Proletarci vseh dežel, združite sel
PRAVICA
<. lA.siro K(MHMsnr\i: partije slovekme
Poštnina plačana v gotovini.
IZ DANAŠNJE ŠTEVILKE:
Od svetovanja do vodenja — Pismo slovenskim rojakom doma in po svetu Delo Političnega odbora Organizacije ZN Makedonija — naše največje področje za pridelovanje industrijskih rastlin Pesniška zbirka Vide Tauferjeve — Ob 50. obletnici smrti Giuseppa Verdija Fizkulturne vesti — Dopisi — Obvestila
Leto XII. - Štev. 23.
Ljubljana, nedelja, 28. januarja 1951
Izhaja vsak dan razen ob petkih
Mesečna naročnina din 50.-
Cena din
Borbent posvet
Zveza borcev je bila pred tremi leti ustanovljena na pobudo maršala tila, da poveže borce osvobodil/lena pihanja tudi	po	končani	vojni	v organizirano
silo,	ki	naj kot	jedro	Ljudske fronte
pomaga	k ohranitvi in	utrditvi prido-
bitev ljudske revolucije. V nekaj letih je postala milijonska organizacija. Bila je v prvih vrstah borbe za plan, priredila	je	številne	proslave pomembnih
partizanskih obletnic, partizanske tabore, odkrila številne spominske plošče in spomenike padlim žrtvam osvobodilne vojne ter izvedla tudi popis vseh žrtev. Bdela je nad usodo invalidov, partizanskih sirot in družin ter skrbela, da ne bi trpeli pomanjkanja ljudje, ki niso varčevali svojih življenj, ko je šlo za obstoj našega naroda. Zbirala je dokumentarno gradivo osvobodilnega boja in poskrbela, da ohrani zgodovinske spomenike iz te dobe prihodnjim rodovom, da se ob njih z ljubeznijo in hvaležnostjo spominjajo tistih, ki so nam postavili temelje veličastne zgradbe — Federativne ljudske republike Jugoslavije. še posebej je pomagala buditi o srcih mladega rodu navdušenje in pripravljenost na žrtve pri graditvi in obrambi svoje domovine, da bi vsak naš delovni človek postal zvest varuh dediščine naših padlih junakov.
Danes, po dveh letih in pol, se ponovno sestajajo na posvet naši borci, da si izmenjajo izkušnje in mnenja, da pro-uče svoje naloge v prihodnosti, ki• terja resnih in dobro pripravljenih ljudi. Komaj pet let je tega, kar so odložili orožje in se lotili mirnega dela, da bi zacelili vojne rane in si zgradili srečno domovino, a_ že grozi človeštvu nova nevarnost.^ Korejsko ljudstvo že nad pol leta doživlja strahote vojne, ki so jo povzročile velesile s svojimi osvojeval-nimi pobudami. Proti našim narodom že tretje leto vodijo države vzhoda nezaslišano vojno propagando in na naših mejah prirejajo številne izgrede. Ponujeno roko bratstva in sprave, ki so jo velikodušno prožili naši narodi nekdanjima napadalkama Madžarski in Bolgariji, sta ti zlobno zavrnili. Pran pied dnevi je padel kot žrtev madžarskih vojnih hujskačev na meji ob Dolnji Lendavi naš mejni stražar Slavoljub Miljkovič. Samo v letu 1950 so uprizorile informbirojevske držune na nnših mejah 108 incidentov. Čeprav ni reč vojne, še vedno teče kri zvestih branilcev našega ozemlja.
Nas: narodov Jugoslavije, ne bodo preplašili s tem zločinskim početjem, niti nam ne bodo strli volje do dela. Na zgledih vere partizanov ? zmago njihovega pravičnega boja črpajo naši delovni ljudje hrabrost in nepremagljivo energijo tudi za delo pri graditvi socializma. Neutrudno nadaljujemo začeto graditev, a hkrati budno spremljamo dogodke onstran naših meja. /.veza borcev, ki ima borbeni in domoljubni značaj, si je že od početka postavila za glavno nalogo posredovati množicam bogate izkušnje partizanskega bojevanja. Borci, ki so člani raznih športnih društev, so tudi med športniki vzbudili zanimanje za vaje, ki razvijajo vojno spretnost, in za spoznavanje načinop in sredstev borbe o različnih okoliščinah. K pripravljenosti za obrambo vzgajajo svoje člane tudi Ljudska tehnika. Rdeči križ in protiletalska zaščita. To domoljubno delo — vzgajati in usposabljati državljane, da bodo pripravljeni in zmožni upreti se napadalcu — bo poslej Zveza borcev še povečala in prav današnji posvet bo spodbuda za vse njene člane, da vsepovsod, predvsem na vasi in po tovarnah, utr ju jejo n naših ljudeh domoljubno zavest, jih seznanjajo s partizanskimi izkušn jami in neposredno uvajajo v obširno znanost bojevanja, uporabno o njihovih delovnih in živ-Ijen jskih. okoliščinah.
priprava na obrambo bo najboljše jamstvo naše neodvisnosti, kajti vsak napadalec bo dobro premislil, predno bo začel vojno, če bo vedel, da ne bo naletel samo na odpor močne armade, ampak tudi na žilav odpor ljudstva na vsakem koraku in z vseh strani. S pripravljanjem našega ljudstva nikogar ne ogrožamo, po nobeni tuji zemlji ne stremimo, želimo le mir in neodvisnost svoje domovine, če pa bi se uspavali in predali nevarnim mislim, da nas že sama miroljubnost varuje napada, in ne bi ničesar ukrenili za našo obrambo, bi s tem dali samo vzpodbudo napadalcu, da izkoristi našo nebudnost. Zato velja: čimbolj bomo pripravljeni na vojno, tem trdnejši bo mir.
Obstoj in množičnost Zveze borcev je zato eden činiteljev naše neodvisnosti. Sklepi današnjega posveta bodo še prispevali k njeni utrditvi ‘n organiziranosti, tako da postane nepremagljiva zapreka in »nov dokaz za vse tiste, ki bi kadarkoli in s kakršnimkoli name-rtom poskušali ogrožati našo neodvisnost in pridobitve naše borbe, da tiga ne bodo mogli izvesti, da bodo naleteli na tako trdno steno, da si ob njej ne bodo polomili samo svojih zob. ampak tudi svoje vratove• (Tito).
POZDRAV BORCEM, KI DANES ZBORUJEJO V LJUBLJANII
Od svetovanja do vodenja
Leto dni je minilo, odkar so delavci mariborske tovarne avtomobilov izvolili svoj prvi delavski svet. Leto iskanja in naporov, pa zato bogatih izkušenj in uspehov. Minilo je leto, ki zgovorno kaže, kako vpliv in ugled delavskega sveta nenehno narašča, kako delovni kolektiv po svojem delavskem svetu in upravnem odboru vedno čvršče in sigurneje drži vodstvo podjetja v svojih rokah, in kako se vse to odraža v premagovanju težav v borbi za plan.
•Prvi delavski svet, izvoljen še pred zgodovinskim zakonom, je bil nekak posvetovalni organ vodstva tovarne. Že na prvih zasedanjih je bilo veliko govora o nepravilnem odnosu vodstva do delavcev, o neodgovornem delu v proizvodnji in nevzdržnem stanju v delavski preskrbi. Posebno razgibano je bilo drugo aprilsko zasedanje, na katerem je delavski svet ostro obsodil razmere v produkciji in organizaciji dela. Na osnovi poročil in razprave je delavski svet sprejel vrsto sklepov, ki jih je predložil vodstvu tovarne. Predloge so celo tiskali v biltenih, ki so jih člani delavskega sveta prečitali in tolmačili delavstvu na sindikalnih sestankih. Toda odnos uprave do delavskega sveta in teh predlogov je bil precej hladen. Tempo proizvodnje je zahteval hitrejše uresničevanje sklepov. Zato se je delavski svet s pomočjo partijske in sindikalne organizacije večkrat spoprijel z vodstvom tovarne. Posebno značilen primer razcepljenosti vodstva tovarne in delavstva daje poskus delavskega sveta, rešiti vprašanje planskega sektorja v tovarni.
Zakaj? Planski sektor je bil neokreten in ni pospeševal proizvodnje. Sodelovanje med oddelki je bilo zaradi tega onemogočeno. In kaj to pomeni za tako tovarno, kot je avtomobilska, ni treba posebej dokazovati. Pri serijski izdelavi posameznih avtomobilskih delov so bile delovne operacije že davno pokopane v pozabo, ko je bila zaključena lansima dokumentacija. da ne govorimo o zaključni kalkulaciji, ki se je včasih vlekla tudi po leto dni in več. Veliko zmede je napravila pomanjkljiva evidenca. Operativni plani podjetja so počivali na temeljih meglene tehnične formulacije, popolnoma oddvoje-ni od proizvodnje. Namesto živega, neposrednega stika, je imel besedo papir. Seveda je tako stanje dušilo pobude delavcev za boljšo proizvodnjo.
Vse to je čutilo delavstvo; tudi delavski svet se je tega zavedal, toda znašel se je v škripcih. Kako odkriti vzroke, kako jih odpraviti? Predlogi sveta so bili nesigurni, tu in tam površni, tako da uprava podjetja niti pri najboljši volji ni mogla pričeti borbe za izkoreninjenje birokracije, te največje zavore proizvodnje. Toda tudi čas je zdravnik, včasih celo najboljši. Po decentralizaciji državne uprave se je delavski svet opogumil. Zasedanja sveta postanejo živahnejša, splošne parole se umaknejo živi besedi delavca, skratka, zasedanja dobijo novo, politično vsebino. In dokazi, da je bilo delo delavskega sveta le uspešno? To so uspehi v izpolnitvi polletnega plana. Prekoračili so ga po obsegu in po vrednosti, zaostali so samo v izpolnitvi plana po izboru. Pa to je razumljivo, saj je bila tovarna skoraj do polovice navezana na uvoz gotovih delov in polizdelkov iz tujine, V zadnjih dveh letih je tovarna osvojila veliko število novih proizvodov, odlitkov in odkovkov. Samo v prvem polletju lanskega leta je 13 racionalizatorjev in novatorjev prihranilo 8,836.725 din. Kot nagrado za tako delo je kolektiv dobil prehodno zastavo zvezne vlade in 780.000 din nagrade.
Drugo polletje: nove. še večje težave, novi še večji uspehi. Povečane planske naloge, zamudne dobave materiala, posebno tistega, ki ga dobiva tovarna iz uvoza. Kolektiv se je z vsemi silami vrgel na osvajanje novih avtomobilskih delov.
Ob zgodovinskem zakonu o delavskih svetih se novoizvoljeni delavski svet še ni takoj znašel. Ni se še mogel otresti starega načina dela, ko je že bil nek posvetovalni organ vodstva. Delavski svet še ni prav dojel, da je on sam vodstvo tovarne. Delavski svet išče nove oblike in metode dela. Tudi vsebina dela še ni pra-
va. Ustanovili so cel kup komisij in vsaki komisiji je predsedoval po en član upravnega odbora. Tako se je delo sveta drobilo na posamezna področja. Komisije so napravile veliko zmedo v podjetju. Delavski svet je imel pred očmi bolj črko kot pa duh novega zakona. Pozabili šo tudi, da je upravni odbor operativni organ delavskega sveta. Upravni odbor je na svojih zasedanjih obravnaval stvari, ki jih je delavski svet že obdelal. Še težja napaka je bila v prizadevanju, da bi delavski svet spremenili v izvršni organ. Tako se je zgodilo, da so sklepe delavskega sveta izvrševali sami člani sveta
LETO DNI DELA IN IZKUŠENJ DELAVSKEGA SVETA TOVARNE AVTO-MOBILOV V MARIBORU
pravilni. Samo nekaj konkretnih primerov. Za vedno so razbili planski oddelek, kot neko prenosno kolo, kot >državo v državi«. Sedanji planski oddelek, t. j. »oddelek za pripravo dela«, je vključen neposredno v tehnični sektor, v sektor proizvodnje. Njegove pisarne se nahajajo v samih proizvodnih oddelkih — tudi to ni majhna stvar — in planer prav tako odgovarja za izvršitev plana kot vodje oddelkov. Danes planer ne vodi papirnate bitke, ampak po svojih ljudeh, lanserjih
S takimi avtobusi prevaža tovarna svoje delavstvo
mimo vodij posameznih sektorjev ali oddelkov. Zaradi tega se je pojavila pri raznih vodstvih težnja, da bi svoje odgovornosti in delo prevalili na rame delavskega sveta.
Te in podobne slabosti je delavski svet sproti in hitro odpravljal, v glavnem zato, ker se je na seminarjih poglabljal v duh zakona o delavskih svetih, v sistem gospodarskega planiranja in planiranja v podjetju, v denarno poslovanje in v organizacijo te velike tovarne. Zadnja dva meseca v letu se^je delo sveta zelo izboljšalo, tako da ni več iskanja in tipanja. Da so tudi uspehi v proizvodnji temu primerni, kaže zelo prepričljivo primerjava z letom 1949. Samo lani je bilo proglašenih v tovarni 893 udarnikov. V drugem polletju so proglasili nadaljnjih 5 racionalizatorjev in novatorjev in se bo koristnost njihovega dela povsem odražala šele v letošnjem letu. Lani je vrednost gotovih proizvodov narasla v primerjavi z letom 1949 za 22%. Produktivnost delavca je narasla, izraženo v dinarjih. od 6,32 v letu 1949 na 10 din v lanskem letu, kar pomeni, da je vrednost gotove proizvodnje v lanskem letu znašala 225%.
Sedanje delo delavskega sveta — ne glede na nekatere pomanjkljivosti — se ugodno odraža na vseh področjih. Sklepe sveta upravni odbor hitro in temeljito uresničuje, in odnosi med delavskim svetom, upravnim odborom in direktorjem so
Pismo slovenskim rojakom doma in po svetu
Približno sto let bo od tega, kar se je — kmalu po avstrijski marčni revoluciji leta 1848 — začel med slovenskim ljudstvom tragičen proces, ki se je skoraj neprekinjeno in z nezadržno silo razvijal vse do zadnje vojne, proces izseljevanja slovenskih kmečkih in delavskih ljudi v tujino. Sprva so odhajali samo posamezniki; v tuje kraje so šli iskat, česar jim ni mogla dati rojstna domovina: kruha, zaslužka, človeka dostojnega življenja. Iz posameznih kamenčkov, ki so jih sprožile težke gospodarske razmere na I vasi:	zadolženost kmeta, oderuštvo,
drobitev kmečke posesti, je nastal po letu 1880 ogromen plaz, ki je zajel ze desettisoče obubožanih kmetov, kočarjev, malih obrtnikov in delavcev. Sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja je izseljevanje doseglo številko stoti soč in je postalo naš osrednji socialni in nacionalni problem, toda plaz ne samo da se ni ustavil, ampak se je še bolj razširil in razmahnil. Naši delovni ljudje so preplavili rudnike, plavže in tovarne v Severni Ameriki in West-faliji, naša dekleta so odhajala za zaslužkom v Egipt. Po prvi svetovni vojni, ko so Združene ameriške države zaprle vrata novim priseljencem, se je ta plaz preusmeril v Južno Ameriko, v Francijo, Belgijo. Nizozemsko in celo v Avstralijo in Novo Zelandijo. Izseljevanje je zavzelo tako množičen obseg in številke so tako narasle, .da smo izgubili nad njimi točen pregled; približne in skope cenitve pravijo, da živi danes izven rojstne domovine raztresenih po vsem svetu najmanj 350.000 slovenskih izseljencev.
Zgodovina našega izseljevanja je najtesneje povezana s celotno zgodovino slovenskega naroda v zadnjih sto letih. To je zgodovina politično nesvobodnega, nedržavnega, družbeno in
in razdeljevalcih ter transporterjih oskrbuje vsa delovna mesta z vsem potrebnim (tehnično in lansimo dokumentacijo, materialom, orodjem, stroji itd.). Na temelju
izvršene finančno ekonomske analize ter _________________7	 _T	  _
z reorganizacijo^ in ažuriranjem knjigo- I gospodarsko nerazvitega malega naro-vodstva m tehnične kalkulacije sedaj vsak da, ki je bil že ob svojem prebujenju
oddelek odnosno vsako področje v tovarni zase obračunava upravno in pogonsko režijo. Vsak oddelek ima zdaj točno pred očmi, kakšni so njegovi stroški proizvodnje, koliko stane ta in oni proizvod, kako je z režijo. Uspešna je tudi borba za zmanjšanje režijskih delavcev in osebja. Nekaj podakov samo iz oddelka za strojno obdelavo avtomobilskih delov. V začetku lanskega leta je imel oddelek na 300 produktivnih delavcev 92 režijskega osebja. Danes ima isti oddelek samo 36 režijskega osebja. Ista slika je tudi v ostalih oddelkih, da ne govorimo o upravnem sektorju.
Da bi še uspešneje in čvrsteje vodil podjetje, si je delavski svet TAM zadal kot eno najvažnejših nalog prevzgojo svo-
izročen v plen tujemu političnemu go-spodstvu in tujim gospodarskim interesom. Nezakonski otrok na svoji lastni zemlji se ni mogel niti politično niti gospodarsko tako razvijati, kakor se se na primer razvijali njegovi veliki sosedje Nemci in Italijani, ki so si tisti čas ustvarili svoje velike države in si v njih zgradili svojo močno industrijo, kamor se je lahko v veliki meri stekala odvečna delovna sfla s podeželja. Slovenci vsega tega nismo imeli. Posledica tega je bilo naraščajoče siromaštvo širokih plasti slovenskega ljudstva in v tedanjih razmerah nerešljiva socialna stiska velike večine slovenskega naroda, ki je našla svoj najvidnejši in najmočnejši izraz prav
jih članov in psevzgojo slehernega delav- 1 v množičnem in s slovenskega nacio
ca. V tem delu čaka zlasti sindikalno in partijsko organizacijo mnogo nalog. Nič manjše, če ne še večje pa so naloge, ki čakajo delavski svet v rešitvi več perečih problemov podjetja: osvajanje novih proizvodov, borba za čimveč gotovih proizvodov, zmanjšanje odpadkov in iz-
nalnega vidika katastrofalnem izseljevanju našega malega človeka v tujino. Nobena še tako popolna in jasna analiza nam ne more boli približati strahotnega razdejanja, ki sta nam ga povzročili naša politična sužnost in gospodarska zaostalost, kakor pa nam
mečka, izboljšanje delovne discipline in ga približa preprosto dejstvo, da je v znižanju režije. 1	I	(Nadaljevanj«	na	2.	tirani.)
•	DELO	POLITIČNEGA	ODBORA ORGANIZACIJE ZN
Kanadski predlogi za konferenco sedmih držav
Konferenca, ki bi morala zajeti vse probleme Daljnega vzhoda, bi bila v Lake Successu ali pa New Delhiju. — Sprejem LR Kitajske v ZN glavni problem, ustavitev sovražnosti na Koreji osrednja točka konference
Lake Success. 27. jan. (Tanjug). Ko je razčlenil v Političnem odboru sedanje stališče Pekinga, je prišel kanadski zunanji minister Pearson do zaključka, da je med zadnjim odgovorom LR Kitajske in petimi načeli, ki jih je sprejel Politični odbor kot podlago za mimo rešitev korejskega spopada veliko podobnih točk. Zato kanadska vlada misli, da je še nadalje dana možnost za mirno rešitev korejskega vprašanja.
Peairscm je predlagal, naj bi se takoj lotili mirnega reševanja korejskega
1 &1
Z manevrov izvonarmadnc vzgoje, ki jih je organizirala Zveza borcev
novomeškega okraja
vprašanja in drugih perečih problemov Daljnega vzhoda in naj se v ta namen takoj začno razgovori z vlado LR Kitajske. Pearson je predložil političnemu odboru tale program:
Predlogi Kanade
1. Da se v roku enega tedna skliče konferenca sedmih držav, ki bi bila v Lake Successu ali New Delhiju. Te konference bi se udeležile naslednje države: ZDA, Velika Britanija, Francija, LR Kitajska, Sovjetska zveza, Indija in Egipt.
2. Prva stvar, o kateri bi razpravljala konferenca sedmih držav, bi morala biti ustanovitev odbora za prenehanje sovražnosti v Koreji. Ta odbor za prenehanje sovražnosti bi tvorili predstavniki ZDA, LR Kitajske in komisije OZN za združitev ter obnovo Koreje. V odbor bi lahko prišli tudi predstavniki drugih držarv, če bi bilo to soglasno sklenjeno.
Na konferenci bi določili način prenehanja sovražnosti v Koreji po načrtu, ki ga je komisija predložila Političnemu odboru 11 januarja. Preden bi začela razpravljati o drugih problemih, £i morala komisija urediti zadeve v zvezi s takojšnjim prenehanjem sovražnosti v Koreji.
3. Ko bi dosegli prenehanje sovražnosti, bi morala komisija razpravljati o mirni rešitvi korejskega problema, o rešitvi, ki bi bila v soglasju z načeli, ki jih je Politični odbor sprejel 13. januarja. Konferenca bi morala razpravljati o umiku vseh nekorejskih oboroženih sil k Koreje, vštevši tudi vse kitajske vojaške sile.
4. Komisija sedmih držav bi morala razpravljati o vseh daljnovzhodnih vpra-
šanjih. Razprava o daljnovzhodnih problemih bi morala biti v soglasju z načeli, ki jih je sprejel Politični odbor, zlasti pa s petim načelom, ki določa, da je treba vsa vprašanja Daljnega vzhoda reševati v skladu z obstoječimi mednarodnimi obveznostmi in z določbami Ustanovne listine OZN.
Pri teh razpravah bi bila prva točka sprejem LR Kitajske v OZN. Konferenca sedmih držav ne more dokončno rešiti vprašanja kitajskega predstavništva pri Združenih narodih, kajti o tem lahko odločajo samo Združeni narodi. Toda komisija lahko in mora povedati svoje mnenje.
5. K razpravi o daljnovzhodnih vprašanjih bi bilo treba pozvati vsako vlado, ki je »posebej prizadeta«.
6. Ta priporočila naj bi Politični odbor takoj poslal vladi LR Kitajske, ki bi ji hkrati sporočil, naj čimprej odgovori, morda v roku 48 -ur.
Ta kanadski program za sedaj ni bil predložen kot formalni načrt. Sporočen je bil samo v obliki predloga. Če bi večje število delegacij pokazalo zanima--nje za ta program, bi ga kanadska delegacija predložila v obliki resolucije.
Komentarji britanskega tiska
London, 27. jan. (Tanjug). Britanski časopisi pišejo o aktivnosti delegacij v Lake Successu glede na vprašanje Kitajske to Koreje. Po mnenju časopisov sta dve stvari značilni za sedanje stanje dogodkov v OZN. »Times« meni, da delegacije v Političnem komiteju, čeprav se skušajo približati ameriškemu stališču v vprašanju Kitajske, vendar vedno Nadaljevanje oa 2. strani.
izjava delegacije švedskega Rdečega križa o repatriaciji grških otrok
Beograd, 27. jan. (Tanjug.) Pred enim mesecem je prišla v Jugoslavijo delegacija švedskega Rdečega križa, da kot tuj opazovalec pomaga jugoslovanskemu Rdečemu križu pri repatriaciji grških otrok. Delegacija je sedaj na konferenci z zastopniki domačega in tujega tiska opisala, kaj je zapazila pri delu jugoslovanskega Rdečega križa za ugotovitev istovetnosti in repatriacijo grških otrok. Delegacija švedskega Rdečega križa je izjavila, da se jugoslovanski Rdeči križ mnogo trudi, da bi bili grški otroci vrnjeni njihovim staršem, in da je sama delegacija uživala pri svojem delu vso podporo RK Jugoslavije. Člani delegacije so poudarili, da so pri ugotavljanju istovetnosti otrok objektivne težave. Tako so n. pr. precej števiilnii primeri, da so bili otroci še v nežni dobi in brez staršev prepeljani v Jugoslavijo in da zanje nihče ne ve, kako se pišejo. To zavlačuje ugotovitev istovetnosti za vsakega otroka in repatriacijo.
Delegacija je raziskala možnosti za repatriacijo otrok, ki prebivajo po do-
movih in ki jih je približno 1000, ni se pa ukvarjala z ugotavljanjem istovetnosti približno 8000 otrok, ki živijo izven domov, v družinah. Člani švedske delegacije so mnenja, da pride približno 560 otrok vpoštev za repatriacijo, ker živita oba roditelja ali pa eden izmed njih v Grčiji. Od tega števila je 300 otrok izrazilo željo, da bi se vrnili, drugi so pa rekli, da se ne želijo vrniti. Jugoslovanski RK je že prej ugotovil istovetnost za približno 170 otrok. Od teh otrok jih je bilo 21 repatriiranih v Grčijo, 4 v Avstralijo, 2 pa st« bila izročena svojim staršem v Jugoslaviji. Repatriacija drugih otrok, katerih identiteta je ugotovljena, bo opravljena, ko bodo prispele prošnje staršev in druge listine iz Grčije.
Ko je obiskovala domove, v katerih živijo otroci, ki so pobegnili iz Grčije, se je delegacija švedskega RK prepričala, da otrokom nenavadno lepo strežejo, da živijo v ugodnih materialnih razmerah, da obiskujejo šole in tečaje in da se učijo različnih obrti.
Manjši ameriški oddelek Je prodrl 15 km do Seula, prestolnice Koreje
Tokio, 27, jan. (Tanjug). United Press poroča, da Mac Arthurjeve stile še nadalje napadajo na zahodnem delu korejske fronte. V zadnjih dneh so prišla v ameriške roke mesta Kumjangjang, Ši-čon, Suvon in Hendsong. Poseben ame-fiški oddelek, ki je krenil od Suvana proti severu, je prišel 15 km pred Seul. Ameriške čete, ki napredujejo ob zahodna obali Koreje vzdolž glavne ceste, ki pelje proti Seulu, so doslej naletele na slab sovražnikov odpor. V Suvonu je včeraj prišlo do spopada z manjšimi severnokorejskimi oddelki, ki so se prikazali v mestu.
Ameriško letalstvo je bombardiralo koncentracije kitajskih čet v širšd okolici Seula in na cesti Seul—Inčon.
Agencija France Presse poroča, da so severnokorejske sile, ki so se v gnezdile južno od Vongvona in štejejo več kot 3 divizije, izgubile zaradi bombardiranja in mraza več kot polovico moštva.
Desantna operacija na Inčon
Tokio, 27. jan. (UP). V soboto so južnokorejski mornarji ob belem dnevu izvedli v Inčonu drzno izkr-cevalno akcijo, kopenske sile ZDA pa so prodrle 14 milj pred -Seul.
ro 24-ur nem obstreljevanju z ameriških ladij so mornarji izvedli 4-umi napad na eno iizmed največjih
Zahteve Kmečke zveze v angloameriški coni STO
Trst, 27, jan. (Tanjug). Kmečka zveza v angloameriški ceni STO je ponovno zahtevala od angloameriške vojaške uprave, naj bi bila strokovna predavanja ra kmete slovenskih vasi v slovenskem jeziku, ker večina kmetov ne razume italijansko, zaradi česar so predavanja slabo obiskana.
Angloameriška vojaška uprava je že enkrat odklonila zahtevo Kmečke zveze z utemeljitvijo, da so predavanja v italijanščini enako obiskana kakor predavanja v slovenščini. V pismu Kmečke zveze je rečeno, da ta trditev ni resnična ter so navedeni podatki, po katerih so obiskovali predavanja v slovenščini skoraj vsi kmetje, predavanja v italijanščina pa le majhno število.
SPOROČILO GENERALA AIREYA 0 VOLITVAH NA STO
Trst, 27. jan. (Tanjug). Poveljnik an-gloameriške oone STO general Airey je sporočil, da bodo občinske volitve v angloameriški coni STO najpozneje do decembra t. 1. V sporočilu je rečeno, da bodo predpisi o načinu volitev naknadno izdani. Po sedaj veljavnih predpisih volijo občinske odbore vsako drugo leto. Zadnje volitve, ki so bile hkrati tudi prve povojne volitve, so bile julija 1949.
korejskih luk Inčon. Luke ni branil skoraj nihče. Dopisnik UP pravi, da je majhna napadalna skupina ob 7. uri zjutraj na 24-metrski topniški ladji priplula nairavnosit v luko. Pobili so 40 Severnih Korejcev ter ujeli dva ranjenca, ne da bi sami utrpeli kako izgubo. Izkrcevalno skupino so .podprli ameriška križarka St. Paul, rušilec Harnk in kanadski rušilec Cayu-ga. Streljala sta samo rušilca, dočim topovi križarke niso stopili v akcijo.
Dočim je bil Inčon skoraj brez obrambe, pa poročajo, da se je sovražni odpor na zapadni fronti, kjer sile ZN že 2 dni neprestano napredujejo, ojačil. Zdi se, da so sile ZN zadele na glavno kitajsko armado.
Razgovori Dulles—Mac Arthur
Tokio, 27. jan. (Tanjug.) General Mac Arthur in posebni odposlanec ameriške vlade John Foster Dulles sta se danes
začela razgovarjati o pogojih za siklenitev mirovne pogodbe z Japonsko. Associated Press poroča, da sta se Dulles in Mac Arthur sporazumela o temeljnih načelih za načrt mirovne pogodbe, ki bi jo bilo treba po njunem mnenju kar najhitreje skleniti.
Sporazum Indija—Indonezija.
New Delhi, 27. jan. Reuter poroča, da so zastopniki Indije in Indonezije končali pogajanja za sklenitev prijateljske pogodbe, ki bo v kratkem začela veljati. Po tej pogodbi, s katero je potrjen trgovinski sporazum, ki je bil pred kratkim sklenjen, bosta obe državi izmenjavali trgovinske predstavnike in se zavezali, da bosta druga drugo podpirali pri industrijskem in kmetijskem napredku.
Jošida proti oborožitvi Japonske
Tokio, 27. jan. Danes je predsednik japonske vlade Šigeru Jošida izjavil v skupščini, da je zato zoper ponovno oborožitev Japonske, ker bi bilo to v nasprotju z japonsko ustavo in ker bi vnovična oborožitev ovirala nadaljnjo gospodarsko graditev Japonske.
Predsednik Jošida je pristavil, kakor poroča agencija France Presse, da bi bili vojaški izdatki celo tedaj preveliki, če bi Združene države Amerike trpele stroške za oborožitev Japonske. Joeida je poudaril, da Japonska nima nobenega tajnega vojaškega sporazuma z nobeno državo in da zato japonska vlada nima namena, pošiljati rezerve svoje naoio-■ nalne policije izven dfžave.
Konferenca o zapadnonemški vojski
Pariz, 27. jan. Reuter poroča: V Parizu bo v kratkem konferenca šefov ameriških diplomatskih predstavnikov v ZSSR, Češkoslovaški, Madžarski in Romuniji, Konferenci bo predsedoval pomočnik ameriškega zunanjega ministra George Perkins.
Gospod Pierre Savette, šef odseka za elektrifikacjo pri ekonomski komisiji OZN, v Ljubljani
Danes je prišel v Ljubljano iz Zagreba gospod Pierre Savette s evojo soprogo. Na postaji so gosta »prejeli predsednik Društva inženirjev in tehnikov LRS minister ing. Tepina, sekretar društva dr. Teodor Sbrizaj
m Gospod Pierre Savette bo ostal v Sloveniji tri dni kot gost DIT. V tem času bo dvakrat predaval in si ogledal nekaj naših hidrocentral. y torek 30. t. ul bo odpotoval iz Ljubljane v 2enev<*
iVa slovenskih mejah je padel za svojo domovino
Na veter 22. januarja je na jugosto-vansko-madiarski meji odjeknil strel. Ni bil prvi. Iz blitnje obmejne postojanke je pritekel graničar Bečir Spahič s težko slutnjo. Z jugoslovanskega ozemlja je videl bežali proti madžarski meji dva madžarska vojaka.
čez nekaj trenutkov je našel s krvjo oblitega in strahotno razmesarjenega svojega tovariša Slavoljuba Miljkoviča, 22-letnega graničarja, doma iz Kruševca.
lnjormbirojevski ubijalci so izvršili nov zločin. V zahrbtnem napadu sta bedna plačana ubijalca umorila stražarja, ki je (uval meje svoje domovine. Ta zločin obtožuje teroristične iniciatorje iz Budimpešte in Moskve, tiste, ki vladajo z metodami nasilja, hujskanja, nizkotnega obrekovanja in podlih umorov.
Nad lendavskim poljem je zavladal leden mir. Žalostni pogledi prekmurskih ljudi so govorili ob srečanju: »Spet je postal žrtev zahrbtnega napada borec, katerega edina krivda je ta, da je zvesto stal na braniku svoje domovine, ki ji je potreben mir za svobodno graditev svoje bodočnosti.«
Prekmurski ljudje se dobro zavedajo, da je Slavoljub Miljkovič junaško žrtvoval svoje mlado iivljenje prav tako za delavce naftnih polj v Lendavi kakor za svoje rojake pod Kopaonikom.
Že dve leti in pol je, odkar odmevajo v prekmurski ravnini in pokrajini ob Dravi le grožnje in streli z madžarske ravnine. Obmejno ozemlje so madžarski poslušni agenti spremenili v pravcati brlog, iz katerega se z orožjem in nasiljem dopolnjuje izzivalna in umazana protijugoslovanska gonja radia Budimpešte.
Tega se je dobro zavedal tudi graničar Miljkovič. Toda na svojem stražarskem mestu je bil iznenaden. Usodnega večera sta ga madžarska vojaka zahrbtno napadla. Neopazno sta se privlekla do njega, kajti dobila sta strog nalog svojih zapovedovalcev, da ga ujameta živega. Ob robu lendavskega gozda se je pričela borba na iivljenje in smrt. Da bi se pustil odvleči živ s svoje zemlje — jugoslovanski vojak, borec Titove Jugoslavije? Ne, nikdar in nikoli! Tujca sta se zmotila. Jugoslovanski vojak je drugačnega kova kot plačani ubijalci kominformov-skih voditeljev.
Slavoljub Miljkovič se je boril prav tako kot njegovi tovariši, graničarji na bolgarski, albanski in romunski meji, ki so jih v zadnjih dveh letih napadali plačanci iz teh držav. Toda borba ni bila enaka. Goli roki, ki sta mu bili edino orožje proti dvema paroma sovražnih, sta čakali prostega trenutka, da bi dosegli petelina na puški. Toda ni se mu posrečilo. Udarec sovražnega puškinega kopita ga je pobil na tla. S težkimi poškodbami na obrazu se je zrušil, prsti pa »o mu krčevilo oklepali puško, iz katere ni mogel fzstreHti niti enega strela. Ker ga madžarska plačanca nista mogla vleči vseh dve sto metrov preko polja do madiarsk$ meje, se nista dolgo pomišljala ...
Eden ubijalcev ga je ustrelil v sence, da je krogla izstopila pri vratu in mu raztrgala ves vrat.
Nekoliko korakov proč od zverinsko ubitega graničarja je ležala titovka, namočena s krvjo padlega junaka. Močno poteptana zemlja in mlaka krvi pa je opisala zadnje trenutke.
Junaška smrt Slavoljuba Miljkoviča ob robu lendavskih gozdov je ponovno potrdila besede tovariša Tita, ki jih je izrekel o naših graničarjih: »Svojo dolžnost izvršujejo vestno, čeprav se njihovo iivljenje ne razlikuje mnogo od življenja v vojni. Njihovo zadržanje je odraz zavesti, zrelosti, budnosti in hrabrosti, ker ljubijo svojo socialistično domovino.«
Zvezna vlada ga je v priznanje odlikovala z Redom zasluge za narod 77. stopnje.
Dne 25. januarja je nad 3000 ljudi iz Dolnje Lendave, Madžarov in Slovencev spremilo na zadnji poti Slavoljuba Miljkoviča. Na zadnji poti so ga spremljali številni kmetje in delavci z naftnih polj, pripadniki Jugoslovanske armade in njegovi tovariši, čuvarji naših meja. Njihove besede in srca to bile polne protesta zoper zločine madžarskih, oblastnikov /n vojnih hujskačev.
V	driavno trobojnico ovito krsto je ljudstvo obsulo z venci in cvetjem. V Zagrebu, kamor so pripeljali padlega junaka, so se od njega poslovile množice prebivalcev mesta Zagreba in pripadniki Jugoslovanske armade. Cvetju iz Slovenije se je pridružilo na njegovi zadnji poti tudi cvetje iz bratske Hrvatske, Srbije in njegovega rojstnega kraja Su-madije.
Ko je šumadijski kmet Bogoljub Miljkovič zvedel za smrt svojega sina, je v globoki žalosti dejal: »Žal mi je sina, toda pripravljen sem, če bo treba, že jutri stopiti na njegovo mesto na meji za obrambo domovine.« To je mišljenje in odločno stališče vsakega poedinca naše socialistične domovine.
Iniciatorji zločina in obrekovalci nnših narodov pa niso našli v tebi niti toliko moralne moči, da bi »e pojavili v arbitražni mešani komisiji, v katero jih Je pozvalo naie ministrstvo za zunanje zadeve.
Rekonstrukcija grške vlade
Atene, 27. jan. Reuter poroča, da «o člani grške vlade sporočili predsedniku vlade Sofoklesu Venizelosu svoj odstop, da bi se Opravila rekonstrukcja vlade, v kateri je bilo skrčeno število ministrskih resorov na skupaj 15. V dosedanji vladi, ki je bila sestavljena v lanskem novembru, so številni ministri imeli več resorov, Nova, rekonstruirana vlada bo prav tako sestavljena iz zastopnikov liberalne J in socialdemokratske stranke.
PISMO SLOVENSKIM ROJAKOM
Nadaljevanje s 1 strani času industrijskega razmaha v Evropi moral vsak peti Slovenec zapustiti svojo domovino in oditi s trebuhom za kruhom po širokem svetu.
Stare slovenske stranke so pred tem našim kričečim socialnim in nacionalnim problemom stale ves čas povešenih rok in celo s tihim zadovoljstvom, dn se z izseljevanjem rastoča stiska slovenskega ljudstva, ki je niso mogle in tudi niso hotele rešiti, vendarle na neki način ventilira; le kdaj pa kdaj si je kak časopis obrisal sentimentalno solzo in ponovil staro, vedno enako pesemco o slovenski krvi, ki se utaplja v tujini. Ta njihov dvolični odnos je zlasti prišel do izraza v stari Jugoslaviji, ko so bile te stranke na oblasti in ko ne samo da niso izseljevanja ustavile, ampak se niso pobrigale niti toliko, da bi z državami, kamor se je usmeril naš izseljeniški val, sklenile primerne pogodbe in s tem našim ljudem v tujini zajamčile osnovne socialne pravice.
Izseljevanje našega delovnega človeka v tujino je ustavila in za vselej preprečila šele naša narodnoosvobodilna borba in socialistična družbena ureditev kot njena posledica. Končan je skoraj stoletni tragični proces, ki je s svojo množičnostjo grozil izpodkopati same korenine našega narodnega obstoja, ki-je deset in stotisoče slovenskih kmetov in delavcev izpostavil diskriminaciji in težkim življenjskim in delovnim pogojem v tujini in jim onemogočil naravno duhovno in kulturno rast. Slovenski narod je v novi Jugoslaviji zavzel položaj svobodnega, državnega naroda; politično in gospodarsko neodvisen razvija s širokim zamahom, kakršnega ne pozna njegova zgodovina, svoje proizvajalne sile in gradi temelje svojemu blagostanju; slehernemu našemu delovnemu človeku je zajamčeno delo, zaslužek in kulturno nanredovanje doma; domovina, ki ste trudoma dviga iz svoje stoletne gospodarske zaostalosti, potrebuje na vseh koncih sposobnih ljudi in njihovih delavnih rok. Danes ne samo da ni treba nikomur več Iskati kruha v tujini, temveč se je lahko veliko število naših izseljencev vrnilo domov gradit.naše skupno boljše življenje.
Z vsem tem je problem izseljevanja pri nas rešen; niso pa rešene in niso prenehale veljati obveznosti, ki jih ima Slovenija do tistih 350.000 slovenskih rojakov, ki so raztreseni po svetu in ki so kljub temu, da žive daleč in da so že dolgo zdoma, ohranili v svojih prsih toplo čustvo do svoje rojstne domovine in zvesto skrb za njeno usodo. To neugasljivo čustvo in ta vztrajna skrb sta prišla posebno živo do izraza v vseh velikih stiskah in zgodovinskih pretresih, ki jih je preživljal slovenski narod v zadnjih desetletjih, in prihajata vsak dan znova do izraza tudi danes. Prav zaradi tega pa je naš dolg do rojakov v tujini še toliko večji. Ne gre za materialno povračilo; gre za nekaj, kar je več. Gre za vprašanje, koliko smo tem svojim rojakom dali čutiti in vedeti, da nismo pozabili nanje, kakor oni niso pozabili na nas. Gre za vprašanje, koliko smo storili, ne samo da se ne podro, ampak da postanejo trdnejši mostovi med njimi in med njihovo rojstno domovino, koliko smo storili, da so tudi oni lahko nemoteno in v enaki meri deležni našega kulturnega razvoja in njegovih sadov. Ni namreč vseeno, ali smo jih pustili zdoma siromašne in praznih rok, ali pa smo jim dali s seboj na pot kulturno in moralno doto, ki nikoli ne usahne, kajti s to doto se vsak dttn znova predstavljajo svetu, sredi katerega so si postavili svoj novi dom. po tej doti sodi in ceni tujina nje same kakor tudi njihovo rojstno domovino. Pa ne samo tujina, tudi njih lastni otroci, vzgojeni v novem okolju, sodijo in cenijo po njej svoje starše in
deželo, iz katere so ti prišli. In nič no bi bilo bolj zaželenega kakor to, če bi prav preko naših izseljencev in njihovih otrok slovenska kultura z najboljšim, kar ima, stopila v kulturno zakladnico tistih narodov, sredi katerih žive in delajo naši rojaki. S tem bi slovenski narod prispeval svoj mali, a dragoceni delež k boljšemu medsebojnemu spoznavanju in kulturnemu sodelovanju narodov in k večji utrditvi miru na svetu.
Od osvoboditve pa do danes je bilo že v tej smeri opravljenega nekaj dela; zdaj pa *o ta prizadevanja že toliko dozorela, da zahtevajo stalne organizacijske oblike. In prav v ta namen ustanavljamo v Sloveniji posebno društvo za stike s slovenskimi izseljenci v tujini; Slovensko izseljensko matico. Poglavitna naloga novega društva bo prav v tem, da nadaljuje in še bolj izpopolni in razširi pričeto delo. Zaradi tega bo društvo vzpostavljalo in vzdrževalo redne stike s kulturnimi, umetniškimi, gospodarskimi in drugimi organizacijami in ustanovami slovenskih izseljencev, nosilcev naprednih idej v tujini in tudi s posameznimi javnimi delavci slovenskega porekla v tujini. Nadalje bo društvo posredovalo pri pošiljanju slovenskih knjig, revij, filmov, glasbenega, znanstvenega in drugega gradiva, kolikor ga bodo naši izseljenci posamič ali preko svojih društev potrebovali in želeli. S tem bo društvo podprlo kulturna in umetniška stremljenja slovenskih izseljencev. Posebno skrb bo posvečalo društvo temu. da seznanja slovenske izseljence z življenjem v rojstni domovini, kakor tudi, da obvešča slovensko in jugoslovansko javnost z življenjem in delom slovenskih izseljencev. Zaradi poglobitve medsebojnih stikov bo društvo organiziralo medsebojne obiske in gostovanja, zlasti bo na ta način skušalo razviti kulturno, umetniško in znanstveno sodelovanje s slovenskimi izseljenci kakor tudi z deželami, kjer slovenski izseljenci žive. Poleg tega bo društvo posredovalo pri urejanju vseh zadev, ki se tičejo slovenskih izseljencev in izseljeniških povratnikov in njihovih koristi oz. potreb v rojstni domovini.
Vabimo vse rojake doma in po svetu, naj podpro našo pobudo, naj sodelujejo z novo ustanovljenim društvom in naj mu pomagajo uspešno izvrševati njegove naloge.
V	Ljubljani, dne 9. januarja 1951.
ZA SLOVENSKO IZSELJENSKO MATICO:
France Bevk, pisatelj; Tomo Brejc, član Gl. odbora OF za Slovenijo; dr. Franja Bojc-Bidovec, zdravnica; dr. Stanko Cajnkar, dekan teološke fakultete; Avgusta Danilova, dramska igralka; Svetozar Banovec, operni pevec: Matevž Hace, član Gl. odbora OF za Slovenijo; Božidar Jakac, akademski slikar, član Slovenske akademije znanosti in umetnosti; Mile Klopčič, književnik; Ciril Kosmač, pisatelj; dr. Ferdo Kozak, pisatelj: dr. Tomaž Furlan, upravnik zdravilišča Golnik; Franc Kurinčič, povratnik iz Argentine; dr. Božidar Lavrič, univerzitetni profesor, primarij kirurške klinike; Jurij Mate-šič, novinar; Ludvik Medvešček, povratnik iz ZDA; France Močilni-kar, rudar v	Zagorju, povratnik iz
Francije; dr.	Robert Neubauer,
zdravnik; Ivo	Pirkovič, novinar;
dr. Fran Ramovš, predsednik Slov. akademije znanosti in umetnosti: dr. Mirko Rupel, znanstvenik; Tone Seliškar, pisatelj:	Drago	Šega,
književnik; France Štiglic, predsednik Društva filmskih delavcev Slovenije; Jože Trampuž, rudar v Zagorju, povratnik	iz Francije; Lojze
Zdravje, povratnik iz Kanade; Zima Vrščaj, ravnatelj Cankarjeve založbe v Ljubljani.
Nadaljevanje s 1. strani
bolj spoznavajo, da bi bilo prav, če bi ZDA ublažile svoje stališče. »Daily He-rald« sodi, da bi dobila ameriška resolucija v milejši obliki splošno oporo, s čimer bi bila hkrati odstranjena nevarnost 7,a razkol v Organizaciji združenih narodov. »Times« trdi, da so vsa .znamenja, da Velika Britanija nikakor ne bo {»odprla resolucije v sedanji obliki.
Stališče švedske vlade
Stockholm, 27. jan. Reuter poroča da je po vesteh iz zanesljivih virov švedska vlada' sklenila, da se bo v OZN vzdržala glasovanja o ameriški resoluciji, ki razglaša LR Kitajsko za napadalca. Spričo tega je predsednik švedske vlade hrlan-der dejal, da bi izvajanje sankcij proti LR Kitajski pomenilo »v najboljšem primeru korak v negotovost, v najhujšem pa začetek katastrofe«.
Izjava predsednika Francije
Pari*, 27. jan. (Tanjug). Predsednik francoske republike Vincent Auriol je izjavil, da je Francija pripravljena storiti vse, kar je v njeni moči, da bj se ohranil mir, vendar se bo kot članica Združenih narodov borila, če bi bila napadena. To izjavo je dal Auriol, kakor poroča United Press, delegaciji francoskega združenja advokatov, Auriol je zanikal vesti, da so v Franciji različna mišljenja glede njene pripravljenosti boriti se proti morebitni napadalnosti.
To lajavo, ki jo je dal Auriol ob od-.hodu predsednika Plevena v Wa«hmg-ton, razlaga United Press kot odgovor na kritiko Francije po ZDA.
Acheson o obisku francoskega premiera
Washington, 27. jan. (Tanjug.) V senatnem odboru za zunanje zadeve je zu-
nanji minister ZDA Dean Acheson izjavil, da predsednik Truman misli, da bo obisk predsednika francoske vlade Reneja Plevena v Washingtonu velikega pomena za utrditev prijateljstva med ZDA in Francijo. Dodal je, kakor poroča agencija France Presse, da Pleven ne bo obiskal Washingtona zaradi sklenitve kakršnega koli sporazuma, temveč da bo vodil koristne razgovore zaradi izmenjave stališč o vprašanjih atlantskega pakta in drugih perečih problemih.
Minister Acheson in drugi člani odbora so se sporazumeli, da je trenutno najvažneje, da vse države članice atlantskega pakta Simhitreje zgrade svoje vojaške sile.
Govor Mao Ce Tunga na proslavi v indijskem veleposlaništvu v Pekingu
Peking. 27. jan. (Tanjug). Pri sprejemu v indijskem veleposlaništvu v Pekingu je predsednik, kitajske vlade Mao Ce Tung izjavil, da »morajo Indija, Kitajska, Sovjetska zveza in druge miro-I ljubne države in narodi enotno delati za I mir na Daljnem vzhodu in na vsem svetu«. Pri tem je poudaril, da je indijski narod velik narod in da je med Kitajsko in Indijo tisočletno iskreno prijateljstvo. Mao Ce Tung je izrazil upanje, da bosta Kitajska in Indija tudi še nadalje složno delali za mir.
Ta govor, ki ga prenaša agencija Nova Kitajska, je Mao Ce Tung imel na sprejemu, ki ga je priredil indijski veleposlanik v Pekingu Panikkar na čast prve obletnire republike Indije. Pri sprejemu so bili navzoči tudi podpredsednika vlade LR Kitajske Li Coi Sen in fang Lan ter minister za zunanje zadeve Cu En Laj.
Makedonija - naše največje področje za pridelovanje industrijskih rastlin
Petletni plan določa med drugim, da 6e naše kmetijstvo bolje preusmeri na pridelovanje industrijskih rastlin. Preusmeritev je potrebna ne le zaradi velikih potreb po surovinah, marveč tudi, da kmetijstvo začne bolje izkoriščati naravne, talne in podnebne pogoje. To je zlasti pomembno za Makedonijo, kjer so ugodni pogoji za pridelovanje bombaža, maka, sezama, tobaka itd. Makedonija bo mogla dajati zelo mnogo (industrijskih surovin, zlasti za tekstilno industrijo po vsej državi. V stari Jugoslaviji seveda niso znali in ne mogli pospeševati naprednega kmetijstva, ki bi se posvetilo predvsem prideiovanju pomembnih industrijskih rastlin.
Ljudska oblast je po osvoboditvi mnogo storila za preusmeritev kmetijstva. To kaže naraščanje površin za pridelovanje industrijskih rastlin. Lani so v Makedoniji pridelovali industrijske rastline na površini 62.250 ha. Največ so pridelovali bombaža, in sicer na 22.300 ha, na drugem mestu je bil tobak (19.300 ha), dalje mak (8000 ha), sončnice (40C0 ha) in sezam (5450 ha).
2e v prvih dveh planskih letih so dosegli pri pridelovanju bombaža lepe uspehe; povečala se je ne le površina, posejana z bombažem, marveč se je tudi izboljšala kakovost pridelka. Dandanes pridelovanje bombaža pri nas ni odvisno od svetovne konjunkture — od večjega ali manjšega povpraševanja po bombažu. Pridelovalcem se zdaj ni treba več bati, da bi ne mogli prodati pridelka ali da jim izkupiček za pridelek ne bo kril pridelovalnih stroškov.
Plan za leto 1949 je določal, da bodo bombaž posejali na 23.000 ha, zaradi ugodnih pogojev za pridelovalce bombaža in naraščanja socialističnega sektorja kmetijstva pa so bombaž pridelali na 39.620 hektarih, ali na 17-krat večji površini, kakor je znašalo desetletno predvojno povprečje; plan so presegli za 72%.
Dosedanje izkušnje so pokazale, da je bombaž mogoče pridelovati še na mnogo večjih površinah. Zato ga bodo pridelovali še precej več. Uvajajo ga tudi v okoliših, kjer ga poprej sploh niso pridelovali. Med drugim so n. pr. v kavadar-skem okraju pred vojno pridelovali bombaž na površini 560 ha, zdaj ga pridelujejo na petkrat večjih površinah.
Pridelek bombaža pa se bo povečal ne le zaradi tega, da ga bodo pridelovali na večjih površinah, marveč tudi s povečanjem donosa z agrotehničnimi ukrepi, z
bak slovi tudi v tujini. Da bi pridelovalci dosegali še lepše uspehe, so jim ljudske oblasti pomagale pri njih prizadevanjih. Pridelovalci prejemajo večje količine umetnega gnojila in cena tobaka se ravna po kakovosti pridelka. Zato pridelujejo tobak mnogo uspešneje kakor pred vojno.
so jih pridelovali samo na površini 100 hektarov, medtem ko se površina za sončnice po petletnem planu poveča na 9000 hektarov.
Že pred 20 leti so v Makedoniji začeli pridelovati ricinus. Zdaj se je tako razširil, da oljarne proizvajajo velike količine olja za industrijske in medicinske namene.
Nadalje v Makedoniji pridelujejo pre-
"■•'M51
ti i V *
es! *	'	f'	'	s	*
‘ S	®	'i'
■,
::s i; ,/
V** ;; f +' J ' W
< i -	^	f
*	‘ : h 'r r <	*
V T''J- s >
Obisk pri partizanski materi-
zadružmci
\	/'V
Pogled na makovo polje
Ob koncu petletke bodo pridelali na leto okrog 25.8 milijona kg tobaka ali za 433% več kakor leta 1939.
Makedonski tobak spada med orientalske vrste, ki daje seme, primerno za industrijsko predelavo. Seme vsebuje 23 do 40% olja, ki ga uporabljajo v avtomobilski industriji.
Petletni plan je določil, da bodo letos mak pridelovali na 12.000 ha, medtem ko so ga leta 1939 le na 8000 ha. Mak pridelujejo zaradi opija, iz makovega semena pa pridobivajo tudi olje.
Med oljnicami so v Makedoniji precej razširjene sončnice. Toda šele leta 1939
cej sezama. Izkazalo se je tudi, da so ugodni pogoji za pridelovanje zelo pomembne oljnice kikirikija, ki bi mogel izpodriniti druge, mnogo manj donosne oljnice. Lani so kikiriki pridelovali na 500 hektarih. Pričakovati je treba, da se bo v prihodnosti zelo razširil.
Že kratek pregled najpomembnejših industrijskih rastlin, ki jih pridelujejo v Makedoniji, pokaže, da je Makedonija naše najpomembnejše področje, kjer se more kmetijstvo odločno preusmeriti na pridelovanje surovin. Makedonija ima zelo velik pomen za vso državo, za razvoj industrije v vseh ljudskih republikah.
Ob izstopu na avtobusni postaji Barje-šola me je čakalo neprijetno presenečenje: deževalo je in pred menoj je ležala v blato pogreznjena cesta. Dasi je bil to slab začetek, nisem izgubil poguma. S hitrimi koraki sem krenil proti Črni vasi, ki je oddaljena od tu dobrih 20 minut. Sredi poti sem dohitel drobno dekle v gumijastih škornjih, ogrnjeno s platnenim suknjičem. Ker 6ta se oba borila z enakimi težavami — blatom in lužami — se je hitro razvil pogovor. Povedal sem ji, da sem namenjen v vas predvsem zato, ker me zanima, kako dela tam organizacija Zveze borcev.
»V pisarni ne boste verjetno nikogar dobili. Če hočete kaj vedeti, pojdite do Melikove hiše, kjer boste našli predsednika ali pa njegovo mater, ki je tudi v celoti seznanjena z delom organizacije,« je odgovorila s prijetnim glasom. Slutil sem, da ji je Melikova družina dokaj priljubljena in da je tud; ona doživela kaj podobnega med borbo kakor Meli-kovi. Zasukal sem pogovor v to smer.
»Tudi jez sem 06tala v tej vojni brez staršev. Spominjam se, kako so očeta in mater odpeljali domobranci in ju nedaleč od nas ustrelili skupaj z dvanajstimi domačini, med katerimi sta bila tudi Melikov oče in 6iin Bojan. Takrat so vzeli tudi Melikovo Marico in jo odpeljali v internacijo. Še danes mi je hudo, če pomislim, da je ni več med nami. No, mati je z ostalimi petimi otroki, ki so bili tudi v partizanih, le preživela vojno. Zadnje čase nekoliko boleha, vendar lahko rečem, da je med najagilnejšimi v vasi. Takrat, ko smo ustanavljali kmečko delovno zadrugo, je bila med prvimi, ki 6e je vanjo vključila. Tudi v odbor Zveze borcev smo jo znova izvolili. Posebno se zanima za nas vojne sirote, kakor tudi za invalide in partizanske matere. Pa tudi med otroki je priljubljena, šiva jim razne igračke, marsikdo od njih pa je dobil od nje oblekco, predpasnik, srajco ali kaj podobnega.«
Še dost; sva se pogovorila o Melsko-vih domačih, ki so vsi aktivni člani organizacije Zveze borcev, nato pa me je napotila k njim ter podrobno orisala njihovo bivališče — skromno leseno hišico. Zahvalil sem se ji in nadaljeval pot. Spotoma so mi misli često uhajale na pogovor z vaščanko in sam pri sebi sem ponavljal besede:
PA NAM NE BO TREBA UVAŽATI TEBPEMTtNSKEGA OLJA
IN KOLOFONIJE
Nasad tobaka
večjo porabo umetnih gnojil, s strojno obdelavo itd.
Zaradi pospeševanja pridelovanja bombaža pa ne bodo pridelovali manj žita. Bombaž bodo sejali predvsem tam, kjer so za pridelovanje te industrijske rastline najugodnejši pogoji. Doslej so marsikje pridelovali žito, kjer niso mogli doseči primernega donosa, ker talne in druge razmere niso ustrezale. Poslej si prizadevajo čimbolj povečati hektarski donos žita, tako da skupni pridelek ne bo manjši kakor poprej, ko so žito pridelovali na večjih površinah, ki jih niso racionalno izkoriščali.
Tudi pridelovanje tobaka ima velik gospodarski pomen za Makedonijo. Podnebni pogoji za pridelovanje tobaka so v Makedoniji zelo ugodni. Makedonski to-
Naša država mora uvažati še nekatere kemične izdelke, čeprav ima pogoje, da bi se mogla osamosvojiti tudi na tem področju. Tako je značilno, da moramo še vedno uvažati kolofonijo in terpentinsko olje, čeprav naša država spada med evropske dežele z največjo gozdno površino, tako da bi mogli pridobivati velike količine smole kot pomembne surovine za številne izdelke kemične industrije.
Da ne gre za nepomembne devizne izdatke, kažejo podatki o uvozu kolo-fonije in terpentinskega olja. Tako smo samo februarja lani uvozili za 11.863 dolarjev kolofonije.
Aprila pa smo uvozili za 18.000 dolarjev terpentinskega olja. Zato pri nas posvečamo od leta do leta večjo pozornost smolarjenju kot posebni gospodarski stroki. Naša terpentinska industrija ima od leta do leta močnejšo surovinsko osnovo. Tako se je leta 1948 pridobivanje borove smole v primeri z letom 1947 povečalo za 81%, leta 1949 za 197% in lani za okrog 490%.
Terpentinsko olje je pomembna surovina za pridobivanje sintetične . Jre' ki jo uporabljajo v številnih industrijskih strokah, na primer za proizvodnjo celuloida, v farmacevtski industriji, v vojni industriji itd. Naši strokovnjaki so tudi načeli vprašanje, ali so v naši državi pogoji za proizvodnjo sintetične kafre. Prišli so do zaključka, da je treba izpolniti predvsem poglavitni pogoj: povečati proizvodnjo borove smole za pridobivanje terpentinskega olja.
Kafro pridobivajo bodisi naravno, predvsem iz drevesa kafrovca ( cinna-momum camphora N. et Eb.), pa tudi iz nekaterih enoletnih in večletnih rastlin. Toda večino ima zdaj že sintetično pridobljena kafra, in sicer odpade nanjo že 60% celotne proizvod-nje.
Smolarjenje je dandanes po svetu zelo razvito, kar spoznamo že iz tega, da znaša proizvodnja borove smole
Trinajst držav kupuje naše vino in žganje
Jugoslavija se uvršča med države, ki izvažajo precej vina Med prvo in drugo svetovno vojno je bila Jugoslavija nekaj časa četrta med vinogradniškimi državami v Evropi, leta 1941 pa samo na sedmem mestu. Naše vinarstvo ni moglo tekmovati z vinarstvom naprednejših dežel,
Izvoz alkoholnih pijač razveseljivo narašča, kar kaže, kako velikega gospodarskega pomena je vinogradništvo. Leta 1947 je bil izvoz za 50% večji kakor leta 1946, leta 1918 za 70%, leta 1949 za 25% in lani za 300%. Leto 1949 izkazuje nazadovanje zaradi informbirojevske blo-
ni
k,i imajo tradicije pri pridelovanju [ kade, ko se naša izvozna trgovina še \ izvrstnih, sortnih vin. V stari Jugoslaviji j preusmerila na druga tržišča. Zdaj pa iz-industrijske predelave grozdja skoraj ni j važamo alkoholne pijače v Brazilijo, bilo. Večina vinogradnikov je imela | ZDA, Avstrijo, Zapadno Nemčijo, A v
manjše vinograde, tako da ni bilo mogoče sortirati vina in £a ne primerno gojiti.
Po osvoboditvi so nastali z ustanovitvijo močnih vinogradniških zadrug in državnih posestev ugodni pogoji za razvoj vinogradništva Seveda pa je treba zdaj tudi premagovati večje težave, ker nas še vedno čaka odgovorna naloga, da vinograde obnovimo ter uredimo, omogočimo strojno delo in povečamo donos. Razen tega gradimo sodobne vinarske (kletarske) obrate V Jugoslaviji je zdaj okrog 200.000ha vinogradov ali 2% kmetijske površine. Vinogradi dajo približno Iliri milijone hektolitrov vina..
straljo, Belgijo, Švico, Anglijo, Tret, na Nizozemsko, Dansko, Švedsko in Norveško. V Belgiji ie svobodno tržišče za alkoholne pijače Na njem smo se v kratkem času povzpeli na četrto mesto, po kakovosti blaga pa smo med prvimi deželami.
Lani smo se na številnih mednarodnih velesejmih dobro uveljavili z alkoholnimi pijačami ter si utrdili sloves. Letos bodo imela izvozna podjetja zaradi tega tem hvaležnejšo nalogo, da zastopajo našo državo na svetovnih velesejmih tudi z našimi izvrstnimi vini, tako da bo vinogradništvo prispevalo lep delež za izvoz, ki nam daje devize za socialistično graditev.
okrog milijon ton na leto. Terpen tinsko olje pridobivanjo z destilacijo surove smole. Pot do sintetične kafre je precej dolga. Osnova so borovi gozdovi. To pa pomeni, da morajo biti borovi gozdovi zavarovani pred sečnjo, kar določa zakon o gozdovih. Drugi pogoj je razvoj smolarjenja, bi terja primerno organizacijo im sposobne strokovne moči. Nato sledi industrijska predelava, smole, tako da pridobimo kolofonijo in terpentinsko olje in pinenske frakcije za proizvodnjo sintetične kafre.
Dandanes uporabljajo največ kafre v industriji celuloidnih izdelkov, in sicer 64%. Na farmacevtsko im vojno industrijo odpade 10% potrošnje, na industrijo fotografskih potrebščin 8% im na druge industrijske stroke 8%.
Do leta 1945 so Japonci diktirali cene naravne kafre, ker kafrovec rase predvsem v Vzhodni Aziji im zlasti na otokih (Formozi in drugih). Zato so druge države, ki ne morejo gojiti kafrovca, morale iskati rešitev, da se osamosvojijo. Tako so začeli proučevati razne druge rastline za pridobivanje kafre, zlasti pa so pospeševali razvoj industrije sintetične kafre. V ta namen so pogozdovali velike površine z bori, da bi mogli pridobiti kar največ smole. Pogozdovali so prostra-
na zemljišča v Italiji, Španiji, Egiptu, Ameriki, na Madagaskarju, Cejlonu itd.
Pred drugo svetovno vojno so sintetično proizvajali kafro v Nemčiji, Švici, Franciji, Italiji, Sovjetski zvezi, pa tudi na Japonskem (čeprav so imeli največ naravne kafre).
Naši strokovnjaki so prišli do zaključka, da bi bilo treba pri nas še precej povečati površino borovih gozdov, kjer je mogoče smolarjenje, da bi imeli dovolj osnovne surovine za terpentinsko industrijo. Doslej se je pri nas smolarjenje razvilo na površini okrog 10.000 ha borovih gozdov. Strokovnjaki pa sodijo, da bi bilo pri nas mogoče industrijsko smo larjenje na površini 33.000 ha. Predlagajo, da je treba sistematično proučiti vrste terpentinskega olja tudi po smolarskih področjih. Olje se raz liku je po vrstah bora. Razen terpentinskega olja je mogoče uporabljati kot izhodno surovino za pridobivanje sintetične kafre tudi eterična olja iz smrekovih, jelovih in borovih igllic. Pri nas se pridobivanje eteričnih olj iz iglic razveseljivo razvija, zato imamo še en pogoj več, da se začne proizvodnja sintetične kafre.
Za cenejšo in boljšo oro zvodnio domač h koles
Ena izmed nalog industrializacije naše dežele je tudi, da uvedemo ali razširimo proizvodnjo prometnih sredstev. Na j večjega pomena je seveda razvoj proizvodnje motornih vozil, vagonov in lokomotiv, zato je razumljivo, da proizvodnji koles ne posvečamo tako velike pozornosti. Vendar 6e mora dobro razviti tudi proizvodnja dvokoles V nekaterih krajih, zlasti v Sloveniji, je bilo kolo glede na razširjenost glavno prometno sredstvo. To velja zlasti za Ljubljano in okolico. Kolo je bilo glavno prometno sredstvo delavstva. Samo v Ljubljani je bilo pred vojno v prometu nad 22.000 koles. Tudi dandanes je kolo nujno potrebno prometno sredstvo številnih delavcev ter dobiva še temvečji pomen zaradi pomanjkanja stanovanj v industrijskih krajih in ker ie zelo naraslo število industrijskega delavstva.
Zdaj obratuje v Jugoslaviji le ena pomembnejša tovarna koles, in sicer »Partizan« v Subotici. Proizvodnja manjše tovarne v Zenici je še majhna. Ljubljanska tovarna še ni začela obratovati. Delovni kolektiv »Partizana« je dosegel precej lepe uspehe, če upoštevamo, da je začel delati z zelo skromnimi sredstvi. Doslej se proizvodnja ni mogla še bolje razviti, ker nimajo posebnih strojev za izdelavo verižic, torpeda in špic (»šprikelj«) Ne uporabljajo tudi najboljših surovin in investicijska sredstva za razvoj tovarne so bila doslej skromna.
Izdelujejo po eno vrsto moškega in ženskega kolesa. Pripravljajo se na proizvodnjo novih vrst moškega in ženskega kolesa, dalje na izdelavo športnega, dirkalnega kolesa, koles za mladino in triciklov za otroke.
Pomanjkljivost proizvodnje pa je med drugim tudi ta da koles ne izdelujejo na tekočem traku, marveč serijsko, dalje da ni popolnoma organizirana medfazna kontrola, da ne raziskujejo dovolj suro-
vin, da je termična obdelava slaba, in zlasti da so proizvodni stroški precej visoki. Obrat ni bil namenjen za proizvodnjo koles, zato ni mogoče uvesti proizvodnje na tekočem traku. Večino pomanjkljivosti pri proizvodnji bi bilo mogoče odpraviti.
Da so proizvodni 61roški razmeroma visoki, je treba pripisovati predvsem pomanjkanju potrebnih strojev za izdelovanje posameznih delov kolesa. Zato so nekateri deli zelo dragi
Strokovnjaki so predlagali naslednje ukrepe, da bi se proizvodnja domačih koles pocenila Predvsem je treba po načrtu (shemi) čimprej organizrati proizvodni proces. Nadalje moTajo organizirati tehnično kontrolo po delovnih operacijah (fazah); kontrolo je treba zagotoviti 6 potrebnimi napravami, Surovine je treba pred proizvodnjo preskusiti (mehanično in kemično). Oskrbeti se morajo s potrebnimi pečmi za termično obdelavo in z instrumenti za merjenje temperature. Usposobiti pa morajo tudi strokovne moči za termično obdelavo. Za povečanje in izboljšanje proizvodnje ter znižanje proizvodnih stroškov je treba podjetju omogočiti nakup strojev za posamezne sestavne dele (torpedo, verižice itd.). V ta namen bi potrebovali do 5 milijonov deviznih dinarjev. Če pomislimo, da bi bilo treba samo lani uvoziti za 7 milijonov deviznih dinarjev koles in da bi se proizvodnja podvojila, je zahteva po novih strojih utemeljena. Strokovnjaki tudi poudarjajo, da more naše železarstvo dajati prav vse surovine za izvrstna kolesa.
Proizvodnjo koles je torej mogoče povečati in poceniti brez večjih težav Zato ememo pričakovati, da bo naša industrija kmalu začela dajati tudi dovolj dobrih koles, ki jih zlasti pogrešajo številni industrijski delavci.
»Melikova mati se je skupaj z možem in sedmimi otroki borila že od vsega začetka narodnoosvobodilne borbe. Razen Gojmirja, nosilca spomenice 1941, ki je sedaj sekretar Mestnega komiteja KPS v Celju, so bili še vsi nedorasli. Njihova domačija je bila shajališče prvih partizanov in od tam mo odhajali na prve akcije . ..«
Ustavil sem se pred hišo, ki naj bi po opisu bila Melikova Ij. nje je pravkar stopila žena srednjih »et, z ruto na glavi.
»Dober dan,« sem ji voščil. »Mar sem prav prišel? Govoriti bi hotel s predsednikom organizacije Zveze borcev.«
»Prav, pravi Toda slab dan ste si izbrali. Sin je trenutno bolan in leži v postelji. Če želite, lahko vstopite, ali pa vam lahko znabiti tudi jaz odgovorim na nekatera vprašanja. Dosti sicer ne utegnem, kajti namesto njega moram na sestanek, katerega je sklical Rajonski odbor Zveze borcev. Do tja imam skoraj pet kilometrov.«
»Kakor mi je znano, ste tudi vi bolehni, MaT ne bi šel kdo drugi od odbornikov? Dolga pot, povrhu tega pa še dež, ne bo v prid vašemu šibkemu zdravju.«
»Vprašala sem vsakega posebej, toda nihče ne utegne. Mar naj pustimo sestanek kar tako, ne da bi se ga kdo od nas udeležil? Tega ne bi dovolil niti 6in, niti se ne bi strinjala jaz. Pojdem, pa čeprav je slabo vreme. Kaj pa takrat, ko je grmelo okrog nas in vendar ni bila nobena naloga pretežka.«
Marija Melikova je govorila tako, kakor da bi me hotela prepričati o nujno-
m
Mati sedmih otrok-partlzanov Marija Melikova pridno šiva za zadružnike ▼ Črni vasi
sti 6estanka. Pripravila se je, da se poslovi. Resno, skoraj odločujoče je dejala: »Zdaj moram iti. Gotovo bomo na sestanku razpravljali o kongresu im o novih nalogah, ki jih bo treba prenesti na teren.«
Počasi sva se jela premikati proti glavni cesti, ki pelje v Ljubljano. Govora je bilo še vedno o krajevni organizaciji Zveze borcev. Pohvalila je njihovo delo pri popisu svojcev padlih partizanov, medtem ko je grajala nekatere borce, ki stojijo danes ob strani in so izven organizacije.
»Čaka nas še dosti dela. Domala vsa vas je sodelovala v NOB, danes pa je v organizaciji le 42 članov. To ni nič kaj lepa podoba za Črno va6.«
»Kako pa živite v zadrugi,« sem jo še mimogrede vprašal »Sprva smo kaj dobro vozili. Veseli smo bili naših uspehov. Zdaj nam manjka delavcev. Več kakor polovica je nesposobnih za delo. Večji kmetje so pustili zemljo in odšli v proizvodnjo. Imamo okrog 200 ha zemlje, za delo sposobnih pa le okrog petnajst ljudi. Moji otroci niso člani zadruge, ker hodijo v gimnazijo, razen Slavka, ki dela v tiskarni, in že omenjenega Gojmirja, ki ne stanuje doma. Od časa, ko sem v zadrugi, sem presedela največ ob šivalnem stroju. Šivam za zadružnike, dosti pa imam seveda dela v množičnih organizacijah.«
»Kaj pa, ko bi začeli počivati?«
»Na to sem že večkrat pomislila. Organizaciji Zveze borcev in vojaških vojnih invalidov sta mi nudili brezplačno okrevanje, toda zaradj dela sem tudi to odklonila. Počitka bi bila potrebna, vendar sem sklenila, da bom delala vse dotlej, dokler ne dorastejo otroci in me pri delu zamenjajo. Skrbela bom, da jih vzgojim tako, kot jih mora vzgojiti partizanska mati-aktivistka.«	J.	U.
V Josipdolu so ustanovili štiri nove krajevne organizacije ZB
V predkongresnih pripravah so organizacije Zveze borcev v mariborskem okoliškem okraju povečale skrb za partizanske sirote in žrtve NOB, Tako so v oktobru prejele denarno podporo vse partizanske sirote, ki so brez očeta in matere.
Prebivalci dveh najmočneje prizadetih vasi v okraju Planice in Lobnice, ki so ju v času okupacije požgali, so dobili strešno opeko (35.000 kom.). Vsi pohorski in kozjanski kraji, ker je bila narodnoosvobodilna borba najbolj razširjena, so dobili kot pomoč denarne bone za nakup blaga. Najbolje so Se izkazali pri dajanju pomoči vasi Remšnik, Kapla, Duh, Pučava in Planica
Zelo živahne priprave za II kongres so bile zlasti v krajevni organizaciji Jo-sipdol. kjer so vključili v delo prav vse člane Ustanovili so štiri nove zveze v okraju, in sicer v Svečini, Juriju ob Pesnici Partioju in Gaeteraju, v katere se je vključilo 415 novih članov.
Pesniška zbirka Vide Tauferjeve
Med maloštevilnimi pesniškimi zbirkami v preteklem letu zaslužijo največ pozornosti prav gotovo Izbrani listi pesnice Vide Tauferjeve. Knjiga je v okusni opremi s stiliziranimi vinjetami Gizele Šukljeve izšla že pred nekaj meseci pri SKZ. Ker je avtorica — kakor že sam naslov zbirke pove — izbrala in uredila iz svojega več desetletij obsegajočega pesniškega dela najboljše stvari, ki so že prestale tako avtokritično kakor časovno in literarno-zgodovinsko preizkušnjo, in jim dodala le nekaj še neobjavljenih pesmi, bi seveda tak prerez skozi življenjsko delo ene najboljših slovenskih pesnic zaslužil daljšo in temeljitejšo analizo in ocenitev. To naj bo dolg naše revijalne kritike; na tem mestu bi — čeprav s precejšnjo zamudo — na zbirko opozorili vse ljubitelje poezije in le z nekaj 6'trani osvetlili njeno vrednost.
Zenska lirika ima prav gotovo svojske kvalitetne 'prvine, ki se sicer razlikujejo od moških, a nikakor ne nudijo manjšega poetičnega dojma in užitka. Te prvine, ki rastejo iz specifične ženske psihe, so obratno morda celo bližje in prvotnejše pravemu pojmu lirike: neposrednost, enkratnost, neracionalnost, toplina, poglobljenost v notranja doživljanja in strastna privrženost lastnim problemom. Vse to seveda korenini deloma tu-da v historičnih razmerah in pogojih žene in nudi dovolj zanimivega materiala ne samo psihologu in literarnemu zgodovinarju, ampak tudi sociologu.
In te pristno ženske pesniške prvine najdemo v veliki meri v poeziji Vide Tauferjeve, seveda obarvane z enkratno, individualno problematiko njenega življenja in psihe. To je dokazala že njena prva zbirka. Veje v vetru, ki je izšla leta 1938, in tem prvinam je ostala zvesta vse do najnovejših pesmi iz našega časa. Ozka problematika, zajeta v krog lafitnih doživljanj: ljubezen, narava, smrt
—	obarvana s toplo, mehko melanholijo, nagonsko enkratno doživljanje te problematike brez primesi »moškega« razmišljanja in filozofije o globljem smislu stvari in doživetij — to je osnovna barva vse poezije Vide Tauferjeve in ta barva takoj izdaja da je pesmi pisala ženska roka.
Enkratno fizionomijo tej poeziji pa daje nekaj svojskih pesniških potez. Ena izmed teh je prav gotovo zadržanost. Sitna zadržanost, ki izvira iz trpke osamljenosti. grenkih žrtev, trpljenja in ki prehaja že v vidno odpoved in strah pred življenjem, pesnici ne dopušča, da bi njena pesem izpela strastno, bruhajočo izpoved direktno, ampak se ji skorajda približa s pomočjo opisa, preko podob in obrobnih doživetij. V tej zadržanosti je verjetno skrita pravcata življenjska tragedija: življenje, ki se razkrije v pesmih Vide Tauferjeve, ni nikjer m nikdar doseglo realnega cilja, vselej se je prostovoljno ali nasilno moralo odpovedati svojim naravnim zahtevam. Prišlo j« tako daleč, da se je poslovilo celo od želja in sanj. Edina uteha, ki je ostala: poezija, v kateri lahko razkriješ vse razočaranje in bolečine. Zato je razumljivo, da bi v poeziji, ki -temelji na takšnem življenju, težko našli intenzivno živeča čustva; poezija Vide Tauferjeve je polna s strahom, ne le z bežečim upanjem prežetih čustev, ljubezni brez realnih želja, samovoljne odpovedi, žaloeti brez žgočih solza. Za vse to so še najbolj značilne najlepše pesmi: Zena, Zavrženo pismo, Zarja, Ure, Bolečina in druge.
Iz takega zadržanega, tragičnega doživljanja se nujno pesnik odmakne realnemu svetu in formira svoj lastni pesniški svet. To bi bila morda druga značilna poteza poezije Vide Tauferjeve. Strah pred realnostjo, nezmožnost spoprijeti se s stvarnostjo, doživljati zmage in poraze se tragično zrcali skorajda iz sleherne pesmi. In hkrati s tem raste lastni, fiktivni svet ozkih intuicij, enoličnih emocij, svet z lastno pokrajino, lastnimi rožami, z la6tno porazdelitvijo sonca in sence. Ta svet se pri Vidi Tauferjevi včasih približa romantičnemu (Zrcalo), včasih svetu ekspresionistov (Zena), včasih naše Modeme (Suknja), a vseskozi ima nekaj svojskega: zdi se, kakor da bi vanj gledal skozi motno steklo, stvari so brez jasnih kontur, brez živih barv, največkrat lije mesečina;... be-beseda ima svojo notranjo zakrito melodijo, čustva svojo lsstno zakonitost.
Vse to je pravzaprav značilno tudi za zadnji ciklus novih pesmi, k| pojejo o motivih iz vojnih m povojnih let. Kakor po eni strani te pesmi izgubijo na moči, keir le niso neposredni izraz lastnega do-
življanja in ostanejo včasih le preveč pri opisu objektivnega predmeta, po drugi stran; elegičnost Vide Tauferjeve, ki je doslej živela brezplodno, zamaknjena v svoj svet, najde predmet izven sebe in poslane zaradi tega realnejša in pomembnejša. Večina teh pesmi in najlepše med njimi 60 elegije, polne lirike in žalosti za padlimi, zapete na ženski topli način in zato so lep doprinos naši povojni liriki.
Vse to bi morda govorilo za to, da je Vida Tauferjeva pravzaprav le nadaljevala tradicije poetov izpred Moderne, zlasti še tradicije naše starejše, dane6 skorajda že pozabljene ženske lirike, v smeri fiktivne sentimentalnosti in melanholičnih solza. Na videz se poezija Vide Tauferjeve od takšne poezije skorajda ne loči. Toda ena črta, zaznavna bolj srcu kakor očesu, stvari v veliki meri spremeni. Ne za vse pesmi, za najlepše med njimi in zlasti še gledane v 6klopu vseh pesmi velja, da niso plod solzave domišljije in zoprne melanholične utvare, ampak bazirajo na realni tragični življenjski podlagi. Odtod, kljub istim zunanjim znakom, njihova sugestivna moč.
In še ena priznanja vredna poteza je v poeziji Vide Tauferjeve, ki jo je na koncu vredno omeniti: svojemu lastnemu pesniškemu svetu je naišla lep ustrezajoč pesniški izraz. Učenka Moderne, rojena z generacijo naših najvidnejših in naj-eketremnejših ekspresionistov, sredi zmede literarnih 6tilov, ni zapadla v slepo epigonstvo kar je bilo za našo staro žensko liriko tako značilen pojav. Lahko rečemo, da je prva slovenska pesnica, ki je tudi v izrazu našla še dokaj svojski izraz. Ta je v osnovi ekspresionističen, kar ustreza že vsebini pesmi, nikjer ekstremen, oplemeniten z izrazom Moderne, pa tudi z besedo naše narodne pesmi in klasikov. To je strogo metrično udržan izraz, napolnjen s solidno, skrbno izbira-no besedo, napolnjen z umirjenimi liričnimi metaforami in z otožno melodijo.
M
MATICA SRPSKA ODLIKOVANA Z REDOM ZA ZASLUGE ZA NAROD I. STOPNJE
V	Novem Sadu so praznovali 27. t. m. 125-letnico dela Matice Srbske, ene najstarejših kulturnih ustanov v naši državi. Ob tej priliki je bila ustanova, ki ima velike zasluge za širjenje nacionalne kulture pod tujčevo peto, za organizacijo nje književnega, znanstvenega in umetniškega življenja ter za široko kulturno delo pri gradnji socializma, odlikovana po ukazu Prezidija Ljudske skupščine FLRJ z redom zasluge za narod I. stopnje. — Razen slavnostne akademije ter z razstavami »Selitev narodov«, »Novi Sad skozi stoletja«, vsega kulturno zgodovinskega gradiva, ki ga Matica hrani, najboljših del vojvodinskih upodabljajočih umetnikov ter posebne izdaje Bibliografije, ki obsega vso založniško dejavnost Matice od leta 1826 do danes, so jubilej proslavili tudi z odkritjem spomenika ustanovitelju Letopisa Matice Srbske Georgi ju Maga-raševiču.
Ob 50. obletnici smrti Giuseppa Verdija
Danes, 27. I. 1951, poteka 50 let, kar je umrl eden največjih italijanskih opernih tvorcev, skladatelj Giuseppe Verdi.
Rodil se je 10. oktobra 1813 v vasici Roncole v provinci Parma, kot sin skromnega trgovca. Glasbe se je učil v bližnjem Bussetu, kjer je našel v predsedniku tamkajšnje filharmonične družbe, Antoniu Barezziu, dolgoletnega zaščitnika in mecena. Ta ga je poslal v Milano na konservatorij, kjer pa ga je takratni direktor odklonil, češ da za glasbo ni nadarjen. Zatekel se je k privatnem študiju, ki mu ga je nudil oim-balist milanske opere, Vincenzo La-vigna. Obiskovali je operne predstave in se učil dirigirati orkester. L. 1836 je postal kapelnik mestne godbe v Bussetu in se kmalu nato poročil s hčerjo svojega pokrovitelja, Margherito Barezzi, ki mu je rodila dva otroka, hčerko in sina. V razdobju enega leta pa mu je zavratna bolezen pobrala ženo in oba otroka. 1839 se je preselil za stalno v Milano in se posvetil izključno opernemu ustvarjanju. Po 19 letnem samevanju se je poročil s slovito pevko Giuseppino Strep-poni, ki ji je bil dolžan zahvalo za marsikateri uspeh svojih oper. Po osamosvojitvi Italije je bil nekaj časa poslanec, kasneje pa senator v italijanskem parlamentu. Umrl je 27. januarja 1901 v Milanu, na posledicah kapi. Pokopan je v »Casa di Riposo«, ki ga je sezidal sam za italijanske glasbenike.
Zgodovina opere pozna tri velike glasbene dramatike: Mozarta, Wagnerja in Verdija. Wagner je v svojem ustvarjanju predstavnik germanske miselnosti, Verdi predstavlja italijansko nacionalno idejo, Mozart pa je posrednik med severom in jugom. Zaradi tega je tudi razumljivo, da je Verdi v svojem glasbenem i-zrazu sorodnejši Mozartu kakor Wagnerju.
Wagner in Verdi, rojena v istem letu, sta pričela svoje umetniško delo v času politične razcepljenosti in viharnih bojev za samostojnost tako Nemčije kakor Itailije; oba težita v ustvarjanju nacionalne umetnosti k osamosvojitvi domovine. Nemčija je bila v tem času zdrobljena na kup majhnih državic, Italija pa celo okupirana po Franciji in Avstriji.
V	tem splošnem boju za osamosvojitev Italije pa je tudi izvor Verdijeve narodnostne gorečnosti, ki je značilna za njegova zadnja operna dela in ki mu je tudi pravzaprav prinesla prve uspehe.
Medtem ko je Richard Wagner podiral staro in skušal ustvarjati nekaj povsem novega, je Verdi gradil na tradicionalni operni obliki, ki pa jo je razširil, poglobil in obogatil. V njegovi umetnosti ima človeški glas prednost pred orkestralno spremljavo, vendar mu kot izrazitemu dramatiku ni zadostoval samo »bel canto« njegovih italijanskih predhodnikov, temveč mn je dodal še pretresljiv človeški izraz. Tu je izvor bolestnih kontur Verdijev« melodike, ki se razvname včasih do silovite brutalnosti.
Druga značilnost Verdijevega muzikalnega izraza je ritem. Kakor j« pri
Wagnerju vodilni motiv tisto izrazno sredstvo, ki pripravlja in nakazuje posamezna razpoloženja ter dogodke na odru, tako ima pri Verdiju isto vlogo vedno se izpreminjajoči ritem, zdaj tesnobno napet, zdaj plešoč in sproščen.
V	svojem umetniškem snovanju je Verdi italijansko klasično operno obliko reformiral, ji odvzel značaj spevoigre in jo spremenil v glasbeno dramo. Kakor pred njim Gluck, je tudi on pričel polagoma bogatiti suhe recitative in jih pri-
bliževati polnejšemu, melodičnemu ario-su. Orkester je pričel dobivata važnejšo vlogo, postal je samostojen izraz'glasbenega dogajanja, dasi je Verdi vedno skrbno pazil, da ni nikjer prikril človeškega glasu, ki mu je ostal vedno prvo-bitnejši.
V	Verdijevi glasbeni tvornosti ločimo tri obdobja, ki 90 dala poseben pečat njegovemu delu. Prvo razdobje označuje razgibana politična revolucionarnost kot izraz vročega patriotizma za okupirano in raztrgano Italijo. V to dobo sodijo operna dela: Lombardi (1843), Emani (1844), Giovanna d'Arco (1845), Atila (1846) in Razbojniki (1847). Drugo ustvarjalno obdobje predstavljajo: Rigo-letto (1851), Trubadur (1853), Traviata (1853), Ples v maskah (1859), Moč usode (1862), Macbeth (1865) in Don Carlos (1867). Na mesto umetnika, ki je v svojem dosedanjem ustvarjanju težil le k zedinjenju italijanskega naroda, stopi umetnik-človek, ki ga prične zanimati sočlovekova osebna drama, glasbeno in dramatično oblikovanje človeških usod. Najzgovornejši dokaz nove skladateljeve miselnosti je »Rigoletto«, ki pomeni hkrati višek italijanske glasbene dramatike. Pojav grbastega norca, ki pa je vendarle oče svojemu otroku, je pritegnil Verdijevo zanimanje in njegovo stvariteljsko silo. Od Rigoletta dalje označuje Verdijevo delo realizem, ki pripravlja pot bodočemo verizmu.
O repertoarju amaterskih gledališč
V	preteklih letih se je mnogo pisalo in govorilo o repertoarju amaterskih gle-i dališč, a zdi se, da še danes ne poznamo ‘ načel, po katerih bi se ravnali. Priznati moramo, da so si mnenja osrednjih kakor tudi provincialnih kritikov na tem področju izredno različna. Eni poskušajo z najrazličnejšimi argumentacijami podpirati posezanje amaterskih odrov po »klasični« dramatiki, po Shakespeareu, Molie-ru, Lope de Vegi itd. (Jesenice, KTanj, Celje, Novo mesto), drugi pa take poizkuse popolnoma odklanjajo in vidijo pravo pot le v uprizarjanju lažjih, domačih odrskih del (Potrč, Tavčar, Finžgar itd.), ali pa del tujih avtorjev, ki so sodobnemu življenju blizu (Miller, Hellman, Nušič, Car Emin itd.). Med zadnjimi je poskusil doprinesti svojo misel k temu še recenzent slavnostnih predstav ob 30-letnici Šentjakobskega gledališča France Jamnik, ki je napisal v nekaterih primerih koristno načelo »bolje manj, a to boljše« in ob
Zvezni preparatorski tečaj v Ljubljani
Mini®trstvo za znanost in kulturo LRS prireja v Ljubljani v dogovoru z zveznim ministrstvom preparatorski tečaj za prepariranje in restavriranje prirodoslovnih razstavnih predmetov rn umetnin. Tečaj je v prostorih Moderne galerije, tečajniki so skoraj iz vseh naših republik. Poleg praktičnega dela, kjer se uče pri tehnologiji prirodopisa in restavriranja umetnin, ima ta šola namen bodočim muzejskim delavcem utrditi osnovo znanja zgodovnne, arheologije, zemljepisja, kulturne zgodovine, literarne zgodovine jugoslovanskih narodov, matematike in muzeologije. Poleg tega imajo v načrtu ekskurzije po galerijah, knjižnicah, muzejih in podobnih ustanovah v Ljubljani.
Seveda je poleg poglobljenega praktičnega in teoretičnega znanja, kii ga bodo tečajniki tu nedvomno dobili, pogoj za uspešno delo material, ki ga je treba imeti za dobro restavriranje in popravljanje slik, kipov ali za pripravljanje ekspanatov v prirodoslovnih in tehničnih muzejih.
Tečaj bo trajal itki mes*o*. A. 1.
tem opozoril na zahtevnost »klasične« dramatike in odsvetoval Šentjakobskemu gledališču posezanje po Molieru.
Kam torej v taki dilemi? Mislim, da nimajo povsem prav ne prvi in ne drugi. Zdi se, da so recenzenti amaterskih predstav često preveč ozki. Čeprav movamo upoštevati zahtevnost del, glejmo amaterske odre kot nekaj živega, nekaj, kar naj kvalitetno od drobca do drobca raste. Naše osrednje gledališče v Ljubljani je n. pr. že v preteklem stoletju še v okviru »Dramatičnega društva« igralo vrsto avtorjev, ki jih ne štejemo v repertoar lažjih del (Goethe, Schiller, Gogolj itd.), a vendar lahko rečemo, da ima naše osrednje gledališče danes v uprizarjanju istih del že enako tradicijo in glede na to tudi umetniško'kvaliteto, ki se nedvomno razlikuje od kvalitete v prejšnjem stoletju. Amaterski odri se sicer v marsičem razlikujejo od poklicnih (pogoji dela, strokovno znanje in strokovne moči, material-
Znani * Roti c rt Masters Quartet> iz Anglije, ki koncertira sedaj po Ju-slavijl, bo v ponedeljek 29. jan. na« gost. V veliki Filharmonični dvorani bo nastopil zvečer ob 20.15 uri.
Klavirski kvartet »Robert Masters Quartet« je bil ustanovljen že 1939. leta, toda pod drugim imenom. Med vojno sc jc stisnil v godalni trio, in šele od 1946. leta, ko se je pianist vrnil iz vojaške službe, si je nadel novo ime po svojem violinistu. Med vojno je trio deloval v klubih in družbah vseh glavnih muzikalnih centrov v Angliji ter priredil več koncertov za šolsko mladino. V Londonu so pogosto nastopali na koncertih Narodne galerije in koncertih, ki jih prireja Gerald Cooper; številne samostojne nastope pa so organizirali tudi v Wignere Hallu. Sodelovali so v radiu BBC ter že 1946. leta nastopili na turneji po Nizozemski in Belgiji, kjer so želi visoka priznanja za svoje umetniške uspehe. Leta 1947 so sodelovali na glasbenem festivalu v Edin-burghu, ki velja kot eno najpomembnejših glavnih stalnih glasbenih prireditev v Angliji. Sloves kvarteta stalno raste, kajti njegova interpretacija, umetniška vi^ranost in skladnost, pa tudi izbira programa veljajo za vzor, zato ie turnejo tega ansambla po Jugoslaviji treba pozdraviti kot močan prispevek k spoznavanju komorne glasbe in komorne reprodukcije. Kvartet sestavljajo: Hobert Masters (violina), Nannie Jamieson (viola), Muriel Taylor (violončelo) in Kinloch Anderson (klavir).
no vprašanje), a kljub temu jih ne zavračajmo, ako posežejo po odrsko in igralsko zahtevnejših igrah in skušajo z veseljem premagati navidez nepremostljive težave. S tem seveda ni rečeno, naj amaterski odri takoj v začetku posežejo po najtežjih delih Shakespearea, Moliera itd., kakor je to n. pr. storilo gledališče na Jesenicah, ki je začelo z ^Romeom in Julijo«, ali gledališče v Celju, ki misli brez dovoljne tradicije uprizoriti Shakespeare ovega »Othella«, marveč vse prej pri lažjih delih, ki bi morala biti priprava /a težja. Ce Šentjakobski oder ni mogel doseči zadovoljive kvalitete i Molierovim »Namišljenim bolnikom«, bi pa 'ahko posegel po Molierovem »George Dandinu«, ki je prav gotovo lažje delo tega avtoija. Nikakor pa ni res, da n. pr. Šentjakobski oder ne bi smel poseči v vsaki sezoni vsaj po enem takem delu.
Posebno vprašanje je ripertoar jeseniškega gledališča v sezoni 1950-51. Jeseniško gledališče si je v tem času zastavilo nalogo odigrati več »klasičnih« del in med njimi izredno zahtevna (Molice: »Skopuh«, Shakespeare: »Beneški trgovec«, Calderon de la Barca: > Sodnik Za-lamejski« in eno ali drugo delo Lope de Vege). Čeprav so nekateri jeseniški igralci v predstavi »Romeo in Julija* obvladali verz in dikcijo, vendarle ansamblu v celoti letošnji načrt ne bo koristil.
Vsi amaterski odri bi si morali vsaj za določeno dobo poiskati tiat: okvirni repertoar, ki so mu dorasli, upoštevajoč pri tem tudi nenehno šolanje za obvladanje težjega materiala (posamezne uprvontve). Na to »šolanje« pa naša kritika seveda ne sme gledati ozko, odbijajoče, marveč | ga mora razumeti in se celo bolj potru-; diti v ocenjevanju. Kakor n. pr. ne kaže | primerjati uprizoritev Cehovijevih dram I v ljubljanski Drami z uprizoritvami istih I v MHT v Moskvi, tako tudi ne kaže pri-I merjati uprizoritev Moliera ali Shakes-pearea na amaterskih odrih z uprizoritvami v ljubljanski Drami. Enako merilo pri ocenjevanju lahko amaterskim odrom le škodi.
Tisti amaterski odri, ki pa niso dorasli srednje zahtevnim dramatikom, pa morajo prav gotovo poseči pa na:!a’tjth. Če n. pr. SKUD v Velenju ni mogel uspeti z Linhartovim »Matičkom« bo "bolje, če 6i poišče lažji repertoar (Potrč, Pucova, Bor, Nušič, Car Emin, Miško Kranjec, Ferdo Kozak, Finžgar, Ogrinc itd.) in šele v bodoče z dobrim učenjem oh teh delih poseže po Linhartu, Goldoniju, Gorkiju, Hellmanovi itd. V teh pogledih pač nikakor ne kaže precenjevati svojih zrnož nosti, ali pa podcenjevati odrskega repertoarja.	Jože Areh.
Poslednj-a ustvarjalna doba obsega tri Verdijeva najlepša dela, in sicer Aido (1871), Othella (1887) in Falstaffa (1893). V tem času je postajal vpliv, ki ga je imel Richard Wagner na, italijanske skladatelje, čedalje večji. Napačno pa bi bilo soditi, da je temu vplivu podlegel tudi Verdi. Nasprotno, vsa poglobljenost in dramatična moč njegovih poslednjih del je v bistvu samo posledica prejšnjih oper in splošne človeške zrelosti, ki mu jo je dalo njegovo celotno življenjsko delo. Verdijeva glasbena drama se v svoji osnovi razlikuje od Wag-nerjeve; že Verdijev popolni odklon od vsega simfoničnega v operni obliki pomeni nepremostljivo razliko med obema mojstroma. Da tu ni mogoče govoriti o kakem Wagnerjevem vplivu, dokazujejo tudi Verdijeve misli, ki jih je navedel v nekem pismu: »Če so Nemci izšli iz Bacha in prišli do Wagnerja, je to popolnoma naravno in pravilno. Ce pa skušamo posnemati Wagnerja mi, nasledniki Palestrine, smo zagrešili s tem težak muzdkalni prestopek; tako posnemanje bi bilo popolnoma neumestno, da ne rečem škodljivo.«
Da je Verdi napisal te besede resnično iskreno, dokazujejo njegova poslednja dela, zlasti »Requiem« (ki ga je napisail ob obletnici Manzonijeve smrti): skladatelj je v tem delu rajši poteptal stroge zahteve cerkvenega duha, kot da bi se oddaljil od pristnega italijanskega sloga, ki mu je pomenil njegovo lastno bit.
Falstaff, poslednje Verdijevo delo, predstavlja petdesetletno skladateljevo težnjo po komični operi, težnjo, ki se mu je končno izpolnila ob Shakespearovem tekstu. V vsem Verdijevem delu, ki je veliko in pomembno, manjka samo eno: humor. Enkrat samkrat se pojavi v njegovi stvaritvi komična osebnost fratra Melitona v »Moči usode«, toda to je osamljen pojav. Pravi, resnični humor je Verdi našel šele na starost v Fal-staffu. Ta humor je siproščena vedrost zdravega človeka, pomešana z dobrohotnim nasmehom sivolasega avtorja, ki je spoznal, da je smeh v življenju redka stvar in ga je treba tembolj ceniti. Zato Falstaff ni samo neumna odrska lutka, ki je po Rossinijevem »Seviljskem brivcu« izpolnjevat« zahteve italijanska komične opere, temveč je človek, realistični tiip 'prismojenca, ki se s krohotom izmika vsem življenjskim nevšečnostim.
Tako je Verdi končal svoje več kakor 50 letno ustvarjalno delo, ki ni vplivalo samo na razvoj glasbene umetnosti v Italiji, temveč je pustilo globoko brazdo v splošni evropski kulturi.	V.	L.
Založba »Obzorja« v Mariboru
Nova mariborska založba bo pomagala zamašiti vrzel, ki jo prav tu najbolj živo občutijo spričo škode, ki jo je povzročila okupacija slovenski knjigi. Seveda založba ne bo imela samo ozkega lokalnega zna-čaja, ampak bo — kakor vse druge —> splošno slovenska tako po sodelavcih, s katerimi računa, kakor tudi po čitateljih, ki jim je namenjena. Z ustanovitvijo založbe v Mariboru, ki ima že staro založniško tradicijo, pa bo v smislu poglabljanja demokratičnih načel tudi okrepljeno kulturno življenje v največjem gospodarskem središču Slovenije.
Glavna naloga te mariborske nove založbe je, da nudi čitateljem ceneno, okusno opremljeno, predvsem pa dobro knjigo. Njeno glavno področje je leposlovje, a tudi znanost, poljudna znanost bo imela v njej svoje mesto. Poleg sodobnih domačih del, za katera naj bi skrbeli naši živeči domači avtorji z novimi teksti ali s teksti, ki so na knjižnem trgu že pošli, bodo prišla v poštev tudi tuja dela, med njimi v prvi vrsti dela jugoslovanskih avtorjev. Zastopana bo tako domača kakor tuja klasika, ki ie našemu čitatelju že težko dostopna. Na poljudno znanstvenem področju bo založba seznanjak čitate!:a z osnovami sodobne znanosti, izdajala pa bo tudi razne zgodovinske, literarnozgodovinske in druge enciklopedične vodiče ter preglede, ki bodo čitatelju pomagali pri orientaciji po raznih področjih javnega življenja.
V okviru svojega splošnega knjižnega načrta bo založba izdajala zbirko cenenih umetniško pomembnih knjig pod naslovom »Knjižnica Prežihovega Voranca«. Prevzela bo tudi izdajanje mariborske revije »Nova obzorja«, ki je s svojim triletnim izhajanjem dokazala upravičenost svojega obstoja.
Založba bo delovala v okviru Zveze mariborskih kulturnih delavcev in se bo imenovala Založba »Obzorja«.
Vabimo pisatelje in prevajalce k sodelovanju. Rokopise je poslati na naslov Ja-r? j ’ Maribor, Slovensko narodno gledališče.	Uredniški odbor.
MAKEDONSKI SLOVAR PRIPRAVLJAJO
V državnem založniškem podjetju Prosvetno delo v Skoplju je bila ustanovljena komisija za sestavo makedonskega slovarja. V komisiji so znani slavisti, profesorji skopljanske filozofske fakultete Blaže Koneski, dr. Mihajlo Petruševski in Naum Tošev. Pri slovarju bo sodelovalo tudi večje število profesorjev, književnikov, učiteljev in študentov. Kot gradivo za ta besednjak bodo v veliki meri uporabili narodne pesmi, pripovedke, pregovore, uganke, slovarsko gradivo iz starejše in sodobne makedonske književnosti in tudi gradivo, ki so ga zbrali med ljudstvom. Vsaka makedonska beseda bo obenem prestavljena tudi v francoščino in ruščino. S tem ho olajšano sestavljanje francosko - makedonskega in rusko-makedonskega besednjaka, po katerih se občuti velika potreba v srednjih in višjih šolah. Besednjak bo imel približno 30.000 besed. Delo bo p ovečini opravljeno že v tem letu.
V Mariboru je 6 moderno
ureienih lekarn
V letih po osvoboditvi je ljudska I obnovljene, nekatere od njih pa po-oblast v Mariboru posvetila veliko večane in modernizirane. Najlepše skrb razvoju in izpopolnitvi zdrav- | urejeni sta večji lekarni na Partizan-
Med najsodobneje »urejenimi je lekarna v Gosposki ulici
etvene službe, pri čemer so nazvid-nejši uspehi v lekarniški službi.
V Mariboru je 6 lekarn, ki imajo tudi novozgrajen osrednji laboratorij. Vse lekarne so bile v zadnjih letih
RUDARSKA MLADINA JE OBISKALA VAS ŠEŠCE
Trbovlje. 27. jam.
Orkester industrijsko-rudarske šole iz Trbovelj je obiskal mladino v šeščah v lepi Savinjski dolini. Nasmejanih obrazov so prispeli v malo, daleč naokoli znano vasico šešče, kjer imajo lepo urejen nov zadružni dom.
, Popoldne je v lepi dvorani, polni mladine, spregovoril predsednik kmečke zadruge. Potem pa se je vsa dvorana zazibala v taktu vselih melodij.
Navdušenje je rast.lo od točke do točke. posebno ko jim je zapel mladinec Greoenc koroške narodne pesmi. Ploskanje je navdušilo mlade glasbenike, da so si pri težkih skladbah še bolj prizadevali. Nepozabni bodo ostali vtisi na prvi koncert v šeščah.
Zenice, staTčki in otroci iz Sešč so hvaležni trboveljski mladini za, koncert, Trboveljčani pa zadovoljni z uspehom.	Š.	S.
POPRAVEK
Po naknadni ugotovitvi popravljamo 6. in 8. odstavek članka »Kaj je bilo v lokalnem gospodarstvu novomeškega okraja doslej narobe«, ki je bil objavljen 9. jan. t. 1., v toliko, da Kump Peter ni nakazal materiala za hišo bivšemu domobranskemu oficirju, ampak ga je le-ta dobil iz drugih virov. Zaradi tovariša Kumpa osebno tudi orehovska zadruga ni bila
^V^ostalo v Slanku drži in nave-j izkazalo, da o^ra delo potujočih sku-deni popravek ne izpremeni bistva mn, posebno v Studencih. Bre.ziu ln ' '	■	■	'	drugje, neznanje ln nepismenost. Mar-
ski in Gosposki ulici. Poraat prometa v lekarnah je iz leta v leto večji. Leta 1948 so imele lekarne nad 14 milijonov prometa, predlanskim 19 mi-
Podjetje »špedicija« — last kolektiva
Ljubljana, 27. jan.
V sredo se je kolektiv podjetja »Špedicija«, to &o združena podjetja prejšnjih Javnih skladišč ter ŽAO, zbral v lepo okrašeni dvorani in prevzel podjetje v svoje roke. Tov. direktor Roš je govoril o sedanjem stanju podjetja ter predal ključe podjetja predsedniku Delavskega sveta tov. Dariju Bezlaju. Upravni odbor si je izbral z* predsednika tov. Franca Ložarja. Ko je bil prevzem končan, je Delavski svet sklenil da bo stoodsotno izpolnjeval planske naloge, uvedel disciplino in odpravil vse nepravilnosti, ki so še v podjetju.
B. D.
SMRTNA NESREČA ZARADI BREZVESTNEGA ŠOFERJA
Ljubljana, 27. jan.
25. t. m. ob ?3. uri je neznan šofer avtomobila na Celovški cesti povozil Cirila Čufarja, ki je med prevozom v bolnico, zaradi poškodb umrl.
Komisija Poverjeništva za notranje zadeve glavnega mesta Ljubljane, je takoj na kraju nesreče ugotovila, da je vozil neznani šofer iz Ljubljane proti St. Vidu s hitrostjo 70—£0 km na uro. Ko je šofer videl, kakšno nesrečo je povzročil, je brzino pospešil, zavil v stransko ulico, da bi zabrisal sled za seboj, šofer je hotel ukvare, ki so zaradi nesreče nastale na avtomobilu, takoj popraviti, vendar se mu ni posrečilo, ker ga je že zaJotila komisija.
Šoferja so 26. t. m. izsledili in ga aretirali. Sodilo mu bo ljudsko sodišče.
Nesrečo je povzročil Maks Brglez,
Težha preizkušnja Odredovega moštva bo današnja tekma
B reprezentanca:Slovenija
lijonov, lani pa 28,488.238 dinarjev. Te šofer pri »Živinoprometu«, ki bo naj-številke so zgovoren dokaz, da je naš strožje kaznovan « ker je žrtev vede zakon o socialnem zavarovanju omo- pustil na kraju, ne da bi ji nudil vsaj gočil zdravljenje slehernemu člove- prvo pomoč. Brglez se je že večkrat ku in so zdravila tudi slehernemu zagovarjal zaradi manjših prometnih dostopna. — H.	'	nesreč.
Vaški odbori Fronte tekmuje’0
_ Ljutomer, 27. jan. . sikdo ne zna izpolniti najpreprostej-Te dni je okrajna komisija za tek- šega obrazoa, ne ve. kaj je narodnost moranje pri okrajnem odboru OF v | in državljanstvo, ugotovili so celo ne-Ljutomeru pregledala delo in uspehe kai primerov nepismenosti. Res je, vaških in krajevnih odborov Fronte, j da si ljudje ne znajo pomagati tudi
ki tekmujejo v šestmesečnem tekmovanju za 10. obletnico OF. Najboljši odbori prejmejo vsak meseč prehodno zastavico in diplome. Komisija je pripoznala frontnemu odboru v zadrugi »Železne dveri« že drugič prehodno z astavico, ker se živahno udejstvujejo na kulturnem in gospodarskem področju. Diplome so prejeli še vaški in krajevni odbori Front«: MLOF Ljutomer, Stročja vas, Presek, Ričentova graba, Borejci, Križevoi, Iljaševci, Krapje m druge vasi. K.
V mariborskem predmestju je treba še vef izobraževalnih tečajev
Maribor, 27. jan.
Uprave obrtnih podjetij in tovarn v mariborskih predmestjih skrb e tudi za kulturnoprosvetno in politično razgibanost delovnih kolektivov. Kljub temu se je pri vlaganju prijav za izdajanje novih osebnih izkaznic
njegove vsebine.
Kako so v Dolnji Bistrici gospodarili z opeko
Dolnja Bistrica kljub svoji obsežnosti (saj ima okrog 1000 prebivalcev) Se do danes nima zadružnega doma. Tudi pisarna KLO je v privatnem stanovanju. Lastnik je prostore že večkrat odpovedal, toda kam s pisarno, saj ni v vsej vasi nobenega primernega prostora.	,
Vse dosedanje priprave za gradnjo zadružnega doma so zašle v slepo ulico. Leta 1948. so se vaški aktivisti prepirali za prostor, kje bi ga zidali. Kljub temu. da ljudstvo zadružnega doma ni hotelo zidati v sadovnjaku Ivana Mončeca, je peščica vaških politikov vztrajala na tem, da se zida tam. Prepirali so se vse do leta Medtem so pripravili potrebna drva za žganje opeke, skopali rove za ce-mentarje in navozili nekaj gramoza. Opeke pa niso začeli izdelovati. niso dobili strojev, dela na ročno izdelavo se pa niso lotili. To se je z vleklo vse do poznega poletja lsou. Drva so bila izpostavljena vsem vremenskim neprilikam in so utrpela veliko škodo. Tudi lep kos orne zemlje je že drugo leto čakal brezploden in rezerviran za izdelavo opeke. Na pobudo nekaterih tovarišev i>n pa pod vodstvom upravnega odbora KZ Dol. Bistrica so se potem v poznem po-
galoše vode in vlage vsaj nekaj mesecev.
Čudno pa je, da »e za žensko gumijasto obutev nihče ne zmeni, čeprav so ženskam snežke ali gumijasti škornji potrebni Se bolj kakor moškim galoše. Otrok »e včasih še spomnijo, da jim narede nekaj parov gumijastih škorenjčkov, žensk pa se nihče ne usmili- Saj menda z izdelavo ženske gumijaste obutve ni tolikšnih težav, da jih ne bi mogli premagati. Ženske samo hrefeneče pogledujejo po moških galošah v izložbah in pravijo, da bi jih rade kupile, ker ni zanje gumijaste obutve, ko bi le ne bile predolge. Ustreženo bi jim bilo za silo tudi z navadnimi galošami primerne dolžine, če tovarna res ne more izdelovati snežk.	J.
Kulturnoprosvetni večer v Pesnici
V nedeljo so priredili člani Slovenskega narodnega gledališča in Mestnega veselega gledališča iz Maribora kulturnoprosvetni večer y dvorani pesniške šole. Pesniški gledalci in zlasti Sentiljčani so napolnili dvorano, saj so goste iz Maribora že željno pričakovali. Občinstvo je bilo zelo
letju komaj odločili za izdelavo op*- j zadovoljno z nastopom plesnega para. ke na roko Najeli so kar tri mojstre £a zabavo med točkami pa je skrbel in drio je ob lepem vremenu in spret- I Zlatko- ZeL Ker tokrat n, bilo pro-
i“ ”,	‘	“	mi	™	nanredovalo.	V	i	štora za vse gledalce iz okolice, so
nostl delavcev hitro napreoo a» ^ nagt ^ 0£ljubilli da bodo 0b
otvoritvi zadružnega doma, ki bodo
najkrajšem času so izdelali 120,000 oočke Toda medtem so se že pokazale prve pomanjkljivosti. predvsem pa brezobzirnost in malomarnost. Opeka je bila proti dežju premalo zavarovana. Na vrh so sicer'dali kaj slame, niso si pa PrlskJb*jL. mernib streh. Sele, ko je več dni « ževalo so si strehe nekje t^Pos^iU, ki so pa že ob prvem vetru vse popadale na tla. Opeka je bila na _ mestih od dežja precej poškodovana.
Po daljšem obotavljanju so sklenili, da jo bodo ožgali. Okrog 50.000 kosov opeke so zažgali. Ostala opeka pa je ostala deloma vskladiščena, nekaj pa jo je ostalo raztresene. Ob nedavnem slabem vremenu je začela opeka kos za kosom razpadati. Nihče se ni več zmenil za njo. Ljudje iz okolice, Ki so hodili mimo in videli škodo, so vpraševali.' kdo je lastnik zanemarjenih poljskih opekarn	<T.	C.
DIVJI PRAŠIČI DELAJO ŠKODO
Na Boču in V hribovju proti hrvaški meii je precej divjih prašičev ki povzročajo veliko škodo na polju. Pojavili so se že tudi na Kozjanu. Domačini v Brestniški Krati so Že ustrelili 6 divjih prašičev. Tudi na vzM><j: ni strani Pohorja na »aniotni k™l't!J1 Spurej so ustrelili merjasca. dili so ga tudi v hrlbovju blUu Alzaške kotline, medtem ko divjin svinj še niso videli, ker se drže z mladiči v. tropah globlje »■ gozdovih-
Lovce teh krajev čaka	"av
loga, da postrelijo čimveč merilat»cev in preprečijo škodo, ki jo delajo polju- — M-
ZAKAJ SAMO MOŠKE GALOŠE?
Kombinat v Borovu Izdeluje gum'-toda samo za inoSKe.
RUTO onuifv,	   .	.
loške galone so zelo poceni. s»j
Jrno 100 din In odstrižejo t
jasto obutev,
Si
ejo samn l“"	,7"
neka! točk. 7,ato so mošk, z galnšam za »vilo preskrbljeni. Kdaj pa kdal pride v prodajo tudi nekai moških gumi jasi: b škornjev, namenjenih se-voda nr*/ /nem tistim, ki moralo stati med & v vodi .11. hlatu V vpra^ Šanle kakovosti gumbaste obutve se tu ne bomo ,puhali Omenimo le. da Je večkrat zelo pomanjklllva
»pomladi ponovno gostovali. V novi dvorani bo prostora za 600 gledalcev in bo mogoče ustreči vsakomur, saj je zanimanje za kulturnoprosvetne prireditve na deželi pr »v živo. — K.
drugih podobnih primerih, na katere lahko naletijo vsak dan. Današnji čas zahteva tudi od preprostega človeka’ in delavca nekaj vež kot nekdaj. Zato je potrebno, da se organizira še več izobraževalnih tečajev, kjer si bodo ljudje pridobili najosnovnejše znanje, ki je potrebno vsakemu človeku.	K.	M.
KONKURENCA NA CELJSKEM TRGU
Celje, 27. jan.
Na oeljskem trgu, ki je zadnje čase dokaj bogato založen z zelenjavo, perutnino, sadjem, mesnimi izdelki in podobnimi pridelki, je vsak dan večja konkurenca.
Privatniki, ki so še pred dnevi prodajali radič po 80 dinarjev za kg, motovilec po 150, kislo repo po 20, jabolka po 70, surovo maslo po 550, kokoši po 2S0 dinarjev, jajca po 25, cvetlični med po 500 dinarjev za kg itd., so nad novimi cenami doživeli precejšnje presenečenje.
Trgovina državnih posestev je namreč odprla dve poslovalnici z zelenjavo in poslovalnico z mesnimi izdelki, ter z ugodnimi, dokaj nizkimi cenami pritegnila mnogo odjemalcev. Zato so morali kmetje, če so hoteli prodati prinešene pridelke, znižati ceno za 20 do 60%. Tako so v nekaj dneh padle cene piri solati na 45 dinarjev za kg, ohrovt od 40 na 16, prekajene glave od 250 na 160. kislo zelje od 40 na 20, jajoa na 14, cvetlični med na 380 itd.
Poslovalnice državnih posestev imajo dnevno prometa do 100.000 din in se bodo uveljavile, če bodo redno zalagale trg s podobnim blagom. L. U.
Kam bodo preselili vrtec?
Postojna. 27. jan.
Ker je bil vrtec v Postojni zaradi škrlatinke pred novim letom zaprt, so imeli novoletno jelko šele v soboto 20. januarja. V vrtcu so jim pripravili jeklo. Skrbne vzgojiteljice in kuharice so pod vodstvom vestne upravnice Dane Božič že ves teden prod tem praznikom pekle pecivo irT pripravljale darila; malčke so naučile deklamacij, pevskih in drugih točk s katerimi so nastopili. Odarovanih je bilo 60 otrok ter so dobili pecivo in blago za obleke in perilo.
Zvedeli smo. da nameravajo preseliti otroški vrtec v bivšo Karin-čičevo vilo v poslopje otroškega vrtca pa Zdravstveni dom. Pred 2 letoma in pol je komisija ugotovila, da je Karinčičeva vila'neprimerna za Dom igre in dela. Zavedamo se, da je Zdravstveni dom v Postojni potreben. vendar ga ni treba naseliti tam, kjer bi šla na račun najmlajših, saj so še druge stavbe, ki so tudi primerne za Zdravstveni dom. V vrtcu je 50 do 60 otrok dnevno. Zato naj odgovorni ljudje dobro premislijo preden preselijo otroški vrtec v drug prostor.
Za današnjo tekmo med izbranim Na treningu so zbrani vsi igralci pr-moštvom Slovenije in B državno re-l vega moštva razen Kržana, ki ne bo
prezentanco, za trening v zvezi z bližnjim sreča njem z odgovarjajočo francosko dr
kateri bo le ta služila I več nastopal za »Odred* in vsi aort ' člani s Hočevarjem in Cabričem na čelu. Pričakujejo še Segallo, ki bo
žavno reprezentanco, vlada med lju- I prav tako treniral z ostalimi.
bitelji nogometne igre izredno zanimanje. Hrbtenica moštva Slovenije bodo igralci Odreda,
Če ste se razgovarjali z igralci Odreda, ki so se včeraj vrnili iz Portoroža. kjer so se pripravljali za pomladansko tekmovanje, boste gotovo opazili, da je današnja tekma v središču njihove pozornosti, saj jim bo merilo dosedanjega dela ter jim bo v pomoč pri nadaljnjih pripravah.
Trener Tomaševič je mnenja, da je ta težka tekma prišla zanje prerano, ker je moštvo šele v prvih dneh priprav.
Moštvo reprezentance bo prispelo v Ljubljano šele danes zjutraj ob 9. uri.
Verjetno bo zaigralo v naslednji postavi;
Mrkušič, Ožegovlč. Horvat I, Palfl,
Milovanov. Jakov?tič Rajkov, Senčar, Rupnik, Čajkovski II, Strnad.
Rezerve; Ančič, Begovac, Stefanovič,
Cizarič, Petakovič.
Postava moštva Slovenije je naslednja: Nikolič, Medved, Rupar. Fajon,
Berginc, Hacler. Životič, Pelicon, Hočevar, Gabrič, Plaznik. Rezerve: Ko-runovič, Lesjak. Pilej, Kompoš, Bencik.
Tekma med reprezentancama se bo začela ob 14.30 uri na stadionu. Če bo ugodno vreme, pa bodo v predtekmi ob 13. UTi nastopili mladinci Železničarja in Odreda.
Obisk pri igralcih Odreda v Portorožu
Portorož, 27. jan.
V prijaznem hotelu Central v Por- i torožu so nastanjeni igralci športne- ! Po ocenitvi Mednarodne nogometne ga društva »Odred« iz Ljubljane, ki , federacije mora dobiti Brazilija se pod vodstvom novega trenerja To- 9.071.000 cruzerosov, Španija 1,400.000, maševiča pripravljajo na tekmova- Urugvaj 1,400.000, Švedska 1,050.000, nja za državno prvenstvo v letu 1951. Jugoslavija 854.0WI, Anglija 744.000,
Trenirajo na nogometnem igrišču v Sv. Luciji pri Portorožu, medtem pa se treningi za kondicijo vršijo na mehkem terenu lepe plaže v Portorožu. Poleg tega pa obsega program treninga še obdelavo teoretičnih vprašanj ter osnove taktike v nogometni igri ter daljše in krajše izpre-hode v okolico Portoroža. V času treninga bo nogometno moštvo »Odreda« odigralo v jugoslovanski coni več tekem s kombiniranimi moštvi tamkajšnjih klubov. Danes pa jih v Ljubljani čaka težka preizkušnja v srečanju proti B reprezentanoi Jugoslavije. V zvezi s to tekmo smo vprašali za mnenje Plaznika, ki je dejal, da bo kolektiv prikazal vse svoje znanje, da doseže čim ugodnejši rezultat, Rupar pa -je še dodal: »Teh-ni&ni igri reprezentantov se bomo zoperstavili s požrtvovalno igro, ki je mnogokrat odločujoči element dogodkov na zelenem polju in kar zgovorno dokazuje primer pretekle nedelje v Varaždinu«.
Celotni kolektiv »Odreda* ima dovolj volje, da se na treningu kar najbolje pripravi za težka srečanja spomladi.	Mač
Koliko bodo dobili udeleženci svetovnega nogometnega prvenstva
Rio de Janelro,	— Neki brazilski
časopis je objavil	pred kratkim de-
narne zneske, ki jih bo dala Mednarodna nogometna federacija državam, \roritom	™	-t.
ki so sodelovale na svetovnem nogo- hllktb	£°,drU!Ji!.h	repu~
metnem prvenstvu	v Braziliji i. 1950. 1 nedehek	nričelo	t^d-	i'	sOn.^T--P°I
Pr» A^pnit.vi M pd r> n m/l n o nno-ArMotna	pričelo	tudi	V	Sloveniji	S
športno	stavnico«, katera zajema	v
Mehika 666.000, Italija 615.000, Chile 500.000, Švica 574.000, Paragvaj 500.000, ZDA 459.000 in Bolivija 4*24.000 cruzerosov. Skupni stroški svetovnega prvenstva v Braziliji so 17.242.61*2 cruzerosov, dobiček pa je 36,577.360 cruzerosov.
Nogometaši Lokomotive v Avstriji
Zagreb, 27. januarja. V začetku februarja bo nogometno moštvo zagreo-ške »Lokomotive* gostovalo v Avstriji. Desetega februarja bo »Lokomotiva« igrala z »Admiro«, ki jo je že lani premaga‘ia z rezultatom 3:1 v Zagrebu Naslednja tekma bo 11. februarja v Kapfenberga proti istoimenskemu klubu. Zadn,jo tekmo na svojem gostovanju bo »Lokomotiva« odigrala 14. februarja v Gradcu a »Sturmom«.
*
Nogometni sodniki:	Mlinarič An-
ton in Višnič Branko iz Zagreba ter Ludevit Bavčič iz Splita so kaznovani s suspenzom za mesec dni zaradi slabega in neenergičnega sojenja, ki je dopustilo .grobo igro. Disciplinski postopek je uveden tudi proti sodnikoma dr. Branku Laiiču iz Čačka in Milenku Podubs&emu iz Zagreba. Vsi razen Bavčiča so zvezna sodniki.
Jutri se bo začela v Sloveni ti zvesnn šnortna stavnica
Mladinsko smučarsko prvenstvo države
floriseh, Dornik In Janc novi prvaki
Skoplje, 26. jan. Včeraj se je začelo na smučiščih Popove Šapke tekmovanje za mladicsko prvenstvo FLRJ v smučanju. Na tekmovanju sodeluje čez 100 tekmovalcev in tekmovalk iz vseh ljudskih republik. Danes je tekmovalo 52 mladincev in mladink v teku na 12, 6 in 4 km. Pri tekmovanju na 12 km, v katerem so sodelovali starejši juniorji, je zmagal Jože Gregorij (Slovenija) s časom 1!:9,17 pred Jožetom Dežmanom "(Slovenija) s časom 1:9,24. Minuto kasneje je prispel Tomislav Marjanovič (Hrvatska). Na šestkilometrski progi je bil prvi na cilju mlajši junior Pavle Vošnjak (Slovenija) s časom 32:34,0 pred Brankom Easkijem (Hrvatska), ki je dosegel čas 33:25,0. Pri tekmovanju ju-
svoj okvir vse športne panoge.
niork na 4 km je zasedla prvo mesto
- - -	”	:	vir	""	'
som 26,11.
Ankica Vojnovič (Hrvatska) s ča-
Danes se je tekmovanje nadaljevalo
v skokih.
Skoplje, 27. januarja. V nadaljevanju mladinskega smučajskega prvenstva na Popovi Šapki je bilo danes tekmovanje v slalomu in skokih, ki se ga je udeležilo 54 tekmovalcev in tekmovalk.
Mladinski smučarski prvak v skokih je postal letos Janez Gorišek (Slovenija), ki je dosegel 150 točk in skoka 31, 31 m. Drugi je bil Paškulin Roman (Slovenija) s 145.4 t. in skokoma 30 m, 30 m. Tretji je Babnik Janez s 142,7 t. in skoikoma 25,5 m in 29,5 m.
KAKO SE IGRA Stavi se vsak teden. Prodajna cena -stavnemu listku je 1 din. Na vsakem listku je možnih 5 stavnih kombinacij po dvajset din. Vsak igralec lahko igra na poljubno število, kombinacij. Za	eno	kombinacijo	izpolni	eno kolono,	za	katero plača	20 din.	Ce hoče
Mlajši juniorji so tekmovali na igrati, na dve kombinaciji, mora iz-progi za slalom, ki je bila dolga 450 polniti dve koloni, za kar plača 40 metrov z višinsko razliko 50 m in 30 din, za tri kolone 60 din itd. vrati, starejši pa na progi 200 m z . Obrazec se sestoji iz talona (št. 1) višinsko razliko 60 m in 22 vrati. m dveh kuponov (št. 2 in 3). Obra-Rezultati. so naslednji: Starejši ju- zec se izpolnjuje tako, da se izpiše niorji:	Dornik Ludvik (Slovenija) za vsako kombinacijo isti znak tako
1:32,7,	2. Nunčič Marjan f Sl o veni ja) na talon kot na oba kupona.
1:38,1, 3. Nograšek. Jože (Slovenija) Na prvem delu obrazca je natis-
tri«............... j	v • , • njenih 14 tekmovalnih parov. Za na-
Mlajši numorji so dosegli naslednje grado pride v poštev prvih dvanajst rezultate; 1. Jane Milan (Slovenija) parov, medtem ko sta 13 in 14 za t 1?aSito-viS /Hrvatska! rezervo, če se namreč dvoboj kate-1:29,1, 3. Najboljša Wemer (BiH) 1:34.9. rega izmed prvih dvanajstih' parov Jutri se nadaljuje tekmovanje z ve- ne odigra. Zato se mora izpolniti leslalomom za vse kategorije.	|	vseh štirinajst navedenih srečanj.
C, „	,	,	Izide	tekmovanj se rešuje, na ta na-
amucarske tekme pod Kumom 1 čin, da 66 za vsak posamezni par Snega ni toda naši vrli smučjuril označi zmaga, poraz ali neodločeni
so ga pa vseeno našli. MlidinS smu- "na« s	d^uTotoenova^
čarskega	kluba	KUM,	ki	ima	svoj	gf	j	,	n^dl^en
sedež	na	Dobovcu	so	kljub	slabim	neodločen rezultat z	znakom
snežnim razmeram izvedli v nedeljo	„„	,, .
tekmovanje v teku-za mladince in .	prl	5°"
pionirje. Na Dobovcu ni bilo snega, j <,„w v	-
so pa šli malo više na Lontov. kjer |	„	^
je bilo v podnožku Kuma še dosti ' ?nb„r?zf® i	^	J
snega. Nastopilo je 11 tekmovalcev, , f to?2?.i »i	•	i1
ki so tekmovali na 4.5 km dolgi ;
progi z zaprekami. Prvo mesto si je osvojil Rotar Milan (13:00), drugo pa Kamnikar Jože (13:30). Pionirji pa so tekmovali na 1 km. prvi je bil Smodiš Robert (5:00). Mladi smučarji na Dobovcu bi radi izvedli še tekmovanje v alpskih disciplinah. Upajmo, da - - -	g.	g.
bo še kaj snega.
NADALJEVANJE SODNE RAZPRAVE PRED VOJAŠKIM SODIŠČEM V BEOGRADU
OMoienl vohuni so dobili nalogo, da z najbolj uma ranimi sredstvi delalo za iruSitev obstoječega državnega in
družbenega reda
V nadaljevanju razprave pred vojaškim sodiščem v Beogradu sta bila zaslišana David Damjanovič in Dušan Ilič, ki sta v noči med 27. in 28. sep. tembrom 1949, oborožena s samokresi in radijsko postajo, nezakonito prekoračila avstrijsko-jugoelovansko mejo. Oba priznavata vse navedbe obtožnice, da sta hotela izvajati vohunsko diverzantsko dejavnost v Jugoslaviji. Damjanovič in Ilič sta se vežbala v posebni vohunsko.diverzant.ski skupini v tečaju, ki ga je vodil tuj oficir. Na tem tečaju »o se vežbali v padalstvu, streljanju s samokresi in strojnicami ter se učili pisati s kemičnim črnilom, odpirati in zapirati pisma itd.
Med tečajem je obtožence dvakrat zaporedomu obiskal Peter Karadjordje-vič v spremstvu tujih oficirjev. Damjanovič je izjavil, da jih je *kralj« vprašal odkod so prišli in ali so že skakali s padalom ter, da naj zastavijo vse sile, da bi obvladali gradivo.
•Kralj« jim jo dejal, da hodo na te (se p
svoj posel v ugodnih okoliščinah. Ob
renu (se nravi v Jugoslaviji) opravili
Vendar
toženi je nadalje pripovedoval kakšne podatke bi morali pošiljati svojemu radijskemu središču v Parizu se pra. vi, Petru Karadjordjevlču. Poročati bi morali o gibanju čel JA. njihovi obo-r0! tvL, o ljudeh, ki bi jih morali ubiti v podjetjih Itd.
N!a vprašanje zakaj sta se odločila za vohunsko-diverzantako delavnost v Jugoslaviji, Izjavljata obtoženca da n| bilo lahko zavrniti pozive teh »najvišjih starešin jugoslovanske emigracije«. »Tedaj še nisem vedel,« je izjavil obloženi Pan)janqvič, »da so ti voditelji navadna agentura In sedaj se čuti krivega, ker sem dovolil, da. me preslepijo«.
aTffiv* vU' če varujejo I obtoženca »ta »e med vojno borila
v četniških enotah
poveljstvom
PVMB pod _ _____________
popa Djujiča in zakrivila številne zločine, zaradi katerih sta registrirana kot vojna zločinca. Samo škoda, ki jo je povzročila »leteča četa« bataljona, S.1	,^e	Poveljeval	Ilič, znaša nad
-5 milijonov dinarjev. Ugotovljemo je, da. je ta četa izvršila pok&lj v vasi Bi čine, pri čemer je bilo ubitih 25 oseb.
Sodišče je zatem zaslišalo Momira Vojvodiča, člana »trojke«, ki jo je osebno uril Peter Karadjordjevič. Obtoženi Vojvodič je priznal krivdo in ponovil izjave že prej zaslišanih Davida Damjanoviča in Dušana Iliča. Vojvodič je potrdil, da je bil pri četnikih poveljnik tako imenovanega dijaškega bataljona, kjer so prisilno mobilizirali mladeniče. Po begu v Italijo. se je takoj, sestal z znanim vojnim zločincem popom Djujičem. ki se mu je predstavil kot odposlanec Petra Karadjordjeviča in ga posla) v vohunsko-teroristične tečaje. Po končanih tečajih so ga poslali v Jugoslavijo. da bi na področju Dalmacije zbiral razne vohunske podatke.
Obtoženi Me.rko Petrovič se je predstavil kot človek, ki se je pečal r najrazličnejšimi poklici in znal čez noč spremeniti narodnost, samo da bi lahko nadaljeval s svojim izdajstvom. Petrovič je v začetku 1946 pobegnil na Madžarsko, kjer se je pred stavil kot »Volksdeutscher«.
•Ali vas madžarske oblasti niso zaprle, kajti slehernemu je bilo znano, da so »volksdeutscherji« izdajalci v službi Gestapa«1
»Ne. niso, prav zaradi tega sem se predstavil kot »volksdeutscher«, ker sem bil obveščen, da Jim ničesar nočejo.«
Petrovič •• j* leta 1946 znova vrnil
v Jugoslavijo, baje zato, da bi videl družino, nato pa znova odšel na Ma-džarsko, od tod pa v Avstrijo, kjer je stopil v stike z vohunsko mrežo H)eguncev. Petrovič je dobil nalogo, da naveže 9tike z ljudmi, ki prihajajo iz Jugoslavije, jih zaslišuje in o tem poroča. Napisal je okrog 40 vohunskih poročil in dobil zato 500 Šilingov mesečno. Ker se je izkazal kot »spreten človek«, ga je vodstvo vohunskega centra v Avstriji poslalo1 v Jugoslavijo z radijsko postajo in pišto-^ PoSiljal vohunska poročila tako imenovani organizaciji »kraljev-skega jugoslovanskega gibanja« v Avstriji.
Nadaljnji obtoženec Radojica Damjanovič. bivši narednik jugoslovan-8 S ,v°3ske in radioteJegrafist je bil sodelavec zloglasnega popa Djujiča. s katerim je imel vse do leta 1945 stike z Dražo Mihailovičem. Po tem letu. ko so hile četnifcke enote razbite, je poskušal najprej v Bariju, nato pa v Rimu zaman obnoviti to zvezo. Meseca decembra je stopil v radijsko postajo »Ravna gora«, ki se je javljala iz »Svobodnih jugoslovanskih planin«, čeprav je bila dejansko 5 km od Barija. Tz te službe je odšel, v podobno v Trst, kjer je tiskal obre-kovalno gradivo proti naši državi,
Mulej, Slavko in Matevž Lukane, ki so nas v Garmischu uspešno zastopali
NAMIZNI TENIS Spartak—Mladost 6:4
Zagreb, 27. januarja. Zadnja tekma zvezne namiznoteniške lige med Spar-
takom in Mladostjo se je danes kon- ...  .......
čala z zmago Spartaka z rezultatom > igralci itd.
nih kolon, potrdi z žigom, izroči talon igralcu, kupona pa obdrži.
Za nagrado pridejo v poštev vsi, ki so	pravilno	uganili izide srečanj	12
in	11	parov.	Tisti, pa, ki so uganili
izide 11 in 10 parov pridejo v poštev, če ni nihče rešil 12 fiarov, oni z 10. in 9. pari pa tedaj, če ni nobene rešitve z 12. in 11. pari. Ce ni nihče uganil 11 parov, pride za nagrado v poštev vsak, ki je pravilno rešil 12 in	10	parov.	Ce ni nobenega niti z	12,
11	in	9. se	upoštevajo igralci z	10
pravilnimi rešitvami itd. Igralci, ki so rešili 8 ali manj parov, ne pridejo v poštev.
Za nagrado je določenih 50% od bruto dohodkov v vsej Jugoslaviji. Izplačevala jih bo Narodna banka na osnovi talonov po roku za reklamacije, ki znaša S dni. Nagrajene številke se bodo objavljale pet dni po tekmovanju.
Začasno se bodo podajali stavni listki pri Slovenijašport v poslovalnici št. 2 na Tyrše>vi cesti v času ko je trgovina od.nrta in pri vratarju Fizkulturne Zveze Slovenije — Liko-zarjeva IV. provizorij od tretje ure po-poldne dalje. Imena in naslove poslovalnic, ki se hodo pozneje odprlo izven mesta Ljubljane kakor tudi iz-premembe, nadaljnja navodila, rezultate tekmovanj in nagrajene številke stavnih listkov, bomo objavljali v športni rubriki dnevnih časopisov, »Poletu« in radiu.
Vse igralce, ki so se udejstvovali pri TIP-TOP stavi, kakor tudi vse ostale ljubitelje fizkulture vabimo, da se udeleže igranja »Športne stavnice«.
Vsa pojasnila lahko dobite pri »Športni stavnici« v Fizkulturni založbi Slovenije. Ljubljana, Likozar-jeva IV. provizorij.
Neuspeh Mitiča in Branovida v Helsinkih
Helsinki — v Helsinkih se je začel mednarodni teniški turnir na pokritih igriščih za prvenstvo Skandinavije. Na turnirju sodelujejo šved» ski norveški, danski, francoski, angleški, jugoslovanski, finski teniški
6:4. Za Spartak so igrali Vilim Ha rangozo, Gabrič in Bajič, za Mladost pa Dolinar, Kosi in Bočkaj. Najboljši igralec v tem srečanju je bil Dolinar, ki je premagal vse tri nasprotnike V najbolj zanimivi borbi tega srečanja Je Dolinar premagal Ha-revanžiral za nedavni poraz na dr-ran«>za z 22:20 in 24:22
V prvem kolu je jugoslovanski teniški prvak Mitič premagal angleškega teniškefA igralca Bakstorja s 7:5, 6:3, 2:6, 6:2. V igri dvojic sta Mitič in Branovič premagala norveško dvojico s 6:2. 4:6. 6:3. 1:6.
Naši tekmovalci so bili v drugem kolu izločeni v tekmovanju parov in posameznikov.
TUDI NAŠI INVALIDI BODO SMUČALI
Na debelo zasneženih grebenih Osoj-ščice nad Beljakom, je bil od 7. do 14. januarja smučarski tečaj za invalide z amputiranimi nogami in trdimi koleni. Tečaj je priredil invalidski odsek pri Smučarski zvezi Avstrije, ki je k sodelovanju povabil tudi 4 člane invalidske organizacije Slovenije, v želji, da bi se smuča-ski šport razvil tudi v naši republiki.
Tečaja na Osojščici so se udeležili tov. Miro Vesel in Ivan Iglič, oba z nadkolensko amputacijo dalje tov. Miha Dermota z umetnim kolenom in tov. Ludvik Šemrov, invalid s podkolensko amputaoijA noge. "Našim tečajnikom so avstrijski invalidi nudili izdatno pomoč pri urjenju smučanja. saj so jim kar trije trenerji pomagali do znanja in dobre tehnike
nato pa Htogil v sfuibo t ?0youstanov- ' invalidskega smučanja, izurili so jih
ljene radijske postaje, ki se jfc imenovala ^Svoboda ali smrt« in bil tamkaj speaker. Obtoženemu ni u®Pe*® izpolniti svoje vohunske naloge, da di odšel s premično radijsko postapo nekam na tromejo med Bosno, Liko in Dalmacijo.
Razprava se nadaljuje.
za smuk in slalom in 60 danes naši tečajniki že kar vešči. Avstrijski t<5-varisi 60 jih tudi povabili na svoje letošnje prvenstvo. Tudi so obljubili, da bodo na smučarski tečaj naših
meseca, bo na enem naSih znanih smučišč, kjer imamo žičnico, kajU brez te ne moremo misliti, na smučarski tečaj invalidov, ki prav gotovo težko hodijo po snegu navkreber.
Pričakovati je' velikega odziva od strani naših vojnih invalidov, ki bodo z množičnim razvojem smučanja čimbolj zatrli v sebi občutek da so kot invalidi prikrajšani za ’ vse užitke v Športnem udejstvovanju. Prav gotovo bo med tečajniki — invalidi precej takih, ki si bodo z vztrajnostjo in marljivim urjenjem pridobili potrebno smučarsko znanje, ki ga bodo koristno izrabili v kre-pitev svojega zdravja in ga uporabili tudi takrat, ko bo šlo za ugled &mu- . čarskega žporta naših invalidov v tujini.
Led v razvoju smučarstva med invalidi je torej prebit, treba je le volje, dela in vztrajnosti pa tudi vidni uspehi naših invalidov — smučarjev ne bodo izostali, kakor ne zaostajajo
validov poslal) dva svoja trenerja, I njihovi uspehi na političnem, gospoda bo uspeh popolnejši. Tečaj, ki se bo darskem in kulturnoprosvetnem nod-
 —‘I—>-!— I—J Q
fcačel jwedvi'doma »redi prihodnjega (roč ju.
( OBVESTILA )
VSEM PREBIVALCEM MESTA LJUBLJANE, KI SE NISO VPISANI
V	DRŽAVLJANSKO KNJIGO
Odsek z a državljanska stanja daje vsem prebivalcem mesta Ljubljane, ki še niso vpisani v državljansko knjigo, naslednja navodila:
Za vpis v državljansko knjigo jo potrebno sledeče:
1. a) Dokaz o domovinski pristojnosti na dan 6. 4. 1941 za državljane prejšnje Jugoslavije;
b) Dokaz o stalnem prebivališču (domicil) na dan 10 6. 1940 in dokaz, da je bil na dan 15 9 1 947 (ratifikacija mirovne pogodbe z Italijo* italijanski državljan — za državljane iz priključenega ozemlja.
2. K dokazu iz točke 1. potrdilo, da oseba ni/ vpisana v državljansko knjigo.
3.. Rojstni l»t. poročeni tudi poročni list, za dokaz pravilnega imena in rojstnih podatkov (rojstni in poročni 'list se stranki pri vpisu vrneta).
4 Izpolnitev priglasnice. katero dobi priglašenec pri vpisu na odseku za državljanska stanja.
K točki 1. a) pripominjamo: Domo-vinstvo (domovinsko pravico) v prejšnji Jugoslaviji so imeli državni in samoupravni uslužbenci v občini, kjer so imeli stalno službeno mesto Vsi ostali državljani so imeli domovinsko pravico v* občini, v kateri so jo imeli-.
a) po rodu (zakonski po očetu, nezakonski po materi).
b) žene z možitvijo po možu.
c) s sprejemom v domovinsko zvezo
Za dokaz o pristojnosti na dan 6. 4.
1941 služijo lahko naslednje listine: državljanska izkaznica. domovnica bivše občine, odločba o sprejemu v domovinstvo. poselska knjižica, služ beni ali upokojitveni dekret.
Državljanski odsek ima za vse do movnice bivše občine Ljubljane, domovinske pole. Zaradi hitrejšega vpi sa. pa priporočamo, da tudi ti, ki so pristojni v Ljubljano, predlože pri vpisu zgoraj navedene listine, če jih imajo.
Vsi ostali, ki niso pristojni v bivšo občino Ljubljano in nimajo zgoraj navedenih listin, naj si priskrbe na krajevnem LO, v katerega spada njihova domovinska občina, potrdilo, da so imeli v tem kraju na dan 6. 4. 1941 domovinsko pravico.
K točki 2. pripominjamo, da je potreben ta dokaz za one. ki od marca 1940 do danes niso stalno bivali v Ljubljani ter za vse, ki so se po marcu 1940 preselili v Ljubljano in imajo domovinsko pristojnost izven Ljub-
^ane*	. U J
Dalje opozarjamo vse one ki ooao vlagaJi priglasnice za osebne izkaznice na rajonih in so vpisani v državljansko knjigo Ljubljane, da jim ni potrebno hoditi na odsek za državljanska stanja po potrdilo o vpisu v državljanski knjigi MLO Ljubljane. Vse priglasnice za izstavitev osebne izkaznice bodo preverjene na državljanskem odseku po državljanski knjigi.
Državljani naj upoštevajo gornja navodila in naj ne hodijo po nepotrebnem na odsek za državljanska stanja po razne informacije, ker ovirajo ekspeditivnost poslovanja in povzročajo nepotrebno čakanje tistim državljanom, ki prihajajo upravičeno k vpisu v državljansko knjigo, po državljanske izkaznice, dokumente za ureditev službenega razmerja in razna potrdila.
MLO glavnega mesta Ljubljane
Poverjeništvo za notranje zadeve
POZIV!
Statistični urad LR Slovenije poziva vse resore, ustanove, podjetja, dalje vse okrajne, oblastne in mestne ljudske odbore, da mu v smislu Uredbe o obveznosti opravljanja strokovnih izpitov (Uradni list št. 68 od 13. XTI. 1950), javijo najkasneje do 15. febr. 1951 število kandidatov, ki so glasom gornje uredbe v letošnjem letu dojeni polagati državni strokovni izpit iz statistične stroke za naziv »Statistični manipulant«. »Nižji statistik« in »Nižji statistik—ekonomist«. Številčni podatki po gornjih zvanjih so nujno potrebni zaradi pravilnega planiranja izpitnih rokov in eventualnih pomožnih kratkih seminarjev za vsa tri zvanja. Obenem se razpisuje za prvi izpitni rok mesec maj. Za maj je potrebno vložiti prijave najkasneje do 15. februarja, ker mora kandidat prejeti temo za domačo nalogo kot pismeni del izpita tri mesece pred izpitnim rokom. ‘Rok za vlaganje prijav poznejših izpitnih rokov bomo pravočasno objavili.
Statistični urad LR Slovenije,
Gregorčičeva ul. 31, (vladna palača)
ROKI ZA OPRAVLJANJE STRO
KOVNIH IZPITOV IZ FINANČNE STROKE V LETU 1951
1. rok mesec marec — prijave poslati do 15. februarja.
2. rok mesec junij — prijave poslati do 15. maja.
3. rok mesec september — prijave poslati do 15. avgusta.
4. rok mesec december — prijave poslati do 15. novembra.
Ministrstvo za finance LRS, Ljubljana
Vremenska napoved za nedeljo dne
28. t. m. še nadalje deževno vreme.
V	Višjih legah sneg. Temperatura brez bistvene spremembe.
VLAGANJE PRIJAV ZA NOVE OSEBNE IZKAZNICE V LJUBLJANI
Ker so med ljubljanskim prebival stvom — kljub navodilom — še vedno nejasnosti, kje se vlagajo prijave za nove osebne izkaznice, ponovno spo ročamo:
Za RLO 1 se sprejemajo prijave in izdajajo izkaznice na Poverjeništvu za notranje zadeve Prešernova 22 (biv ša^ Bleiweisova) v sobi št 50.
Za RLO II se sprejemajo prijave in izdajajo osebne izkaznice od 28. t. m. dalje na postaji LM št 8, Celovška cesta št. 94
Za RLO III. se sprejemajo prijave in‘ izdajajo osebne izkaznice v terenski pisarni OF v Društveni ulici št. 34.
Za RLO IV. se sprejemajo prijave in izdajajo osebne izkaznice v prostorih poverjeništva za notranje zadeve Kongresni trg 16.
Za RLO V. se sprejemajo prijave in izdajajo osebne izkaznice v prostorih Poverjeništva za komunalno gospodarstvo v Polju.
RAZPIS
Ministrstvo za prosveto LRS razpisuje vpis v 4-mesečni kmetijsko-go-spodinjskl tečaj za Malo Loko, In Ma-renberg.
Tečaja pričneta s poukom 15. febr. 1951. V tečaj se sprejemajo dekleta s končano osnovno šolo od 18. do 30. leta. Prednost imajo tiste prijavljen-ke. ki so vključene v KDZ in KZ.
Tečaja sta internatsko urejena. Mesečna vzdrževalnina znaša 1500 din in se ravna po premoženjskih razmerah. Prispevek za vzdrževalnino lahko plačajo tečajnice same z živili odnosno uprave socialističnih gospodarstev.
Prošnji za vpis se priloži:
1. izpolnjena vprašalna pola za sprejem gojenca v mladinsko vzgojno ustanovo (obrazec 1, 74 Državna založba Slovenije).
2. potrdilo o vpisu v volilni imenik.
Prošnje vložite na OLO, Svetu za
prosveto in kulturo do 5. febr. 1951.
V	dnevnih časopisih bo pravočasno objavljena, katere priglašenke so sprejete.
Ministrstvo za prosveto LRS. RAZPIS
Rektorat univerze v Ljubljani razpisuje mesta univerzitetnih predavateljev ali docentov na pravni fakulteti za predmete: a) Uvod v družbene vede. bi politična ekonomija, c) kazensko pravo.
Prijave je treba oddati v roku 14 dni po objavi v Uradnem listu LRS na rektoratu univerze.
Rektorat univerze v Ljubljani.
SPOROČILO O PRESELITVI
Izvršilni odbor rajonskega ljudskega odbora IV. obvešča prebivalstvo, da se je poverjeništvo za stanovanjske zadeve preselilo iz Kole-zijske ulice 4 v Snežniško' ulico, leseni provizorij št. II., soba št. 20.
Poverjeništvo bo pričelo s svojim rednim poslovanjem v sredo 31. t. m.
Istočasno se je preselilo poverjeništvo za obrt in komunalne zadeve iz Snežniške ulice v nove prostore v Kolezijsko ulico 4, prvo nadstr.
Tajništvo IO RLO IV.
ŠPORTNA AMBULANTA PRI INSTITUTU ZA ŠPORTNO MEDICINO
Zdravniški pregledi športnikov se od 29. jan. do 1. marca 1951 ne bodo vršili. Športna društva in klubi iz Ljubljane in okolice naj za mesec marec pismeno prijavijo športnike na pregled. Pregledi se bodo vršili zopet vsak torek, sredo, četrtek in petek od 17. do 20. V mesecu marcu bodo imeli prednost:	nogometaši, lahko-
atleti, plavalci, orodni telovadci, košarkaši in rokometaši.
OBVESTILO DRŽAVNE ZAL02BE SLOVENIJE
Bilančni obrazci za industrijska podjetja (obrazec 6, 2) za trgovska podjetja (obrazec 6, 2a) in za gostinska podjetja (obrazec 6. 2b) so v tisku. Da nam bo mogoče pravočasno in pravilno razdeliti gornje obrazce po naših poslovalnicah, prosimo vsa podjetja, da takoj prednaročijo primerno število bilančnih obrazcev pri najblilji poslovalnici DZS ali pa pri poslovalnicah Mladinske knjige.
OGLAS
Trgovsko podjetje OZKZ Marlbor-okolica. Partizanska cesta 6, obvešča vse kmetijske zadruge in kmetovalce, da ima na zalogi večje količine raznega blaga kakor:
Škropiva: Sumbarit, Vitogram. Pok-sin-Sulfit, ogljikov žveplec, modro galico itd.
Stroje in razno orodje:	kosilnice,
vinogradniške škropilnice, sadne in grozdne mline,- reporeznice, slamoreznice, gnojnične Črpalke, pluge, lopate, motike, podkve ter karbid, lužni kamen, strežno lepenko itd.
Državna posestva, kmetijske delovne zadruge in ostali imetniki tek. računov si lahko nabavijo, artikle direktno v centralnem skladišču OZKZ. Maribor, Razlagova 2, proti predložitvi obrazca 152, privatniki pa naj pohitijo z naročili pri svojih kmetijskih zadrugah.
KOLEDARJE bele-žne za leto 1951
& din 20.—;
KOLEDARJE žepne z« leto 1951 k din 18.—,
nudi Slovenski knjižni zavod, Ljubljana, Vošnjakova ulica 4., gkla^šče.
REZULTAT NATEČAJA ZA OPREMO REVIJE »ARHITEKT«
Ocenjevalna žirija za natečaj osnutkov za opremo »Arhitekta«, revije DAS. ki so jo sestavljali tovariši arh. Rohrman Stanko in arh. Bežek Niko za DAS in arh. Brnčič Hrvoje, abs. arh. Ivanšek Fr., arh Ravnikar Edvard in arh. Stermecki Viljem za uredništvo, je pregledala 43 osnutkov 37 avtorjev, poslanih v oceno in od-, ločila:
1. S prvo nagrado 3000 din se nagradi osnutek pod šifro »S—3«, avtor abs. arh. Križaj Svetozar, Ljubljana, ki se mu poveri izdelava dokončne naslovne strani
2. S prvim odkupom 1500 din se nagradi osnutek pod šifro »A—^51«, avtor abs. arh. Ravnikar Marta. Ljubljana.
3. Z drugim odkupom 1500 din se nagradi osnutek pod šifro »Ljubljana« avtor grafik Bosič Branko, Beograd.
4. S tretjim odkupom 1500 dinarjev se nagradi osnutek pod šifro »5379«, avtor ing. arh. Jurič Zvonko. Zagreb.
Izvenljubljanski nagrajenci prejmejo nagrade po pošti.
Natečajni osnutki so vsem arhitektom in drugim zainteresiranim osebam na vpogled v uredništvu »Arhitekta«. Ljubljana, Miklošičeva cesta 16-111. do 1. febr. 1951. Vse	nenagrajene
osnutke lahko avtorji	dvignejo v
uredništvu po 1. februarju, oziroma naj sporočijo naslov	za vrnitev
osnutkov.
Vsem udeležencem natečaja se Društvo arhitektov Slovenije in uredništvo Arhitekta zahvaljujeta za sodelovanje.
OBVESTILO O PRESELITVI
Agronomska In gozdarska fakulteta se je preselila iz Hacquetove ul. 4 v novo dodeljeni blok na Krekovem trgu št. 1. Dekanat posluje že v novih prostorih. Telefonska štev. 32-79 ostane neizpremenjena. toda nekaj dni še ne bo delovala zaradi premestitve. — Dekanat.
OBVESTILO ŠTUDENTOM
Agronomske in gozdarske fakultete glede vpisovanja v poletni semester 1951
Zaradi preselitve v nove prostore na Krekov trg 1 popravljamo obvestilo, ki je bilo objavljeno pred nekaj dnevi.
1. Vpis v poletni semester bo od 15. do 25. februarja 1951.
2. Naknadni vpis bo na utemeljeno prošnjo do 1. marca 1951.
3. Začetek rednih predavanj bo 1. marca 1951, razen 6. semestra agronomskega oddelka.
4. Pri vpisu mora vsak slušatelj predložiti: indeks, osebni izkaz, kolko-van z 10 din. 2 statistična lista, študentovsko legitimacijo, legitimacijo zdravstvenega fonda in 50 din za zdravstveni fond.
5. Potrdila izrednim slušateljem niso potrebna.
6. Tiskovine se dobe na dekanatu ali pri vratarju univerze.
7. Morebitne spremembe bodo objavljene na deski na Tiodniku pred dekanatom. — Dekanat.
DAJALCI KRVI
Pregledi dajalcev in -odvzemi krvi se bodo vršili v prihodnjem tednu v Zavodu za transfuzijo krvi Ljubljana: za Ljubljančane v torek In četrtek, za dajalce z dežele v sredo. Prijave v Zavodu samo od 7.30 do 8.30.
Opozorilo: Dajalec mora biti popolnoma zdrav (ne sme imeti tudi nobenih kožnih izpuščajev, nahoda itd.) ter fizično dobro razvit, starost od 21 do 60 let. 12 ur pred prijavo v zavodu ne zavživajte mastnih jedi. alkohola, ne zajtrkujte mlečne kave ali mleka (lahko pa čaj. črno kavo, kruh). Dajalec pri katerem bi se ugotovilo v krvi mast, alkohol ali ugotovilo da daje kri v dveh različnih ustanovah bo brezpogojno, črtan iz seznama dajalcev krvi v vseh transfuzijskih ustanovah. Vozniki kakršnihkoli vozil na dan vožnje ne smejo dajati krvi. Dajalcem z dežele povrnemo vožnjo v obe smeri (potniški vlak III. razr.) na podlagi predložene enosmerne vozovnice, ne kupujte povratnih.
-K O IH C F RTI-
Koncert kvarteta Robert Masters iz London«, ima naslednji spored: Beethoven: Koncert za klavir, violino, violo in čelo, op. 16, Wordsworth: Klavirski trio, Brahms:	Klavirski
kvartet v A^duru. Člani kvarteta so: Robert Masters (violinaK Nannie Ja-mieson (viola), Muriel Tavlor (čelo), Kinloch Anderson (klavir). Koncert bo v ponedeljek, 29. jan. ob 20.15 v veliki filharmonični dvorani. Stojišča so v predprodaji v Knjigarni muzika-lij.
Simfonični koncert orkestra Slovenske filharmonije pod vodstvom dirigenta Bogo Leskovica in s sodelovanjem pianistke Melite Lorkovič iz Beograda bo v Četrtek 1. februarja ob
20.15	v Unionu. Predprodaja se začne v ponedeljek 29. jan., in sicer so v ponedeljek rezervirani fcedeži rednim abonentom simfoničnih koncertov, ki naj se izkažejo pri nakupu vstopnice z abonentsko legitimacijo. Za vse ostale interesente se začne predprodaja v torek, 30. jan. v Knjigarni muzika-lij. Spored: Wagner: Siegfridova idila. Škerjanc: Koncertino za klavir in orkester. Beethoven: Koncert za klavir in orkester Št. 5.
Abonente rednih simfoničnih koncertov prosimo, da vplačajo drugi obrok abonma zneska v knjigovodstvu Slovenske filharmonije, Kongresni trg štev. 9.
NOVINARSKO DRUŠTVO SLOVENIJE bo 3. februarja priredilo
NOVINARSKI PLES
v prostorih hotela »Union«
Sodelujejo: Plesni orkester radia Ljubljana pod vodstvom Mihe Gunzka, plesni orkester »Ronny<, Ki ga vodi Danči Pestotnik, in plesni orkester pod vodstvom Ferija Souvana. Vodstvo plesa: mojster Jenko. — Vstop z vabilom.
DNEVI E VESTI-
Dramski odsek KUD »Ivan Rob«
vabi vse svoje člane na sestanek, ki bo v ponedeljek, 29. t. m. v društveni Čitalnici v Rožni ulici 29. Pogovorili se bomo o nadaljnjem delu in o razdelitvi vlog za nove igre. Za člane obvezno, sprejmemo pa tudi nove člane.
RLO IV. Svet za ljudsko zdravstvo
naproša matere rajona IV., da prina- ,	-	.	-	,	,r
šajo v posvetovalnico za matere in i	dvorani	predilnice.	Začetek	ob	15.
otroke ter doječe matere samo zdrave	Predprodaja	vstopnic	v	knjigarni
otroke. Bolne otroke peljite k pristoj- Državne založbe Slovenije (SKOfja Lo
VESELI TEATER 90 - LJUBLJANA Dvorana v Domu sindikatov — Miklo šlčeva cesta
Ponedeljek. 29	januarja	ob	19 in	21
Torek, 30. jan	ob 19. in	21.
Predprodaja	vstopnic	pri	blagajni
Doma sindikatov (v veži)	v nedeljo	od
10.	do 12. ure dop., v ponedeljek in torek od 18. ure dalje.
VESELI TEATER 90 gostuje: v Škofji Loki v nedeljo 28. t. m
PRESKRBA-
nemu zdravniku na Polikliniko, Miklošičeva cesta ali na ambulanto v Ulico Stare pravde 6.
Rajonski ljudski odbor III. Moste poziva volivce, da se pozanimajo glede vpisa v volilni imenik. Posebno opozarjamo volivce, ki so se preselili med letom, da popravijo svoje naslove do 31. jan. 1951. Reklamacije se vršijo dnevno od 7. do 18. ure in to yključno do 31. januarja 1951.
Na večerni delavski gimnaziji v Ljubljani (Sv Jakob) bo vpisovanje v vse razrede 2. februarja od 19. do
21. ure. — Ravnateljstvo.
Filatelistični klub »Triglav« opozarja imenike srečk, da do 31. jan. 1951 ne dvignjeni dobitki zapadejo v korist kluba. — Odbor.
SK VTP priredi popoldanski ples v sindikalni dvorani. Gosposka ulica Št. 3 (nasproti univerze) v nedeljo, 28. t. m. od 15. do 19. ure Vstop dovoljen samo resnim in dostojno oblečenim osebam, prepovedan pa ie mladini izpod 17 let. osebam v škornjih in gojzerjih.
SSD »Železničar« — atletska sekcija. Redni zimski treningi atletov se vrše redno vsak torek in četrtek od 20. do
22. ure v telovadnici klasične gimnazije/ Udeležba za tekmovalce strogo obvezna.
 GLEDA!IŠČE-------------------------
ka) in pri blagajni kina »Predilec
V	Železnikih, v nedeljo 28. jan ob 19. uri.
Predprodaja vstopnic pri blagajni 2 uri pred predstavo.
RADIO-
DRAMA — LJUBLJANA
Nedelja. 28. ob 15.: Caikar: Pohujšanje v dolini šentflorjanski. Izven in za podeželje.
Ob 20.: Garcia Lorca: Dom Bernarde Albe. Izven ta za podeželje. OPERA
Nedelja 2S, ob 15.: Lindpaintner: Da-nina. Izven in za podeželje. (Za podeželje že razprodano).
Torek 30. ob 20.: Cavalleria rusticana in Glumači. Ked C.
OBRTNIŠKI GLEDALIŠKI ODER Ljubljana. Komenskega 12.
Nedelja, 28. jan. ob 20.: Goldoni: »Pri lepi krčmarici« (Mirandolinal Predprodaja vstopnic v Rokodelskem domu od 10. do 12. in eno uro pred pričetkom.
KlID »IVAN ROB«, LJUBLJANA
Nedelja. 28. jan. ob IS.s Gogolj! »Ženitev« Gostovanje na Viču.
Nedelja 28. jan. ob 19 Mrak: »Bdeči Logan«. Gostovanje v Borovnici.
KUD »VINKO SIMONČIČ GAŠPER« Dolenjska cesta 35. — Dom OF Nedelja 28. jan. ob 15.: Dickens: »Ovr-ček za pečjo«.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE MESTNI DOM
Nedelja 28. jan. ob 16. ta 20. uri M. Držič: »Dundo Maroje«. Komedija z godbo in petjem.
Predprodaja vstopnic danes eno uro pred pričetkom predstave pri dnevni blagajni v Mestnem domu. Na nedeljsko popoldansko predstavo opozarjamo okoliške prebivalce.
MESTNO GLEDALIŠČE V CELJU
Nedelja 28 jan. ob 10. in 15.: Ivan Cesar: »Pastirček Peter to kralj Briljantin«. Pravljična igra s petjem in plesom v štirih dejanjih. Glasba Ciril Rakuša. (Gostovanje v Mariboru).
Nedelja 28. jan ob 9., 11. in 14. url. Gostovanje Veselega gledališča iz Maribora Nastopita Tijek in Jirga. Napovedovalec Zlatko Zei. Glasbena spremljava Anton Breznik
Predprodaja vstopnic dve uri pred predstavo.
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ
Nedelja, 28. jan. ob 16. Moličre: »Izsiljena ženitev« — »Ljubezen-zdrav-nik«. Za podeželje.
MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE
Nedelja, 28. jan. ob 14.30: Milčinski: »Mogočni prstan«. Trinajstič
SKUD »S. SEMIČ DAKI« POSTOJNA
Nedelja, 28. jan. ob 17. v Domu kulture v Postojni R. Gobec: »Planinska roža«, opereta.
OKRAJNO GLEDALIŠČE PTUJ
Nedelja, 28. jan. ob 15.: 2ižek: »Mi* klova Zala«. Dvajsetič.
Poročila ob 8., 12.30, 15., 19.30 . 22. in 23.55, jutranja telovadba ob 7.05
7.	Jutranji pozdrav — 8.10 Prenos
II.	kongresa Zveze borcev NOV Slovenije (Prenos iz velike Unionske dvorane) — 10. Partizanske in borbene pesmi — 10.20 Dopoldanski koncert (Friderik Chopin: Koncert za klavir in orkester št. 1 v e-molu, Johannes Brahms: Simfonija št. 3 v F-duru) —
11.30 Oddaja za zamejstvo — 12. Iz del Gallusovih sodobnikov — poje komorni zbor radia Zagreb pod vodstvom dirigenta Slavka Zlatiča — 12.40 Zabavna glasba in objave — 13. Pol ure za pionirje in cicibane: Mlada Breda. Mlada Zora. Alenčica sestra Gregčeva
—	13.30 Želeli ste — poslušajte! — 15.10 Nedeljsko popoldne — 15.20 Zadružniki v Naklem so že položili letni obračun — 16. Luka Strojin — 16.30 Dogodki po svetu — 17. Notranjepolitični, gospodarski in drugi »Razgledi« 17.40 Kmetijski nasvet: Priprave za cepljenje sadnega drevja — 17.45 Slovenska glasbena zgodovina II- — 18. Vaje na amaterskem odru III. — 18.30 Partizanska ura (literarno-glasbena oddaja) vmes pester glasbeiii spored s plošč — 19.45 Zabavna glasba in objave — 20. Pogovor s poslušalci —
20.15	Ob obletnici Verdijeve smrti — 21 Fizkulturna poročila — 21.10 Plesna glasba — 22.15 Kaj bo jutri na sporedu — 22.30 Lahek nočni koncert (dela slovanskih skladateljev) — 24. Glasbena medigra — 0.15 Oddaja v italijanščini — 0.45 Zaključek oddaje.
-KINO
LJUBLJANA • ONION: Jugoslovanski film »Plavi 9«. Kratki film: Filmske novosti 44. Predstave ob 17.., 19. in 21.
MOSKVA: amer film »Humoreska« Brez žuraala. Predstave ob 14.30, 16.45, 19.15 ta 21.30.
SLOGA, amer film »Brrojav na sa pad«. kratki film Hrv. pregled 10. Predstave ob 15.. 17., 19 to 21 TRIGLAV:	angl. film »Hamlet«,
Brez žurnala. Predstave ob 14.30, 17.30. 20.30.
SISKA angl. film »Noro srce«. Obzornik 43. Predstave ob 16., 18. in 20. LITOSTROJ: amer. film »Pestunja«, filmske novosti 32. Predstava ob 20. VEVČE angl. film »Božične pusto lovščine*. Bosanski mesečnik 30. Filmske novosti 26.
MARIBOR PARTIZAN:	amei film
»Brzojav na zapad«. Hrv pregled 10. UDARNIK: amer. film »Humoreska«, Brez žurnala.
POBREŽJE: sovj. film »Sedmero hrabrih«, Obzornik 40.
CELJE METKOPUL:	Jugosl film:
»Plavi 9« Filmske govostl 44 DOM: amer. film »Guliverjeva potovanja«, kratki film »Bombaž«. KBANJ STORZIO j*igosl film »Rdeči cvet«. Filmske novosti 32. SVOBODA: amer. film »Boomerang«, Znanost in tehnika 5.
JESENICE: franc, film »Clochemerle«, Obzornik 47.
BLED: amer. film »Zmajevo seme
II.	del«. Bosanski mesečnik 32. DOMŽALE: amer. film »Zmajevo seme II. del«. Bosanski mesečnik 32. KAMNTK: amer. film »Major to frk lja«, Obzornik 48.
NOVO MESTO: angl. film »Pot do plemstva«. Filmske novosti 22. KOČEVJE:	angl. film »Ljubavna
zgodba«. Film. novosti 19. Fizkul-tura in šport 3.
ŠOŠTANJ: amer. film »Zmajevo seme I. del«. Hrv. pregled 9. ROGAŠKA SLATINA:	angl. film
»Rdeči čeveljčki« Film. novosti 13. PTUJ: avstr, film »Otroci Pratra«, Bosanski mesečnik 26.
SEŽANA: nemški film »Katica«. Obzornik 46. Fizkultura in šport 4. IDRIJA: ital. film »Tragičen lov«, Hrv. pregled 5.
VRHNIKA: ital. film »Mlin na Padu« Filmske novosti 20.
ZAKLJUČEK DELITVE ŽIVIL ZA MESEC JANUAR 1951.
Poverjeništvo za trgovino to preskrbo MLO v Ljubljani obvešča potrošnike, da se delijo vsa razpisana živila in milo za mesec januar 1951. do vključno srede, dne 31. januarja 1951.
Opozarjamo potrošnike, da se po tem dnevu blago za mesec januar ne bo več delilo, zato naj si ga nabavijo.
Razdeljevalci živil naj vse zaloge živil in mila na dan 31. januarja t. 1. prijavijo 1. februarja t. 1. svoji upravi, industrijski magazini pa direktno RLO-ju.
IZDAJA ŽIVILSKIH NAKAZNIC ZA MESEC FEBRUAR 1951
Narodna banka FLRJ bo izdajala živilske nakaznice za mesec februar 1951 pri pristojnih rajonskih podružnicah v ponedeljek dne 29. januarja od 8 do 11.30 podjetjem, uradom in ustanovam zveznega in republiškega značaja ter proračunskim ustanovam, v torek 30.' januarja od 16. do 18. ure pa uličnim poverjenikom. Izdaja nakaznic za lokalna podjetja bo objavljena naknadno.
VESTI IZ MARIBORA-
SLOVENSKO NAR GLEDALIŠČE
Nedelja 28. jan ob 10 in 14.30: J.
Cesar Pastirček Peter in kralj Briljantin — otroška igra z baletom.
Gostovanja Mest. gledališča Celje.
Ob 20.; Ch Gounod: »Faust«. Repriza. Izven.
Dežurstvo lekarn v Mariboru:
Nedelja, 28. jan. VI. mestna lekama, Glavni trg 20.
 OGLASI--------------------------
VSEM CENJENIM STRANKAM sporočam, da sem zaradi bolezni opustil izvrševanje čevljarske obrti. — Zato naprošam vse, ki imajo pri meni še kakršno koli obutev v popravilu, da jo čimprej prevzamejo, najkasneje pa do 15. februarja t. 1. Jernej Perdan, čevljar, Vidovdanska cesta 22, Ljubljana.
POZIVAMO TOVARIŠA, ki je na kegljaški veselici 21. t. m. pomotoma zamenjal siv moški površnik, da ga vrne na Kegljaški klub, Radovljica, Gradnikova 2, kjer dobi svojega ter se ogne posledicam. TOVARNA GLASBIL. Mengeš, sprejema do preklica v popravilo tseh vrst harmonike in strunska glasbila. Uprava.
NAPROŠA SE POŠTENI NAJDITELJ
da vrne rjavo aktovko z raznimi dokumenti, katera je bila pogrešana na postaji Rakovnik na vlaku, ki pripelje iz Grosuplja ob 9. uri dop. Odda naj jo v oglasnem oddelku »Ljudske pravice«.
IZGUBILA SE JE PSICA volčjaki-nja. sive barve. Sliši na ime »Lida«. Kdor kaj ve o njej. naj proti nagradi sporoči na Republiško kobilarni, Ptuj ali Mrzlikar, Hranilni-ška 10, Ljubljana, Bežigrad.
OSMRTNICE
Za vedno nas je zapustila naša dobra žena. mama, sestra, teta FRANČIŠKA TEPINA. Pogreb bo v nedeljo 28. januarja ob 15. iz hiše žalosti Stražišče 237 na pokopališče v Stražišču. Žalujoči: mož Jože, otroci: Tinka, Jožica. Franci, Stanislava, Leopold. Mirja in ostalo sorodstvo.
Naznanjamo tužno ve«t. da je po hudi, mučni bolezni umrl naš ljirblle-ni mož, oče. brat, stric, svak KOS ANTON, orodjar v pokoju. Pokopali ga bomo v ponedeljek 29. t. m. ob 15. uri z Zal iz mrliške vežice sv. Krištofa na pokopališče. Žalujoča žena Pepca, hčerka Albina in ostalo sorodstvo. — Ljubljana, Št. Janž. Leoben. Hamborn. 27. jan. 1951.
Sindikalna podružnica Slatinskega podjetja Slatina Radenci naznanja žalostno vest. da je 24. t. m. preminil njen dolgoletni član in sodelavec tov. RIBAŠ LUDVIK. Zvestega tovariša bomo ohranili v trajnem spominu.
ZAHVALI
Ob nenadni smrti našega dragega sina in brata EMILA BIJ EK, Šoferja,
se iskreno zahvaljujemo njegovim stanovskim tovarišem za častno spremstvo in cvetje, pevskemu zboru in za poslovilni govor. Prav vsem, ki so pokojnika spremili na zadnji poti, 6rčna hvala. — Družina Bijek.
Ob usodni nesreči, ko nam .ie bil iztrgan iz naše srede naš ljubljeni MARTIN, se iz vsega srca zahvaljujemo reševalcem, zlasti tov. Zupančiču in Škerlju. Srčna hvala tudi tov. Rozmanu in Urošu za pomoč pri prevozu. Iskrena hvala vsem uarovalcem vencev, telovadcem pionirjem in mladincem. sošolcem in vsem. ki so pokojnika spremili in počastili. Iskrena hvala tudi vsem. ki so nam ustno ali pismeno izrazili sožalje. — Užaloščena rodbina prof. Apleuc in sorodstvo.
Orel® uredniški odboi - Odgovorni urednik IJufcan Bol« -	j	ar*a‘
uištva: Kopitarjev« fi - Uprava: Kopitarjeva 9 - i Ji	<n
uprave. 52 *1 do 52 6.1 - Telefon naročniškega oddelka SO 90 _	,
oglasnega oddelka Sft « - Številka čekovnega računa 40321-0
Uničenje policijske postojanke Košnica
(Nadaljevanje)
»Tovariš Rado — sem idejal — ti boš s tovarišem Dolencem priplezal do telefonske linije 300 m vstran od postojanke in prestrigel telefonsko žico točno ob 11.05. Ponovno vaju opozarjam, da bosta točna in dosledna. Ce bi bila v bližini kakšna sovražna patrulja ali kaj podobnega, naj Dolenc strelja, ti pa izvrši dobljeno nalogo. Po striženju pridita k postojanki!«	i
»Tovariš Čuri, ti boš z Robinom, Bo- ■ rutom in Joškom odšel v gozd na severno | stran postojanke. Do tja se priplazite, potem pa z onega grička navalite na postojanko točno ob 11.05, tako da boš pri utrdbi točno ob 11.06. Približati se je treba najhitreje ter izkoristiti vsako kritje kot rob njive, sadno drevo in drugo, te bo sovražnik napadel, je treba z vpitjem jurišati in streljati na utrdbo, če pa ne bo ničesar zapazil, se priplazite do postojanke in začnite z bombnim napadom. Opozarjam vas, tovariši, da ne more priti vmes nobena stvar, pa če bi bilo kaj še tako hudega, ki bi nas odvrnila od nameravanega napada. Ali ste me dobro razumeli?«« Vsi so pritrdili, nato pa smo naravnali ure na 10.50 in se razšli.
Ostal- sem z mitraljezcem Ladom, pomočnikom Tarzanom, Branetom in Zven-kom nn robu gozda. Ko se je kazalec nagnil čez 11. uro, smo se začeli trkljati po
travniku proti postojanki. Čez majhne kotanje smo tekli, čez robove plezali, se zopet trkljali in se bližali švabski hiši.
V	tistem času se je pred postojanko sprehajal stražar, točno ob 11.05 pa je odšel s psom v postojanko. Kar oddahnil sem se, kajti prav on nam bi lahko vse pokvaril. Ker je manjkala le še minuta do dogovorjenega časa, smo se stisnili k zemlji in šteli zadnje sekunde.
Ob pogledu na kazalec sem zamahnil z roko in dejal: »Fantje, naprej!« Pognal sem se proti »gluhi« steni postojanke ter se prijel za zid. V trenutku sem pregledal položaj na levi in videl, da ima čurijeva skupina do postaj anke le še 20 metrov. Branetu sem velel, naj gre z leve strani proti hiši, jaz pa sem se odločil za desno. Namenili smo se, da vrževa najprej midva vsak po eno bombo skozi okno, nato.pa bi jih še ostali zmetali po nekaj. Na ta način bi švabsko hišo hitro uničili.
Takrat pa se požene izza vogala name policijski pes, me zgrabil za bluzo na prsih in me hoče podreti na tla. Iz paTabele sem mu mimogrede pognal v glavo dva strela. Toda .pes se je v svoji besnosti s prestreljeno glavo pognal od mene na mitraljezca Ladota, ki se pa za to ni do-j sti zmenil. Znašel se je Šele Ladotov po-I močnik Tarzan, ki je iz brzostrelke pognal
v psa rafal krogel, da je besna žival ob- i ležala mrtva.
Takoj nato sva se z Zvenkom blisko- j vito pognala še bliže k postojanki in skupaj s tovariši vpila: »Meči bombe, ogenj, bombe!« S Curijem in Brankom smo naenkrat zagnali bombe sjpzi okno. Črn dim eksplozije se je pognal skozi odprtino in daleč je odmevalo po dolini in bližnjem Slovniku. Kot odgovor so začeli Švabi še bolj srdito nabijati skoji okno in vrata. Vnela se je borba prsa ob prsa. Mitraljezi, brzostrelke in puške so peli svojo bojno pesem, največjo besedo pa so imele stare jugoslovanske bombe.
Kmalu so hoteli Švabi skozi jqžno okno poskakati ven in se od tam prebiti v gozd. Toda neugnani mitraljezec Lado je častno izpolnil svoje poslanstvo in pokosil vsako švabsko glavo, ki se je pokazala. Pojačili smo ognjeni napad in pritiskali z vseh strani na utrdbo. Lado je s svojim »ge; ringom« popolnoma blokiral okno na južni strani postojanke, severno stran sta napadala Joško in Zvenk, v ospredju postojanke pa so razbijali moji bombaši. Še preostala skupina Švabov se je skušala rešiti z bombnim napadom in so zmetali serijo bomb. Toda niti to nas ni odvrnilo od končnega cilja. Po enominutni borbi sem zapovedal: Prekini streljanje, juriš v postojanko z bombami!«
Nekoliko bomb je eksplodiralo v prostorih postojanke. Skozi okno se je valil dim in apnenčev prah tako, da se je postojanka kmalu znašla v megli. S Čurijem in Branetom smo se pognali čez balkon
na glavna vrata, kjer nas je prvi Nemec pozdravil »Hande hoch!« Nekdo od nas mu je hitro odgovoril: »Tu imaš Hande hoch!« ter pognal v vpijočega sovražnika nekaj strelov iz parabele. Curi je skočil proti sobi na desni, kjer je med vrati na hrbtu ležal ranjeni policist, držal v desni roki mitraljez, v levi pa pištolo ter vpil: »Wo ist mein Gevvehr?« Pod . postelio sta ležala dva policista in požirala neznosni prah, ki je komaj dovoljeval, da smo se videli. Še nekaj strelov in desna soba je bila likvidirana. Brane se ie pognal do prvega sovražnika, mu iztrgal iz rok mitraljez ter ga takoj poizkusil, kako strelja proti Nemcem.
S Čurijem in Zvenkom smo se pognali proti levi sobi. Toda v tem trenutku je iz sobe prifrčala nemška bomba »štilerca« ter se strkljala v vežni kot. Kot bi trenil smo bili na tleh. Eksplozija je bila na srečo brez posledic. Deli bombe so namreč frčali poševno v zrak in nihče od nas ni bil ranjen. Ko smo se dvignili, nas je presenetila eksplozija druge bombe, ki je malenkostno ranila tovariša Braneta. Zadevo je zaključil Zvenk, ki je zalučal svojo dragoceno bombo na uporno gnezdo. Detonacija je bila tako močna, da je vrgla sobna vrata iz zidu.
Čeprav se je čulo strahopetno in otožno mijavkanje, sta dva sovražnika š^ vedno nadaljevala borbo z mitraljezcem La-dotom, ki pa žal ni smel več streljati, ker smo bili že mi v postojanki. Zato smo z njima kar sami obračunali in postojanka je bila pred uničenjem. Zadnji naskok je
•bil spopad dveh borcev nož na nož in sovražni odpor je prenehal. Z veseljem sem zagrabil brzostrelko češkega tipa in dejal: »Postojanka v Košnici je uničena!«
Dim se je še vedno valil skozi okno in vrata, v desni sobi pa je tlela postelja, ki jo je zažgala eksplozija bombe. Da bi si vsaj za trenutek odpočili močno okajene oči, smo skočili čez balkon na travo, ostali borci pa so pohiteli v uničeno utrdbo ter pobirali iz ruševin orožje, opremo in municijo. Da bi to delo opravili čimbolj temeljito, sem na bližnje tri gričke poslal stražarje, sam sem pa hitel na rob travnika, da bi z žvižgom poklical Radota, ki je z Dolencem strigel telefonsko žico. Toda Rado je medtem pritekel navzgor ter velel, da je iz doline slišati brnenje kamionov, ki najbrž hite. na pomoč napadeni postojanki. Pogledal sem na uro in ugotovil, da je napad trajal nič več, kakor dve minuti in 40 sekund! »Rekord!« je dejal Lado ter kazal raztrgano bluzo, kamor ga je zagrabil policijski pes.
Vrnil sem se v postojanko ter velel tovarišem. naj pohite, ker se baje iz.Celja pomika kolona zelenili vojakov. Pobrali smo vse orožje, municijo, preostale bombe, obleke, opremo in mnogo drugih stvari. Nato sta loško in Zvenk zažgala postojanko, ki je že itak žalostno štrlela v nebo. Poklical sem stražarje in krenili smo proti Libojam. Ker je medtem ogenj v postojanki ugasnil, sem se vrnil in z raketno pištolo ustrelil skozi okno med postelje, ki so se vžgale, ogenj pa je znova objel vse prostore.