo
Sonce ie
N1VEA
je idealna združitev, da Vam koža lepo porjavi, a N1VEO negovana koža omogoči soncu, da dovrši svoje zdravilno delo. NI VE A CREMA zmanjšuje hkrati nevarnost pred sončarico.
Jugoslav. P. Beiersdori & Co.
d. s. o. f. Maribor.
d Volčje jagode s« zobati. V Slov. goricah se je pripetila smrtna nesreča, ki je zahtevala življenje 10 letnega otroka. V Ploderšniku so bili otroci posestnika Lorberja sami doma. Podali so se v.gozd, kjer so naleteli na volčje Jagode in jih zaceli zobati. Kmalu so se pojavili na 15 letnem Leopoldu in. ua 10 lptnem Stanku znaki zastrupljenja. Starši so jih hitro odpeljali v mariborsko bolnišnico, toda 10 letni sinček je že na poti tik pred bolnišnico izdihnil. Starejšemu bratu bodo najbrž rešili življenje, ker so mu pravočasno izprali želodec.
d Predčasno se je vžgalo 12 min. V okolici Sibenika so se nedavno pripetile tri težke nesreče, pri katerih je zadobilo deloma težje, deloma lažje poškodbe 12 oseb. Do nesreče je prišlo zaradi tega, ker je pri popravljanju ceste predčasno naenkrat eksplodiralo dvanajst min.
d Žrtev svojega poklica, V kotredeškem rovu pri Zagorju se ie zopet pripetila nesreča, ki je zahtevala smrtno žrtev družinskega očeta. V dotični rov so odšli trije delavci, med njimi Alojzij Gasior. Zaradi vdihavanja strupenih plinov je najprej sam obležal na tleh, nato pa še tovariša, ki sta mu hotela pomagati. Prišli so drugi delavci z maskami in odnesli vse tri ponesrečence iz rova. Zdravniku se je posrečilo, da je dva delavca — Jožeta Krečana in Ivana Strreljatm obudil k življenju, dočim je Gasior podlegel zastrupitvi po jamskem plinu.
d Pri tomboli se je »raSM odar, Nenavadna nesreča se je pripetila ono nedeljo v Podovi pri Racah na tamošnji tomboli. Sredi tombole
Ano Podboj. — V medsebojnih napadih sta bila težko ranjena dva rokodelska pomočnika in končno so se v Novogradski ulici stepli sosedje ter je bil pri tem pretepu s svinčeno cevjo udarjen po glavi in težko ranjen neki Anton Kušič. — Bratje Hrvatje torej za Slovenci v pretepih prav nič ne1 zaostajajo.
d Zašel je med dva vlaka. Dne 2. avgusta, malo pred pol 7 zvečer, se je zgodila v Mostah, komaj dobrega pol kilometra od viadukta na Šmartinski cesti, grozna nesreča. Na železniškem tiru je opravljal svojo službo 56 letni kurjač Jože Trojer iz Šušteiršičeve ulice 7 v Ko-stah. Zašel je med dva vlaka, ki sta si vozita nasproti, in med tem, ko se je Trojer hotel izogniti enemu, je padel pod drugi vlak. Stroj mu je odtrgal glavo ter jo vrgei na levo stran tira, obenem pa razmesaril truplo. Nesreča se je zgodila na 4310 km, to je v bližini Zelena jame. Komisija je ugotovila, da je dogodka krivo zgolj nesrečno naključje.
d S kolesom je zavozil v drevo. Oni večer se je dogodila v Sv. Petru v S&v. dolini huda nesreča, katere žrtev je postal vzgleden mož posestnik Ivan Kibič iz Zg. Roj. Ribič se je vozil ob tem-času na svojem kolesu iz Dobrteše vasi proti Sv. Petru, Padci je s kolesa iii obležal nezavesten poleg drevesa ob cesti. Pri padcu je dobil pretres možganov, počila mu ja pa tudi lobanja in je na poškodbah umrl.
d 77 letni starček v mlaki krvi. Rejenka 77 letnega posestnika Ivana jKrepsa v Mariboru je prišla v nedeljo domov od maše. Vežtia vrata so bila zaprta, dočim so bila stranska | vrata odprta. Ko je stopila skozi stranska vra-

ta najprej v hiev, potem v stanovanje, se ji je nudi! strašen prizor. V veži je ležal njen skrbnik Ivan Kreps v mlaki krvi. Takoj je obvestila 1 sosede, ki so takoj poklicali zdravnika in obvestili tudi orožništvo. Orožniki so ugotovili, da je bil starec pobit na tla v stanovanju, v omari pa je manjkal samo poročni prstan vi-ničarja Požarja. dočini je bil prstan njegove žene še v omari. Na steni sta tudi še visela samokres in puška. Starca so prepeljali v bolnišnico, kjer so odklonili njegov sprejem, ker je starec že umiral. Ugotovili so na njem nič manj kot !8 smrtnih T&n in sicer na glavi v obliki trikota, najbrže zadane s pilo ali pa z bokserjem. Na rokah je imel hude kožne odrti-ne, kar dokazuje, da se je pokojni hudo boril z napadalcem. Pokojni Kreps je dopoldne bil sam doma. Bi! je zjulraj pri maši, kjer je bi! še pri sv. obhajilu Pustili so ga samega doma. ker so drugi odš!i v cerkev, starec pa naj bi doma pazil na domačijo.
d Pri kopaaju je utonil v Savi 20 letni Aibin Odlazek, trgovski pomočnik v Delavskem domu v Trbovljah.
Italiiau&t.a luka Mnsaana
Afriki, polna vojnega materija, je poalala irtev velikega požara, ki \» nared.il ogromno ikodo.
NOVI GROBOV!
d A kadar mrtvim klenka, takrat je pesem grenka. V Vučji vasi pri Sv. Križu pri Ljutomeru je umrla Marija Heric, mati rav-natelja mariborske reai. gimnazije in mati gvardijana mariborskega frančiškanskega samostana p. dr. Graciaaa Herica. — Pri Sv. Petru v Savinjski dolini je odšel v večnost posestnik Ivan Ribič. — V Veržeju je odšla po večno plačilo Julijana Jerinec, vdova po železniškem uradniku. — V Splitu je zapustil ta svet Ladislav Ukmat, dijak III. razreda meščanske šole na Prulah v Ljubljani. — V Kranju je odšla po večno plačilo Marija Rakove roj. Močnik, vdova po trgovcu z usnjem. — V Loporščah pri Ormožu je mirno zaspal v Gospodu 86 letni posestnik Peter Sadravec. —• V Mozirju so pokopali Joška Remšeta. — V Železnikih so pokopali sreskega načelnika v Ljubušnem v Hercegovini Franca pl. Levič-nika. — V Kočevju je umrl gostilničar in posestnik Josip Beljan. — V Gradcu je odšel po
večno plačilo Miroslav Steska, višji knjigovodja v p. — V Ljubljani so umrli: Gustav Pitterle, Tinca Koželj roj. Osaria, bivša mesarica 73 letna Neža Selan, 79 ielna zasebnica Frančiška Poznik, Pave! Kotnik, višji sodni oficijal v p. Friderik Badjura in krojaški mojster Kersnie Ivan. Naj v miru počivajo!
Ko je šhot Baraga
Friderik Baraga, ki je s svojim nadčloveškim delom med indijanskimi ameriškimi rodovi, katerih sveti apostol in duhovni oče je bil, je povsod kamor je prišel kot misijonar, zapustil čudovito močan utis svetega in izredno požrtvovalnega moža, ki bi zaslužil več naše pažnje že iz narodnega ozira, ko je glavo našega imena s svojim delom ponesel med svetovne narode, tembolj pa še našega zaupanja v raznih težavah, katere je v toliki meri znal junaško premagovati.
Naj torej omenim kaj poroča penzijonat-ska kronika uršulinskega samostana v Škofji Loki o tem svetem sinu slovenskega naroda. Takole pripoveduje na strani 25: 1854. Obisk prevzvišenega škofa Friderika Baraga. Dne 18. marca je počastil s svojim obiskom tudi naš samostan prevzvišeni misijonar iu škof in se je nastanil v času dvodnevnega bivanja v stanovanju preč. g. spovednika. Pri njegovem prihodu ga je ljudstvo med slovesnim
Slov. delavsko druitvo v Aumetzu ob desetletnici.
zvonjenjem s spoštljivim veseljem pozdravilo. Sel je nato v samostansko cerkev, kjer je dal blagoslov z Najsvetejšim, potem pa je šel skozi obhajilni kor v samostansko notranjšči-no, kjer je bila sreča za vse pogostiti tako svetega gosta in poslušati njegove besede.
Naslednji dan je imel prevzvišeni misijonar v mestni župni cerkvi slovesno sv. mašo in pridigo, popoldne pa je imel službo božjo v samostanski cerkvi s tako pobožnostjo, da so bili v s i g a n j e n i.
Po okrepčilu se je plemeniti misijonski škof ponovno podal v samostansko šolo. kjer sta ga gojenki Jeannette Decente in Amalija Kanel pozdravili z deklamacijami, nakar je s pretresljivim govorom odgovoril. Naio je vso redovno družino in gojenke blagoslovil in 6e je poslovil za duše goreči misijonar, da se zopet vkrca za Ameriko, kjer številne ovčice pogrešajo svojega očeta in pastirja ?
Zgoraj omenjeno ni važno samo za škofje, loško domačo zgodovino, temveč za v^e Slo-| vence, da vemo kako so ljudje že v življenju i smatrali škofa Friderika Barago kot svetega j moža, ki zasluži danes vse naše zaupanje, fe ga hočemo nekoč imeti tudi na naših oltarjih.
Med brati v tulim
Aumetz. Slov. delavsko drušivo v Aumelzu na Francoskem, je praznovaOo na bin-koštni ponedeljek 10 letnico obstoja. Praznovanje se jc vršilo sicer brez zunenjega oompa, toda precej slovesno. Ob 8. zjutraj je tata maša za umrle člane. Pri maši je prepeva! društveni pevski zbor. Naj i?.sc4ienišJ<i župnik g. Svclc je imel lep nagovor na člane. Popoldne je bila v farni dvorani lepa prireditev s petjem, igro in dektnmaciiami, namenjena proslavi desetletnice društva. Prireditev k bila zelo dobro obiskana. Obiskat nas je tudi gen. konzul g. dr. Ilič iz Metza, ki ie ob tej priliki daroval društvu lepo sliko našega mladega kralja. Predsednik društva A. Pišlar je v svojem govoru razložil prisotnim zgodovino drušlva. I.cp pozdravni nagovor ie ime! ludi Zvezni predsednik g. Hren. Ob desetletnici smo se spomnili vseh, ki so pripomogli k napredku društva: ustanovitelja in prvega predsednika g. Seielna, pokojnega Sepeca Franca, prvega pevovodja in ustanovitelja pevskega zbora Ludovika Kninerja, sedanjega pevovodja g. St. Biščeka, bivšega izsehe-ruškega župnika g. ). Kastelica, ki sc je veliko trudi! pri društvu, sedanjega izselieniškega župnika g. Svelca, ki se veliko trudi in pomaga, ki« le more. Drušivo je lahko ponosno tudi na svot odbor, ki je večinoma eni in isti od ustanovitve društva do denes in vodi društvo požrtvovalno. Veliko so sc žrtvovali pevci in pevt<e, zlasti ce pomislimo, da so pevke večinoma matere. EnaKO igralci in igralke! Veliko naših pevcev, igralcev in članov je danes že v domovini, bodisi da so bili primorarvi oditi ob nastopu krize leta 193', bodisi da so odšli prostovoljno. Vsem kličemo: Bog vas živi! Mi se vedno soorninjamo nn vas in se vam zahvaljujemo za vse, kar ste pripomogli za procvit in ugled društva.
"%"7 M HU Hk u CeuitratiH; Umik *
J^jf jf^fe^ l.|jšl5i|«IHt kod j tsduvoljiia iiimiMMMiMffrbittiMUMa^am^ ^ aše pivce najboi.!
RAZGLED PO SVETU
Abesinsko-iialiianski spor
Zadnja bitka okrog Addis Abebo je bila dne 28. julija. O tem boju je izdala italijanska vlada uradno poročilo, ki gotovo marsikaj prikriva, vendar nam lahko služi v dokaz, da vojna v Abesiniji še davno ni končana in da imajo Italijani v Afriki Se vedno opravka ne samo s kakšnimi razbojniškimi »tolpami«, ampak s čisto pravilno organizirano in oboroženo abesinsko armado. Torej, kaj pišejo Italijani?
>V noči 28. julija so se oddelki abesinsko armade prebili skozi gozdove južno od Addis Abebe in napadli italijanske čete na prehodih, ki vodijo v to mesto. Aliesincem se je posrečilo, da so svojo prestolnico obkolili in v zgodnjih jutranjih urah izvršili napad na mesto. Napad je bil odbit. V boju je padlo okrog tisoč ABesincev. Abesincem je poveljeval sin rasa Kase. Italijani pišejo, da so bile njih izgube malenkostne. To pa najbrž ne bo res, zakaj vesti iz pristanišča Džibutija vedo sledeče:
V Džibuti je dospel vlak s 500 italijanskimi ranjenci, ki jih odpeljejo po morju v Italijo. Ne ve se, če so bili vsi ranjeni v boju pri Addis Abebi, ali kje drugod, zakaj nedavno so bile hude bitke tudi pri znanem mestu Desiu, ki je za nekaj časa padlo oelo v roko abesinskih čet.
Zelo je pretresla italijansko prebivalstvo vest, ki je došla iz Massaue v italijanski Eritreji. Massaua je glavna luka ob rdeče-ntorski obali, od koder so Italijani pred meseci začeli z napadi na Abesinijo. Italijani
Ugašajoče sonce
(Prevedel Vinko Lovšin.)
(Nadaljevanje.)
Na gozdnem potu je bilo opaziti temno stvar, ki je bila vsako minuto jusnejšu. Servij jc najprej razločil šleme, ki so se zasvetili v mesečini na temnih ozadjih njihovih plaščev. kmalu jc bila četica tako blizu, da je bilo mo-jmro spoznati na čelu Hermana. Za stotnikom se j«' premikalo nekaj, kar je bilo v legiji neznano, cbokolesni voziček. Notri je ležalo nekaj, kot velik zavitek na slami.
Servij je uprl svoj pogled na voziček in vroči občutki maščevanja so mu stopili v oči. Vsled notranjega razburjenja je zadrževal sapo.
»Pozdravljen, poveljnik!«, je zaklicalo petdeset grl in petdeset sulic je udarilo ob ščite.
»kar ste ukazali, gospod, smo izvršili,« sc jc oglasil Herman. »Glavarji Kvadov gredo od vseh strani do vas. Dolgo smo bili na potu, ker jc Fabij od kolonije ....«
»Fabij!?« ga je prekinil Servij in izrekel ime Egipčana z nekim krikom.
»Da, gospod. Fabij je bežal od ene kolonije do druge proti državni meji. Šele na zadnji smo ptička ujeli.«
Servij je bil nekaj časa kot osupel.
»Sem z njim!« je zaklical razgreto.
Medtem je bil dal Hermanu že povelje, da naj voz izpraznijo. Dva legijonarja sta razja-liala, pograbila voz za eno kolo, ga prevrnila in ta,ko blizu stresla vsebino pred Servija, da se je pred trkljajočo butaro kar prestrašil.
Servij je odskočil. Sklonil se je nad zvezano stvarjo, pograbil njegovo glavo in jo obrnil proti mesecu. Bil je obraz mrliča z zaprtimi očmi.
On ne živi več!c je zakričal in grozeče pogledal Hremana.
so zgradili v tem mestu ogromna skladišča za petrolej. Na nepojasnjen način je nastala v skladišču eksplozija in so bila ogromna skladišča naenkrat vsa v ognju. Vnele so se nekatere ladje, ki jih niso mogli več spraviti iz pristanišča na morje. Poročajo, da je pristanišče, ki ga je v tem letu zgradila Italija z velikimi stroški, uničeno in da je porušen tudi velik del mesta. Požar je zajel letalske lope in uničil 50 velikih Capronije-vih bombnikov. Ravno tako so postala žrtev velike nesreče tudi skladišča za živež, namenjen za vzdrževanje italijanske vzliodno afri-ške armade. Italijani sumijo, da je eksplozija v Massaui delo abesinskih vohunov.
Islandec Marius Brofii je prispel z aero-planom iz zapadno-abesinskega mesta Gorea v angleški Kartum in prinesel tja vest, da se je v Gorei sestavila prava abesinska vlada, ki vrši polno oblast nad zapadnim delom po Italijanih še ne zasedene Abesinije. Italijani uradno zanikajo to vest, o Brofilu pa piše njih časopis «GiornaIe d' Italia> sledeče:
Brofii je bil dolgo v neguševi službi. Skupaj s Holandcem Van Rotenom sta zadnje dni z aeroplanom petkrat letela iz Gorea v Kartum. Brofii je pripeljal z aeroplanom v zapadno Abesinijo denar za financiranje abesinskega upora proti Italijanom. Razen tega je Brofii uredil tihotapsko trgovino z orožjem iz angleške Kenije in angleško-egiptskega Sudana v Goreo.
Vsi ti pripetljaji gredo Italijanom zelo na živce in italijanski listi groze Brofilu, da
Toda isti trenutek sc ie namišljeni mrlič zdrznil in odprl oči.
Dolgo sta se molče gledala: maščevalec in žrtev. Porogljiv pogled Germana je poželjivo srkal strah prestrašenih oči carinika.
Slednjič je začel Servij: »Nerodni germanski medved te pozdravlja, izborni vitez, rimske države, na dediščini svojih očetov. Počitka ti je treba po tako dolgi poti. Pripravil ti bom posteljo, tako mehko, da te bodo življenja siti rimski pustolovci za to zavidali. Niti najmanjši šum ne bn motil tvojega spanja. Lahko boš sanjal brez konca.«
In zopet je pase I maščevalec svoje oči na svoji prestrašeni žrtvi.
Servij ni umaknil svojegq pogleda od FabJ-jevega obraza. Tako vztraja nepremično ptič, ako čuti nad seboj kremplje skobca.
jZamanj si znosil gore zlata in si sezidal za apijskimi vrnti veličasten mavzolej,« je nadaljeval Servij. »Zamanj si kradel, goljufal, lagal, odjedel ubožcem zadnji os. V onem bivališču, ki sem si ti ga izmislil, boš lahko izhajal brez denarja. Za vse svoje milijone ne bi mogel notri kupiti niti skorjice črnega kruha.«
Fabij se je začel tresti po celem telesu.
»Ne boj se,« se je norčeval Servij. »Mraz ti ne bo pri meni! Tako skrbno te bom pokril, dn ne bo niti zrak škodoval tvoji nežni koži. Vem, da ne preneseš mraza naših gozdov in dolžnost hišnega gospodarja je, da da svojemu gostu vso udobnost.«
Tedaj se je obrnil k 3vojim vojakom in ukazal: »l»kopljitc jamo in nnnosite grmado vejevja!«
Te besede so izvabile iz Fabijevih prsi globok vzdih. Zmedeno se je ozrl okrog sebe. Iskal ie izhoda iz te mreže. A ga ni našel. Ako bi hotel klicati in vpiti, bi ga nihče ni slišal, kot divje zveri, ki so se začele oglašati v gozdu. Vzbudil se jc v njem trgovski duh.
pride — ako ga Italijani oziroma njihovi aeroplani ujamejo seveda — brezpogojno pred — vojno sodišče.
NEMČIJA
Olimpijske igre. Olimpijske igre imajo svoj začetek v Grčiji in sicer žo v času pred 2500 leti, iz katerega imamo bore malo zapisanega. Tekmovali so v teku, metanju plošče in drugih športnih panogah. Bila je velika čast, če je kdo prišel med olimpijske tekače in nič ni veljalo za bolj častno, kakor biti zmagalec v tem ali onem tekmovanju. Zmagalce so tudi gmotno podprli, pesniki so jih nagradili s svojimi spevi in občine so jim na čast postavljale kipe. — Z nastopom krščanstva so olimpijske igre, ki so bile prav za prav nek način poganskega bogoslužja^ prenehale. V prejšnjem stoletju pa so ie igre zopet oživele na tleh njihove prvotne domovine na Grškem v Atenah. Te dni se vrše olimpijske igre v Berlinu, kamor so prišli tekmovat v raznih športuih panogah odposlanci 53 narodov zemlje. Tudi Jugoslavija je poslala tja svoje zastopstvo. Več kot sto tisoč ljudi iz vseh delov sveta se je zbralo v velikanskem stadionu, da prisostvuje najrazličnejšim tekmam. Morda bomo o vsem tem še prihodnjič katero rekli.
AVSTRIJA
Drobiž iz Korotana. Prevzv. knezoškof dr. Hefter, ki se nahaja v elizabetinskem samostanu, bo kmalu okreval. Med boleznijo ga je obiskal prezident Miklas. — General kapuc, reda o. Vigilij de Valstagna je obiskal celovške očete kapucine. S seboj je nosil križ bv. Lavrencija, kateremu pripisujejo zmago nad Turki I. 1600. — V cerkvici sv. Joba na Branei je neznanec odnesel svetniški
»Polovico svojega premoženja ti dam,« je začel Fabij.
»Le obdrži svoje ugrabljene milijone,« je odgovoril Servij. »Se sam ti bom navrgel pest zlata, da ne boš do zadnjega trenutka pogrešal te priljubljene kovine.«
»Vse svoje germanske sužnje bom oprostil.«
»Kdor sužnjost potrpežljivo prenaša, ni vre-den svobode.«
»O, imej usmiljenje z menoj!« jo začel sedaj Fabij prositi.
Ali si se ti kdaj usmilil v življenju kakega nesrečneža?«
»Nisem bil jaz kriv... Moje roke niso bile ugrabile Tuznelde.«
»Povedali so mi, da tudi tvoji egiptovski bogovi sovražijo laž. Moli k njim, saj veš, da nisi zaslužil nobenega usmiljenja.«
Zopet je globoko vzdihnil Fabij iz hropečih prsi. Nato je zaprl oči in se obrnil k zemlji.
Medtem so bili vojak izkopali s svojimi meči globoko jamo.
»Oprostite mu roke, da se bo lahko branil, ko ga bo začela smrt davit!« je ukazal Servij.
Dva vojaka sta nesla Fabija v jamo.
»Tu imaš še spomin svojih nasilstev!« se jo norčeval Servij in je vrgel Fabiju nekaj zlatnikov v oiliraz. »Sedaj se pa dobro zabavaj!«
Vojaki so sedaj nametali dračja v jamo. Pod njim se je tresel živ mrlič. Nekaj časa je bilo še videti obraz in roke, kmalu pa je tudi to zakrila zemlja. Visok grob je zrastel nad jamo,
Servij se jc zapet vzpel na konja in poklical Hermana. Popolnoma mirno, kot bi izvršil nekaj popolnoma navadnega, je vprašal: »Ali si spoznal razipoloženje Kvadov?«
»Ves narod se bo dvignil v boj proti Rimljanom. Tudi sem izvedel, da je prišlo h knezom Kvadov poslanstvo od jazigov. Tudi ti ostre svoje meče in utrjujejo svoje sulice v ognju.«
Servij je prcudarjul. Slovansko ljudstvo Jazigov je bivalo na obeh straneh Tise v Panoniji
Stran 486
>DOMOLJUBr, dne 5. avgusta 1996
kip. k j je hkrati služil ta ee-rkveno puičieo. - fcerio mizarja Klavora pri Krivi Vrbi je
pičil sršen in je umrla ua srčni kapi. — V Podgori je umrl zaani pf/gtas m g<niiluiau Jožef .Jsdz — .Na tako zvani Ofnerjevi planini na zgornjtioroSki Malnici je bil v samotni koči umorjen planšar Fercber. Teden j dni potem iso prijeli kajžarja, ki je osumljen ; RfJSlJA umora. — V Meli na zgornjem Koroškem sta utonila 52 in 13 letna brata Z«':bner. — Dne 13. avguste se bo prič?! v Celovcu j*sen«ki obrtni sejni
1 medvojnih granat, b jih	prehi-atetvo
; prodaja kot »taro žeiew>. Zgodi!« pa m io, i kar a* vefikral wga>di, da j« namreč granat« j lis mm	in v s® mladeniče hudo
i razmera rila Kazen Alojzija Merljaka. ki bo i okre.ai. m> v-i kmalu izdihniii.
___,_štev 32.
teje v skuiuai fronti san» delati awed. u. zrrati o««togo 1101 zrii4lti Via if
v skotita korist dak vat v*. Ka koncu pr»vj oglas doUiv&dno »Uxk)Oe: Radi v tega ^
more biti govora o urednic; med voditelji angie»ke dela«»k« strank« iu kom jni«ti.
FRANCIJA
ITALIJA
To in ono. Hosreča bi se bila kmalu zgodila na postaji Sv. Lucija ob Soči. Tam je namreč vlak, ki jo premikal vagone, tako močno zadel v dva posamična vagona, na-tovoijena z lesom, da sta pri močnem padcu tira oddirjaia daleč tja do Kanala. Ker so poslali hitro za njima lokomotivo z dvema pr»m ikažema. so ju ujeli m z veliko težavo pripeli. Ker bi bil kmalu prijel vlak iz Goric-. bi se bila lahko zgodila velika nesreča, če vozov ne bi mogli ustaviti. — Delavci italijanske in slovenske oziroma hrvatske narodnosti v Julijski krajini so se sporazumeli v narodnostnem vprašanju. Polf-g socialnih pravic zahtevajo tudi pravično rešitev narodno*' "-aa vprašanja na podlagi samoodločbe. Izdali mi oklic v italijanskem, slovenskem in hrvatskem jeziku, ki ga tajno širijo. Kara-binijeri in fašistični miličniki vneto stikajo po vseh krajih za temi letaki ter zaslišujejo ljudi. Sevttda jim ti ne morejo povedati, kdo je te letake sestavil in kdo jih širi. — Dne 30. julija ponoči ao odšli mladi fantje in možje Fjeopold Bensa, Jožef Zižmond. Alojz Merijak, Jožef Bensa in Viktor Mervič, vsi doma iz Gorice, 0 km daleč od mesta v Rožno dolino, na kraj. ki mu pravijo Bajta, is=kat
Usoda nekaterih boljietiOcih relibn. Ljeninova vdova Krupskaja je internirana biizu Moskve. Bivši boljševiški poslanik v Parizu Rakovski je ves boleh en zaprt nekje v osre-dnji Aziji. K&ruenjev, nekdanji »može? stranke- iu diktator Zinovjev sta v zaporu na (."ralu Kljapnikov. ki je svoj fa« Ljeninu preda! P'-trojrrad, je olw>jen na 10 letno ječo v daljni Sibiriji.
ANGLIJA
7* Mt jo posledic* bule kun t. Zaradi«. gi»«ea padanja rojstev v Franciji so v frai.co-ski javnosti zelo razburjeni. Ce bi rojstva padaia ia naprej v s.edajijetn obsegu, potem bi imWa Francija, kakor so izrae- naii suti. stičarji. 1. iU&J stamo št- milijonov ljudi, pa čeprav je umrljivost silno padla Jasno j«, da bi potem prenehata biti Franma velesila.
DROBNE NOViCE
Angleško delavtlro je proti komvnitfom. j Osrednji odbor angleške delavske stranke je | objavil oglas, s katerim najostreje obsoja j prevratniško delo komunistov in njih tretjo I internacionalo. Osrednji odbor odločno odkla-! nja agitacijo komunistov za »kupno delavsko • fronto. Zakaj izkušnja je pokazala, da komunisti s krilatico skupne delavske fronte ho-
BANKA BARUCH
il, Sse £Bfeer. NrH (9*|
Odpremt|a denar v jugossavllo najhitreje !a no aajboljšera dnevnem ttuna
V rži vsa bantnr f»xst e aaikolantaej*
PoŠte i uradi * Belgiji, Prane i ji, Boiamtiji ia Lefcsem-btirgu sprejemajo plačila na nair fekovne račune, eaUiUA, S« mt-(4 »rtieJla. MUSlUA: tu 111744 ram. IUIT BO A t X. iOS-M «4. »M IXKSUncCRS: *. m r Ui»ku.rc.
Ka zahtevo pošljenjo brezplačna nsie bek. niikatnice
Skaraj papalnama je lf»o» ireinil lei ns
' severnem tečaju. Toplote je 3 »top'nje nad ničlo
Hitler bi se snaratuinel » £>«ke-Uvjšk»,
ako da la svojim V-nuern samoupravo iu pretrga zvezo 7. Kusijo
I« milijard lir je doslej štab Italijo \ojii3 z Alifsinrš
Massolini j«• odredi!, da «*« dela\sk» pleče povišajo za pet do petnajst odstotkov
Staliea xa turi^tika u-tanorili na vseučilišču v [»oljskem Krakovu.
Moška ečala na Angleškem tiodo poslej ' modernejša: steklo Im ioselc obliko srca.
Požar ji> ariščil znano ameriško letnvišie Palm Bearh.
Umrl je Franro: HI'tio, nekdaj slavni avijatik in giaditelj pr.ih aeropianov. i Okrog 200 oseb je amrlo vsled zadnie vro-! čine v Ameriki.
7 milijor.-.v dolarjev doMa-aje na let« 1 konjske dirife v 55 državah Amerike.
in Daciji. Bil je to hraber in ntlftiren narod in vedno pripravljen izravnati stare račune z Rimom Jazigi krepko sedeli no svojih konjih in so znali i/.borno rabiti svoje puJSčice. Servij je preračunal njihovo silo in jim odkazal v bodoči vojski incbto.
Zaposljen z bojnim načrtom ni nič več mislil na Fabija. Niti trenofek ni čutila njegovo srce kakega usmiljenja z groznim položajem ne-' »refnika ki sc je živ pokopan mn/il v smrtnem boju. Toda. tudi ta ne bi bil Serviju prizanesel, ako bi ga bil dobil v svojo oblast.
Usmiljenje, sočutje jc veljalo poganskemu svetu r.a slabost.
*
Nočni mir jc vladal nad dvorccm, ko je prikorakala H^rmanova četa.
V lesenih kolibah, ki so bile zgrajene ob obzidju, so na zadostni slami počivali vojniki, ne meneč se zo nočni hlad. Poleg napol ugaslega ognja so sedeli Se trije Markomani, pazljivo i nečem zaposljeni, da uiso opazili, kako se jim je bližal Servij.	J
Kockanje je bilo, v katero so se bili zatopili.
• 'Jaz'"!?.1?;, zadosti,« je rekel eden. slaboten vojak od Vihbaldovega spremstva. »SreCa ine spremlja. Ako ne nehata, vam vzamem še prostost.«	r
»Igraj dalje!« je zagodrnjal z razgretim glasom močan deoko s širokimi pleči gfadijatoria. »Kaj te briga moja prostost?«
Upira se mi, da bi moral s svojimi nogami tgjtati tvojo glavo,« ie odgovoril srečuj igralec. ».Saj sra v isti naselbini zrastla.«
»Ako bogovi tako hočejo, boš položil svojo nogo na mojo glavo in obesil vrv na vrat « je odgovoril velikan in vrgel mal srebrn denar na drevesni hlod, ki jim je služil za mizo.
Ko<4* so padale. Tri pare razgrtih oči jih je strastno zasledovalo, kako bodo padle. Orjak je izgubil.
Izbruhnil je v kletev, nato je odpasal svoj meč ga vrgel jiredse in zaklical: »Moje zadnje imetje... Vrzi!«
Cez nekaj časa je bi! tudi meč last Vilibal-dovraa vojaka,
Pri ognju je nastala tišina. Velikan j" stiskal pesti, zrl z mrkim pogledom na kup denarja in druge predmete, ki so ležali uakopiiciii pred srečnim igralcem in godrnjal, gotovo kaj važnega in -irajiiegt. premišljujoč.
»Jutri bo? vse nazaj dobil,« sc je oglasil čez dalj časa tretji Markoman.
Velikan pa je kričal: »Do jutri me bo bes-nost razjedia! Ali dobim takoj ali pa me Vinfrid vpreže skupaj s svojimi voli pred plug ali stori z menoj kar hoče. Seda j stavim seb eza vse, kar sem izgubil... Vrzi!...«
Vinfrid, ki je bil razsodnejši kot drugi, se je obotavljal.
»Ti veš, Sigar, da pomeni moška beseda toliko kot prisega, kot sodba starejšine. Pomisli, da te čakajo doma žena iu otroci.«
Sigar je skrajno nevolino mahnil z roko.
»Vrzi, ako pravim!« je kričal. Od teJ>e se mi ni treba učiti, kako se drži dano besedo!«
»Premisli še enkrat!«
»Vrzi!« je kričal velikan še bolj razjarjen.
Zgodilo 6e je po njegovi volji. Kocke so se zopet zakotalile: Signr je izgubil svojo prostost.
Dolgo je gledal strme prokleto število, ki mu je uropalo svobodo, bled in tih — nnto se je vrgel pred Vinfrida na obraz in rekel: »Nič več nisem tvoj tovariš, ampak tvoje živinče. Vzemi me v svojo last.«
Z enim samim udarcem bi se bi! lahko rešil svojega znatno slabšega gospodarja. S silo bi bil lahiko dobil vse nazaj, kar tih je zlokobna sreča ugrabila. Lahko bi bil tudi z,bežal in se skril v gozdno goščavo — todu povsod bi šlo za njim poštenje vseh germanskih mož, katerim je bila izpolnitev osHine obveznosti kot neizogibna zapoved.
je vstal Vinfrid, ds sc r j.u*k laMnine dotakne / nogo Sigarjeve glave, ko je i/ 1»l.>»<te priskočil Servij iu znklical: »Ali sid n ii*a ««'-nja zadostno odplačilo za lega bedaka'«
ko je Vinfrid /ugledal kneza je bil v /a dregi.
>!)ol)i! sem sa pri igri. knez,« te zagodrnjal v zadregi.
»Vem in ne kratim li tvoje lastninske pravice. "toda škoda bi bilo Si^-arjevili rok /a ženska dela. Oain ti dva sužnju zanj. Ali ni dosti?«
»Sigar je potemtakem vaš. knez!«
»Ti boš služil pri moji telesni straži « je rekel Servij Sigarju. »Ako se pa še enkrat dotakneš kock. te bom dal obesiti.«
Ko je io izrekel, je od^e! v hišo.
Tir
Dvorana je bila že prazna, samo Tuznelda je še sedela nri svojem kolovratu.
»Te ne spiš?« je skrbno vprašal Servij. »« davno bi morala k počitku.«
»Spanec beži od žene, ako grozi možu nevarnost. Notri so preveč vina pili... prepr rajo se . .«
»Pijančevanje in prepiri niso na germanskih tleh nič nenavadnega.«
»Nekateri od njih nočejo nobene vojske U ti grozijo . ..«
»Groze...? meni?« Servij se je neverjetno nasmehnil.	,
»Oni rdečebradee, ki je prišel malo prco mrakom, jih je nahtijskal proii te-bi,« je l"'1' povedovala Tuznelda in se oklenila svojega "Hi. ža. »Za danes te prosim, d« se izogneš njumvi pijani jezi.«
Ta trenutek se je zaslišal hrup in gl"sll° kričanje iz obednice.	. „
»Tepli se bodo!« je rekel Servij m se ne/n" izvil Tuzneldi in hitel k svojim gostom.
Pravi čas je prišel, že so potegnili. , manski gospodje meče in hoteli naval'*' <""»
Z ŽIVLJENJA KMEČKIH ZVEZ
Naloge \Ohmme kmečke zveze
Referat fl. N. šublja na ustanovnem občnem zboru Okrajne kmečke zveze dne Z avg.
Kot v filmu se vrše dan za dnem pred našimi Črni žalostne izpremembe, ene hujše od druge, plostinc slike, ki jih kapital brezsrčno seka v rncčke domove, v kmečki stan. Poprej trdni nečki domovi, se rušijo, v temelju se maje ve-(inii kmečkih domov. Njih močni nekdanifi go-podarii brezupno povešajo glavo in tavajo kot e-maniči, prodajajoč svojo delovno moč za skor-o kruha. Od svojega nekdanjega premoženja ohranili edino še delovne roke. Težke krize pretresajo vse stanove. Kriza v ospodaiskem življenja po je to, kar jc revolu-Kija v političnem življenju. Najbolj žalostno je, da 1 tc čudne negotovosti skoraj ne vidimo izhoda. Skoraj nikdar še rti bilo za kmečki stan socialno fio tako globoko, tako splošno in tako grozeče, Kakor je sedaj. Prizadeti so z malimi izjemami vsi Imetje in v agrarnih državah kmečki stan pro-lodn. Težko .je reči, »li je materijalna beda da-les hujša, nego je bila v dobi flačanstva in su-Jenjstva. Eno pa drži: Niti tlačeni v srednjem Reku, ne suženj starega veka, nista tako globoko 'jčutila bede, kakor jo danes čuti naš kmet. Vse, jti trezno motrimo kmečki položaj vso bedo, ki preživlja kmet, povrhu pa še krizo duha, ko kledumo, kako gine kmečki mladini kjube-|en do rodne grude, te slovenske zemlje, kj je upojena s krvjo in znojem naših dedov in pra,-'iidov, nas to gledanje navdaja z veliko skrbjo.
Toda vkljub žalosti« sliki, ki jo kaže obraz [im<'čkc(ja stanu, ne smemo obupavati. V nas Kir.i biti močna vera v boljše čase, ki bodo zabijali zopet tudi kmečkemu stanul
Temeljit pouk o kmečkih razmerah in o l^/rokih razmer, nam je najbolj potreben. l.e žal, j ta smo ravno v teh bistvenih vprašanjih tako i nalo, uli skoraj nič poučeni. Vprašanje nastane: j Mi sc kmetu v tem bednem položaju ne da po- I jnagah? Pači Pomoč je mogočo od državne oblasti potom dobre zakonodaje, pametne in dobre |
kreditne, davčne, carinske in trgovske politike, ludi benska uprava mora storili marsikaj za po-vzdigo kmetijstva.
Cloycšlvc dobiva vse potrebe iz zemlje. Trgovina in industrija sta navezani na produkte iz zemlje. Nobena država ne bi mogla obstojati brez. kmetijstva. Iz kmečkih domov izhaja polno mladih ljudskih sil, mesta se prerajaijo z dotokom življenjskih sil s kmetov. Edino tu je še zvestoba m stalnost in vera. To prav dobro ve tudi država, zato je njena dolžnost, da kmetu pomaga. Toda v prvii vrsti moramo m i storiti svojo dolžnost. Ne smemo se preveč zanašati, ne smemo čakati s prcikrižaramii rokami, kdaj se nas bo drug usmi-til. Kmečki stan sc mora oprijeti samopomoči. Organizirati se moral Posameznik danes nc pomeni nič. Če po je organiziran in povezan v močno stanovsko organizacijo, potem lahko doseže mnogo. Na žalost in v svojo sramoto pa moramo priznati, da je ravno kmečki stan najslabše organizirani Stan, ki ga je 80% vsega prebivalstva v državi, je najmanj discipliniran, malo zaveden, raziepen in razprt na vse strani, da človeka, ki gleda ta položaj, mora boleti srce. Potem ni čudno, da se s kmečkim stanom sme vsak poigravati.
Vse tarnanje o slabih časih ne bo kmečkega položaja niti najmanj izboljšalo. Treba je delal Izmed nalog, ki jih bo mora! reševati bodoči odbor Okrajne kmečke zveze za ljubiljandsko okolico, sc mi zdi najvažnejše izpeljati zadružništvo do najvišje mere. Zadružništvo je moč, je uspeh, je napredek in blagostanje. Zadružništvo kmeta
SLOVENEC
IE VODILNI SLOVENSK! KATOLIŠKI DNEVNIK. PIŠE V DUHU KATOLIŠKE AKCIJE. STANI NA MESEC 25 DIN. PIŠITE, DA VAM POSlJElO NEKAJ ŠTEVILK BREZPLAČNO NA OGLED. NASLOV: »SLOVENEC«, LJUBLJANA, JUGOSLOVANSKA TISKARNA.
gospodarsko krepi, množi mu dohodke in manjša izdatke. V zadružništvu jc mogoče zopet obnovili domačo obrt. Zadružništvo pa tudi nraviio dviga in vzgaja člane. Zadružništvo ubij« sebičnost in zapravljivost, neguje zmernost in varčnost.
Kreditne zadruge — rojfajznovke — so najboljša pomoč proti oderuštvu. Upamo, in na ine-rodajnih mestih so nam zatrdno obliubili, da bodo naše kreditne zadruge kmalu zopet začele vršiti v redu svoje blagodejno delo. Le na podlagi kreditnih zadrug se bo kmečko ljudstvo rešilo kapitalističnih bankarskih oderuhov.
Neprecenljive vrednosti za kmeta so proizvajalne, prodajalne in nakupovalne zadruge, ki kmeta varujejo kot producenta in konzumenta. Dobiček, ki so ga imeli p r e k u p c i, naj ostane kmetom. Le toke zadruge lahko prevzamejo vlogo velike trgovine, katere posamezni kmet ne more, in tvorijo protiidež kapitalističnim družbam. Prek oni stri e so strojne zadruge, ki opravljajo hitro in ceneno težka in važna kmečko dela. ttavnotako so važne sadjarske in živinorejske zadruge.
Ako se bo torej kmečki stan tako organiziral v svoji stanovskih in zadružnih organizacijah, bo zmožen konkurence z velikim kapitalom. Kapitalizem mora izbirati, čim ljudstvo ne potrebuje več njegove oderuške pomoči. To pa bo takrat, ko bo gospodarsko organizirano ljudstvo samo prevzelo funkcije, ki jih je imel kapitalizem.
Drugo važno vprašanje, ki spada v področje živinorejskih zadrug, je zelo važno posebno za kmečki stan v ljubljanski okolici, io je zboljšanje naše govedi in nje donosnosti.
V tesni zvezd z izboljšanjem naše govedoreje je važna za okoliške kmete preskrba mleka mestnemu prebivalstvu. Okrajni odbor kmečke zveze se bo moral potruditi, da io vprašanje čim prej temeljilo prouči in zavzame stališče, kot ga narekujejo interesi ljubljanske okolice.
Prav posebno važno vprašanje okoliških kmetov pa je visoka milnina, ki jo mora plačevati kmet od svojih pridelkov. Mi vemo, da mora dobili ludi mestna občina nekje denar za svoje potrebe. Proli temu nimamo nobenega ugovora; plača pa naj povsod tisti več, ki lahko plača ali pa, ki prostovoljno plača s tem, da kupuje nepotrebne ali celo zdravju škodljive predmete. Poleg tega pa je tudi res, da se veliki industrijalci in veletTgovci znajo davku in podobnim državnim dajatvam spretno izogniti, na račun nižjih slojev. Mi nimamo namena posegati v mestno upravo, želimo in zahtevamo samo to, naj
ia drugoga. R a/.preti od vina in prepira, so gro-Izili z orožjem iu se obsipali s priimki.
:Samo rdeči lisjak se umakne pred drznim •janjem!« je kričal Rudlib.
>šnmo norec grev past!« jjc nasprotno kričal Vilihald in preglasoval svojegu nasprotnika, >Doli z lisjakom!« so vpili nekateri Marko-mani, ki so stali oikrog Rudliba.
Udarite... sekajte!« so tulili Vilibaldovi pristaši.
Obe stranki Bta bili ravno na tem, da skočita druga na drugo.	*
Tedaj je zakričal Servij z močnim glasom med ta hrušč in trušč: »Narazenl«
Vilibald je pa tulil: »Ne ubogajte ga! Kaj ima on ukazovati...? Še nobena vojska nas ni izročila njegovi oblasti... Udarite!« Meči so zažvenketali.
Sedaj se je Servij vrgel med bojujoče. Strgal je Vilibaldu meč iz rok in pa tako močno snnil s pestjo v prsa, da je padel na tla.
Njegova spretnost in telesna moč sin mnogo (><>lj delovali na sinove narave kot pa pametne in preudarne besede. Ko je Servij od prepirljiv-<ev drugič zahteval, da se ločijo, se niti eden "i upiral njegovi volji. S tihim občudovanjem s<> Riedali glavarji rodov na svojega kneza.
On pa je potegnil svoj meč, ga dvignil, po-jdedal s svojim orlovskim pogledom po zbranih m razločno govoril besedo za besedo:
>Juz, sin Radboda, poveljnika naših očetov, napovedujem ta trenutek za obseg gozdov, ki so pod mojim poveljstvom, vojsko (proti Rimu! ''ko je kdo med vami, ki se boji moči legij, naj s'opi naprej in vrata moje hiše so mu odprta, 'la se neovirano vrne k ženi in otrokom.«
, Prenehal je in da! glavarjem odloga. Ker se ni nihče oglasil, je vrgel meč na mizo in vzkliknil: »Odslej je to naša volja, naša edina postaval Moj mcč vam bo vodnik in sodnik!«
Tedaj je zaklieal Rudlib: »Slava vam in {ast, naš vojvoda!«
Im v dvorani je grmelo: »Slava in čast vam, naš vojvoda!«
★
Čudno se je zdelo drugi dun Servijevim gostom, ko jih je glas rogov in tromb ob jutranjem svitanju budil iz spanja Doslej jim iii njihovega miru po preveč zaužitem vinu nikdar in nihče prekinil, da so vstajali, kadar se jim je zljubilo. Kot sami doma, tako so ležali tudi ta do belega dneva na medvedjih kožah, ne da bi Be kaj zmenili za svoje konje.
Samo ženske so v svobodni Germaniji pozdravljale sončni vzhod. Žene so se hitro gibale od zgodnjega jutra v hišah, v hlevih in pri živini. Ženske, ne le da so morahe pripravljati hrano, tikati prejo in vzgajati otroke, ampak so tudi sekale v gozdu les in hodile a pljngom na polje.
Brez razlike starosti, stanu in premoženja, je smatral vsak svaboden German brezdelje v mirnem času kot predpravico »močnega spola«. Lov, pivo, kooke in igre z orožjem so izpolnile njegovo življenje. V pomanjkanju družbe je preživel dan pri ognjišču, kot malomarna priča marljivosti žensk in nesvobodnih.
Z jeznim zmigavanjem so si trli Markomani na dvorišču svoje zaspane oči. Ko so pa izvedeli, du so njihovi gospodje včeraj oklicali nji; hovega kneza vojvodom in dn je vojvoda takoj razglasil vejno, so brez ugovora skočili na noge in se požurili, da poiščejo bojna znamenja.
Ni takoj našel vojak svojega vojaka, jezdec svojega konja, pešec svojega ščita in sulice. Brez reda so vojaki razkropljeni po celem dvorišču iskali svoje gospodarje. Eden se je zaletel v drugega, močnejši so se preriii skozi množico ne prizanašajoč s kletvami in sunki.
S prezirljivim smehom so opazovali to zmešnjavo nekdanji rimski legijonarji. V popolnem redu so čakali nadaljuili povelj. Krat-
ko od centu rijonov izrečeno povelje je zadostovalo, da je vsak zavzel svoje mesto.
Slednjič je prenehalo zmerjanje in ropot. Posamezni vojnrki Markomanov so se zbrali okrog gospodarjev.
Tedaj je stopil Servij iz hiše. Pod dolgim germanskim plaščem, ki mu je segal do glež-njev je nosil srebrn rimski oklep, na glavi čelado z orlovskimi peroti kot za polet. Na tisoče oči se je obrnilo ob njegovem sijajnem nastopu in šum začudenja je zašumel skozi vrste.
»Pozdravljeni tovariši!« je zaklieal, ko se je vzpel na svojega konja.
Grmeč šum, podoben gozdnemu viharju, je bil odgovor na njegov pozdrav.
»Slava vam, knez in vojvoda I« je obenem zagrmelo iz tisoč grl.
S tem klicem so potrdili Germani izvolitev svojih gospodov. Rimski prefekt je bil odslej od vsega naroda priznan vojvodom.
Ko je vse utihnilo, je ukazal glavarjem vodov, da ga obstopijo v krogu. Vzravnal se je visoko na konju in začel: »Ako bomo zlomili moč našega mogočnega sovražnika s srčnostjo, hrabrostjo in velikim številom bojevnikov, bomo lahko brez nadaljuili priprav šli proti Rimu. Srčnost in hrabrost smo podedovali od svojih prednikov, in borcev nam bo svobodna Germanija več dala, kol jih prav za prav potrebujemo. Toda tudi najmočnejša roka ne vzdrži za dalj časa pred vojaki, ki so navajeni na vojaški red, in srčnost podleže končno vedno bojni umetnosti.«
Pazljivo so poslušali glavarji vodov. Samo Vilibald sam si je drznil zaničljivo ttgovorjati: »Tudi nam niso neznane rimske zvijače!«
V Servijevih očeh se je tako grozeče zn-bliskalo, da je potegnil Vilibald svojega konja nazaj in nehote položil svojo desnico na
mei' 6«


k- luiiuitrv im. iuikom ptJXr»«<»» . M M) ZlW|':ltlJfcO u>.!wvii,.-<j>r/ jAtheUu., iUiiio. «■«' o1./ > i«»'ist kmetu m llHtKillU llfV.iam.
j. rltv f., f.irr V: JK«et>!K> tiči« klirtiov
■jt.uušfi! 'jučis « so »r (louluc JMkfcu':ii*'
v«:1m UuUjoui. «i»m«i«5 0»'Jt-jaiiu3'vc t UirtV iu'jiv. <k*to >»Ju'>«tft ne.sln:	(rf twW
zemli.š<i K. i#i>	i*i;«kWj 1 .iui>ti«tu
jsnwliiw«v duniodt. Piva«u j* «*«£»»> v. Wlt>. de pt . k. ziusl«3ru uc V;i mnat. up' oivat inrtmn« Kart j«, skmiu. ivui.! »s«-./ r dtin« ntrta kuni iMr.ocOt mestu, občuti /.niulitži.v dukrudt' 1te«« ttt v w*v\fxfj lurismrj <varsja 'X« ksik'>.>:	bo<fc, tu /adevo uv.čtttdi
!j(lV Uo P*J!' 'Alll--' Ov-auiui. neše U'.r!iw si vo, k. lubko ki vi <k»iKxfiw>
Poteč« »c ti»d: izaeheniSk« ijKO&unt« To vvtuiolv: k Wku man-, de U s.«: tuo-aki r ujm) trJjv&i oo jevtios! K«er- m« oor.du žt»«d. naši »o iBojt oatuti d-jiue m i<«■ W» »en«« živeli?!
Nttditiir c- vežuo v«jr«6anie vzdrževanje ob-čanakil. ceste bs «3«*.» t/fc-.usaif. iiuaiir-, (te st te ceste /.ek> y!«<bv popitsviia/v in v/.drž ujeto UM. m vzdrževat««: wm pač uosft satiio kine* kfcut	dti este v »»čini r<tb»o itekmelie.
NaioiKi Okrajne ksrooke /vez.« je. <fc predloge titedbo. t	st UxJ» Uiltko fes*, k. oW-it«sf.e
<:e»te ittUtO. ludi	prepevajo J*i po-
jtravfemju občitiskft
Hegutacij« Save k »•prtifemi« zase, to »e tuokto i*«-.<.ej 'loto *>a.c odoo&e	jesen
ttž pomlad fjv povo&tfi velike koniptekse rodovitne /.(Milje » k tem vgfože odifAno Ufj^rM-9tvo Priskočiti b» morMo tm j»mboč <*žtws <■*..' <sHrtr fanečke zvez- tfj m*iwf-i* bafsko uofisv; in dfževno	d« se Ssvo
ž'- '»rfarijt f^juiif«!« m. d« v t teši tmnimfA <>!>»-rtoš^nte (»Sat' /»-niit«V. '>6 VJ«
<>ttf?i«ii it«. Mm ic V kmečki •altKfrii i/jd/H^j. v/.!/iidrfi IjdL-ezeti d^j rodne 'jrude tn ič/š/rA. '»»-v, sifoikovno tz/>br<izbo iti r^.-cj sto-lioviko Hr>v)J To ijul>e/.e« do rodn* grude K mora kjmečisi luitjdini vcejat; že v
lv)i< it/ie n« dežek bi utix«!e bik ufeseite tt<Mi<e/i>o	pokitcu. Kjnet putjebuie dat.es
s{j4otu<;	lini	a nič
taoiti tu4i	in poMtčno. tire/ izoijrazbe
i« tiu|xe<£u> mi Uez (M««»-<Siuj ne Uttgost-njg! Nujno pdttebiM ie, d« (JIu^vm k/nečka zvez« tw«xie vs<- srie, 'ta se ustaeiovi čim f>:c: fc(ri<-t«ssJ<n toi'i tw Ckneojafceni.
TovtmiH Kefc-.r n«- «<KWt č>ak»	fJ»«
i ni«. •«' ?ver.r »eik.-	uwim -J* ooim>. leni
tKr»* "m ii-r-ofcii-ijit' trjmo	>^rw.»ili
V^efc rior-mr^, fiv r od n«»	»O** "J ^
Kofi pomaao w »« «• bog '■>■-' jwmay'j!
tz pisarne Kmečke zveze
liiiwlkit Okrtunt kw*ik* t**aui » l.v« okrni.
V j/Ofejdriiir dtie 10 t r >e vši abCia zbor fJkranir *une6k<- r«eze z.« uovemK-Sn. ok-oi. ir liker ob 11 doj***«: v > vt > >*v>»ii' im; » Hk>v»-m m>-stu Vse Kioievtie kine^e zveze, ki m> iite <lo	iistturtivlnie » «womeškeie
ot.roiu. iki Iioširao pt> dr« Z"»+Ji»nik«, ntn»-tR>* iiočeMk« taimk« Tudi i*jpr9»Wr! u>»	jvoie zsstotmike ndsai.čtieiie
v votrtkh	,
T>*tMM>TO ubfcoi sifcori	ttfti «»»»
t	f. sffuttti.
Msaa več i».	»esta tvj rni; utsri »
t>r5>r>»-»!ies«i doiiHi <yt«j*i a. Nnu^ie Novait
beutič v	P» rm a»&i v Drit-
š*vf-ih5n: domu '>j»ori pte<is«i!»ik Kmečke zneze g. K t	fiekMtavn1 Prx)št, Cw sioite vu-
4Mia imk*s>« {«fc!t*s
Polkov aia<Se». V uedefeo, 9. jiiioii v	<kci«i	občrt
zbor Krajevne k-ne^ke zveze C^vjrtti- pride a Ljut)iš«:ie. VM&iii vsi pos>.-stni»
bUk V »edeijo. V avgusia po prti rveti uifaši l/o t Zaflruiiu dvoraiJ tudauotiii ob "ti i zlv>r k/ajevne ^me-iie zvez* a Izlake: Odobrtsje pravil i (vvomts in roJitvaau odbora.
SiMKk Po ?a/ju isti » DruHvenetu d^oa.
Nov« Krajovs« IUM&S itcs«
V nedebo, dne 2 av^u^ta »e w ustanovi!« Kr«(ievrm koiečlui zveza v Višnji goit V dvorane Pronetneo« tJr/mo se je zbr»io nad 5t» mož *i ferdov. Zastopnik Otaw»eoo odbora g. B e n k o . jim it * nad mto ur« koišiočetn govor« poiasni! nujnost kmečke alaeiovsfee otoariiz.aci»c. naloge Kmečke zbornice, progratn Kmečke zveze ter posebej vproS^flie vnovč?viw»<J ikSIi kmeJns-ih pridelkov Navzoči »o ršegova »zvoiafna živahno f^Uovoii. Ua se l*xe»o s trvfteih po govotnikovth
im jdtiiii. >«	wjlt»»t. Ki m, m
mi' ci^' x.-t«e<. ii KiCeiinika «' :«|	'
t • ' ti j>e'» f Pofct" t>»	i.b rjsfi,,,,, ,2»
j u."».»j atrsie »ti jwwii.	c, uitteoB
j > •-! « te i .-'.«.'• vi it fenieuke r»ezt ;r »_ , . v.rsi.cn »uautnr <mcml r.	''
! s* >•.• !i«u -»it tummvtt
n
' »»JOT.
i kiiieie zveze iudi # • M.Cfft, VJ^Hr:«Ufctosa
UstaMmD	dw Ctisra^c	r_,
LM^j—m MuAtit
ir. iltucičn.« <» j &rfe£er K |) otvorii v ti trn.	Vviscr*»L	o&tjiu. it,,
rn t japna	ra»wšie ;<onie» 'Jtrnai iaM{.
nji r«. it! 9*	vfenjs mu u eu
rutii-eiteii-i'^ G^imra:' udhjor, && liru^i	-.j
Ml«« t.: rrTi.w	trema pn reietujt
k: CeU/MJot u> OkožaMih toc ji-«*^, Ziaai v okr«K hno>iaim*-otMix:t iuu air^ jcaMik« zreš rjiiJtti in. w-ia«rt« 4».«, ker jt b ie nit. v v kn-eoittriRi «ct»i i rot—f i-mirr a z« predkos	iaeilaa ijua»-».acii Goro.--
sikevk imwii> "> v« cUiiet«",. uvoumko Ixyy iTrevaii
Nirt-j t* M M s«™dis®žtik« občaiejt cinn it-relšcs f, 6*rax tx Xm.'t»re
IC-o }« h«c rr etstiiapffi is	asuj vi-cc-k g
^»rlinr.d. V kjssifejic rrei v ekn-t«	f* isrvii buk f
Jcžtca. katerafa t* Gdavai Mtbor atarml rt it-! ierat »Naloge OkrajM k»eč'ke miitie • pose^sig ozkost aa okrsi L^cbliaibg-Moiica.,
K tiiaidi s« i* o0M'i iadi g. dr Variti, b >« opozat^tt! m ram-jat peVažiia. v kittrts. ce u-kaečki ctu in si j«ytret>o da se U <k> sknr aoitlj '-m Is-urtrt. ibe prodno «t at.ttai^ri likj zionbcL
S!t-d3e eo vol- is «o v ožit adb» Otrtm k»»tk« rve» imljni	»owe.
Na^.eltitk Jisbrfc	Jeisc^. -»ifeiitBit
Cm*tt l-raoe a Dobruvts. tajam Keaer Ivi« pos it v D*». Mtu v Požii bla4m>u šjuroit Frasc iz RiMbik*. Odbornik.:: Aimi Asloa. Gzo-»■jp!ie 2.ucie.- Atalt^, Scnirtao Jaarti-3 So-'i> PodJojar Jaau iz ZcliaMlj NuouLT.ki. J«k><!': Fisac it	Kreafii HeorB: Brezorici a
Bedenčič Actoo. Si. Jurij p Grosopije
ALI RTE ?.& PLAČALI SAR0CMS0 ZA »0O3OULBA«?
Mlin v Pečeh
Spiial Ousi« v Strniša.
»Ce bi se kd'tj Cilka zavedla, ii te povej o njenem '/četu, da b<- laliko nanj obrne, če 1» kdaj v stiskah. Tisti človek je večkrat čudaški, toda vem d n j«- du!>rr. Tedaj, i>reden se je oženit z drugo, se je jolo! pred menoj. A k/ij hočemo, preinožnje ga jc premamilo, l jubezni, prave Iju-Ih-./ju ()«z iu jwzfi'il, tinte velike, sile, ki se žrtvuje w jo človek najbolj dokiže prav ledij, k<i se ie treba žrtvovati. Kdor p a ljubezen zatnji zavoljo tKignfllvft, je rii viedeti in niktiii ne bo čutil liiic njene lesnične Jajinstvene fejiote ki miline v svojem src u I
Ce U se pa Cilka /ukoli več ne zavedla, »itolčj o vseiri in ne pripoveduj nvkomur, tudi iiic-irw riik</)i ne omeni, da veš, da je njegova hči, knjti bolj miren bo tn ne bo ga skrbelo po nepo-frebneml«
Peter ji je vse rmj olttjubil
Slitika je vidiK) pešala, a njeno obličje )e Ostalo vedio «i jaseio, ko je /Mepetala:
»Moffln v/iiiia bo l'xxj vendarle kdaj rio/lelil kito veliko Sfcčo, da jKjsloiieta mož in tam, da postaneta oba <-no, kat vama tako tz srca želim. /alo pokleknila pred svojo bedno maler, dn vaju blagoslovi, kajh tedaj me ne bo več med itvinii, <Vi Iu varna stisnila roko in varno želela ol<xiosl«v nettesl
Naj ml dobri IWj usliši mojo zadnjo željo in nn/ vitju združi, kajti zaslužil « jo bolj kot Jakob »vo/o Pohelo, za katero se je trudil in pelujl dol-tjili »edem let I«
Peter je prijel Cilko za roko in ji velel naj fX>ldekne k motermi postelji. Slušala yn je », se »urno spustil« jioleg matere na kolena.
Sftrico je zašepetala:
»Naj vaju blatjosiovi sveta Trojica, sam bog
Oče, bog Sm iti toložnik sieti Dulil V unenu fJčeia «i Shw in svetega Duhab
>Arn«il« je odvrnil oljar tn vsiai.
IJmiraj/^ča je utihnila.
Peter se je nod njo naoiml in o;>azil, da ie mitva Obrisal ji te poslednjo solzo in K ioviI trudne oči.
lako je ugasnila Cdkin« mati preprosta bedna krnel ICO, nezakonska mati, prekleta in zaničevana od ljudi.
Konec IV. dela.
V. del.
1
Mi kujemo žeblje, prejievajno, a jiesem nakovala z nomi v dan brni, železma pesem dela mogočno se glasi, mi kujemo, mi smo fužin/jrji!
Mi kujemo in iskre krog prše, kot svetle zvezde v liho noč žare, p: cd zarjama, ki kinah; vzidirjo, da novi sončni dnevi pridcjol
Pečovski gospodar je ime! v Mestu trgovino s tekslilnirn blagom, ki ga je dobival iz. Nemčije. Od njega so kupovali sukno ljudje iz vseh ki<>iev, še iz Ljubljane so qa naročali pri njem. Trgovmn mu je dobro uspevalo. Sicer so g a nekateri -jTiatrrA z« dokaj skopega, knr pa ni bil, temveč samo štedtjiv Ve<lno je pazil na pošteno mero m je vsakemu ustreget, če je le mogef
Zdoi, ko je mladi dorasel, ie uredil v Pečeh tudi fužine, kijer so delavci kovati žeblje.
Ui tako je mod roj>ot mlinskih kol« zašla tudi žrtezna pesetn fcltKliv, kj je prineslo med čeri nekaj težkega, hi orootnega in tegobnego. Kmtar so fužiiKjrji ponoči kovali, je iz. jtrepada orkiee-v»k» votlo ki tuje, odjekoto nved skalami jn motijo tojinsiveni ejiniltomerni ropot mlinskih koles in šu-modije vode, kar je nekdaj vsako noč uspavalo sanjava pečovsko baico.
t užiriors so bili dokaj živahni (jod-e in krepi' f?ntie. ki so pitdno Jvrr,.si se smejak «i radi prepevali vesele ki žatostne popevke, kakor ie naneslo
Med npri« ie bil fsaiKil; zanimtv siiiosti M3»<i. štrotopječ vekkari. ki se inenda is mlvoli unrf saj je bil vedno ves črn m imazati P«! ie ves J« ljubljen v deio. notr^št jc čepel psi nakovalu m raztujal po njem. Le v nedeljah ie včasih odti.y& kar za ves deri Vračal se ie šele ponoči ves čemeren ki mrk, večkrat ludi pijan, kock« te pa dobre voljft zapel, ie kar brnelo, tak glas ic imel. In prav ta Miha ni bd odkrdosrčeti človek iskra, ki ie tleta med bukovškimt i udaril, ic ni popokioma ugasnila. Nekateri so biti še vedr.o nezadr,volja m so se pomirili le za oekai čaM. čeprav so dobili višjo plaeo. Delavci niso mM« pozabiti svojega nadzornika, ki jem ie tako pestro slikat svobodo m jih lagal, da ne dobe od podjetnikov niti drobtine napram pogači, ki io sledi* zaskižijo in požira.
In z rudarji v zvezi je bH sajasti Miha, ki ie vedno oprezni in čakal, d« rudarji pridejo popravljal mestno obzidje m potem navale na Peci.
Andrej je zvedel, dn bodo kiriahi praznoval Miklavževo poroko t Mlakarjevo Emo. Zato f tudi sam neke/ja dne pogumno stopi! pred 9°' spodarjfs in zasnuttil Angelco.
»Skupaj bi nairedili, najbotje bo!« jc podkrepil svojo smifcitev.	...
Gospodar ga jc nekam nejevoljno pogleda), a že je zatrt slabo volijo in ga pofrepijaJ po ran« Menda sta z dekletom že o vsem domenjena-Nekaj sem že govoril z Mtneo, da bi von!a, časno prepustil svoje posestvo na poljoi«, toaa do dobra sc še nisva domenila. Ker bomo PT«; novgk Miklavževo fKKoko šele čez mescc dni,J*-domeni tudi z njima, ete fx>mo vse skupno pravili, ostalo bomo že uredili. Andrej je zadovoHen odšel.
PO DOMOVINI
Dekliški Sabor
v Komendi
Tabor dekliških Marijinih družb bo v Komendi v nedeljo 9. avgusta ob vsakem vremenu. Udeležba jc za dekleta Marijinih družb kamniške de-koroie obvezna.
Sprevod gre izpred Društvenega doma ob tričetrt na 9. Prva gre družba iz Cerkelj, druga iz Smlednika, iz domače dekan ije po abecednem redu. Vsaka z zastavo ria četu, dekleta s svetinjami. Zastave sc vstopijo ob oltarju. Rediteljice se bodo poznale po plavem traku na rokavu. Pokazale bodo, kje se spravijo vozovi in kolesa, uvrstile dekleta v sprevod, odkazale prostor na zborovališču itd Da se bo -»prevod h»lro razvrstil, naj bo vsaka družba zase že na zbirališču v če-iverostopih, prve po abecedi spredaj, druge za njimi. De-kleta, ki bodo nastopile z deklamacijo ali govorom, naj se na zboravaJišču postavijo blizu govorniškega odra, pevski zbor iz Doba na stopnjice pri oltarju.
Spored: ob tričetrt na 9 sprevod izpred Društvenega doma.
Ob 9: Govor (dr. Tomaž KlinaT), tiha sv. maša z ljudskim peijem.
Po maši na isiem prostoru zborovanje.
Zborovanje otvori dekanijski voditelj kamniški dekan. Govor (dr. A 7-dešar). Nato slede nastopi posameznih družb v sledečem redu:
Dob: Zapoje Vodopivčevo »Nad mojo zibelko si čula.«
Komenda: Pozdrav komendskega župnika.
Domžale: Deklamacija. M. Elizabete »Poznate Njo?«
Homec: Pozdrav od homSke Marije.
Ihan: Govor: Pojdimo za Marijo kot urejena četa.
Kamnik: Pozdrav dekletom vseli ustanov (zborna deklamacija).
Mekinje: Deklarnocija: »Pozdrav družbeni-cam«
MengeS: Govor
Stranje: Poslanic vsem Marijinim družbam. Vodice: Govor: ljubezen do farne cerkve, zaupanje do dušnega pastirja.
Zgornji Tuhinj: Govor: Zadovoljstvo, zahvaia,
pozdrav.
Za sklep: Pete litanije M. B. z ljudskim petjem.
Na koncu: Povsod boga. Opoldne razhod.
Dekliški tabor
v
Dekleta, zlasti kongreganistke Videmske in LeskovSke dekanije se vneto pripravljajo na tabor, ki bo v nedeljo, 9. avgusta v Marijini baziliki v Rajhenburgu. Ob 10 bo maša, pri kateri pridiga g. stolni vikar A. Košmerlj iz Ljubljane. Po maši zunaj cerkve so najprej pozdravi zastopnic Marijinih družb, potem pa govor g. dr. Žagarja iz Maribora, po govoru procesija z Marijinim kipom, pete litanije, blagoslov, zaključek. Ves čas petje znanih Marijinih pesmi. — Lep obeta biti ta shod Marijinih družb, zato: udeležite se!
K občinskim volitvam
nr v • v v
v Trzisca
Dne 26. julija smo imeli sestanek na katerem je predsednik JRZ g. Kobal razložil splošni politični in gospodarski položaj ter pomen občinskih volitev. Nato je sledilo poročilo g. Borširarja, predsednika začasne občinske uprave o gospodarskem položaju občine, nakar smo sestavili kandidatno listo JRZ za občinske volitve. — Na tem sestanku so bile zastopane vse vasi naše občine, ki so svobodno izbrale kandidate ter so v najlepšem redu sestavil« kandidatno listo, kjer so zastopani kmetje, obrtniki in delavci. Za nosiilca Bate je bil z velikim navdušenjem imenovan g. Borita«? Alojz, ki si je kot začasni predsednik občine pridobil splošno zaupanje. V nedeljo, 2. avgusta smo imeli javen shod, na katerem je govoril g. Tomazia, ban. tajnik JRZ ter obširno razloži! sedanji politični
in gospodarski položaj r državi tir ostro in pravično grajal bivše režimovce, ki so privedla nai« kmečko in delovco ljudstvo na rob propada. — Volivci, 9. avgusta vsi na volišče, »Itoravno imamo samo listo JRZ, da e tem pokažemo zaupanje nosilcu Kste g, Borinarju, obeaem pa tudi zaupanje sedanji vladi ter našemu voditelju dr. Korošcu in bfcnu dr. Natlačenu. — Volivci, ni se treba bati nobenega terorja in šikan, kot «e je to dogajalo pri zadnjih občin«Kih volitvah. Ni se treba bati, da bi bil kateri prikrajšan pri podporah, "kot se je to dogajalo pri zadnjih občinskih voKtvah. — Ni se treba bati nobene častne straže upnikov pri volivni komisiji, kot sc je to dogajalo pri zadnjih občinskih volitvah. — Ni se treba bati orožnikov, da bi va« od voKvnega poslopja izganjali, ker emo pošteni in volitve so svobodne. Skrbeli bočno pa mi sami, da se v redu vrše. — Volivci, odločno pokažimo, da smo v Tržišču pravi Slovenci, ki hočemo, da vlada red, pravica in poštenje v naši občini, deželi in državi.	Občan.
Občinske volitve
na VrhniM
Ker nasprotniki na javne shode ne spravijo ljudi, ki bi molče poslušali njihove laži, s katerimi hočejo zakriii svoje pogubno gospodarstvo pri občini in Občinski hranilnici, so pričeli ponoči Ito-siti sramotilne letake, kjer mrgoli osebnih žalitev m lažnih natolcevanj, Tmii to naših volilcev ne bo oplašilo. Eden nasprotnih kandidatov je že moral v nedeljo v dveh (arah preklicati javno pred cerkvijo laži, ki jih je razširjal o naših ljudeh. Na naši listi so ljudje, ki so čistih rok in od katerih »i bil še nihče osumljen ali kaznovan zaradi kakšnega pregreška iz koristoljublja. Mi bi Tadi videli, če bi mogli isto trditi o nasprotnikih.
Sestanki naše liste so se skoraj povsod po vaseh že vršili in povsod je vladalo veliko navdušenje. Tudi na Vrhniki se je vršil v soboto ž« prvi ožji sestanek za vas v Oblakovi gostilni. Kar Vrhnika stoji, še ni bilo tako dobro obiskanega lokalnega shoda, saj je prišlo nad 130 volilcev, ki ao burno pritrjevali govornikom.
Istega dne, ko je imela JRZ ovoja dva krasna shoda, na katerih je govoril minister dr. Miha Krek, je brzel s svojim avtom po vrhniški okolici tudi nosilec nasprotne liste poslanec Hočevar. Dopoldne je bil v Zaplani, kjer se je njegovega shoda udeležilo 7 Jfttdi. Zvečer je imet shod v Bevkah,
In res so v Pečeh praznovali dve poroki hkrati. Zupan je holcl, do bi svotovali v mestu, pa ga je mlinar pregovoril, češ, naj bodoči pečovski gospodar svahijc v mfeu, kjer se je rodil in kjer bo tudi njegov dom.
Mlekar se je z ženo vesel pripeljal na svetovanje. Vse je bilo v cvetju in zelenju. Pred vhodom so hlapci in fužin ari i postavili visoke mlaje.
Oglosiile so se dude in dva para srečnih liudi sc jc odpeljalo v Mesto k poroki.
Ko so se vračali, sta sedela v prvem vozu Miklavž in Ema. Pred vhodom so ju čokati delavci in fuŽMiar !emej, ki je s pomočjo svojih tovorišev skoval tenke liste iz železa in jih splete! v venec, rima je ta venec pokJooii in ju nagovoril v imenu vseh svojih tovarišev, naj bo njuna ljubezen močna kakor železo in naj ne pozabita na delavce, katerim bosta enkrat gospodovala.
Svotovali so zelo hrupno. Pečovski ni prav nič sledil. Tudi Mlaikar je svoje prispeval. Iz njegovi' kleli so pripeljali dva trebušaslo soda vina »n za vse cvrtje je preskrbela skrbna mali župa-nja, lako, da se je mlinar šalil, da bo na svatbi njegov edino kruh, ki ga ima hvala Bogu dovoli za vse skupaj, saj je moke kar polne sklade.
Mlakar je na svatbi videl Cilko. Tudi na dvorišču jo je srečal in jo ogovoril, a ona ga je samo plašno pogledala in (xrbegnila pied njim. Opazil ic Petra, ki je iwišel za njo in mu jc pokimal:
»Reviea je, meni se kar smili!«
V Mlakarjevem glasu jc bilo tiho ginjenje. Trenutno ga je obšlo tegobmo čuvstvo, kesanje ie vrelo v njem in vest ga ie stisnila za srce. Kako tudi ne? Njegov prvi otrok je taval blazen okola oo dvorišču brez vsakega pranega zaščitnika, dočiim sedi drugo hčerka srečna poleg svojega ženina.
Večkrat sc je že sramoval, saj se ie vedno bolj zavedal kako ic greši! pred njo, ki jo |C nekdaj ljubil, pa je pustil, da je umrla v skromni koči. In spomni! se je, kuko velikodušna in po
svoje ponosna jc bila, saj ni nikoli zahtevala nili koščka kruha za svojega otroka.
Zdaj je gleda! za Cilko in bi jo najrajši poklical k sebi, jo objel, sc p razodel in jo prosil, naj mu odpusti, njemu svojemu očetu, ki jo je zataji! pred svetom.
Pa mu je spet nihnilo spoznanje, da jc Cilka blazna in pustil jo je.
»Hudo je, res jc reviea!« je zamrmral ogovor-! jeni oljar ter čudno in žalostno pogledal Mlakarja, ! da ga je takoj objela sumnja: »Kaj, če fant ve za mojo skrivnost?«
Pa se je spet vrnil zamišljen na svafovanie
i in za nekaj časa spet zatrl klice svoje vesti ter : se trenutno pomiril.
Mlakarjeva sta se šc pred polnočio odpeiiala. I Svatba je trajala vso noč in še ves drugi dan.
Sele Iretji dan so se novoporočenci odpeljali na Brezje in vt Velesovo ob božjo pot.
2.
Bilo je kesito ponoči. Megla je nizko plavala. Noč ie bila hladna in muko sovražna, nekaj potuhnjenega je bilo v ozračju.
Vse je spalo.	,vv
Tedaj se je na peeovskem dvorišču pojavna senca. Bil je sajasli Miha. Tiho se je splazi! proti vhodu lc.r odprl ležika železna vrata, da je ze.oah zaškripal.	„
Miha je prisluhnil. Vse je bilo mirno. Zc je huškmil v noč in zginil v temi.
Binkovški rudarji so še vedrto mislili no punt. Culi so, da se puntajo kmetje na Hrvaškem, da so ludi na Kranjskem manjši upori in lo jih je se bolj podžigalo. Nemec jim je natvezcl, da je Pečovski lako bogat, do sam ne ve kam z denarjem, ker ga meri z mernikom kakor moko. Rudar«.so bili ludi zato nejevoljni nanj, ker je večkrat prišel
v rudnik pogledat in nadzirat delo, docim so drugi deležorji samo gledali, koliko bodo pograbili. Med vsemi je bil Pečovski najbolj znan kol bogataš in zato so ga imeli tudi najbolj na pilo.
V rudniku se je tudi pred kratkim pripetila nesreča, da je nekega rudarja podsulo in se je zadušil. Tudi to nesrečo so delavci pripisaS Pe-čovskemu na hrbet, češ, da premalo pazi na njihovo varnost in se briga samo za svoj žep.
Zdaj, ko ni nihče več mislil, da rudarji mislijo še na upor, so popravljali mestno obzidje. Andreja ni bilo več med njimi m nihče ni vedel, da Hi še vedno iskra nezadovoljstva.
Sajasti Miha ie odšel po cesti proti Mestu. Komaj dve sto korakov od Peči se je ustavi! pri nekem grmu in zažvižgaj na prste.
Izza drevja in grmovja so takoj vstale črne postave, ki so se z njim počasi in tiho napotile proti Pečem.
2e so dospeli do dvoriščnih vrat in jih hoteli odpreti, j>a so bila zapahnjena.
Ko je namreč Miha odklepaj vrata, ni opazil oljarja, ki je ponoči vedino pazil na Cilko, ker se je bati, da bi se blazna, kakor je bila, ne vrgla čez skale.
Peler je že hotel zaklicali in ga vprašati, kaj namerava, pa se je takoj spomnil, da je bolje, če molči, sati je vedel, da nima fužina* dobrega na-meila, ko odpira tako kesno zapahe dvoriščnih vrat.
Vzniktni] mu je sum in molče je šel oprezal za Miho. Kmalu je začul govorjenje in videl temne postave. Opazil je večjo množico ki že je stekel nazaj v mlin ter vrata zapahnil, nakar je šei klicat posle in gospodarja.
Pečovski je prišel na dvor s težko sekiro v roki. Posli so se zbirali v temi.
Rtvdaiji so stali pred vrati in se tiho posvetovali. Miha je bil zelo razburjen, saj je vendar sam pred kratkimi minulami odpatini! zapah.
Mlinarju sc jc zastdelo, da je odprta neka za-lvomica. Skočil jc za trenutek v mlin.
Tedaj je v gluhi tišmi obšlo vse ljudi nenadoma nejasno čuslvo groze, ki sc jc kar stopnjevala m prehajala v tesno utripanje srca.
kjer pa izmed njegovih pristašev ni bilo drugega, kakor 2 kandidata in 2 namestnika, katerim se je nazadnje pridružil še neki vinjeni mladenič, da bi delal štimungo za to listo. Prišlo pa je na sestanek več naših ljudi, ki ©o naprej povedali, da bi shod lahko preprečili, kakor je to delal včasih poslanec Hočevar, oziroma njegovi žandarji in glavarji. Pustili so mu govoriti, pa ga takoj prijeli za jezik, ko je začel praviti, kaj vse j« glede vrhniškega vodovoda povedal ministru Kreku v obraz Pre-dočili so mu, da je minister Krek izjavil, da s poslancem Hočevarjem glede vodovoda sploh govoril ni, ker odklanja dosledno zaradi svoječasne grde afere, ko je bil g. minister še predsednik OUZD, g. poslanec pa' je dobavljal zavarovanim delavcem zdravila, vsak osebni stik z Hočevarjem. Nato je moral priznati, da res ni govoril z ministrom Krekom. Bevčani so ga tudi še vprašali, kai je za Bevke in vasi sploh napravil in ni vedel ničesar povedati. Zanimivo je to, da sta, tako on, kot sedanji župan Verbič, izjavlja pod častno besedo, da nista več člana JNS in da odklanjata vsak stik s to stranko, čeprav smo še pred kratkim brali, da je župan Verbič celo odbornik ba-novinske organizacije JNS. Tako tepejo sedaj, ko (e greh razgaljen, svo$o lastno mater. Tudi v Blatni Brezovici je bila udeležba minimalna, dokler niso prišli naši pristaši na zabavo. Na tem sestanku, kjer so tudi pustili Hočevarja nemoteno govoriti, se je obregnil ob ukrep sedanjega vodstva Občinske hranilnice, češ, da zaposluje 76 delavcev v Jelovškovi opekarni, dasi to ni njen delokrog. Star možak, ki ie to modrost poslušal pa je pripomnil, da se sedaj v hranilnici vsaj ne upajo hoditi več v županov zapisnik gledat, kam je vla-gatel volil, kadar prosi za izplačilo vloge. Oba sestanka sta končala z navdušenim vzklikaujem nosilcu liste in dr. Korošcu in med rezkim žvižganjem je odbrzela Kočevarjeva limuzina v meglo ljubljanskega barja. — Pet let sta obljubljala Ho-čevaT in Birtlč, da bosta uredila blatenški in bev-iki klanec ter dvignila cesto na barju med obema vasema. Komaj pa je prišel k cestnemu odboru naš odbornik Brenčič, sta se blatenški in bevški klanec uravnala in razširila in ravno danes eo veselo zapele lopate in krampi vrh bevškega griča in v kratkem bo cesta med Blatno Brezovico in Bevkami dvignjena. — Danes se le vršil tudi že ogled zaradi ceste pod Hruševico, ki »o jo prav tako Starovrhniianom, Podlipčanom tu Ligojnča-aom ves čas obetali, pa jo namenoma preprečili. Res, zadnji čas, da se z takim gospodarstvom, kot smo ga imeli sedaj 5 let, »preneha«.
Iz raznih krajev
Bučka na Dolenjskem: Priprave za občinske volilve ki bodo koncem avgusta, so v polnem teku. Razni agitatorji nasprolne kandidatne liste so no delu od zore do mraka... Pa ne bo jim uspe-lol Njih vodja je Sol. upravitelj g. Babič. — Vsi zavedni »Bučkljani« bomo volili listo |R7.. — polni hvaležnosti g. ministru dr. Korošcu, ki nam je vrnil občino! Zato se bomo na dan volitev izrekli za nosilca liste, fo jc za g. Ludovlko Komljanec, posestnika na )anč vrhu I
Loka pri Mengšu. Ko je vihral po naši vasici in dosedanji občini Trzin oster veter )NS režim«, ni prizanesel tudi nam, ki smo vedno imeli željo, živeti mirno in zadovoljno v občini, kamor ri.is vodi sleherna pot, lo je v občini Men§eš. Toda kljub našim pritožbam, katere je podpisovalo vedno okrog 95 odst. voliv. upravičencev naše vasi, nas je železna roka pridelala občini Trzin. Kakor blisk se je raznesli novica na dan 13. junija, da smo na ukaz g. notranjega ministra poslali zopet Mengšani. Naše mnenje je, da se je s iem dnem zlomila železna roka, o kaleri je bivši kamniški •»rez. načelnik g. Vovšek rekel dobesedno: »Ako ne bosfe delali tatko, kot vam je rečeno, vas bo zadela moja železna roka.« Se isti večer smo povabili mengeško godbo, da izkažemo čast g. dr. Korošcu in g. banu in da istočasno danvo duška veselju po tako zaželjeni prekomasaciji. Z godbo smo krenili pa razsvetljeni vasi, vikajoč vladi in Mengšu. Nad vasjo je gorel veličasten kres in čuti je bilo tudi možnar. Ker pa je bila vas Dobeno istočasno odcepljena od Trzina in prideljena v Mengeš, je tudi na tem ljubkem hribčku zaplapolal ponosen kres. Naslednji dan je priredila gas. čela vrtno veselico, ki je potekla prav živahno. Ker pa imamo 30. avgusta občinske volilve, bomo šli ta dan vsi na volišče ter bomo oddali glas za listo )RZ, katere nosilec bo g. Gre-gorc Karol.
Mirna peč.-Vendar so po dolgih letih zapele lopate na novi občinski cesti Mirna peč—Globo-dol. Banska uprava nam je r>o posredovanju g. dr. Kulovca nakazala 100.000 Din, Prvi obrok je že dospel. Prišli smo iz neprestanih obljub pod prejšnjimi režimi, katere so marsikateri pri nas oboževali, do dejanskih podpor, ki bodo koristile brezposelnim in občanom. — Higienski zavod r>a priključuje nov studenec k vodovodu v Hmeljčiču in veliko korist bodo imele vasi Velik in Mali
Kol ler Orkljevec, ki bodo tudi ob suši z«dost preskrbljene s pitno vodo. Kredita je ll ooo rv° in Se te malenkosti prejšnji režam ni privoščil K Jancem - Da pa bo tudi vsa občina imela u" rist, imamo do banske uprave še novo prošr.n da nadaljuje z delom na banski cesti Novo mest — Hmelinik po onem načrtu, ki bo vodil do StrmJ ca. O nadaljnji trasi pa bomo prosili, fo ushežč v ljudsko korist. — Častilce sv. Roka obveščamo da bo praznovanje sv. Roka na Golohirajeku zaradi obletnice evhomtičnega kongresa v Stični preloženo na 23. avgusta. Ob tej priložnosti bo blagoslovljen tudi nov Križev pot, ki sta ga preskrbela ® Anton Potočar iz Malega Vrha in Jarc Janez iz Gor. Podboršta. Prkiite, ne bo vam žal naporne poli!
Osredek pri Begunjah. Pri nas smo sicer izredno potrpežljivi, a vsega le ne moremo prenesli. Pri nas ima zdaj v zakupu lov neki gospod iz Ljubljane, jeleni, zajci in druga divjačina se imajo pod njegovo oblastjo izvrstno. Nimaš posestnika, ki bi ti ne tožil, da mu je divjačina uničila fižol, grah, peso, korenje, zelje in popasla žito. Zakupnik lova se še ne zmeni, če gre kdo prav po naše ponižno k njemu in ga opozori, koliko mu je divjačina naredila škode. Nekdo se je bil opogumil tn skušal pri glavarstvu dobiti pravice, a vse to mu je prineslo več stroškov, kakor pa je dobil odškodnine. Ali nimamo že tako več ko preveč revščine? Ali je to pravica? In naš občinski odbor ludi menda spi kaj trdno. Naj vsaj tisti odborniki, ki na lastne oči gledajo škodo, ki je nihče noče povrniti, kaj ukrenejo v tem oziru. Saj je naš kmet že tako hudo prizadet, da kar obupuje. Potrpežljivost je kajpada lepa čednost, a mej ne sme presegati.
Orle pri Ljubljani V soboto dne 25. julija jc zazvonil mrtvaški zvon pokojnemu učencu Zrim-šku )ožefu. Devet let siar še je moral ločiti od svojih staršev, bratov in součencev. Pogreb jc bil v nedeljo 26. julija. Vsa šolska mladina iz Rudnika se je udeležila pogreba. Pogreb je bil lep, posebno ker so otroci prinesli veliko cvetlic. G. župniku, g. šolskemu upravitelju, cerkvenim pevcem in vsem darovalcem cvetic se lepo zahvaljujemo.
Vel. Preska pri litiji. Pred letom dni smo pri nas ustanovili gasilsko četo, ki ima velik delokrog, kaijfi daleč naokrog rti gasilcev. Mlada čela si je nabavila dve brizgalni. Eno je dala v vaj Vel. Goba, ki ima mnogo hiš in veliko gasilcev. Brizgalni bosta v nedeljo, 9. avgusta slovesno
Vrane v pečinah so žalostno zakrakale. Pes na verigi je zatuli,!. V daljavi se ie oglasil skovir. Tema, ki je vladala, se je še bolj zgostila, zrak je bil pesla! neprodiral in težek kakor kaša.
Rudarji so pričeli tolči po vratih. Njih misli so bile z;begane in plašne, sami niso vedeli, kaj jih je obšlo, saj so slufili nevarnost in nesrečo, a od kod niso verjeli.
Nad Pečmi ie zadihala smrt.
Vse je trajalo samo nekaj sekund.
Zemjja se je divje sireste in nahrola kvišku kakor bi bala oživela v nji ogromna že stoletja mirno speča pošast. Pečine so se stresle in zamajale, voda je divje zablopela kakor ba bilo vrelo v globotki kotanji in bi silni curki brizgni H v tiho poč.
Tedaj se je premaknila mogočna skala in treščila v prepad.
Strahotno je podilo. Tramovje je začejalo, začinil so se divji krilci, pleskot vode, nakar je vse utihnilo.
Ljudje, ki so ostali živi, so v hromo!nem občutju samo čakali, da jih podere skrivnostna sila, ki ie trenutno tu zavladala, prepričani so biti, da ie nastal sortni dan, da se bodo vse skale zrušile druga na drugo, da je oživelo mogočno pecevje in se zdaj grmadi na bedni mlinček, ki so ga po stavile človeške mravlje, boleče kljubovati tajnim salam, ki so tu vladale.
Kmalu je tišino prekini! tenek, javkajoč glas:
Kje sem? Moj Bog, kaij se vendar godi z menoj ?«
Bila je Cilka, ki je tisti večer zalavala nn drugi breg in je srečno uš!a smrff! Zdaj je stala Oa strmini in preplašena strmela predse, neve-doca. 'kaj se godi in zakaj je tukaj.
Ze je staj poleg nje Peter. Hotel jo jc urno odvesti na varno.
Cilka ga je začudeno pogledala, ko jo je kar mimogrede prijel za roko, da bi jo potegnil » seboj:
»Kam me hočeš zavleči? Kaj se je vendar
zgodilo? Tako je vse čudno! Zdi se mi, da sem preživela nekaj strahotnega, da se je v meni vse pretrgalo, da vstajam od nekod iz daljave, iz mraka, ki ga sama ne poznam več. Povej mi vendar, kaj se godi z menoj!«
Oljar ji je začuden pogledal v oči. Opazii je v njih jasmiiK). Pametno in prijazno so strmele vanj kakor zdavnaj pred leti. Zavrisml je in jo objel:
»Cilka moja Cilka! Tebi je ta strahotni potres vrnil razum!«
Ves je drhtel blaženstva m sreče. Tegobonva se je premagal, da je ni odnesel v objemu in vriskal vso pol. Glas se mu je tresel, ko ji je ljubeče dejal:
»Hiteli morava! Skala se je utrgala, na mlin je padla. Potrebujejo me. Ljudi moram reševati, saš se je gotovo kateri ponesrečil. Kesneje ti vse povem. Pojdiva k gospodinji ki je v hiši in že čaka name, da (d vse sporočim, saj je hotela kar v mlin in sem jo komaj zadržal ter pritekel k tebi. Gospodinja ti bo prepustila čumnato, da se spo-čiješ a potem se bomo vse pomenili.« Oljar je hitel s Cilko nazaj. Gospodar ni prišel iz mlina, kii se je na zgornji strani porušil. Gospodinja je že hodila okoli skale m vsa objokana iskala kak vhod.
Poklicali so Pečovskegaiim zaeuli so od daleč njegov odgovor. Torej je bi! živ.
V hlevu pa je renlači! stari hlapec Jernač ki si ni mogel pomagati, ker je tram z mlinske strehe zdrknil k hlevu in stisnil hlapca, da je ždel tam kakor v precepu:
»Nikamor nc moreml Saj sem vedel, da v Pečeh ne bom srečno končal! Zakaj nisem šel proč, zakaj ne? Sam hudič me zdaj drži to me drž;! Av, av, kako me drži ta hudobarl«
■Sicer ni bi! Jernač v prehudi nevarnosti, ker ga tram ni preveč pritisnil, a venkaj iri mogel
Priskočilo je nekaj ljudi in kmalu so ga rešili iz neljubega objema. Starec pa je še vedno frdil da ga ni držal nihče drugi kakor hudič sam češ' da ga ;e prav dobro videl.
»Hitite vendar in odkopljite mojega moža!« je glasno zakričala Minca.
Na južni strani, kjer jc bilo ozko okno, ie že medtem oljar zlezel v mlin in klicaj gospodarja, ki se je spet oglasil, n vsem se je videlo, da te bil glas Se bolj oddaljen kakor prej.
Oljar se je prestrašil, da bi ne bili prekesni. Ukazoval je kopati od večih strani naenkrat.
3.
Ko je Pečovski skočil v mlin k zatvomici ki hotel nazaj na dvorišče, je začul divje grmenje. Ze naslednji hip je začutil, da ga je nekaj stisnilo. Pade! je in se trenutno onesvestil.
Ko se je predramil, je bila okoli njega tema. Luč, ki jo je prižgal, ko je vstop«! v mlin, ie ugasnila. Pričel je lapati z rokoma okoli sebe. Začuiiil je, da je skoraj ves v vodi. Dvignil se je nekoliko, vse je mjasknoto okoli njega.
Spočetka si skoraj ni mogel spomniti, kje je. Polagoma se ije popolnoma zavedel. Segel je z rcuko preko čela in čutil pekočo bolečino.
»Skala se ie odtrgala, podsulo me je!« se ™ je zabliskalo v možganih in prestrašil se je. Kje so drugi, kaj se je zgodilo z otroki tn ženo?«
Zakričal je, pa ni bilo nikakega odgovora.
Nekaj časa je mirno občepel. Skušal je mirno zadremati, upajoč, dn bo k mahi zablisnil dan in potem 1» že videl, kaiko in kaj.
Dolgo ni moge! mirno čepeli. Tolo ga je bolelo vedno bolj. Za hrbtom k- zatipa! mogočno sika! o:
»Morda me je (pokvarila? Morda mi ie 09* Jornula rebra? Toda saj ne čutim hujših bolečin, menda ne bo tako hudo?«
In potem je pričel premišljevati. Vsiljevali so se mu spomini. MasKi je na svojo mladost, na zivJijenje v Pečeh, ma vse, kar je v njih dožnvel.
(Dalje prih.)
Mogoelovltefli. Pokroviteljstvo proslave je prevzel fl. ban dr. Moiko Natlačen. Po blagoslovitvi bo ljudska vcselicn. Vse pcijaleljc aasitslva vabimo, dn se naše prireditve udeleže.
Siuarjeta. Mvetfei vam Smorječanil 26. julija, ko so bile voiitve v občinski odbor, sle pokazali, dn imate v vodstvu občine prave može. Res, da udeležba volHoev ni bila mogočna, vendar je bil pa mogočen polom opozicijske liste, ki je dobita celih deset glasov in nobenega moivdata. Nad vse porozno za nosilca opozicijske liste je bilo to, da ijo ne samo niso volili tisiti, ki so mu podpisali izjave, ornpok da so celo nekateri izmed njih volili listo JRZ z (K>3ilccm g. Oberčem, ki je bil to poj žc petič izvoljen za župane. Bodite Šmarje-čnni prepričani, da vam bo JRZ šla povsod na roke! Staro-novi župan g. Oberč sicer ne bo čudežev delal, a zagotavljamo vas, da bo od viž^jh oblnsli marsikaj dosegel, kar bo občini v korist. Ne smete pa sami držati križem rok, ampak de-lojirvo z novim odborom roko v roki I Kdor bo p« županu in odbornikom metal polena pod noge, naj potem nikar ne zabavljal — Krajevni odbor )RZ v Šmarieti.
Z občinske deske
Najbolj zamotana zadeva v občinskem gospodarstvu je finančno poslovanje. V njem se namreč ni kaj lahko spoznati, kar je gotovo velika slaba stran predpisov. Na tej stvari je padlo največ županov! Resnica je, da je bila v največ primerih krivda v malomarnosti županov samih, toda samo v tem ni bil vzrok tolikega števila županskih padcev. Marsikaterega župana bi ostali udje občinske uprave oziroma odbora ter ljudstvo samo privedli k redu, ko bi ne bili predpisi tako zamršeni, da se komaj znajdeš v njih. Veliko pa je tudi na tem, da se predpisi tako na hitrico spreminjajo. Tisti, ki no bili po bivšem režimu nasilno odgnani od vodstva občinskih uprav, ki jih bodo pa jeser-ske svobodne volitve spet vrnile na svoja mesta, bodo morali n. pr. po popolnoma novih predpisih voditi finančno poslovanje, kakor so ga bili vajeni svojčas. Najbolj važna dolžnost vsakega župana je, da se najprej do dobra seznani s predpisi, ki urejajo občinsko denarno poslovanje. Gorje županu, pa tudi občini, ki ga bodo v tem vodili drugi, ki bo v tem, recimo, popolnoma odvisen od občinskega uslužbenca! Naj sc ne zgodi, da bi bili kdaj naši župani odstavljeni zaradi nerednega finančnega poslovanja, da o malomarnosti pri tem gospodarstvu in o še hujših stvareh niti ne govorimo.
Dolžnost oblasti pa je, da gredo novoizvoljenim županom na roke, da jim nudijo priložnost, da se čim prej vpeljejo v občinsko finančno poslovanje. Ce je kaj potrebno, potein je potrebno, da dobimo Se eno novo vrsto »šol«, to je »šolo< za župane, ude občinskih uprav in odborov in za občinske uslužbence. Vsako leto naj bi prišli župani posameznih okrožij skupaj, kjer naj bi jim banovin-ski uradniki, zlasti pridejo tu v poštev hanovinaki občinski revizorji, razložili vse nove predpise ter jih opozorili na vse napake, ki so jih našli pri revizijah, ki nai bi bile ka- najbolj pogostne in ne napovedane. Banovina sama se gotovo najbolj zaveda, da so njen najmočnejši steher dobre občinske uprave. V teh županskih »šolah« pa naj bi imeli beredo tudi župani oziroma udje občinskih uprav in odborov sami, da povedo kot pametni in fktišeni ljudje svojo besedo, ki naj bi jo potem ba-novinski uradniki sporočili na svoje mesto, kjer naj bi meso postala.
Toliko za uvod k našemu razpravljanju o navodilih finačnega ministra za sestavo občinskih proračunov za leto 1887-38, o katerih smo začeli razpravljati v zadnji številki našega lista, v kateri smo obdelali poglavitna načela, kakšen mora biti občinski proračun.	(Bo še.)
RADIO
od 6. do 13. avgusta 1936.
Vsak dan: 12 Plošče - 12-45 Poročila - 13 Cas, spored obvestila — 13.15 Plošče ali ork. - 14 Vreme, borza — 19 Cas, vreme, por oral o, spored — 22 Cas, vreme, poročila, spored. — Četrtek, dne 6. avgusta: 19.30 Nac ura - 19.50 Uvod v prenos — 20 Prenos iz Salrburgn - 21.40 Plošče - 27.15 Prenos iz Berlina: Poročila o olimpijskih igrah - 22.30 Radijski orkester. - Pefek, dne 7. ovgusfa: 19.30 Not. ura 19.50 Plošče -20.10 Ženska uro - 20.30 Večer klasične godbe « besede - 22.30 Angleške ploče. - Sobota, dne 8. avgusta: 17 Prenos iz Salzburgo - 18 30
Križanica s f,Olimpijski ogenj"
Vodoravno: 1 šport, najpreprostejše orožje, 7 Mevtlo 0 žensko krstno ime, 9 iz dežju pod?, 10 velika lesena posoda, it oče, 13 nepošten človek, 15 uled 7 vod., 17 najvišji oblastnik v banovini, 18 osebni zaimek, 19 osebni zaimek, 2i župnikovo Plačilo, 23 so smeli včasih obsojenci na rokah ali Jio nogah, 25 bodeč plevel, 26 tračnica, 27 ni-kakmea, 28 k k, 29 rdto, ki ieče skozi Skofjo i? . -U30 601)1 ncves,a. odeja, 34 predplačilo, 36 tujka za drevored, 38 del voza, 40 ploskovna mera, 41 ime za drog v kozolcu, 42 ptič, 44 glas, 46 zegnanjska slaščica, 48 mesec, 50 prebivalec Danske, 52 pojav no morju, 53 plevel.
Navpično: 1 izraz za dvoboj v športu, 20 glejj 7 vod., 3 duhovnik, 4 pomanjkanje hrane, 5 osebni zaimek, 6 vojaški novinec, 12 športne panoga, 14 moško krstno kne, 16 mojster v radio-iehniki, 17 naprsna igla, 18 zid nad obokanimi vrati, 20 nvoško krstno ime, 22 zdravnik, ki zdravi rane, 24 žensko krilo, 29 vsakdanja začimba, 30 skupina vstopnic, 31 drag kamen, 32 glej 34 vod., 33 bodeča okrasna rastlina, 35 glej 32 navp., 37 trdiina členita — v govoru, 39 3. os. mn., pomož. glagola »biti«, 45 osebni zaimek, 43 s in glej 17 vod., 47 osebni osebni zaimek, 48 ljudska zairje-valna člcnica, 49 glej 37 navp., 50 doktor, 51 cinka.
Cas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.55 Glasbeno predavanje - 22.25 Cos, vreme, poročila. spored - 22.40 Plošče. - Nedelja, 9. avg.: 8 Cimermanov trio - 8.45 Cas, poročila, spored
-	9 Plošče — 9.15 Prenos cerkvene glasbe — 9.45 Verski govor — 10 Koncert pevskega zbora »Sava« - 10.45 Citraški koncert - 11.15 Operni spevi in odlomki - 13 Cas, spored, obvestila — 13.20 Plošče — 17 O poskusih z oljnatimi rastlinami in njihov pomen za Slovenijo — 17.20 Notranjski trio - 18.10 Plošče - 18.30 Oiroška ura
-	19.30 Nac. ura — 19 50 Plošče - 20.30 Pevski koncert — 22.20 Prenos iz Park-hotcla na Bledu.
-	Ponedeljek, 10. avg.: 19.30 Nac. ura -- 19.50 Plošče - 20.10 'Zdravniš-ka ura - 20.30 Klavirski koncert - 22.15 Prenos iz Berlina: Poročila o poteku olimpijskih iger - 22.30 Radijski orkester.
-	Torek, 11. nv«.: 19.00 Prenos iz Salzbnrga -20.05 Cas. vreme, poročilo, spored, obvestila — 21 Glasbeno prednvanie - 21.35 Plošče - 22.20 Harmonika ~ Sreda, 12. avg.: 19.30 Nac. ura -tO 5!» Plošče — 2». 10 Slovenščino za Slovence -2030 Prenos iz Beigrtd/. - 22 Cas, vreme, poročilo, spored - 2220 Roduski orkesier.
Mali oglasnik Vsaka drobna vrstica ali nje prostor volja za enkrat Din 5. Naročniki „DomotJuba" plačajo oamo polovico, ako kupujejo kmetijske p« trebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščeio poslov odroma oortnlki pomočnikov ali vajencev in narobe.	
Pristojbina za male oglate te platoje sap?aj.	
VSBheiPStHB ČBBijB si najugodneje nabavite pri Jernej Jeraj, Zapoge 10. p. Smlednik.	taisto BBSSStig v rodovitni legi, 17 oralov. sadonosnik, 2000 hmelja, mal vinograd, gozd, zidana poslopja v ravnini, se proda. Vinko Stopar, Velenje.
ytnfs- vseh denarnih ■ »"BD zavodov, vrednostne papirie vnov-čujem in preskrbujem najbolje, »poslujem posojila na hranilne knjižice najbolj ugodno. Al. Planinšek ag. bančne kreditne posle, Ljubljana, Beethovnova ulica 14 1. Več mizarskih ponoftttiv veščih pohištva in dobrega politiranja sprejme Sitar. Šmibel. Novo mesto.	
	Zastopnike io zsHeiike v vsakem kraju za prodajo šivalnih strojev, koles, radio aparatov tudi na obroke sprejmemo pod ugodnimi pogoji. Neuvedene v branži uvedemo po naših organih Pripravno tudi kot postranski zaslužek. - Vsestranska podpora pri delu od tovarne Ponudbe z natančnimi podatki na upravo lista pod >Ju-
$i9ai?ll Stroji najboljših znamk, malo rabljene v veliki izbiri po neverjetno nizkih cenah, dobite edino pri »PromeU nasoroti Kri-ianske cerkve. Tudi ob nedeljah do p. na ogled.	
	Vse vrsle noSke obleke in perila priporoča po najnižji ceni. Presker, Sv. Petra c. 14
	UIshks sprciinem ta-niepCB ko) -m kmečko delo. Gostinčar, Kleče št. 4, Dol pri Ljublj. Hfansp ™> vsa mečka nialISU dela, dobi službo pri Dovč Ignac Mala vas 2, p. Jezica.
Rnipca najboljših nuieao ZDamk, malo rabljena v veliki izbiri po neverjetno nizkih cenah dobite edino pri »ProineU nasproti Kri-lanske cerkve Tudi ob nedeljah dop. na ogled. Klanci« sPreimem ta- niflpGn k0j la kmečka dela. Starost 16-20 let. Oamernik. Oragomer, - p. Breiovica.	
	Itlanra m kmečka dela niflpca sprejmem. Zg. Šiška 29.'
	HiBparsbsp uajsiua sprejmem Konrad Go-rupič. Novo mesto.
Rešitev uganke „Plan
Vodoravno: 1 Triglav, 8 Rim, 9 rja, 10 Abel, 12 dr, 13 ve, 14 obad, 15 ata, 17 klepar, 19 katran, 20 ar, 21 Irak, 23 kanja, 26 ad, 27 ala, 30 bas, 32 kadilo, 37 orgle, 41 Vardar, 43 pralica, 45 rov, 46 sto, 48 Atene, 49 pečka, 50 rž, 51 veda, 52 dan, 53 ara, 54 ac, 56 da, 57 ti.
Navpično: 1 trava, 2 ribe, 3 ime, 6 ajda, 11 loterija, 15 alt, 16 aparat, 17 Karadžordže, 18 Ana, 19 kak,10, 22 kr, 38 abeceda, 31 sv., 32 Kropa 33 advent, 35 Irska, 36 oko, 39 glava, 40 liter 43 para, 00 tara.
DOBRO ČTIVO
k Gospodinje in gospodarje opozarjamo na I. Majdičevo knjigo: »Nasveti za hišo in dom«. Brez ic izvrstne knige naj ne bo nobena slovenska hiša. V njej najdeš vse nasvete in navodila, k« Vih rabiš v gospodinjstvu ozir. v gospodarstvu v vsakem letnem času. Tako se bavi z gospodinjstvom v hiši z gospodarstvom na polju, z vinogradništvom, živinorejo, čebelarstvom itd. Nudi veliko receptov za dobra jedila in razpravlja o domačem zdravljenju m negi telesa. Cena vezanemu izvodu jc 30 Dsn. broš 20 Din. Dobi se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani
V vsako fošo Dcmolf^a!

Ljubljana Komenskega ul. 4 Telefon it. XO
Dr.Frast Dfrjraa«
•rf-fiiatiij i ii';' Ht' Ofdinira: 11.-1.
n— Tajništvo »Svete vojske« in pisarna »Po božjem svefu« se nahaja sedaj v Woltovi ulici
št. t (blizu tromostovja in frančiškanske cerkve v Ljubljani). Islotam je tudi krojaška delavnica dobrodelne pisarne.
n Prost, g as. čela — Sinkov fum priredi 9. avgusta iombolo z bogatimi dobitki Tablice po 3 dinarjev. Tombola bo pri Pomošu Ivanu v Kosezah. Začetek ob 3. popoldne v slučaju slabega vremena se vrši 16. avgusta!	_
Nabirajte polž«?T
Vsakdo mora lailutlU lep denar, te ti napravi polževa zbirališča Vrotaro s tozadevnimi obtirulml navclllt potUJa resnim Interesentom
Frldoltn Blschol
Mnrtlior, Melje, Kacljanerjeva ulica 22. thSo) t odi prevnuns tn kupi polže ta iroja iblrsliiit v Mariboru.
dunajski sejem
6.—12. septembra 1936
Tehnični in poljedelski sejem do 13.septembra
Veliki srednjeevropski sejem
Razslavljalci iz 18 držav Nakupovalci iz 72 dežel Brez potnega vizuma! S sejmsko izkaznico in potnim listom prost prehod v Avstrijo. Ogrski prehodni vizum se dobi s sejmsko izkaznico na mejL Znatno znižana voznina na jugoslovanskih, ogrskih in avstr. železnicah, ua Donavi, na Jadranskem morju ter v zračnem prometu.
Pojasnila vseh vrst kakor tudi sejemske
izkaznice (po Din 50-—) se dobe p/i Wieaer Me s se A. G- Dunaj VII in pri častnih zastopstvih v Ljubljani: Avstrijski komuiat. Dunajska c. 31 Zrcsa xa tujski promet v Sloveniji (1'utnik)
Tyrševa cesta 1 Zveza xa tujski promet t Sloveniji (Potnik) pedruiniea Hotel Miklič, nasproti glavnega kolodvora.
Srečne so ameriške države Nebraska, Florida in Wisconsm, saj nimajo mkakega svojega državnega dolga Nebraska ima celo v svoji blagajni 21,000000 dolarjev preostanka.
© ©
MSSnsrrjS, usdpjge, kattovsid!
SngrtPiiBMsf tru-sital. 1 »delujejo te ▼ rainlh ve-llKoitll). Z njimi lahko tisUte »lte, luoljoti ?C6 Trnu Sitalh tm r moko ln »ris r poljubil nnudU. - Imajo tUi in lahek tek ter n-vtemajo malo prostora. F«. Bfc tlM»StS*» ,1115-»U«' donite ie ?šo-- Din naprel
lrus-tovarne Nemčija. Zastopana po TurnSek Štefanu, Liubi aua, Mirje 15, p. predal 86.
KmetllSKO-gOSpOdllltSha £o!@
v zavodu Solsk-h sester de Notre Dame »
Šmihelu pri Novem mestu
se prične 15. feptembra t. I. Prošnje se vla. dajo pri predstojništvu zavoda, kjer se dobe tudi tozadevna pojasnila. Cena zmerna — oskrba prvovrstna.
RPilllO prvovrstno, laško, dobite D! t S! I*- zopet pri tvrdlu
FRAN POGAČNIK d. z o. ». LJUBLJANA Javna skladiiča — TyrScva cesta it. 33.
VdHiPtii asUFbs
dobra, stanovanje in l.raj lep. Naslov pove uprava Domoljuba štev. 11.359
SUhim rluikn dobi takoj priden iu pošlen defek UG&rO smzsg v starost, 14-16 let, kateri bi po. magat pri lažjih domačih delih, obenem bi imel priliko se seznaniti z obrti.m železarske strokel Ponudbe nasloviti: S marca štev. 21, p. Kamnik.

a posojilnica
registr. zadruga z neom. zavezo
Miklošičeva cesta 6
(v lastni palači)
obrestuje hranilne vloge po
najugodnejši obrestni meri
NOVE VLOGE, vsak čas razpoložljive, obrestuje po 3°j0
»Domoljub« stane 38 Din za celo leto, za ino/.enistvo 60 Din. — Izhaia vsako	n.. i .	!	~~ "	' . ...
Prostor ene drobne vrstice v inscr.itncin delu stane 10 Din - Naročnino ?n«Pr„J" - PT,	»Prejema urednUtvo »Domoljuba«. leL 25-49.