Ameriška Domovi m
/*-n/a'Ewie/»nu—HOiwiP
AMERICAN IN SPIRIT
sonetom language only
NO. 9
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, JANUARY 13, 1966
SLOVENIAN
MORNING NEWSPAPER
ŠTEV. LXIV - VOL. LXIV
Pred novimi nemiri v republiki Gvatemali!
Prodno bodo mogle volitve (i. marca dati republiki novo vodstvo, utegne priti do prevrata ali celo državljanske vojne.
WASHINGTON, D. C. — V republiki Gvatemali bodo dne 6. marca predsedniške volitve. Zaenkrat so se prijavili trije kandidat je:	diktator	Peralta
kandidira svojega zaupnika A-guilara de Loen, skrajni desničarji so postavili kandidata generala Ponciano, levičarska revolucionarna stranka pa Men-desa Montenegro. Ako bi bile volitve res svobodne, bi Mende-sa. volilo vse, kar nasprotuje Perlatovi diktaturi, razen seveda reakcij on ar j e v. Mendes bi torej lahko zmagal — tako trdijo — z 80% večino. To1 je seveda ugibanje. Drži pa, da desničarski kandidat Ponciano ne bo zmagal v nobenem slučaju. Zato se politiki zelo bojijo, da bodo njegovi pristaši poskusili prevrat še pred 6. marcem. To bi naravno takoj sprožilo akcijo levičarjev, ki bi jih podprli komunisti. Komunistov sicer ni veliko, so pa izvrstno organizirani, saj imajo še zmeraj okoli 600 partizanov na deželi, kjer delajo sistematično nemire in izgrede. Zadnje čase so postali tako samozavestni, da razburjajo celo gvatemalsko prestolico. Ako bi tekom revolucije načrt desničarjev le malo spodrsnil, bi levičarji dobili oblast v gvdje roke in nastal bi položaj, ki bi bil zelo podoben revoluciji v Santo Domingu.
Vse to ni samo domišljija -prizadetih politikov, s tem problemom se pečajo tudi diplo-matje v Latinski Ameriki in seveda tudi naše državno tajništvo, ki ne taji, da smo pred nevarnostjo, da izbruhne državljanska vojna v Gvatemali. Naši diplomatje silijo v svoje zveze v Latinski Ameriki, da bi O AS bila pripravljena na neprijetne dogodke v tej republiki, toda ne najdejo tam takega razumevanja za naše stališče, kot bi ga radi. Državno tajništvo se je celo sprijaznilo z mislijo, da pride Mendes na oblast. Je res levičar in rad rohni proti naši deželi, toda je še zmeraj boljša alternativa kot revolucija in političen ter gospodar-sk kaos, kot ga imamo v Dominikanski republiki.
Sumljiva so pa tudi druga znamenja. Domači gvatemalski kapital beži iz dežele, investicije so pa zamrle. Vse počiva in čaka, kaj bo prinesla pomlad.
Ako bi pa prišlo do naj hujšega, bo pa naša administracija zopet v precepu, ali naj postopa tako kot v Dominikanski republiki, ali pa naj prepusti deželo svoji usodi, kar lahko pomeni tudi komunistično diktaturo.
Novi grobovi
Albert Jelcreic
Včeraj je umrl v Euclid Glen-ville bolnišnici 55 let stari Albert Jelercic, potem ko ga je doma na 1231 Cordova Rd., Mayfield Heights, zadela v nedeljo popoldne kap. Pokojni je oil lastnik Jelercic Florists na 10302 Waterloo Rd. najprej skupaj s svojim očetom in bratom Rudolphom, po njuni smrti pa sam. Zapustil je ženo Geraldino, roj. Zeller (v Sandusky), hčer Jeanette in sestro Justino Pretnar. Starši Frank in Jennie ter brat Rudolph so umrli pred njim. Pokojni je bil član Podr. št. 3 SMZ, SNPJ št. 53 in Loyal Order of Moose Lodge 117. Pogreb bo iz Zeletovega pogreb, zavoda na E. 152 St. v soboto ob 1.30 popoldne na Knollwood pokopališče. Pogrebne molitve bo opravil rev. Bernlohr. Truplo bo položeno na mrtvaški oder nocoj ob sedmih.
Mat Jurca
Včeraj je nenadno umrl na svojem domu na 1051 E. 67 St. 75 let stari Mat Jurca, brat Janeza (v Jugoslaviji). Zaposlen je bil pri Malnar Cement Contractor do svoje upokojitve 1. 1955. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na St. Clair Ave. jutri, v petek, ob desetih dopoldne na Kalvarijo. Na mrtvaškem odru bo danes od 2. pop. do 10. zvečer.
i* PROF. REV. k ANŽIČ
V ponedeljek, 27. decembra 1965, je nepričakovano umrl v Wahpelonu v North Dakoti č. g. Anton Anžič v starosti 74 let. Pogreb je bil 30. decembra 1965 slovesno pontifikalno sv. mašo, katero je opravil prevzviše-ni škof Leo F. Dworschak iz Fargo, North Dakota.
Pokojni župnik Anžič je bil rojen 4. junija 1891 v Dobru-njah v Sloveniji. V duhovnika je bil posvečen 16. julija 1914 v Ljubljani. V prvi svetovni vojni je bil vojaški kurat, nato profesor v Ljubljani vse do leta 1945, ko je odšel z "drugimi begunci vred v tujino. Kot tak je bil profesor za jezike v Trevisu v Italiji. V Ameriki je bil za župnika pri Sv. Janezu v Zeland, North Dakota, nato pa kaplan pri čč. sestrah karmeličankah v Wahpetonu N. Dak. R. i. p.!
1‘odganja nevarnost
CINCINNATI, O. — Strokovnjaki javnega zdravstva trdijo, da prenašajo podgane 12 različnih človeških bolezni, pa tudi nekatere živalske.
0

Vremenski prerok pravi:
Naletavanje snega, pomešanega z dežjem in sodro. Najvišja temperatura 30.
Konferenca v Lagosu išče rešitev Rodezije
V glavnem mestu Nigerije v Afriki se je v torek začela konferenca britske Skupnosti narodov. Glavna točka razprav je Rodezija, ki jo hočejo črne afriške države še vedno ukrotiti s silo.
LAGOS, Nig. — Ob odprtju konference Skupnosti narodov je njen tajnik Kanadčan Smith opozoril udeležence in javnost, da utegne imeti spor okoli Rodezije težke in žalostne posledice ne samo za Afriko, ampak za ves svet. Pozival je k treznosti in potrpežljivosti. Obeh teh pri delu črnih afriških državnikov in politikov očitno manjka. To sta pokazali Tanzanija in Gana, ki sta. udeležbo na konferenci odklonili, ker Velika Britanija ni izpolnila zahteve Organizacije afriške edinosti, sprejete na konferenci v Adis Abebi preteklo jesen, in strla upor belcev v Rodeziji z oboroženo silo.
Predsednik britanske vlade se je po daljšem omahovanju le odločil in prišel sem na konferenco, ki jo je predložila Nigerija, da bi našla kak 'kompromis med zahtevo iz Adis Abebe in stališčem vlade Velike Britanije. Zadnja je odklonila uporabo oboroženih sil in se odločila za pot gospodarskega in političnega pritiska.
Ko je predsednik britanske vlade Wilson prvi dan konference... razlag#]. ..sbili&če Velike Britanije, ga je predsednik Sierra Leone Albert Margai prekinil in ostro prijemal, ker Velika. Britanija noče nastopiti proti beli vladi Rodezije z vojaško silo. Stališče Margaia sta podpirala Ceylon in Uganda, delno tudi Zambija, neposredna severna soseda Rodezije. Njen predsednik Kaunda je zahteval, naj bi Velika Britanija zasedla s svojimi silami vsaj jez in elektrarno Karibu na reki Zambezi, ki oskrbuje z elektriko Zambezi j o in Rodezijo. Elektrarna sama leži na rodezijski strani reke.
Od afriških držav naj bi se k zmernosti nagibali le Nigerija in Uganda, od ostalih pa India, Kanada, Nova Zelandija in Sin-
Prepir med kardinalom Wyszynskim in Gomiilko na Poljskem se zapleta
VARŠAVA, Polj. — Poljski komunistični režim je našel novo razlago, zakaj kardinal Wy-szynski ne sme v Rim. Gomul-ka namreč trdi, da bi kardinal prisostvoval v Rimu prvi slavnosti v čast p o k r i s tj anjenja poljskega naroda v družbi s profesorjem Haleckim, ki je bil do svoje upokojitve zaposlen na znani univerzi Fordham v New Yorku. V profesorju Haleckem vidijo poljski komunisti tako nevarnega protikomunističnega begunca, da se prav gotovo ne spodobi, da bi mogel javno sedeti poleg kardinala. Temu najnovejšemu “razlogu” poljskih komunistov se bodo smejali tisti, ki vedo, kakšni so sedanji odnosi med poljskimi komunisti v Varšavi in poljskimi protikomunisti v tujini.
Za Gomulko je bolj nevarna druga posledica njegovega spora s kardinalom. Nemčija se je hudo razburila nad postopanjem poljskih komunistov, ne morda radi kardinala in njegovega vabila, ampak radi tega, ker je bonnska vlada zadnje čase skušala priti v čim boljše stike z Varšavo. Politike bonn-ske vlade pa ne odobrava velik del vladne stranke krščanskih demokratov. Porabili so takoj sedanjo priliko, da pritisnejo na predsednika Erharda, naj se o-hladi za tesnejše stike z Varšavo. Dr. Erhard se bo le težko uprl pritisku svoje lastne stranke. Varšava bo pa imela od tega škodo.	1
Sovražnik ne ustreže rad
Neki Amerikanec, ki je že nad desetletje v jugovzhodni Aziji na raznih položajih, je ob razgovoru glede sedanje “mirovne ofenzive” pripomnil:
“Mar v Washingtonu nihče ne ve, da se na Vzhodu ne da doseči miru s tem, da se ga predloži sovražniku?”
gapor. Avstralija je udeležbo na konferenci odklonila. Te države so pripravljene čakati nekaj mesecev na uspeh angleškega postopka. Če ta ne bi pripeljal do zloma bele vlade v Rodeziji, so pripravljene uporabiti proti njej tudi oboroženo silo.
JOHNSON BO KLJUB VOJNI GRADIL "VELIKO DRUŽBO"!
Predsednik ZDA je sinoči v govoru pred obema domoma Kongresa podal svoje poročilo o stanju Unije in napovedal, da bo kljub vojni v Vietnamu nadaljeval z napori izboljšanja razmer doma, kot si jih je zamislil za “veliko j družbo”. Izjavil je, da “bomo ostali v Vietnamu, dokler ne bo končan napad na njegovo neodvisnost”.
WASHINGTON, D.C. — Sinoči ob devetih je predsednik ZDA L. B. Johnson obrazložil Kongresu na skupni seji obeh domov svoje gledanje na položaj Unije in svoje načrte za politiko Združenih držav doma in v svetu. Dober del njegovega poročila je bil posvečen vojni v Vietnamu. To je postavil v splošen program ameriške politike po drugi svetovni vojni. Kot smo zaustavili komunistični napad v zahodni Evropi, v Grčiji in Turčiji, na Koreji in na Kubi, tako ga bomo tudi v Aziji, je zatrjeval predsednik. Poudaril je, da Združene države ne bodo zapustile Azije in bodo pomagale Južnemu Vietnamu, dokler ne bodo rdeči ustavili napad nanj. Vojna v Vietnamu ne bo popolnoma zavrla gradnje “velike družbe”. Predsednik hoče to delo nadaljevati, vendar le v omejenem obsegu.
Iz Clevelanda in okolice
Seja—
Dr. sv. Cecilije št. 37 SDZ ima sejo danes zvečer ob 7. uri v navadnih prostorih.
V bolnici—
Ga. Tina Jagodnik s 15226 Holmes Avenue je v Lakeside bolnici, Hanna House soba št. 3371, Obiski so dovoljeni od 4. pop. do 8. zvečer. Prosi prijatelje, naj ji ne nosijo cvetje. Popravek—
Umrl je Edward in ne Andrew Korošec, kot je bilo objavljeno v včerajšnjem poročilu.
Nov Garden Center—
Državni guverner J. Rhodes je včeraj uradno odprl novi Garden Center na 11030 East Boulevard. Slavnost je bila zaključena z obedom v Grand Bali room hotela Sheraton- Cleveland, ki se ga je udeležilo okoli 3(/0 povabljenih gostov.
L. B. Johnson
Za vojno v Vietnamu je predsednik predložil poseben dodatni proračun 11.2 bilijona dolarjev. Proračun za narodno obrambo prihodnje leto bo povečan na 58.3 bilijone, med tem ko bodo izdatki za vse ostale potrebe v zveznem proračunu povečani le za 600 milijonov dolarjev. Celotni proračun zvezne vlade za novo finančno leto, ki se bo pričelo s 1. julijem 1966, predvideva 112.8 bilijonov izdatkov in 111 bilijonov dohodkov. Primanjkljaj naj bi torej znašal le 1.8 bilijona. Predsednik je izjavil, da trenutno nima
namena predložiti zvišanja do- j hodninskega davka za kritje rastočih stroškov vojne v Vietnamu, predložil pa bo nadaljevanje prometnega davka na avtomobile, telefon in drugo, ki
Blue Cross Association se posvetuje v Chicagu
CLEVELAND je poslevodeči
O. — Včeraj podpredsednik Blue Cross of Northeast Ohio V.
je bil znižan šele pred 2 tedno- r. Burt odpotoval v Chicago, mu. Dodal je, da se ne bo ustra- i Jcjer je za danes napovedan se-sil predložiti tudi povišanje do- j stanek posvetovalnega odbora nedninskega davka, če bo to po-. Blue Cross Association, v kateri ložaj zahteval.	j je povezanih 77 pokrajinskih
Za “veliko družbo”	organizacij. Na posvetu bodo
Predsednik je predložil nada- razPravl-)ali ° oškodovanju bol-Ijevanje boja z revščino, izbolj-! nic za zdravljenje ostarelih bol-san^e zvezne uprave z ustano-1 njkov zavarovanih z MED1-vitvijo novega tajništva za pro-: CARE, met, izboljšanje davčnega sis-1 Zvezni tajnik za tema, podaljšanje poslovne dobe kongresnikov od 2 na 4 leta, 1 bilijon dolarjev za napor čiščenja naših jezer in tekočih voda, izboljšanje vzgoje in zdravstvene oskrbe.
Politika v Kolumbiji se skusa prebuditi
CLEVELAND, O. — Republika Kolumbija v Latinski Ameriki je tista država, ki dela mednarodni politiki in ameriški diplomaciji najmanj skrbi in težav. Tam vlada že od 1. 1957 mir, ki ga je pa Kolumbija drago plačala. Začela je takoj po drugi svetovni vojni trpeti od uporov, zarot in revolucij, ki so deželo spremenile v pokopališče za okoli 200,000 žrtev državljanskih vojn. To je spametovalo obe naj večji stranki, liberalno in konservativno, da sta sklenili politično premirje kar za 16 let. Sporazum je do sedaj kar dobro funcijoniral, akoravno je popolnoma ohromil vse politično življenje. V njem je namreč točno predvideno, koliko časa sme biti vsaka od obeh strank na vladi, kaj sme delati, kaj mora prepustiti opoziciji. Ni torej nobene tekme ne za mandate ne za službena mesta, ne za delovne programe obeh režimov, liberalnega in konservativnega. Rotacija je uveljavljena brezhibno. Kar je pa glavno, vojaški krogi so sporazum odobrili in ga še sedaj podpirajo.
Sporazum je seveda ohromil tudi politično delo obeh strank.
Zmeraj več je slučajev, da imata obe stranki kar skupne politične shode in izmenjavata sodbe o posameznih kandidatih. V obeh strankah vlada torej mir, toda ta mir je podoben mrtvilu, ki stalno ustvarja in obnavlja nezadovoljstvo med ambicioznimi pristaši ene in druge stranke. Ker si ne znajo drugače pomagati, organizirajo tabore in struje v okviru lastnih strank, ki jih pa vodstvi obeh strank ne moreta zmeraj krotiti. Zato obeh strank ne moremo označiti kot konsolidirane poli-točne tabore. Politične struje se pa pojavljajo tudi zunaj obeh strank, toda proti njihovemu skupnemu in složnemu odporu se ne morejo uveljaviti. Politično življenje je torej podobno vodi v loncu, ki se pripravlja, da bi zavrela, pa ne more.
L. 1967 je prva prišla na vrsto liberalna stranka, ki je postavila za kandidata voditelja Ca-margo. Pod njegovim režimom je bilo še nekaj političnega življenja, kajti sporazum je moral šele prestati skušnjo v praksi. Ko je pa 1. 1961 prišla na oblast konservativna stranka, je prevzel upravo predsednik Valen
cia. Po značaju je previden in miren politik, zato je bil vsa leta proti vsakemu eksperimentiranju. To je pokazal celo sedaj, ko mu poteka službena doba.
Letos bodo namreč v Kolumbiji kongresne volitve 20. marca in predsedniške pa 1. maja. Liberalna stranka bo zopet postavila tiste skupne kandidate, ki jih bosta obe stranki v duhu sporazuma iz 1. 1957 volili. Nekaj življenja bo samo pri kongresnih volitvah, ki se bodo vršile nekako tako kot pri nas primarne.. Vsaka stranka bo postavila svoje kongresne kandidate na račun svoje kvote. Kdor bo v okviru kvote zmagal, bo prišel v Kongres. Volivna borba se bo omejila samo na partijski okvir, tekme med kandidati o-beh strank ne bo, kot jih ni tudi pri naših primarnih volitvah. Pri predsedniških volitvah bo pa zmagal liberalni kandidat, ki ga bo volila tudi konservativna stranka.
Z ozirom na tak položaj misli sedanji predsednik Valencia, da so dvojne volitve nepotrebne,
socialno skrbstvo je namreč naprosil Blue Cross, Aetna Life and Casualty Co. in Travelers Insurance Co., da bi upravljale zvezno zavarovanje za zdravljenje v bolnišnicah, kot ga predvideva MEDICARE in bo stopilo v veti vojni v Vietnamu lljavo 1. julija letos.
V zunanji politiki je poudar- ! Tiste bolnice, ki ne bodo ho-jal ameriško željo po miru, po j tele vršiti poslov preko omenjc-kenčanju vojne v Vietnamu, jnih treh velikih ustanov, si lah-Pokazal je na sedanjo mirovno | ko izberejo same kakega drugega zastopnika ali pa poslujejo
neposredno z upravo Social Se-
Zadnje vesti
ofenzivo, pa povedal, da doslej na njo še nima nobenega pozitivnega odgovora. Zato tudi ni I curity. mogel povedati, kako se bo položaj v Vietnamu razvil. Lahko pride do razgovorov o premirju.
lahko se bo vojna nadaljevala. ; new YORK, N.Y. _______ Unija
lahko pa bo tudi oboje. Pouda-1 ril je, da bodo Združene države izpolnile svoje obveznosti do Vietnama in tudi do vseh ostalih zaveznikov in držav, ki so j jim obljubile pomoč v obrambi njihove svobode in neodvisnosti.
Amerika ne išče v Vietnamu no- 1 benih vojaških oporišč, nobenega ozemlja, postavila se je le po robu komunističnemu napadu na svobodo in neodvisnost I Južnega Vietnama, je trdil predsednik Johnson in izjavil, da se je pripravljena vsak čas j razgovarjati s komurkoli in :
vanje. Predsednikov predlog ni napačen, toda zmagala bo pa verjetno tradicija in vse bo o-stalo pri starem.
Volitve pa ne bodo rešile problemov, ki terejo Kolumbijo že desetletja. Dežela se ne more izkopati iz revščine, koalicijski režimi se pa za gospodarske in socijalne potrebe veliko premalo brigajo. Javnost ve, da je proti vladni koaliciji brez moči. Zato ni za letošnje volitve nobene-' kjerkoli za končanje vojne brez
lahko bi se združile v eno glaso- pa ogrožal njenega (fbstoja.
ga zanimanja med volivci in ga verjetno tudi ne bo. Kar je politikov v opoziciji, so brez pravega gospodarskega in socijal-nega programa. Edino komunisti bi lahko delali zgago, pa so razbiti na tri struje: rusko, kitajsko in kubansko. Zato dežela ne čuti nobene podtalne akcije z rdeče strani.
Kandidat za predsednika bo verjetno bivši predsednik Lle-ras Camargo. Ker vsi že poznajo njegovo praktično politiko, vedo, da od njega ne morejo pričakovati posebne pobude za narodni blagor. Koalicija bo torej vladala še naprej, toda neorganiziran od-por proti njej bo pa preje večji kot manjši, ne bo
transportnega delavstva je sprejela posredovalni predlog za končanje štrajka na podzemni železnici in pri mestnem avtobusnem podjetju. Predlog je proglasila za svojo veliko zmago, saj bodo njeni uslužebnici dobili v teku prihodnjih dveh let 70 milijonov dolarjev več v plačali in drugih koristili Zvišanje znaša okoli 15' „, med tem ko je unija zahtevala 25% in skrajšan delovni čas. Avtobusi so danes zjutraj delno že stekli, celoten promet na podzemni železnici pa bo obnovljen do večera.
vseh pogojev, o 4 in vseh drugih j L A G O S, Nig. — Konferenca
točkah, kakor kdo želi.
WASHINGTON, D.C.— Stališče v Vietnamu, kot ga je včeraj orisal predsednik Johnson, je bilo na splošno v Kongresu ugodno sprejeto in uživa splošno podporo obeh strank, republikanci med tem niso navdušeni za gradnjo “velike družbe”, ki jo hoče predsednik nadaljevati kljub vojni v Vietnamu.
SAIGON, J. Viet. — Vlada Južnega Vietnama je sprejela predlog rdečih za premirje štirih dni v času praznovanja luninega novega leta od 20. do 24. januarja 1966.
Skupnosti narodov je bila včeraj končana. Večina od 20 udeležencev je podprla stališče velike Britanije v boju proti beli vladi Rodezije. Za enkrat bodo uporabljali proti njej le gospodarska in politična sredstva, kasneje pa ni izključena tudi uporaba oborožene sile, če ne pojde drugače. Predsednik britanske vlade Wilson je odletel od tod v Lusako, glavno mesto Zambije.
NEW DELHI, Ind. — Danes se sestaneta tu državni tajnik D. Rusk in posebni poslanik ZDA H a r r i m a n s predsednikom vlade Sovjetske zveze A. Ko« syginom.
DOMOVINA
mfk 1 ^eri
/e11r7 C • * i	A ir A	UT L V
Cll z si.Thair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
Slovenijo. Ta odbor sestavljajo tri glavne stranke, ki so v i Martin je začel živeti 16. av-
slcvenski politiki do nastopa komunistične diktature kdaj- 8usta 1880 v škocijanu pri Mo-koli kaj pomenile. V kolikor sedanja sestava Narodnega kronogu na Dolenjskem, Mary
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
t odbora za Slovenijo ne odgovarja popolnoma novim razmeram med slovensko politično emigracijo, je izključno vprašanje te same. Potrebo po spremembi in dopolnitvi je N.O.S. priznal lani v izjavi za slovenski narodni praznik “29. oktober” in povabil vse skupine, ki žele biti v njem zastopane in z njim sodelovati, naj sporoče svoje želje in predloge. Vprašanje je torej dejansko na dnevnem redu in to je še en vzrok več, da ga “Hrvatska Država” in “Danica” pustita v miru.
Slovenci hočemo živeti s Hrvati, svojimi sosedi v domovini, v prijateljstvu, kot smo skozi stoletja, prav zato o-pozarjamo na stvari, ki bi utegnile ustaljeno in preskuše-no dobro sosedstvo motiti.
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
^^,83
No. 9 Thursday, Jan. 13, 1966
K “tednu velikega brata”
Ta teden je v našem mestu “teden velikega brata”, ki naj opozori na stisko mladih fantov brez staršev ali brez pravega skrbstva staršev. Ustanova ali organizacija, kot že hočemo imenovati “velike brate”, je sestavljena iz treh samostojnih delov, katoliškega, protestantovskega in judovskega. Katoliški “veliki bratje” so začeli živahnejše delovati v Clevelandu leta 1951 in s tihim delom dosegli pre-nekaveri uspeh, četudi javnost o njihovem delu ni veliko
1 jStl 13
V vseh treh skupinah “velikih bratov” je trenutno 315 članov, od tega v katoliški 165. Število je veliko premajhno za velike potrebe. Katoliška skupina bi rada v tednu “velikega brata” dobila vsaj 300 novih “velikih bratov , ki bi bili voljni darovati nekaj svojega časa na teden za “male brate”, otroke brez staršev ali brez prave oskrbe staršev v starosti od 6 do 18 let. 1 i dečki in fantje potrebujejo družbe starejših, zrelih moških, ki jih naj z zgledom vodijo in jim pomagajo z nasvetom in razgovori iz njiho-vih tcž&v, da bodo postali kdaj zdravi, koristni člani člove-
ške družbe.
Vsak “veliki brat” ima v glavnem skrb za enega ‘ malega brata” na osnovi odnosa odraslega, zrelega človeka do fantiča ali fanta, ki ga je treba spraviti na trdno, pravo pot. Vsak, kdor bi želel pomagati pri tem socialnem in vzgojnem delu, je vabljen, vsak dobrodošel! Med “velikimi brati” so možje s samo osnovno šolo, pa tudi taki z univerzitetno izobrazbo. Važna je dobra volja in zanimanje za mladino, želja pomagati ji. Vsi “veliki bratje" delajo popolnoma zastonj, so “dobrovoljci”, ljudje, ki so pripravljeni za bližnjega nekaj žrtvovati.
Gibanje “velikih bratov” je nastalo v New Yorku leta 1904 in se je postopno razširilo skoraj po vsej deželi. V Cleveland je seglo leta 1950, ko je rev. Gallagher ustanovil prvo skupino, ki naj bi se brigala za mlade fante brez staršev, ki še niso zašli na kazniva pota. Pet let kasneje je bila ustanovljena nova skupina, ki posveča posebno skrb fantom, ki so zašli na kriva pota, bili zato že pred sodišči in v raznih ustanovah za mlade kršilce zakonov.
Pomoč mladim fantom ‘je silno potrebna, tako tistim ki še niso zašli na napačno pot, četudi so zapuščeni, osamljeni in brez pravega vodstva, kot tudi tistim, ki so že krenili s prave poti, pa padli v roke pravici, ki največkrat ne pozna dobrote in srca, ki sta edini sposobni spraviti zaišle mlade fante zvona na pravo pot in jih tam ohraniti.
Kdor ima le čas, ne more storiti boljšega, kot ga žrtvo vati za “male brate”!
Poviša« je bil
Decembra 1956 je “Vestnik” na prvi strani objavil, da je postal glasilo Zveze protikomunističnih borcev organiziranih v
pa je Štajerka, rojena v Št. Rupertu nad Celjem 23. jan. 1886. V Trbovljah sta se našla in poročila. Hitro sta morala občutiti težavnost življenja in leta 1913 je Martin odšel v Ameriko s trdnim upanjem, da bo kmalu dobil sem tudi ženo in sina. Mary je s fantkom ostala pri svojih starših. Pa se je zgodilo, da je morala čakati celo prvo svetovno vojno, šele po vojni se je zopet pot odprla in si je mogla družina ustvariti skupen dom v Clevelandu. Sin Jože ji-Ima je umrl, ko je bil 13 let star, Danijel pa že kot odrasel mož lani 20. marca. John, Angela in Martina pa žive in jima lepšajo življenje. Vesela sta jih. Vsak ima svojo družino in svojo hišo in rod naj mlajših lepo raste in napreduje. Vnuki in vnukinj, imajo radi dedeka in staro m
KULTURNA KRONIKA
Severni Ameriki, Kanadi in Argentini. Odbor Zveze DSPB! mo in večkrat pritečejo pogubo zato v tem letu s pomočjo dat, kako se imata. Dobri otroci
društvenih sodelavcev vse storil, da bo organizacijsko glasilo “Vestnik” ob 10-letnici kar se da poučna in ugledna revija slovenskih izseljencev.
Odbor Zveze DSPB
Major Anthony I. Skur
Cleveland, O. — Kapetan letalske sile Združenih držav (USAF) g. Anthony I. Skur je bil povišan v majorja.
Major Skur je jet-pilot 62. letalskega skvadrona (krdela) F-101 za prestrezanje borbenih letal, ki si je med “1965 USFA Fighter Weapons Meet” na Tyndall letalski bazi v Floridi pridobilo skoro vse prve trofeje.
Njegovo poveljstvo mu je ob tej priliki poslalo med drugim to pohvalo:	“Ponosen sem na
Vas in iskreno cenim Vaše vseskozi odlične letalske podvige, ki ste jih kot član 62. letalskega skvadrona za prestrezanje borbenih letal izvršili v teku tekem na- letalski bazi Tyndall, Florida.”
Major Skur se sedaj nahaja v službi na 366. Marauder K. I. Sawyer letalski bazi, Michigan. Ima ženo Kathleen, 3 sinove in hčerko.
Major Skur je sin Mrs. There-30 M. Skur, 18223 La Salle Ave., in znanega pokojnega slovenskega zdravnika dr. Anthony Skur j a. Šolal se je pri Sv. Pavlu na Chardon Rd., je končal Col linwood High School in študiral na Ohio Univerzi. Leta 1950 je odšel v vojsko in je služil na Japonskem in v Aljaski.
e	...	s	Majorju Anthony Skuru če-
Nai S6 brififaio zai SGDC	stitamo na pohvali in povišanju,
*	^ J	družini Mrs. Theresa M. Skur
V svoji drugi letošnji številki od 12. januarja razprav-	tega odlič-
lja hrvaški tednik “Danica” pod zaglavjem Vrijedno je ega	uzme'
zabeležiti” o razgovoru v “Council of Foreign Relations v New Yorku o razmerah v Jugoslaviji in o mnenju raznih emigrantskih političnih vodnikov o njih, ki so se tam vršili v lanskem novembru. “Danica” prinaša svoje poročilo po listu “Hrvatska Država”, v njem pravi med drugim tudi tole:
“V New Yorku su ponovno zasedali članovi te ‘jugoslovanske družine’: Vane Ivanovič, B. Pešelj, llija Jukič,
B. Vlašfč, Tošič i Krek. Oni ;o izradili neke ‘memorandume’ . ... da jih predaju američkoj vladi... gdje su se predstavljali kao predstavnici Hrvatskog, Srpskog i Sloven-skos Naroda, iako ova trojica ne predstavlja niti mačku u Hrvatskoj, a tako mislim, da i ostali ne predstavi ja ju za-pravo nikoga u Sloveniji, pa čak niti u Srbiji ...”
Nas ne zanima, koliko more kdo med Hrvati govoriti v imenu Hrvatov, to vorašanje naj oni sami rešijo, mi se v njihove posle nismo nikdar vmešavali in ne mislimo tega nikdar storiti. Zato ie težko razumemo, čemu naj bi se Hrvati vmešavali v slovenska vprašanja in še prav posebej v vprašanje zastopstva slovenske politične emigracije. To bomo Slovenci že sami rešili, kadar in v kolikor bo večina to smatrala za potrebno in nujno. Ali dr. Miha Krek med Slovenci predstavlja koga ali ne, to je stvar Slovencev, ne pa “Hrvatske Države” in “Danice”.
Kadar se priznani zastopniki Hrvatov razgovarjajo z zastopniki Slovencev, imajo brez dvoma pravico najprej dognati, če slovenski predstavniki dejansko lahko govore v imenu Slovencev, kot imajo v takem slučaju slovenski predstavniki polno pravico zahtevati polnomočja od hrvaških predstavnikov. Tokrat ni bilo nič takega in zato tudi ni imel nihče nobene pravice staviti kake take zahteve.
“Hrvatska Država” in “Danica” bi napravili Hrvatom veliko uslugo, če bi o slovenskih zadevah svoje čitatelje so podporo prejeli, odbor Zveze obveščali, ne vtikali pa se pri tem v slovenska vprašanja iskreno zahvaljuje vsem daro-sama. Dr. Miha Krek je predsednik Narodnega odbora za vafcem.
Orkester “Veseli Sloven-i” na drugem mesh v popularnosti
Cleveland, O. — Dobro poznani slovenski radijski napovedovalec Tony Petkovšek, ki ima dnevni program na WXEN-FM ima vsako leto -natečaj -popularnosti polka-orkestrov med svojimi poslušalci, kateri volijo orkester s tem, da mu pošljejo dopisnico na postajo z omembo priljubljenega orkestra. Kljub temu, da je novi slovenski kvintet “Veseli Slovenci” pod vodstvom Dušana Maršiča še brez plošče, je do sedaj na drugem mestu.
Vsekakor je razveseljivo dejstvo, da publika sprejema s pri-zpanjem trud novega orkestra, katerega način igranja je na tem glasbenem polju dokaj zahteven, saj stopa po stopinjah svetovno znanega kvinteta bratov Avsenikov iz Slovenije.
Orkester “Veseli Slovenci” je posnel prvo ploščo slovenskih narodnih pesmi pod nadzorstvom Kenny Bassa in Vladija Malečkarja v “Audio” Recording Studios”, katera pride v -prodajo prihodnji mesec. Orkestru želimo veliko na-daljnih uspehov!	AD
Franc Ižanec: Odprti grolbovi
Buenos Aires, v juniju 1965.
Obletnice tragičnih dogodkov nas spremljajo po svetu. Skoro ni datuma v letu, ko bi ne slišali odmeva tega ali onega dogodka iz davne ali nedavne preteklosti, ki naj je ne pozabimo. Četudi se zaradi življenja v novih razmerah ne more-mo neprestano ustavljati in se klanjati spominom preteklosti, vendar se ne moremo izogniti.
so res blagoslov za nas “ta stare”, pravi Mrs. Mary.
Rada se še spominjata na lepe dni mladosti tam na Dolenjskem in Štajerskem. Trda je bila tam, pomanjkanje smo trpeli, spomini so pa lepi, pravita. Tekom dolgih let in hudih presku šenj sta ohranila nedotaknjeno in pristno lepo podobo sloven skega človeka. S trdim delom, pridnostjo in varčevanjem sta preskrbela družino in sebe, do-aroto in ljubezen sta delila svojim in bližnjim. Vsaka njuna obletnica je praznik ljubezni. Lani v agustu so praznovali Martinovo obletnico, letos v januarju pa Maryno. S številnimi veselimi sorodniki, zlasti otroci in vnuki ter prijatelji in znanci, ki imajo Mencinovo mamo in očeta talko radi, jima tudi Ameriška Domovina čestita z željo, da bi jima tudi vsa bodočnost potekala v sreči in zadovoljnosti. Bog ju živi!	M. K.
Zveza drušiev 3.P.8.
Cleveland, O. — Na devetem rednem občnem zboru Zveze DSPB je bil za poslovno leto 1966 izvoljen sledeči glavni od-)or:
Predsednik Karel Mauser,
Cleveland; podpredsedniki so /si predsedniki krajevnih odborov DSPB; tajnik Jože Mela-
rer. Cleveland; blagajnik in so-	------
njalni referent Miha Vrenko, Cleveland, O. — Med dolgo-Cleveland: tiskovni referent Ot- letnimi zvestimi naročniki A-mar Mauser, Toronto; nadzorni meniške D orno Vi ne in drugih
čla«s$¥K Društva Rilmiss
št. i?, mi
Cleveland, O. — Vse člane in članice vabim na zelo važno društveno sejo v petek, 14. januarja, ob 7.30 zvečer v Slov. narodni dom na St. Clair Ave. soba št. 4. Na dnevnem redu je volitev delegatov za prihodnjo konvencijo SDZ in priporočila za njo. Na seji bomo razpravljali tudi o raznih predlogih korist društva in celotne SDZ.
Na svidenje na seji! Z bratskimi pozdravi
Ban, taj
Lep veeer življenja
Stikney, 111. — Spoštovana ga. Debevec! Prilagam ček za obnovo zopetne naročnine lista Ameriške Domovine za 1966.
Želim Vam veliko uspeha v novem letu, da bi Ameriška .Domovina ohranjala in podpirala slovensko in katoliško zavednost v naši novi domovini Ameriki. Bog Vas živi!
Tone Guštin
m
Waterford, Wis. — Cenjeno uredništvo! Spodaj podpisana Vam pošiljam ček v znesku $10 za polletno naročnino, ostalo pa v podporo in pomoč listu.
Z listom sem zelo zadovoljna in ga tudi redno prejemam. Vjb-ščim Vam srečno in veselo novo leto in lepo pozdravljam!
Mrs. Mary Goryup ♦ /
Catskill, N.Y. — Draga ga. Debevec! Tu Vam pošiljam denarno nakaznico za nadaljno naročnino. Upam, da se v kratkem obširneje oglasim, ko bom imel malo več časa za pisanje.
Vsem skupaj želim srečno in zdravo novo leto, obilo uspeha in novih naročnikov, Vam, draga gospa, vsem sodelavcem ter vsem bralcem širom sveta. Obenem lepo pozdravljam!
Anne in Joseph Pfeifer
odbor: Franc Šega, Anton Meglič, Cleveland, Ciril Preželj, Toronto. Razsodišče: Frank Medved, Andrej Perčič, Gilbert, Minn.-, Tone Mihič, Toronto.
Člani DSPB in slovenska javnost je v preteklem letu požrtvovalno podprla invalide in bolnike. Tekom leta je samo clevelandski odsek razposlal 825 dolarjev podpor, posebej za božične praznike $681.25, skupno 1,506,25 dolarjev. Ne moremo objaviti vseh posameznih zahval, zato se v imenu vseh, ki
slovenskih časopisov sta tudi Mr. Martin in Mrs. Mary Mencin na 1142 Addison Road. Že 16. avgusta 1965 je Martin praznoval 35-letnico življenja, 23. januarja 1966 pa bo Mary dopolnila 80 let. Čeprav leta zahtevajo svoje in Martin zdaj sega v glavo, da bi si polajšal bolečino, zdaj toži, da ga destia noga ne uboga in Mrs. Mary se pritožuje, da se hitro utrudi, vendar sta še tako dobro ohranjena, da si v svojem lepem stanovanju vse u-redita, otroke, sorodnike in tudi j kar malo mika, da bi se s kakim kake prijatelje obiščeta in sta j dopisom oglasil. A ko pomislim nad vse prijetna družabnika v'na lepo število onih, ki so za ta razgovoru.	i posel res zmožni, a molče, pa še
Bessemer, Pa. — Spoštovano uredništvo! Pošiljam Vam denarno nakaznico za naročnino za leto 1966, četudi mi še ni potekla.
Z Ameriško Domovino sem nad vse zadovoljna. Želim srečno in veselo novo leto in mnogo uspeha pri listu.
Lepo pozdravljam uredništvo in vse čitatelje.
Mary Likovich
»
Batawa, Ont. — Spoštovano uredništvo! Obnavljam naročnino za nadaljne leto. Včasih me
1 Pred nedavnim je izšla v Argentini knjiga pričevanj in dokumentov nasilne izročitve maja 1945. Ob dvajsetletnici se je sestavljalec Franc Ižanec (psevdonim?) hotel oddolžiti žrtvam množičnega pokolj a, tega pretresljivega in skoro nerazumljivega grozodejstva zmage pijanih partizanov. Slovenci sicer niso bili edini, ki jih je izroči tev in pokolj zadel. Po vsej verjetnosti pa je bila vrnitev za Slovence najbolj tragična, ker je zajela skoro en cel odstotek vsega prebivalstva, a mnogo večji odstotek mladih fantov in izobražencev, velik del aktivnih sil, ki bi se tudi komunistična Jugoslavija lahko okoristila njimi. Mrtvi so le tiho pričevanje nerazumljivega zločinstva, ki mu ni opravičila.
Knjiga dokumentov je napisana za slovenske ljudi. Predpostavlja poznavanje razmer ob koncu vojne, bodisi zgodovinskih dogodkov kakor tudi krajevnih prilik. Ob pričevanjih spremljamo izročence z Vetrinjskega polja v zapore in taborišča v Škofji Loki, Št. Vidu, Te-harjih in drugod, spremljamo jih na morišča'v celjski okolici, v Dolomitih in na Kočevskem. Nič neznanega ni v teh pripovedovanjih. Tragika nevere v partizanske namene diha iz njih, upanje do konca, da je še odprta pot v življenje, obenem pa ubit odpor, strt pogum in tveganje. Korakanje zvezanih vrnjencev v temo gozdov je podobno omahujočemu premikanju zapornikov v sežigalne peči nemških koncentracijskih taborišč. Do konca jih je spremljalo upanje, da take množice ni mogoče likvidirati. Nevera v strahotni obseg zločinstva jim je do zadnjega strela dajala upanje, da končno ne bo tako hudo. A vse zaman. -
...Kakor sem bil vesel knjige
same, kajti dokumentarna pričevanja nam bodo kdaj v bodoče omogočila pisati zgodovino, tako sem bil nejevoljen, ker zaradi sestavljalčeve bojazni knjiga izgublja velik del dokumentarne vrednosti. Pričevanja niso podpisana. Izpuščena so imena, manjkajo datumi, nepopolna jo oznaka krajev ha včasih nerazumljiv naslon na dogodke. Zapiski so v arhivih, dokumenti so shranjeni na varnem neznano-kje. Čemu se je treba še vedno, ■po -dvajsetih letih, skrivati za psevdonimi in zabrisovati sledi - i seboj? Tisti, pred katerimi -raj bi bila imena skrita, jih gotovo imajo. Oblasti v Ljubljani nimajo nobenih težav najti naslove in imena preživelcev, saj jih dobivajo od sorodnikov in sosedov ob rednih izpraševa-
li az zgubim “korajžo”.
Vsem znancem, posebno Vam, ki nam Ameriško Domovino posredujete, srečno in uspehov polno novo leto!
Ivo Medved
Beg z dežele
WASHINGTON, D. C. — V desetletju 1940-1959 se je preselilo v Združenih državah z dežele v mesta okoli 3.5 milijona ljudi.
njih. Seznami protikomunističnih emigrantov niso nikaka skrivnost. Prav tako ne prava imena tistih, ki se jim zdi boljše živeti pod spremenjenim priimkom. Oblasti v Ameriki vedo za to, prav tako jih imajo titovski predstavniki v Severni in Južni Ameriki ter domače oblasti. Skrivanje pred :kom? Vsak dokumentarni zapis pridobi na vrednosti, če se zapisovalec predstavi. Pridobi tudi na vrednosti, če je mogoče v pričevanju najti poznane obraze nekdanjih znancev. Res je, da marsikdaj poročevalec ni poznal pravega imena, prav ta bi moral sestavljalec dodati. Omenjaj e tega ali onega domobranskega ali partizanskega poveljnika le pridobi, če je dodano njegovo ime.
Zavedati se moramo, da svet nerad verjame pričevanju. Tudi zato ne, ker je delno sokriv. Prav zato je dokumentarna stran objavljanja pričevanj tako pomembna; spreminjanje pričevanj in izpuščanje, ki ga je sestavljalec nedvomno opravil, ne da bi to na pravih mestih označil, manjša dokumentarno vrednost knjige.
Te pripombe so vendarle samo drobtine, ki vrednosti knjige za nas ne spremenijo. Dobrodošel doprinos zgodovini naše preteklosti naj bi ne ostal osamljen, prav zdaj ne, ko se marsikateri še živi pričevalec bliža jeseni življenja in bodo spomini z njim vred izginili, če jih ne zapiše, še čakamo na zapis, kaj se je godilo v Ljubljani v dnevih od 28. aprila do 8. maja, ne le opis 3. majskega zborovanja, pač pa priprava in potek umika, vojaška povelja postojankam, bataljonom in civilnim ljudem. Še čakamo na dokumentarni prikaz dogodkov na Koroškem od prihoda prvih beguncev do ustavitve vračanja, vključno povelja, oklice in mobilizacijske pozive. Še vedno ni jasno, zakaj so v zadnjih transportih odhajali domobranci brez svojih poveljnikov, še vedno ni jasna brezglava zaverovanost množice in brezupnost vodnikov. Posebno nerazumljivo postaja to v luči mojih osebnih spominov, ko nam je z ukazom o odložitvi orožja v taborišču v Palmanovi postalo čisto jasno, da ne gre za prijateljsko angleško postopanje z nami, četudi so nekateri srbski oficirji v to še vedno verjeli. Zgodovine drugi za nas ne bodo pisali, če jim ne bomo nudili dokumentov. Pričujoča knjiga kljub pomanjkljivostim dokumentarne veljave vendarle predstavlja dobrodošel doprinos k poznavanju tistih nejasnih dni.
Vsi tisti, ki bodo knjigo brali, naj bi se zavedli še dveh stvari: vsi pobiti niso edine žrtve partizanskega zločinstva. Vsi preživeli smo tudi prizadeti. Darovano nam je bilo življenje, a brazgotine partizanskega zločinstva so nam ostale. Ne toliko na telesu kot na duhu. Oklepanje preteklosti je marsikdaj bolestni izraz lečenja brazgotin, ki jih nosimo na sebi. Udarjeni smo bili in bomo sledi teh udarcev nosili seboj do smrti.
Druga misel, ki je ne smemo pozabiti, je moje prepričanje, da množični pokolj ni tako e-dinstven, da bi ne mogel biti ponovljen. Res je da danes v Sloveniji tudi odgovorni ljudje zaupno priznavajo, da je bil množični pokolj “napaka”, vendar nimamo nobene garancije, da bi se podoben pokolj ne mora! ponoviti. Če ne na istem kraju in po istih ljudeh, pa kje drugje. Sposobni so takega grozodejstva vsi tisti, ki v slepi zaverovanosti v pravilnost svojega dela nočejo trpeti obstoja nobene drugačnosti, vsi tisti, ki ob oboževanju materialnosti segajo samo po materialnih orožjih, da vsako drugačnost zatrejo. Komunistični zločinci si lastijo prvenstvo, a imajo žal premnogo postiemalcev.
Dr. Jože Velikonja

'—T^T—T- T.T ■

KRALJ GORA
EDMUND ABOUT
“Oh, saj oglarjem nisem vzel ničesar. Izginili so v gozd, pre-(*t:n sem mogel ž njimi govoriti, leda župan je imel putiko; bil je doma.”
“Kaj si mu rekel?”
“Vprašal sem ga, kje ima denar; trdil je, da ga nima. Zavezal sem ga v vrečo z njegovo mačko vred; ne vem, kaj mu je mačka naredila, toda pričel je vpiti, da je njegov zaklad pod težkim kamnom zadaj za hišo. Kam sem našel dukate.”
“Nisi imel prav. Župan bo pabunil vas proti nam.”
“O ne. Preden sem odšel, sem pozabil odvezati vrečo in mačka mu je nemara izpraskala oči.” “Na, to je imenitno!... Toda poslušajte me dobro vsi: nočem, ba se vznemirjajo naši sosedje. Odstopi!”
Naše izpraševanje se je imelo PNčeti. Mesto da bi nas pustil pripeljati pred se, se je Hadži titavros sam dvignil in se vse-bel na zemljo pred nas. Ta znak spoštovanja se nam je zdel ugodno znamenje. Gospa Simons ga je začela nagovarjati Po svoji navadi. Jaz sem vedel že vnaprej, kaj bo rekla, in ker sem poznal nezmernost njenega Jezika, sem se ponudil kralju za tolmača. Hladno se mi je zah-Vabl in poklical orfijota.
Gospa,” je rekel kralj gospej Simons, “zdi se mi, da ste jezni. Aii se imate pritoževati nad tjudmi, ki so vas sem pripeljali?”
“To je nezaslišano,” je rekla. v uši banditje so me ustavili, vr§b v prah, oplenili in izstradali.”
“Izvolite vzeti na znanje moje obžalovanje. Primoran sem, da unam v službi ljudi brez vzgoje. Verjemite mi, gospa, da niso na moje povelje tako ravnali. Vi ste Angležinja?”
“Angležinja iz Londona!” “Tudi jaz sem bil v Londonu. Voznam in spoštujem Angleže. Vem, da radi jedo in lahko ste opazili, da sem se požuril in vam postregel z okrepčili. Vem, da v vaši deželi ženske ne la-2ijo rade po skalah in žal mi je, da vas niso pustili nadaljevati vaše poti. Vem, da ljudje vaše narodnosti nosijo na poti le najpotrebnejše stvari s seboj in ne dom odpustil Sofokleju, da vas izropal, posebno še, če pripadate boljšim slojem.” “Pripadam najboljši londonski družbi.”
'Izvolite vzeti nazaj vaš de-na(r- Ali ste bogati?”
‘Gotovo.”
Ali ni ta toaletna skrinjica vaša?”
Vzemite kljub temu, kar pri-J°uda vaši gospodični hčerki. Ali ste zelo bogati?”
“Zelo.”
Ali so te stvari last vašega gospoda sina?”
, f Gospod ni moj sin; on je ^'ernec. Ker sem jaz Angležinja, ‘a v° naj imam potem sina
Nemca?”'
,n° je več kot res. Ali imate m°t'da dvajsettisoč letnih do-n°tikov?”
§e vse več.”
Trepvogo za dami! Ali ste “*t0 bogati, da imate trideset tisoč letne rente?”
‘Še več kot to.”
‘tiofoldej je ničvrednež, ki ga dom kaznoval. Logotet, reci, naj Pripravijo za j utr ek za dami. Ali Jc mogoče, gospa, da ste milijonarka?”
“Da, sem.”
In jaz sem neutolažljiv radi Padna, s katerim so postopali z 'ami. Gotovo imate tudi dobra 2Panstva v Atenah,”
Poznam angleškega ministra
in če bi si bili dovolili! ...”
“Oh, gospa! ... Gotovo poznate tudi trgovce, bankirje?” “Moj brat, ki je v Atenah, pozna tam več bankirjev.” “Vzradoščen sem. Sofoklej, pridi sem! Prosi dami za odpuščanje!”
Sofoklej je mrmral med zobmi, ne vem, kakšno prošnjo. Kralj je nadaljeval:
“Ti dami sta odlični Angležinji; imata več kot milijon premoženja. Imata dostop na angleško poslaništvo; njun brat, ki je v Atenah, pozna vse mestne bankirje.”
“To je res!” je zaklicala gospa Simons. Kralj je nadaljeval: “Moral bi ravnati z njima z vsem spoštovanjem, ki smo ga dolžni njunemu premoženju.” “Dobro!” je rekla gospa Simons.
“Ju voditi lahno semkaj.” “Cernu?” je mrmrala Marijana.
“In se ne dotakniti njunih stvari. Ce nas doleti čast, da srečamo v gorah dve tako imenitni dami, ju spoštljivo pozdravimo, pripeljemo vljudno v taborišče, ju stražimo brez nad-iežnosti in jima ponudimo vljudno vsega, kar rabita, do tedaj, ko nama njun poslanik ali njun brat pošlje odkupnino v znesku stotisoč frankov.” Uboga gospa Simons, Draga Marijana! Ne ena, ne druga ni pričakovala takega zaključka. Kar se tiče mene, nisem bil presenečen. Vedel sem, s kakim zvitežem nimamo opravka. Pogumno sem povzel besedo in sem mu zalučal v obraz:
“Le obdrži, kar so mi ukradli tvoji ljudje, kajti to j.e vse, kar boš dobil od mene. Jaz sem revež, moj oče nima ničesar in moji bratje jedo dostikrat suh kruh, Ne poznam ne bankirjev, ne poslanikov in če me boš hranil v upanju na bogato odkupnino, boš ob stroške, prisegam ti!”
Mrmranje neverjetnosti se je dvignilo med poslušalstvom, toda kralj je dozdevno verjel mojim besedam.
“Ce je temu tako,” je rekel, “vas ne bom obdržal tu proti vaši volji. Raje vas pošljem nazaj v mesto. Gospa vam bo izročila pismo za njenega gospoda brata in lahko odidete še danes. Ce pa bi morda radi ostali še en ali dva dni v gorah, ste mi dobrodošli; kajti domnevam, da s to veliko škatljo niste prišli sem zato, da opazujete pokrajino.” Ta kratek govor mi je povzročil vidno olajšanje. Z zadoščenjem sem se ogledal na vse strani. Kralj, njegovi vojaki in njegovi pisarji so se mi naenkrat zdeli manj grozni; bližnje skale so se mi zdele bolj slikovite, odkar sem jih opazoval kot gost in ne kot ujetnik. Moje hrepenenje po Atenah se je naenkrat umirilo in obšla me je m:sel, da prebijem dva ali tri dni v gori. Slutil sem, da bodo moji nasveti koristni Marijanini materi. Uboga ženska je bila v obupnem položaju, ki bi jo lahko pogubil. Kaj, če ne bi hotela plačati odkupnine? Preden bi ji prišla Anglija na pomoč, bi imela dosti časa, da nakoplje nesrečo na malo, ljubko glavico. Nisem je mogel zapustiti, preden ji nisem v njeno ravnanje povedal povesti o ubogih deklicah iz Mi stre. Kaj naj vam še pravim? Znana vam je moja strast za botaniko. Parnaška flora je koncem meseca aprila zelo zapeljiva. V teh gorah se najde pet ali šest rastlin, ki so prav tako redke kot znamenite.
(Dalje prihodnjič)
'S
Družba
sv. Družine
THE HOLY FAMILY SOCIETY
Ustanovljena u, novembra ltH
v Zedinjenih Državah Cadfw* Inlint 11! Inkorp. v drž. Illinois Severne Amerike vCUCZ. JUHCl, Ul. 14. maja 1915
Naše geslo: “Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse.”
GLAVNI ODBOR:
Predsednik: STEVE J. KOSAR, 235 Tioga St., Bensenville, 111.
1.	podpredsednik: Louis Barbič, 1424 Highland Ave., Joliet, 111.
2.	podpredsednica: ANN JERISHA, 658 No. Broadway St., Joliet, 111. Tajnik: JOSEPH J. KONRAD, One Fairlane Drive, Joliet, 111. Zapisnikar: JOSEPH L. DRAŠLER, 1318 Adams St., No. Chicago, 111. Blagajnik: ANTON J. SMREKAR, R. R. 1 Oak Ave., Lockport, 111. Duhovni vodja: Rev. ALOYSIUS MADIC, O.F.M.
Vrh. zdravnik: Dr. JOSEPH A. ZALAR. 351 N. Chicago St Joliet, 111.
NADZORNI ODBOR:
FRANK TUSHEK, 716 Rauh St., Joliet, 111.
MATTHEW KOCHEVAR, 405 Parks Ave., Jotlei, I!\.
JOSEPH SINKOVIČ, 2519 S6. Austin Blvd., Cicfcro 50, Hi
POROTNI ODBOR:
ANTHONY TOMAZIN, FRANCES YUCEVICIUS, MARY RIOLA
Direktorica prireditev:
NANCY OWEN
URADNO GLASILO:
AMERIŠKA DOMOVINA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. 44103
Družba Sv. Družine je bila ustanovljena 1. 1914 in je katoliška bratska organizacija, katere naloga je čuvati dom in družino.
Nudi vrsto živi jenskih zavarovanj: običajno za celo življenje za 20 let plačevanja, za 20 let z izplačilom, za 5 let, 10 let in družinski načrt.
Življenjsko zavarovanje z ozirom na starost:
Do 16. leta, mladinski oddelek	$10,000
Od 17 do 35, odrasli oddelek	$15,000
Od 35 do 40, odrasli oddelek	$10’000
Od 41 do 45, odrasli oddelek	$ 2*500
Od 46 dalje	Vse bolniške
Zavarovanje za bolezen in nesrečo (Bolnišniško zavarovanje), ki ga nudi družba: za dohodek, bolnišnico, zdravnika in operacije! Družba nudi bolniško zavarovanje vsem katoličanom od treh mesecev do 80 let starosti.
Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismeno ali ustmeno na glavnega tajnika:
Iporacije in zaradi večjega dono-^ sa mestnih bondov, ki so prosti davka.
Dnevno je bilo povprečno danih $5,400,000 posojila, ta so se j dvignila za preko 72 milijonov na skupno $1,186,500,000. Skupne vloge so v istem času porast-le za 142 milijonov na skupno $1,785,800,000. Banka je izplačala na obrestih lastnikom hranilnih vlog $31,756,000, 3.1 milijona več kot v letu 1964.
Kapitalni sklad z rezervami je bil povečan za 10.5 milijonov na skupno $194,000,000.
Hranilne vloge so se dvignile za $80,444,000 na skupno $879.-855,000, druge vrste vlog pa so porastle za $24,620,000 na skupno $146,069,000.
The Cleveland Trust Company ima 738,955 vlagateljev in je po svojem obsegu in sredstvih na 18. mestu v vsej deželi, ima pa najširše področje, kjer poslujejo njene podružnice. V novem letu bodo odprli več novih u-radov, med n*j i m i tudi v Strongsvillu.	AD
V
JOSEPH J. KONRAD, One Fairlane Drive, Joliet, 111. 60434

Društvo Sv. Družine št. I!
PITTSBURGH, Pa. — Članstvu Društva Sv. Družine št;. 11 sporočam tem potom, da je za leto 1966 ostal ves stari odbor. Po starem bo ostalo tudi vse društveno poslovanje.
Onim članom, ki pošiljajo svoje prispevke preko pošte, pripo-
ročamo, da' jih naslove na ime društva Holy Family Society, Box 4206 — 15202, Pittsburgh, Pa.
Srečno novo leto in pozdrav vsemu članstvu!
Odbor
Sieveland Trust Co. ima preko 2 bilijona sredstev
Cleveland, O. — The Cleveland Trust Company je postavila nov mejnik v zgodovini bankarstva v državi Ohio, dosegla je kot prva in edina v državi 2 bilijona sredstev. Ob koncu leta je razpolagala z 2,008,-495,000, s 159 milijoni več kot ob koncu leta 1964.
“Poleg izredne rasti naše banke v letu 1965 smo srečni, da lahko poročamo tudi o doslej nedoseženih zaslužkih, ki so porasli za 19.7% nad onimi v pre-
teklem letu,” sta poročala načelnik G. Gund in predsednik G. F. Karch.
Skupni zaslužek je znašal $16,177,000, na posamezno od 1.5 milijona delnic $10.78 v primeru z $9,01 v letu 1964. Najboljše je bilo zadnje četrtletje, ko je znašal dobiček $4,551,000 ali 21% več kot leto preje.
Lep dobiček je bil dosežen v glavnem zaradi porasta posojil podjetjem in posameznikom, zaradi zmanjšanja davka na kor-
Ameriške politične družine še uiso izumrle
WASHINGTON, D.C. — Kongres ni imel prve tri dni letošnjega zasedanja nobenega pravega dela. Je samo zaprisegel tri nove člane kongresa, dva kongresnika in enega senatorja. Slučaj pa je nanesel, da so imena novih članov kar dobro znana na kongresnih hodnikih in v politični javnosti. V senatu je namreč stari demokratski seha-tor Byrd kar “prepustil” svoje mesto svojemu sinu, ki je bil pretekli ponedeljek zaprisežen v senatu. V predstavniškem domu je bil pa zaprisežen novi republikanski kongresnik Brown, ki je “podedoval” svoj mandat od svojega pokojnega očeta v o-hajskem volivnem okraju. Podedovati mu ga ni bilo težko, ker je ta volivni okraj republikanska politična trdnjava.
Oba dediča sta seveda dobila tudi nekaj mest v raznih odborih, kot sta jih imela njihova očeta. Byrd je namreč spadal med vodilne demokratske senatorje. Brown je bil znan republikanski prvak v predstavniškega domu.
i taloma, ki letita vzporedno pre-kc^ oceana, biti le 90 milj name-j sto dosedanjih 120. Proti tej raz-1 dalji se je uprla tudi Mednarod-;na federacija zvez pilotskih organizacij. Mislijo, da novi predpis ne bo takoj stopil v veljavo, akoravno bi lahko v smislu zadnjega sklepa Organizacije za mednarodno civilno letalstvo.
Formoza postaja naše vojaško tranzitno letališče
WASHINGTON, D.C. — Sporazumno s Cangkajškovo vlado bo naša narodna obramba spremenila naj večje letališče na Formozi v vojaško tranzitno, ki naj olajša oskrbo naših čet v Vietnamu.
Letališče sedaj preurejajo na hitro roko za nove namene. Tam se že nahaja nekaj sto naših tehnikov in inženerjev, da urejajo vse potrebne priprave za skladišča, letalske proge, o-brambo proti morebitnim zračr nim napadom itd. Na letališču se tudi že nahajajo nekatere skupine naših vojnih transportnih letal.
Pilotje za večjo varnost pri prekooceanskih poletih
LONDON, Ang. — Organizacija za mednarodno civilno letalstvo, ki so v njej včlanjene države, ki imajo letalske zveze med Evropo in Ameriko, je lani sestavila nova varnostna pravila za polete preko Atlantskega oceana. Novi predpisi se ne zdijo dosti dobri Zvezi angleških pilotov, ki ima nad 3,000 članov.
Zveza je protestirala pri angleški vladi zoper novi predpis, da sme razdalja med dvema le-
Jeklarne obtožene kartela za jeklena kolesa za vagone
WASHINGTON, D.C. — Jeklarska industrija producira letno za približno $60 milijonov jeklenih koles za železniške vagone. Proizvodnjo ima v rokah 5 velikih jeklarn, največ koles naredi U.S. Steel Corp. Največji kupec za kolesa je njujorška podzemna železnica. Kupi jih vsako leto za povprečno $10 milijonov. Nakupi se vršijo potom licitacij.
Vodstva podzemne je sedaj prišlo do dokazov, da se je gornjih pet jeklarn na tihem sporazumelo pred vsako licitacijo, kašne cene bodo ponudile. Vložilo je tožbo, sodnik pa še ni razpisal razprave. Dokazi, ki jih ima tožnica v rokah, so zelo prepričljivi, zato upa, da bo tožbo dobila.
Posredni koristniki dobljene pravde bodo pa tudi ostali kupci, kajti tudi oni bodo prišli do pravice, da zahtevajo popuste na previsoko zaračunane cene. Tožnica trdi, da je bil kartel sklenjen že 1. 1948 in da je še sedaj v veljavi.
-o-----
Lastne trgovine naj pritisk črncev povečajo
NATCHEZ, Miss. — Vodnik črncev v državi Mississippi Charles Evers poziva črnce, naj ustanove svoja lastna mala podjetja, zlasti trgovine, namesto da bi hodili kupovat k belcem. Glavni direktor NAACP Roy Wilkins je v načelu proti kupovanju trgovin kot sredstvu v boju za civilne pravice, češ da bo v takem slučaju boj dobil preveč značaj kupčije.
Eversa tako stališče R. Wil-kinsa ni oviralo pri nakupu trgovine v Jacksonu in ne pri nakupu druge v Natchezu, kjer črnci prav sedaj vodijo ogorčen bojkot proti belim trgovcem.
------O-------
Kitajci dosti vnetejši
WASHINGTON, D.C. — “Glas Amerike” oddaja tedensko v ruščini vsega skupaj le 46 ur, rdeča Kitajska ima istočasno skupno preko 77 ur oddaj v ruščini na raznih radio oddajnih postajah, ki krijejo skupno vse ozemlje Sovjetske zveze, prav posebno pa njene azijske dele.
Moški dobijo delo
RABIMO prvovrstne Tool & Die mehanike - Press operators delavce.
Dobra plača od ure, plačane počitnice in druge ugodnosti. Predstavite se OSEBNO pri:
S.& Z. TOOL & DIE Co. INC. 3180 Berea Rd.-Clevcland 44111
(x)
MALI OGLASI
V najem
Opremljeno stanovanje, 3 sobe in kopalnico, oddamo. Vse udobnosti vključene. Kličite UT 1-4330.	(x)
Stanovanje v najem
1167 E. 58 St., 4 sobe in kopalnica, v zidanem poslopju. $45. Vprašajte v stanovanju št. 2. Telefon 431-6911.
(9)
Sukarno ukazal ameriškim poročevalskim službam odhod iz Indonezije
Džakarta, indonez. — Predsednik republike Sukamo, katerega oblast je od poskusa preobrata 1. oktobra lani vojska nekaj omejila, je ukazal članom ameriških poročevalskih služb, da morajo tekom enega tedna iz Indonezije, ker da so razširjali o deželi laži.
Sukamo je jezen, ker so ameriški časnikarji poročali o sporu med njim in armado in o tem, da je on izgubil dober del svoje oblasti v korist vodnikov o-boroženih sil.
Vabimo Vas, da priredite v Vašem domu
Tri-Gta? Pašni Embroidery Party
Naučite se umetniškega slikanja na blago, ustvarjati lastne vzorce na darila, oblačila in osebne predmete.
Za pojasnila kličite 431-8455.
Stanovanjc oddajo
Dve 4-sobni stanovanji oddajo na Norwood Rd. Kličite po 5:30 uri zv. 431-8961.	(9)
7215 Superior Ave.
Oddamo 5-sobno stanovanje, kopalnica, moderna kuhinja, soba za pranje, z gorkoto $65 mesečno. Nič otrok. Vprašajte v stanovanju št. 2. Kličite AT 1-7135.	(12)
TRIGLAV, najvišja gora Slovenije, ki si ga je več slovenskih društev in ustanov v Združenih državah izbralo za svoje ime.
Črni demokratje delajo sitnosti belim
JACKSON, Miss. — Znana Demokratska stranka za svobodo v Mississippiu, ki je lani delala Johnsonu sitnosti na demokratski konvenciji v Atlantic City-ju, je objavila, da bo letos postavila v svoji državi samostojne kandidate pri primarnih volitvah za senatorja in kongresnike.
Njeni kandidatje seveda ne bedo zmagali, toda senatorju Eastlandu in drugim demokratskim kandidatom za kongresnike bo pa vsa zadeva šla vendarle na živce. Ne bo pa ostalo samo pri tem političnem pojavu v državi Mississippi, podobne kandidature se bodo pojavile povsod po deželi.
Mizarstvo
Popravila hiš — prenovitev stanovanj i n vsakovrstno barvanje. Proračun brezplačen. Vsa dela zavarovana.
DOMINIK JANEZ 15625 School Ave.
Podnevi 541-7988 zv, po 6. uri 541-1553.
Hiša naprodaj
V bližini E. 200 St., 4 spalnice vse na enem, popolnoma preno vij eno znotraj, bakrene cevi, lo 50 x 150, nizki davki. Kličite RI 1-6913 ali RE 1-4264.	(15
Lastnik prodaja
Velika hiša, moderna kuhinja, kopalnica, blizu javne in farne šole, v nizkih 20h. Kličite IV 1-5838.
Slovenski športni kkife
na
PLESNO ZABAVO
v soboto, !5. jaoarja
ob 8. uri zvečer
V ZGORNJO DVORANO SLOVENSKEGA DOMA NA HOLMES AVE.
IGRALI SODO “VESELI MORNARJI
il
VSI VABLJENI!
vabi
r~-	'	......................The Stroh Brewed Co.,
!
:	j
■
*****.
POP SOME CORN-POP SOME STROH'S GREAT TOGETHER!
'

KRAJ JE SKORAJ MOGOČE UGANITI — Slika na sončnih očalih strokovnjaka NASA na Cape Kennedy kaže stolpe za vzstrelitev novih vesoljskih vozil Apollo. Predno bo prvo dejansko v vesolju, bo minulo vsaj še dve leti, raj-še pa več.
MALE HELP
~ hiring #mw - modern plant
FACTORY PRODUCTION LABOR $$ MAKE TOP MONEY — NO LAYOFFS. Job security, with opportunity to advance in company. Full company benefits. New Modern Clay sewer pipe plant.
JAMES B. CLOW & SONS Gary Ave. South of Route t>4, Carol Stream, 111.
Apply in person Personnel Dept. Mr. Chergosky An Equal Opportunity Employer.
___________________________________(9)
MAINTENANCE MACHINISTS
SCRIPTO, INC.
HAS IMMEDIATE OPENINGS FOR Machinists and Tool and Die Makers
Due to recent and future expansion this nationally known manufacturer needs Maintenance Machinists to set up and adjust Multiple Plunger Presses and Tool and Die Makers with experience on progressive dies and injection molds. Top rates! Steady work and excellent working conditions. This part of the country has mild winters and great cultural advantages.	An Equal Opportunity Employer
Write, call or wire Personnel Office SCRIPTO, INC.
P. O. BOX 4847	ATLANTA, GEORGIA 30382;
(9)
Janez Adam je pozvonil slugi in dal prinesti luči. Neidlitsch je vzel račune iz nedrij in doktor Valdamar jih je izročil Janezu in se priklonil. Vitez je pogledal vanje. Ob drugem času bi se bil prestrašil in raztogotil; zdaj mv je bilo za to prehudo .. .Vsota je bila neznansko visoka. Vsaka pot k jetniku je bila zaračunana z dvema goldinarjema in Waldamar je bil točno vsak dan pri njem. Dvoje prepalih prepisov stane skupaj 200 goldinarjev. “Vožnja k doktorju Key-sdrju zaradi knjig” znese 12 goldinarjev. “Knjige” same nadaljnjih 12 goldinarjev. Stroški za obiske pri gospodih Schwar-tzu, Tittmoningerju in Lassper-gu 15 goldinarjev. Sodbeni stroški sami se delijo v štiri postavke, skupaj 220 goldinarjev. Skupna vsota znese 716 goldinarjev.
Janez Adam ne bi bil mogel zdaj plačati niti tretine; saj nima v hiši niti celih deset goldinarjev.
“Postal bom gospodu denar v Linz. Nimam zdaj toliko pri rokah,” je dejal počasi. Obličje se rnu je bolno razvleklo. Čez lica se mu je zarezala glomoka brazda ... “Februarja vam pošljem ... Ali moj brat ničesar ne potrebuje?”
CHICAGO. ILL.
MALE HELP
PACKERS
Experienced — Making wooden boxes and crates. Steady work. No Lay-offs. North side location.
Call for Interview
Mr. Weigand BU 1-1010
Can arrange for Saturday interview
(9)
Maintenance Machinist
$2.40 Per Hr.
Due to recent promotion we have a fine opportunity for top calibre man to join leading food company in a permanent and interesting position for 2nd shift (4 p.m. to 12:30 a.m.). This man will make equipment parts and will repair packaging, folding or bottling equipment. Must have experience with lathe and milling machines. Welding brazing experience desirable. This job offers a bright future for the right man as well as excellent starting rate and outstanding benefits.
APPLY OR CALL L. VAN BERGEN “KOOL-AID” PLANT
GENERAL FOODS CORP.
7100 S. Rockwell	WA 5-1200
An Equal Opportunity Employer
(ID
“Gospod vitez ste me spom-irli na to. Naročil mi je nekaj ... Naj lepo pozdravim gospoda in ga prosim, naj poišče iz črne škatle, kjer hrani svoje spomine, luiž, s katerim je umrla njegova rajna mati, in mu ga pošlje, da bo na svoji zadnji poti....” “Nikar, prosim vas!” je vzdigni! Janez Adam roke. “Ne morem slišati!” Doktor Waldamar se je nizko priklonil. Njegovo trdo, rumeno obličje in obličje Janeza Adama, ki je bilo bolestno razvlečeno, sta bili videti v svitu sveč kakor dvoje spak. Tiho, po mačje je šel doktor iz sobe; Neidlitsch se je izgubil kakor njegova senca za njim.
“Povej spodaj, naj ‘starega vojaka’ dobro napojijo in nakrmijo; jutri zgodaj ob šestih od-jašem na Dunaj.”
Deklica je odhitela z naročilom.
Janez Adam je vzel račun v roke in samo sešteval postavke. Pred očmi so mu migotali ognjeni kolobarji in vsakteri je bil mrtvaška lobanja.
Ko se je vrnila mala Regina s sporočilom, da je vse naročila in “staremu vojaku” sama nasula ovsa, jo je prijel za roko: “Zdaj bova nekaj poiskala za strica.” Korakal je, z drugo roko držeč svečnik, skozi prazno kapelo v Jesejevo in Amajino spalnico, ki ni več stopil vanjo, odkar so jo oplenili uradniki. V. slabi luči ni bilo moči pregledati vsega opustošenja, a videti
CHICAGO, ILL.
FEMALE HELP
Gir! Wanted For Sample Room
Must have nice personality and neat appearing. Experience not required, we will train.
Excellent employee benefits, including profit sharing.
Apply: Mr. Alberts
Walter H. Johnson Bandy Company
4500 W. Belmont Ave.
An Equal Opportunity Employer
(9)
REAL ESTATE FOR SALE
ARLINGTON HEIGHTS - 3 Bedrm. Brk. Ranch. Priced for sacrifice sale. Ask for Appraisal report. Call Walton Alexander, RA 6-2500.
(11)
------...............^
*
ŽENINI IN NEVESTE!
NASA SLOVENSKA LINIJSKA TISKARNA VAM TISKA
KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI
PRIDITE K NAM IN Sl IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Avenue
HEnderson 1-0628
DE GAULLE NA KROŽNIKU — Gen. Charles De Gaulle je bil ta mesec izvoljen za novih 7 let za predsednika Francoske republike. Da ga bi imeli Francozi čim večkrat pred očmi in ga ne bi pozabili, je neka tovarna porcelana začela izdelovati krožnike z DeGaullovo sliko na dnu. Na sliki vidimo otroka v Parizu, ko pospravlja ostanke svoje jedi s takega krožnika. Krožnik je dejansko bolj namenjen za okras kot za običajno rabo.
je bilo dovolj. Zlata tapeta je bila odtrgana. Na tleh so ležale strgane knjige in bakrorezi; dragih oljnatih slik ni bilo kar nič več. Bilo ni tudi umetno izrezljanega angela, ki je držal dumastno okrasje nad zakonsko posteljo, niti okrasja samega. S postelje so bila izginila dragocena pregrinjala; blazine in rjuhe so bile še tu, a blazine so bile razrezane m perje raztreseno po vsej sobi. Izdajniška pisma naj bi bila V blazinah ...
Janez Adam je trezen mož brez domišljije; ko pa vidi belo posteljo, ima zdajci videnje: ...
V	postelji vidi dva mlada človeka, fanta in dekle, lepa ko angela. Geniji prisluškujejo v vseh kotih, kaj le šepetata —kako se poljubujeta ... Skozi ubito okno potegne mrzel sunek vetra. Tedaj zamro poljubi, pobegnejo geniji; kri dežuje s sten.
V	postelji leži mrlič, rdeča sled sekire se vleče krog njegovega vi atu ...
“Regina,— Regina, — kje si?” je zavpil Janez Adam 'poln groze.	!
“Tukaj, očka, tu sem!” je sko-
čilo dekletec kvišku. Na tleh čepeč je pobirala perje.
“Regina, dete moje, pojdi. Poiskala bova križ in potem odtod, odtod!”
Omahnil je k omari svojega brata in jo odprl. Vse, kar so obešali vanjo, je bilo izpraznjeno. V gornjem predalu so bili pozabili izropati igralne karte, dvoje vezenih rokavic, žepno uro in črno škatlo. Janez Adam jo je odprl in pogledal po vsebini. Bile so malovredne reči, dragocene le kot spomini; lutr-ski katekizem malega Jeseja, ki ;nu ga je podaril dr. Renner; srebrni prstan in spominski novec Fil:pa Dobrotljivega, oboje očiten spomin na birmo; neko
Preden je šel iz žalostne sobe, je stopil k sosednjemu oknu.
“Tu je eno steklo ubito,” je dejal ves zmeden sam pri sebi.
“Steklar bo napravil drugo,” je rekla Regina s svojim slabotnim glasom, stopivši za njim.
“Res je, vsako orodje je moči popraviti. Le kadar se zdrobi sreča in ugled kake hiše, tedaj tega nihče več ne popravi. Bog nas hoče pogubiti; vse je zastonj, zastonj...”
Mož se zagleda skozi ubito okno v mrzlo noč, ki v njej vi-hari mokro mrzel veter. Visoko gori na Čelu se svetlika lučka. Vedno gori zdaj luč gori. Schin-naglovka, pravijo, da hodi večkrat zvečer gor, pa tudi drugi.
“izpričevalo”, ki ga je pisal dr. I Zgodil se je 11. januarja nov Renner, da odgovarja fantek do- | čudež z nekim bolnikom. Mož, bro iz svetega pisma, da pa bi ki mu je gnila noga, je ozdravel.
se mogel vesti lepše. Šop plavih las “od stare matere” in črni križ, skrbno zavit v pozlačeno kožo, brez Kristusa, ki ga je držala velika spoznavalka na svoji smrtni postelji v rokah.
Ta križ je vzel Janez Adam s seboj in je zopet zaprl škatlo in jo spravil, kjer je bila prej.
Kosti so se mu pregnojile pri kolenih.
Mirno in jasno sveti luč. — Tedaj, — tedaj, ko je Jese oprezoval opolnoči v kapeli, je bila tudi luč gori.— O, nesrečni dan! — takrat se je začelo naše žalovanje.
“Cesarji in kralji, opatje in
EUCLID POULTRY
V zalogi Imamo vedno očiščene piščance, na kose zrezane, popolnoma sveža jajca ter vseh vrst perutnino. Pridite in si izberite!
HOWARD BAKER
549 EAST 185 STREET. EUCLID	KR 1-8187
prelati niso bili! — Tista gori ' nam je postala usodna,” je mrmral Janez Adam in tesno stis- i nil k sebi otroka, kakor bi ga hotel zaščititi pred hudobno j silo.	;
“Jese, ubogi človek. Stare « babe so zmagale proti tebi; malik iz lesa in barve ti je zlomil i vrat. Saj bi se človek smejal, če bi mu ne bilo tako bridko pri srcu, da bi si oči izjokal...”
XI
Vest, da so Jeseja obsodili in da leži sodba na Dunaju, da jo ; podpišejo, je preletela kakor , ogdnj vse donavske vasi in pov- : zročila povsod glasno veselje. Po gostilnah pijejo ljudje na zdravje deželnih svetnikov, ki so pravično sodili ne glede na viteško krono in denar. V cerkvah se moli, da bi mu cesar ne prizanesel... Tu in tam je slišati besedo sočutja ... Stari Wolf pravi s prižnice: po zlomljenem trstu ne smemo hoditi. Pa so mu Pechlarnci to zamerili.
Logar Schinnagel in njegova žena sta izvedela novico po Meussu. Schinnagel je poslušal temno, Marija brez vidne razburjenosti. Le roka se ji je lahno tresla, ki je z njo šivala najmlajšemu otroku krilce. Vprašala je, kako neki je fant spre- | jel obsodbo.—
Meuss je pripovedoval, kar je vedel. Pred sodniki da se je držal moško, pozneje pa da je mnogo jokal zaradi žene.
“Kaj pravijo, ali mu bo cesar podaril življenje?”
“Nič se ne ve. Brat je odšel na Dunaj prosit zanj.”
Sedela je zamišljena z rokami
v naročju. Zdajci je vprašala: “Kaj pa, ali v ječi ničesar ne ukrenejo glede njegove duše?” “Ponudili so mu spovednika; pa je rekel, naj mu prizanesejo z njim. Kot pravi luteranec hoče živeti in umreti.”
“To mu je podobno,” je zamrmral Schinnagel.
Možic je radoveden:
“Gospa logarica, kaj bi pa vi radi, naj se mu zgodi, ali naj ga obsodijo ali pomiloste?”
“Kar je za njegovo ubogo dušo najbolje, to naj se zgodi,” je odvrnila žena in sklonila glavo nizko nad svoje šivanje.
KAJ JE NOVEGA? — To | k izgleda, je hotel vedeti delfin Tabo v svojem bivališču v Rimu, ko se je pognal iz " vode.
Nič boljšega po jedi kot čaša okusnega Stroh’s piva, varjenega z ognjem. Ko boste prihodnjič postregli s praženo koruzo, ocvrtim krompirjem, s prestami — ali s čim drugim — servirajte poleg še ledeno mrzle steklenice Stroh’s piva. Tekne tako, kot bi druga piva želela.