LETO XIV., ŠTEV. 216
Prva Izdafa
SLOVENSKI
Izdaja ćasopisno-založntoko p-dietje SZDL »ISai tisk« / Direktori Radi Janhaba / Odgovorni orednik: Sergej Vošnjak / Tiska tiskarna »Slov. poročevalca« / Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva elica 5, telefon 23-522 do 23>a26 / Uprava: Ljubljana, Čopova ulica 30-IIL, telefon 2Ž-57S in 22-621 / Oglasni oddelek: Ljubljana, Kardeljeva ulica 6, telefon 21-896, za ljubljanske naročnike 20-662, za zunanje 21-832 / Poštni predal 29 f Tekoči račun Narodne banke 601->Т«'1'3 / Mesečna naročnina 200 din
Cene 10 dia
Ljubljana,
13
septembra
1953
nedelja
л \
Spomenik na no>ourejenem pokopališču na Kabu
RAB OBTOŽUJE
Danes se bo zbralo na malem otoku Rabu nad 15.000 ljudi. Prisostvovali bodo odkritju 6.200m1 obsegajočega novourejenega grobišča slovenskih in hrvatskih internirancev, žrtev zločinov italijanske vladavine na naših tleh, in deseti obletnici osvoboditve rabskih taborišč. Prišlo jih bo prav toliko, kot jih je rimski osvajalec stlačil pred 11 leti pod šotore na golo zemljo.
V Sloveniji, Istri m Dalmaciji ni kraja, kjer ne bi italijanski okupatorji pustili za seboj težkih zločinov, kjer koli so se pojavljali v XX. stoletju. Vsa naša domovina je prepolna pogorišč in grobov, v katerih so zakopani tisoči neoboroženih žena, očetov, starčkov in otrok. Pa ne samo tu na naši strani! T rupia slovenskega■ in hrvatske ga človeka počivajo širom Italije, kamor so vklenjene preganjali naše ljudi, kjer jim je rimska volkulja izpita potoke krvi. Največje grobišče, ki ostane trajen in nepozabljen dokument italijanskih zločinov, pa je pokopališče ob Kamparskem zalivu na otoku Rabu.
Rabska taborišča pa ne obtožujejo samo po številu žrtev, marveč predvsem po namenu, ki so ga rimski gospodje odredili taboriščem na tem malem otoku, ki šteje komaj 7000 prebivalcev. Samo nekaj dokazov:
Se predno so 1942. leta postavili šotore, ki naj bi sprejeli prve internirance, je bilo že pipravlje-no pokopališče za 20.000 ljudi. In še to ni bilo obzidano, da bi ga lahko po potrebi razširjali.
Na Rab Italijani niso vozili samo posameznikov, marveč predvsem cel družine. Izpraznili so vasi in jih preselili na Rab. Italijanskemu imperiju so bili nevarni dojenčki, noseče matere, starčki in starke, stare tudi nad 80 let. Samo takih so pripeljali tja v enem mesecu več kot 5000.
Nad temi »razbojniki« so uvedli nečloveški režim. Pustili so jih stradati, prepovedali so jim kakršno koli zdravniško pomoč, onemogočili vsak stik s svojci in še več! Otroku, ki ga je rodila mati v šotoru na golih tleh, ko je hkrati objemala še dve mali hčerki in sina, je italijanski karabinjer zabodel bajonet v srce. Nihče ne bi znal bolj ponižati človeškega dostojanstva kot so ga znali poslušni pripadniki rimske vojske. Ni čudno, da je pod takimi okoliščinami pomrlo samo v dveh mesecih od lakote in pretepanja nad 3000 ljudi: skoraj vsi otroci do 8 let starosti, največ žena, starčkov, pa tudi mož, ki so padli zdravi v uničevalne roke italijanskega okupatorja.
Kljub vsemu je ostal naš človek trdoživ. Zato so se rimski upravljači odločili po zgledu Hitlerja za nov način uničevanja naših ljudi. Hiteli so zidati kamenite zapore t prostori za krematorije in drugimi umetnimi sredstvi za uničevanje živih ljudi. Zidali so jih, ali jih dozidati niso uspeli. Čeprav so pobijali in uničevali vsevprek, nas pobiti in uničiti niso mogli! Nedo-
f rajem zidovi pa so ostali kot do-az rimske humanosti in kulture. Če bi vladajoči krogi današnje Italije poizkušali prevreči odgovornost za zločine na Rabu na fašizem, potem jih je treba spomniti tamo nekaterih malenkosti.
Prvič: koliko obsodb so izrekla povojna italijanska sodišča nad tiltimi, ki so zakrivili rabske zločine? Dalje: kateri list vladinih ttrank, ki imajo toliko »strokovnjakove za Jugoslavijo, je v poslednjih desetih letih z eno samo besedo obsodil krivce rabskih trtev?
, Drugič: tli niso sedanje rimske
oblasti izdale potnih listov osebam, ki so prišle na Rab, da bi našle grob krvoločnega fašističnega komandanta rabskih taborišč Cuiuli-ja in ga skrivaj pretihotapile v republiko Italijo, kjer bi mu najbrž pripravili pogreb z vojaškimi častmi in bi ga sedanja vlada odlikovala, kot je odlikovala fašistične tolpe, ki so ubijale in požigale po Črni gori, Dalmaciji in Sloveniji?
Tretjič: v letih 1942¡43 je več vatikanskih prelatov in škofov obiskalo rabska taborišča. Videli so lahko vse zločine, ki jih rimska vojska izvaja nad neooboroženi-mi, v večini za orožje nesposobnimi ljudmi. Ali so ti tedaj obsojali fašistično početje? Niti z eno samo besedo! Nasprotno! V rabskih hotelih so pirovali s poveljniki >campo concentramento di Arbe«, internirancem so pa govorili: »Morate se pokoriti zaradi neveren in celo grozili: ‘Dokler ,ribelli’ ne položijo orožja, ne bo nihče šel živ od tu! Prihajali bodo še novi in novi. Oblast je treba spoštovati! Sedanja oblast je od boga in sv. oče jo v vsem podpirajo!n Torej tudi v zločinih!
Če je Vatikan tedaj, ko so imeli rimski osvajalci svojo vojsko na naših tleh, tako mislil in sklepal, ali misli morda drugače danes, ko inspirira gonjo proti Jugoslaviji? In če tako misli Vatikan, bo li krščansko-demokratska vlada mislila in delala drugače? Nikoli in nikdar; kajti »pares con paribus
umturn — »enaki se družijo z ena-kimin. Današnji Rim in Vatikan delata isto. Katerakoli povojna rimska vlada ne bi na naših tleh rada nadaljevala tam, kjer je fašizem moral prenehati. Dokazov za to je dovolj.
Nekaj še, česar naj gospodje v Italiji ne pozabijo: Rabska taborišča so osvobodili interniranci sami. Samo tisoč šesto sestradanih in neoboroženih mož je dvignilo pest in dva tisoč dvesto vojakov in oficirjev jim je moralo predati vse orožje in nečastno zbežati. To je bilo nekaj drugega kot kapitulacija na bojnem polju. Tam so z orožjem prisilili bahavo armado do »armistizije*. Tu pa so morali položiti orožje pred golorokimi ujetniki, ki so z njim oborožili celo svojo-brigado. To je tudi dokument, katerega je vredno zabeležiti in na njega spomniti vsakogar, ki bi se rad hvalisal, kako dobro znajo Italijani orožje uporabljati in čuvati.
Rab ostaja sramotni kamen italijanske kulture in »junaštev« na naših tleh. Tisoči grobov spominjajo in opominjajo. Spominjajo one preko in ves svet, naj se ne pozabi, kaj je Italija pri nas sejala. Prav tako pa nas vse opominjajo, da preprečimo, da bi Rim lahko še kdaj zagrešil nad našimi narodi zločine, za kakršne ga obtožuje rabsko grobišče.
Fr. Drenovec
Množice iz Slovenije so se včeraj poklonile
na grobovih rabskih
žrtev
Rab, 12. septembra. Ze včeraj popoldne je z rednimi pomorskimi zv;rz.ami prišlo na Rab mnogo udeležencev proslave ob 10. obletnici osvoboditve Raba in odkritju novo urejenega pokopališča internirancev na Rabu. Danes slavita otoka Rab in Pag svoj partizanski praznik — 10. obletnico osvoboditve.
Ob pol devetih zjutraj je prišla prva posebna ladja, ki je pripeljala iz Slovenije 600 udeležencev na rabsko svečanost. S to ladjo je prispela tudi rudarska godba iz Trbovelj. Prebivalstvo Raba je slovenskim udeležencem priredilo prisrčen sprejem. Ob 9. uri se je veliko število slovenskih gostov udeležilo svečane seje okrajnega ljudskega odbora, s katere so poslali pozdravno brzojavko zveznemu izvršnemu Svetu, še več pa jih je prisostvovalo odkritju' razstave, ki prikazuje narodno-osvobodii-no borbo prebivalstva Raba in Paga ter zločine italijanskih okupatorjev. Pri urejanju razstave je zlasti močno prišlo do izraza slovensko-hrvatsko bratstvo, ki so ga interniranci ustvarili že v času obstoja taborišča na Rabu.
Popoldne je večina gostov obiskala taborišče, nato pa novo urejeno pokopališče. Med njimi ni bilo nikogar, ki ne bi prinesel venca ali šopka cvetja iz domovine. Bilj so zelo ginljivi prizori, ko je žena zagledala grob svojega moža, se viegla nanj in jokala. Prišla je tudi deklica 16 let, ki je bila v taborišču z materjo, ki je pred 11 leti rodila otroka. Italijanski karabinjer je otroka tako po porodu nasadil na bajonet in ga vrgel na smetišče. Mati je umrla zaradi zastrupitve. Deklica, k¡ je obiskala grob matere, in komaj rojene sestrice, je bila tako ginjena, da
so jo morali odnesti onesvešče-no s pokopališča. Vse popoldne so se slovenski udeleženci zadrževali na pokopališču in polagali na grobove vence in cvetje.
Zvečer ob pol šestih je prišla druga posebna ladja, ki je tudi pripeljala 600 obiskovalcev, ob
18.30.	uri pa tretja, ki je pripeljala še 450 ljudi. Ostale ladje pridejo jutri zjutraj. Z ladjo ob pol šestih je prišla tudi godba Ljudske milice iz Ljubljane. Več sto prebivalcev Raba je sprejelo slovenske goste.
Ob 19. je bila svečana akademija ob proslavi 10. obletnice osvoboditve Raba in rabskega taborišča, ki se je je udeležilo nad 1000 gostov iz Slovenije. Na proslavi je igrala godba Ljudske milice iz Ljubljane. Ob 20. uri je bila »rabska noč«. Mnogi gostje so vso noč preživeli v prostorih bivšega taborišča.
Vreme je izredno lepo in so vse popoldne prihajale iz vseh krajev Severnega Primorja jadrnice in manjše ribiške ladje. Pričakujejo udeležbo okoli 15.000 ljudi, ki se bodo pripeljali na 320 ladjah in jadrnicah. Vse rabsko pristanišče je polno jadrnic in manjših ladij. F. D.
Izjava zastopnika zavezniške vojaške uprave v Trstu
Trst, 12. sept. (Tanjug). Zastopnik zavezniške vojaške uprave v Trstu je danes odklonil pojasnilo glede na glasove, da tržaški iredentisti pripravljajo odrede, ki bi sodelovali z vojsko v primeru morebitne vojaške akcije glede come A STO. Na vprašanje dopisnika Tanjuga so v zavezniški vojaški upravi rekli, da jim ni znano, če imajo te vesti kako podlago. Niso pa ničesar povedali o tem, če nar meravajo angloameriške oblasti uvesti o tem preiskavo.
10. obletnica VIII. dalmatinskega korpusa
Aa vseljudskem prazniku Dalmacije se zbirajo v Splitu velike množice — Aa svečani proslavi bo govoril maršal Tito
Split, 12. sept. Dalmacija in Spiit sta že dames začela slaviti desetletnico ustanovitve osmega dalmatinskega korpusa. Z vlaki je prišlo z vseh strani več tisoč ljudi. Tudi ladje in avtobusi nenehno vozijo nove goste v Split. Računajo, da bo prišlo jutri v Split 150.000 do 200.000 ljudi.
Obletnica ustanovitve VIII.' dalmatinskega korpusa je zvezana še z drugim zgodovinskim dogodkom. Desetega septembra
Zasedanje zakonodajnega odbora Ljudske skupščine LRS
Pod predsedstvom ljudskega palanca dr. Jožeta Pokorna se je sestal včeraj k prvi sejj zakonodajni odbor Ljudske skupščine LRS, ki je obravnaval za-korske osnutke, ka*ere je predložil odboru izvršni svet LRS, in sicer zakon o pravicah ,n do'žnostih. izvolitvi in odpoklicu ljudskih poslancu/ Ljudske skupščine LRS, spremembe in dopolnitve zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov, spremembe in dopolnitve zakona o okrajnih ljudskih odborih, o ljudskih odborih im mestnih občinah ter predlog za spremembo ustavnega zakona ter zakon o razdelitvi LRS na občine, okraje in mesta. V imenu izvršnega sveta je v začetku seje dr. Marijan Brecelj obrazložil glavne spremembe v predloženih zakonskih osnutkih, na kar je zakonodajni odbor obravnaval člen za členom ter izvršil manjše spremembe in popravke, ki pa bistveno ne spreminjajo predloženih zakonskih predlogv.
V tržaškem naprednem tisku so danes potrdili glasove,, da iredentisti v Trstu že nekaj dni pripravljajo takoimenovane »prostovoljske odrede«. Kakor piše »Primorski dnevnik«, bi bila naloga teh iredentističnih oboroženih formacij, da bi sodelovale z vojsko pri zavzemanju mesta ter imele še nekatere druge funkcije. Organizacijo te »pete kolone« vodijo tržaški neofašisti. Orožje za te odrede j’e prispelo zadnje dni v večjih količinah iz Italije.
»Primorski dnevnik« ugotavlja, da v Trstu ni nobena skrivnost več, da imajo neofašisti že davno svoje organizirane skvadre, ki so se že pojavile v raznih demonstracijah. Prav tako ni nobena skrivnost, da imajo svoja skladišča orožja, saj so bila dosedaj nekatera že odkrita.
1943 so bile v Splitu množične demonstracije. Tisoči Splitčanov so tedaj zahtevali brezpogojno kapitulacijo italijanskih oboro-žeifih sil. Dan pozneje so se začela v hotelu »Park« na Bačvi-cah pogajanja o kapitulaciji italijanskih sil na področju Splita in solinskega bazena. Po pogajanjih, ki sta jih vodila tov. Vico Krstulovič in Ivo-Lola-Ribar, so Italijani podpisali kapitulacijo. Split je postal svoboden in usta-
Zagreb, 12. sept. Ob 11. uri
dopoldne je bil v novem delu velesejmskega prostora svečano odprt 7. povojni mednarodni za-greški velesejem. Svečami otvoritvi so prisostvovali predstavniki oblasti iz vseh 6 republik, predstavniki JLA, diplomatskega zbora, glavnih mest republike kakor tudi gospodarskih in množičnih organizacij ter veliko število domačih in tujih razstav-Ijalcev. V imenu zveznega izvršnega sveta je svečano odprl velesejem predsednik ljudskega odbora mesta Zagreba Večeslav Holjevac. ki je poudaril vse večji pomen zagrebškega mednarodnega velesejma in potrebo po čimprejšnji izgraditvi novega velesejma v Zagrebu, da bi bilo mogoče zadostiti vse večjim potrebam domačih in tujih raz-stavljalcev. Z zadovoljstvom je tudi ugotovil, da je letošnji vele. sejem največji po osvoboditvi
Po informacijah, ki so prispele v Trst, pripravljajo »komiteti« julijsko-daìmatmskih beguncev z vednostjo italijanske vlade in ob njeni podpori protijugoslovanske demonstracije v več italijanskih mestih.
Demonstracije pripravljajo za
13.	september — obletnico vkorakanja D’Annunzija na Reko.
Kot odgovor na pomirljivo stališče Jugoslavije italijanska vlada s temi demonstracijami, ki so sestavni del sovražnosti proti Jugoslaviji, še naprej razpihuje nacionalistične in iredentistične strasti.
Poverjeništva tržaške civilne policije in občinski svet sta prepovedala spominsko svečanost, ki bi morala biti v nedeljo za bazoviškimi žrtvami. Bidovcem, Marušičem, Milošem in Valenčičem. Policija je prepovedala komemoraci-
novljena je bila IV. splitska brigada, nato pa še XIX., XX. in XXVI. divizija, ki so se priključile VIII. dalmatinskemu korpusu. Istočasno je bil ustanovljen tudi štab mornarice.
S kapitulacijo Italije in razorožitvijo njenih divizij se je močno okrepila ljudska vstaja v Hrvatski, Dalmaciji in Sloveniji. Narodnoosvobodilna vojska je narasla za nad 80.000 novih borcev. V nekaj dneh so bili osvobojeni razen Splita tako imenovana Ljubljanska pokrajina, Dalmacija z otoki, Istra, del Like in primorsko-goriška
ter da na njem v vedno večjem številu sodelujejo inozemski razstavljale i.
Letošnji zagrebški velesejem ima tri oddelke. V starem delu razstavljajo inozemska podjetja in naša izvozna in uvozna podjetja. V novem delu so domača podjetja, v tretjem delu pa je organizirana posebna razstava avtomobilov. Poleg tega je še četrti oddelek, ki je organiziran na prostoru na vogalu Beograjske in Savske ulice in kjer so razstavljeni samo kmetijski stroji domače in tuje proizvodnje. Ta del je uredila »Poljo-opsikrba« iz Zagreba. Letošnji zagrebški velesejem je ogledalo naših uspehov na področju industrijske delavnosti. Vrsta naših izdelkov ima evropski pomen, kar priznavajo tudi tuji
jo z obrazložitvijo, »da sedaj ш primeren čas za take stvari«.
V protianeksionističnih krogih izjavljajo, da je tako ravnanje žalitev žrtev, ki so padle v boju proti fašizmu in to tembolj, ker oblasti tržaškim fašistom niso prepovedale, da bi imeli jutri svoj kongres. NaJašč za ta kongres je prišel iz Rima Romualdo, eden izmed voditeljev neofašističnega italijanskega socialnega gibanja.
Trst, 12. septembra. (Tanjug). Kakor se je zvedelo, ne bo sklicana seja tržaškega občinskega sveta, kot so zahtevali saragatovci in in-formbirojci, da bi na njej obravnavali tržaško vprašanje. Neodvisni politični opazovalci v Trstu izražajo mnenje, da je ta sklep oči-vidno navdahnjen iz Rima, ker v italijanskem glavnem mestu ne vedo, kakšno vsebino bi dali izrednemu zasedanju tržaškega občinskega sveta. Računajo namreč, da Italija na Zahodu verjetno ni dobila izjave, ki bi bila v prid njenim zahtevam glede Svobodnega tržaškega ozemlja. Zmeda, ki vlada glede tega v Rimu, .in sicer prav na predvečer govora, ki ga bo imel Pella jutri, se odraža na ta način tudi v Trstu. O tej zmedenosti priča tudi pisanje krajevnega iredentističnega tiska, ki včeraj in danes prerokuje vsakovrstne možnosti za nadaljnji razvoj tržaškega vprašanja.
oblast. Udarne partizanske enote so prodirale proti Trstu in se uspešno borile proti nemški garniziji.
Odbor za organizacijo proslave je pripravil obilen program. Nocoj je bila v Narodnem gledališču slavnostna akademija s kulturno-umetniškiro programom. Jutri ob 10. se bo začel mimohod borcev in voditeljev
VIII.	dalmatinskega korpusa, nakar bodo zbrani udeleženci poslušali govor maršala Tita, ki se bo po govoru udeležil kosila z bivšimi borci in voditelji vstaj« v Dalmaciju
strokovnjaki. Izdelki »Litostroja«, »Ive Lole Ribara«, Železnika, »Rade Končar«, Iskre iz Kranja, tovarne aluminijaste posode iz Celja, naši lesni, kemični in kovinski izdelki se lahko kosajo z inozemskimi proizvodu Prav tako se lahko mirno uvrste med inozemske izdelke naši izdelki iz usnja, živila, ročno delo, pohištvo, rezbarski izdelki, športni rekviziti in drugo. Dokaz za to je tudi vse večji izvoz teh predmetov.
Značilnost velesejma je, da naša podjetja nastopajo z veliko večjimi možnostmi in asortimenti svojih izdelkov za izvoz kot doslej. Okoli 50 naših podjetij nastopa na velesejmu tudi s svojimi informacijskimi oddelki.
Sejem bo odprt do vključno
27.	septembra. Na železnicah, ladjah in letalih je odobren običajni 50 oziroma 25 odstotni popust.
Danes popoldne je predsednik Ljudskega odbora mesta Zagreba Večeslav Holjevac priredil ob priliki otvoritve velesejma svečan sprejem, ki so se ga udeležili domači in tuji predstavniki. Nocoj bo v hrvatskem narodnem gledališču svečana predstava opere »Ero z onega sveta«, ki jo bo osebno dirigiral kom-pcz.tor Jakob Gotovac.
Slovenska podjetja na zagrebškem velesejmu
Zagreb, 12. sept. Letos razstavlja na zagrebškem velesejmu okoli 100 slovenskih podjetij. Po številu in proporcionalno je Slovenija na drugem mestu, takoj za Hrvatsko. Samo iz Ljubljane sodeluje 25 podjetij. Zastopane so vse panoge industrije, posebno tekstilna in kovinska. Od težke industrije razstavljata »Litostroj« in tovarna »Miha Marinko« iz Trbovelj najnovejše izdelke, med njimi stroje za namakanje in transporterje. Iskra iz Kranja prikazuje kompletno telefonsko centralo s 5 medkrajevnimi linijami in 8 medeentralmimi vezami, ki jo bodo montirali v premogovniku Raša. Tovarna avtomobilov TAM iz Maribora razstavlja nove avtobuse, kamione in prikolice ter pribor. Med proizvodi lesne in tekstilne industrije, med steklenimi izdelki, živili in izdelki kemične industrije je opazili velik napredek od lanskega leta.
Razstava samih avtomobilov — prvič po vojni
Zagreb. 12. sept. Vsak velesejem ima svojo posebnost, tako tudi letošnji. Na njem prevladujejo motorna vozila, ki jih je nad 500. Med njimi so razne vrste luksuznih avtomobilov, dalje nad 30-tonski tovorni avtomobili, med katerimi dominira avtomobil nemške znamke. Opaziti je tudi naše avtobuse tovarne TAM iz Maribora ter dve veliki lepi karoseriji avtobusov, izdelani v Skoplju. Med kamioni so tudi taki, ki lahko vozijo cele vagone blaga. Med motornimi kolesi je tudj miniatura 18 cm», ki z lahkoto goni kolo z odraslim človekom.
Med traktorji in poljedelskimi stroji je tudi mnogo novosti. Na posebnem prostoru med Beograjsko in Savsko ulico ie neprestano v pogonu veliko število domačih in inozemskih poljedelskih strojev. Razstavljena je naša orva vrtalna garnitura, izdelana v tovarni »Geomašina« v Zemunu. Garnitura je premična in lahko ‘-Voi, čim r>ride na teren. nri*no z delom za ootrehp rud-^netva ali za geološka raziskovanja
Na veliki proslavi desetletnic e priključitve Slovenske Primorske k Jugoriavijl in ustanovitve pri. morskih brigad so bivši borci Gradnikove brigade povabili v svoje vrste genico ie Lokovca, W Je Izgubila v narodnoosvobodilni vojni Stiri sinove Ivana, Dnjčet«, Henrika in Toneta № ki le priMtete na «d «1*v\K «& M «rtopaiia svoje padle junak»-
Organiziranje tajnih oboroženih tolp v Trstu
Aeofašisti imajo že dolgo organizirane skvadre in večja skladišča orožja
—	Pripravljanje novih demonstracij
—	Spominska svečanost za bazoviške žrtve prepovedana
Trst, 12. sept. (Tanjug). Po vesteh iz Trsta pripravljajo iredentisti že nekaj dni organiziranje tajnih odredov, ki naj bi po zamisli organizatorjev nastopili za primer enostranske vojaške akcije Italije v zvezi s cono A STO. Te skupine imajo skrita skladišča orožja. Dosedaj so bila že večkrat najdena na posameznih krajih v Trstu in coni A tajna skladišča orožja, vendar pa vseh še niso o dkrili. Zvedelo se je, da je organiziranje tajnih odredov poverjeno v glavnem tržaškim iredentistom.
Odprt je VIL mednarodni zagrebški velesejem
LETOS RAZSTAVLJAJO PRVIČ INDIJA, JAPONSKA IN IZRAEL
Koga bo še mikalo, prekršiti dogovor
O cenah, po katerih naj bi odkupna podjetja in živilska indu-«tr.ja odkupovali od kmetov razne pridelke, jo se v Trgovinski zbornici LR Slovenije že mnogo dogovarjali in tudi sklepali. Zal so ti dogovori pogosto ostali brez učinka: vedno se je namreč našel kdo, k: so mu bili lastni poslovni interesi važnejši od interesov skupnosti in je začel s preplačevanjem brez potrebe kvariti trg. Tako početje posameznikov je bilo možno h več razlogov: ali je bilo tako, da po pravilu »kjer ni tožnika, ni sodnika« ni prišlo do nobenih sankcij, ali so bile sankcije premalo učinkovite, ali pa so prišle prepozno.
Sodeč po tem, kako je potekel sestanek pododseka za živ no in meso pri Trgovinski zbornici LRS dne 2. septembra — udeležili so se ga zastopniki vseh vidnejših podjetij za promet z živino n mesom, smemo pričakovati, da bo odslej bolje. Po ugotovitvi, da je pri vseh kmečkih pridelkih izrazita težnja po padanju cen, so se dogovorili za najvišje dopustne odkupne cene živine in najvišje dopustne prodajne cene mesa. Kakor že rečeno, je to stara stvar in skoraj o njej ne bi bilo vredno pisati. Če to vendarle storimo, tedaj le zaradi strogih sankc'j, ki jih bo zbornica uporabila proti vsakomur, ki se dogovora ne bi držal. V glavnem gre za naslednje:
Nedisciplinirano podjetje se kaznuje z odvzemom obratnih kreditov, oziroma s tem, da se mu prepove opravljanje njegovega dela za dobo treh mesecev, ali da se ga celo kratkomalo likvidira Pri uporabljanju teh sankcij bosta Trgovinski zbornioi pomagala državni sekretariat za gospodarstvo in Narodna banka; brez teh dveh činiteljev izvajanje navedenih sankcij seveda ni možno.
Ker so doslej v mnogih primerih razne podobne dogovore kršila
odkupna podjetja iz drugih republik, zarad; česar je bila seveda morebitna disciplina odkupnih podjetij na področju Slovenije brez učinka, je Trgovinska zbornica LRS obvestila o teh sklepih vse republiške zbornice in zvezno trgovinsko zbornico, še posebej pa se je povezala s Trgovinsko zbornico LR Hrvatske, ker je ravno s to našo sosednjo republiko potrebno kar najbolj tesno sodelovanje, kadar koti gre za potrebo, da na-
stopajo podjetja na trgu koordinirano. Med elemente take koordiniranosti pa ne spada le cena, temveč tudi to. da ec sme odkupovati živina le na sejmih ali preko zadrug in da se pri določanju cene brezpogojno upošteva kakovost živine. Kako naj »e le meso poceni, če kupujejo podjetja drugo — ali tretjerazredno živino kot prvo ali drugorazredno?! Nizka klavnost take živme avtomatično žene prodajno ceno mesa navzgor. Ugotoviti moramo, da so na že omenjenem sestanku dodobra obdelali tudi ta vprašanja in pristali na to, da se opravlja nakup po nakazanih smernicah.
Sedanji dogovor velja do prihodnjega plenarnega sestanka, ki bo prve dn¡ oktobra. Danes je ponudba živine na trgu taka, da ravno krije povpraševanje. Zato sedanji dogovor po mnenju zastopnikov podjetij še ne bo vplival na prodajno ceno mesa. Glede na že omenjene tendence, da cene na sploh padajo, in glede na večjo po-nudbo živine v oktobru — tak porast ponudbe je v tel letnem času normalen — pa upamo, da se bo takrat mogoče dogovoriti za nekoliko nižje odkupne cene in da se bo to poznalo tudi v pocenitvi mesa kot takega.
MLO LJUBLJANE DAJE
predlog odloka o taksah v javno razpravo
Do četrtka je čas »a pripombe k pred-
NA SESTANKIH SZDL V SLOVENJEGRAŠKEM OKRAJU SO ODLOČNO NASTOPILI
zoper gospodarski kriminal m oživljanje nacizma
ter obsodili protiljudsko početje nekaterih duhovnikov
V slovenjegraškem okraju je zadnje tedne močno razgibano politično življenje. Vaške in občinske organizacije SZDL nrde-jajo sestanke, ki so zelo dobro obiskani. Nepričakovano velik obisk je bil na sestankih v Dravogradu, Crni, Mežici, v Ravnah in Radljah. Člani SZDL kažejo živo zanimanje za politično situacijo v svetu, za naše nove za" kone in uredbe, hkrati pa kritično ocenjujejo delo lokalnih organov oblasti in javnih gospodarskih podjetij, zlasti trgovin.
Posebno živahno je bilo minulo nedeljo v Crni. Črnjani, ki so popolnoma napolnili kinodvorano, so se pomenili o vsem, kar se je že dalj časa šušljalo po me" stu, saj je trajal sestanek od 9. dopoldne do 17. Glavni predmet razprave je bilo poslovanje do. mače kmetijske zadruge. Ljudje so se namreč upravičeno čudili, odkod v nekaterih družinah na-
Odločno protestiramo
prsti zločinskemu vandalizmu
koroških nacističnih šovinistov, ki so v četrtek z dinamitom razstrelili mogočen spomenik na skupnem grobu osemdeset padlih jugoslovanskih in koroških partizanov na šentruperskem pokopališču pri Velikovcu, s katerim se je narod Slovenske Koroške obdolžil spominu svojih borcev ргол nacizmu, svojih borcev za svobodo.
To skrunjenje spomenika predstavlja najogabnejši zločin proti načelom človečnosti, hkrati pa prikazuje gonjo šovinističnih zagrizencev proti slovenski manjšini na Koroškem in proti
Taksno pisanje ne spada v naš nsk
Ob zločinu nacističnih banditov v Velikovcu je objavil mariborski »Večer« komentar, ki ne dela časti niti listu niti našim novinarjem m ki je povsem nasproten našim socialističnim načelom in nasi socialistični zunanji politiki. Po skrajno ncukusnem, banalnem poročilu o zločinu, v katerem si je pisec izmislil kup bedastih izmišljotin o kosteh padlih borcev, ki da so skupaj z deli razstreljenega spomenika raztresene po vsem Velikovcu (nekako v slogu kriminalnih romanov najslabše vrste), si dovoljuje člankar postaviti takšno ugotovitev:
»... Ta gnusen zločin pa je hkrati še nov, silen udarec našemu zbližanju z Avstrijo. Dokazuje namreč, da sedanji položaj pri naši sosedi dovoljuje neposrednim nacističnim naslednikom nemoteno delovanje in da so izjave o demokratični Avstriji često le navadne fraze. Tam, kjer se nemoteno šopirijo nacistične težnje ter se bujno razvija šovinizem, je tudi težko govoriti o prijateljskih odnosih...-
Ocenimo samo na kratko, kaj je bil namen iniciatorjev velikovške-ga zločina. Predvsem so želeli, s svojim kriminalnim dejanjem zastrupiti daljnje utrjevanje dobrih odnosov med Avstrijo in Jugoslavijo, ki marsikomu niso po godu, zlasti pa še organizatorjem vojno-bujskaškib provokacij na zahodnih jugoslovanskih mejah. Če bi z ve-likovškim zločinom uspelo izpro-vocirati našo javnost in naše oblasti, da iščejo »... primeren jezik in primeren ton ...«, kakor to priporoča člankar v mariborskem »Večeru-, če bi torej nacističnim zarotnikom uspelo pokvariti ustvarjanje res dobrih odnosov med dvema sosednima državama, potem bi fašistična zamisel, ki so jo imeli pri organiziranju velikov-škega zločina, brez dvoma v celoti uspela.
Sprovocirati pa se je pustil samo neodgovorni člankar v » Večeru-, ki bi v svoji želji za senzacionalističnimi efekti, v svoji nacionalistično šovinistični miselnosti in v svoji popolni omejenosti rad dokazal, da je Avstrija nacistična (kar bi bilo po godu avstrijskim kominformovcem in njihovim ruskim gospodarjem) in da je treba odstopiti od dosedanje politike dobrih medsebojnih odnosov (kar bi nXVdušilo italijanske imperialiste). Žalostno je predvsem to, da je dal mariborski »Večer• prostor za taksno pisarjenje.
Jugoslaviji. Skrunilci tega spomenika so hoteli nedvomno s tem svojim »junaštvom« tudi zastrašiti slovensko ljudstvo na Koroškem, hkrati pa izsiljevati avstrijske oblasti za svoje protislovenske naklepe in blatiti tra-d.cijo protinacistične borbe na Koroškem in v Jugoslaviji. To vandalsko dejanje je nedvomno višek besne nacistične gonje koroških šovinistov, ki jo lahko najdemo v zadnjih mesecih na Koroškem, k¡ pa nam hkrati odkriva, da za temi posameznimi ojunakia stoje celo nekatere politične skupine. Vsi ti novonacisti žele s tem zastrupljati ter preprečiti zbližanje mea slovenskim in avstrijskim prebivalstvom na Koroškem ter zastrupljati razvoj dobrih sosedskih odnosov med dvema prijateljskima državama, med republiko Avstrijo in FLRJ.
Glavni odbor Zveze borcev NOV Slovenije
Evropska železniška
konferenca v Atenah
BEOGRAD, 12. sept. V Atenah bo od 7. do 17. oktobra evropska železniška konferenca, na kateri bodo pretresli mednarodni vozni red za potniški promet v letu 1954. Jugoslovanski delegaciji na tej konferenci bo načeloval Stjepan Forgič, načelnik prometnega oddelka Glavne direkcije železnic.
enkrat toliko denarja. Bili so primeri, ko je prejel oče 30.000 din dobička, mati in sin pa vsak po
19.000	din. Na sestanku se je uganka razvozljala. Člani upravnega odbora KZ. katere je občni zbor pooblastil, da razdele dobiček, so to napravili na svojst-vn način. Clane so nekako razdelili med »aktivne in zavedne« in nezavedne. Prvi, med katere so prišli vsi uslužbnci KZ. so prejeli po 30.000 din, drugi pa po
19.000	din. In kot po navadi, so prišle na dan še druge stvari. Ljudem ni ostalo prikrito, da so uslužbenci KZ že tako med letom prejeli povprečno 15 mesečnin plač. ob koncu minulega >eta pa so celo prodali avtomobilsko prikolico in izkupiček 200.000 dinarjev razdelili kot novoletne nagrade.
Sestanek v nedeljo je prav verjetno napravil tudi konec grobim napakam, ki so jih odkrili v raznih podjetjih. Zborovalci so upravičeno odrekli zaupanje dosedanjemu upravnemu odboru KZ in zahtevali nove volitve. Terjali so tudi pojasnilo, kako je mogla imeti krajevna mesarija v šestih tednih 300.000 din dobička in kdo bo plačal škodo 300.000 din za cigarete, ki so se zaradi malomarnosti pokvarile mestnemu trgovskemu podjetju. V Mežici, v Ravnah in drugod so pravtako grajali razne nepravilnosti, katere So odkrili v gospodarjenju svojega kraja.
Skoraj na vseh sestankih so člani SZDL zahtevali najodloč-nejše ukrepe proti raznim nacističnim simpatizerjem, ki zadnje čase vse bolj odkrito izpričujejo svoje prepričanje in celo izzivajo. O tem so vedeli največ povedati na sestanku v Muti, kjer je ko. vač Janež v javnem lokalu trdil, da bo govoril samo nemško. Ko so fantje veseli odhajali k naborom. se je našel znani nemčur, ki se je trudil, da bi katerega pregovoril, naj sledi njegovima sinovoma, ki sta pobegnila čez mejo. Eden izmed njih celo piše od tam grozilna pisma zavednim domačinom. Ljudje so na sestanku povedali, da jih takšni klavrni izpadi ne bi vznemirjali, če se ne bi pojavljali prav tam, kjer so bila žarišča kulturbundovstva, ki nam je dal tako krvave izkušnje. Nikakor ne bomo dovolili, da bi sovražni elementi, ki so bili doslej potuhnjeni, tako izkoriščali naše dobre sosedske odnose z Avstrijo. Sklenili so, da bodo o posameznih primerih še razpravljali na naslednjih sestankih.
Clan; SZDL v Radljah pa so v petek obračunali z župnikom Dobšo, ki je v neštetih primerih pokazal svojo protiljudsko nastrojenost. Bili so si edini v tem, da duhovnik, ki izkorišča verska čustva, ne zasluži, da je član SZDL. Sestanek je bil zelo živahen, udeležili so se ga tudi kmetje iz oddaljenih krajev, z Mute, od Treh kraljev in od drugod. Na mnogih sestankih so spregovorili tudi o moralnih kvalitetah škofa Držečnika, ki je letošnja birmovanja izkoriščal za protiljudsko delovanje. V Ravnah, Vuhredu in drugje je nedvoumno pozival svoje birmance »v boj za vero«, svojo dušebrižniško tur. nejo pa je zaključil z obiskom župnika Bohanca v Šentilju, ki je šele pred kratkim prišel iz zaporov, ker je skrival pri sebi belogardističnega klavca.
Povsod so se pogovorili tudi o bližnjih volitvah in o ljudeh, ki bodo kandidirali za ljudske poslance v našem obmejnem okraju.	(jp)
logu
Pač marsikdo, ki mu zvečer v Ljubljani elektrika samo brli, se jezi nanjo; še bolj verjetno tisti, ki nima vodovoda v hiši, ne kanalizacije. Pa vprašajte Trnovčane, kake se počutijo spričo »odličnih« prometnih zvez z mestnim središčem.
Takih in podobnih vsakdanjih nevšečnosti je v Ljubljani nič-koliko. Nič čuda. Vse te in še druge, kakor jim pravimo, komunalne naprave so bile zgrajene za mesto s 50.000 do 50.000 jn n- za 130.000 prebivalcev, kolikor jih ima Ljubljana danes.
Razlagati nE dolgo in široko, zakaj do danes ni bilo mogoče iti v korak z naraščajočimi potrebami na tem področju, bi bilo popolnoma odveč. Te stvari so nam pač vsem že dobro znane. Zato je pametneje razmišljati, kako bi sčasoma le mogli izboljšati, kar nas še danes teži.
Možnost za tako izboljšanje je dala ljudskim odborom zvezna uedba iz letošnjega maja, po kateri smejo ti odbori za potrebe komunalne ir stanovanjske izgradnje predpisati posebne takse. Mnoga mesta v Jugoslaviji so take takse že predpisala in ljudski odbor Ljubljane sam je o tem že razmišljal. Sedaj, ko Je predlog izdelan, pa ga daje v javno razpravo, da vidi,. ali v njem morda le ni kakšnih nepravilnosti. Ravnal se je zlasti po načelu, da predpis novih taks ne sme bremeniti osnovnih potrebščin prebivalstva.
Predlog je predolg da bi mogli navesti vse primere. Zadovolji, mo se le z nekaterimi. Tako naj bi plačevali prebivalci Ljubljane, ko bo ta predlog v ljudskem odboru sprejet, za vse vloge na MLO 20 din (se razume dodatno, to se pravi poleg že predpisane zvezne takse), za vse odločbe MLO 75 din in za vsa
potrdila od 10 do 50 din. Gostinski obrati so doslej lahko po lasmi uvidevnosti podaljšali obratovalni čas. Po novem bi -morali za vsako tako podaljšanje plačati 2000 dinarjev, za priložnostno točenje pijače pa 3000 din. Kdor ustanovi novo podjetje, bi moral plačati v zvezi z odločbo o ustanovitvi posebno takso: maloprodajna trgovina 1200 din, svobodni poklici (zdravnik, advokat itd.) 480 din, avtotaksi 600 din, dimnikarji 600 din, obrtni obrati 2400 din itd. Precej visoka je bila taksa za na novo ustanovljeno restavracijo in kavarno (12.000 din ter bar 48.000 din; menimo, da je to kar prav).
Dalje je v predlogu predvideno plačevanje takse za potrjevanje pogodb in drugih listin. Ta taksa bi znašala 2.50 din od pole, oziroma do 0.5 od vrednosti, če gre za izredno visoke zneske novosklenjenih pogodib. Za vsako odločbo o prekrških naj bi se plačalo 250 dinarjev. Uporaba prostorov pred javnimi lokali (pločniki) tudi ne bi bila prosta. Za kvadratni meter bi bilo treba plačati letno 300 dinarjev. Za vsako firmo bi se plačalo na leto od 400 do 2000 dinarjev. Psi niso izvzeti: čuvaji bi stali letno
200 din, lovski psi 500 din Ш luksuzni 1500 din.
Kdor ima motorno vozilo, lahko po mnenju MDO plača tudi takso za vsakokratno registracijo. Ta taksa bi znašala za traktorje, avtobuse in avtomobile 2000, za motorna kolesa (izvzeta so kolesa s pomožnim motorjem) pa 1000 din.
Nekoliko dražje bo tudi »popivanje po policijski uri«. Za zapitek po tem času bi bilo treba plačati 10 odstotkov od zapitka, v ostalem času (rednem obratovalnem času) pa 5 odstotkov.
O predlogu bo mestni ljudski odbor razpravljal konec prihodnjega tedna ali kakšen dan pozneje. Vendar tega noče storiti, ne da bi prej vprašal, kaj mislijo volivci. Zato daje ta predlog v javno razpravo s prošnjo, da sporočijo vsi, ki jim je do tega, do četrtka 17. t. m. svoje pripombe pismeno tajništvu za gospodarstvo (Kresija) ali ljudskemu naborniku na svojem terenu, ki ima ves osnutek predloga o taksah. Tako bi lahko še pred končnim sprejemanjem prišlo v tem predlogu do sprememb, ki so morda utemeljene in ki bi še bolj zagotovile osnov, no težnjo pri izdelavi predlog.», da odločba o taksah ne prizadene prebivalcev Ljubljane v njihovih osnovnih vsakdanjih po. trebah.
Poplave na Vipavskem
Katoličani v Kopra žele t erske obrede \ slovenskem jeziku
Nova Gorica, 12. sept. Zaradi zadnjih nalivov je narasla retka Vipava in prestopila svoje bregove ter poškodovala viseči most, ki veže Orehovlje z Mirnom. Nekoliko so bili prizadeti tudi kraji okrog Renč in v Braniku. Vipava ni tako narasla kot v včerajšnjih jutranjih urah že od leta 1926. Tudi tedaj je odnesla sredi vasi glavni most čez Vipavo. Včeraj okrog 9. ure so klicali na pomoč celo gasilce iz Solkana, da bi pomagali ohra-nitj most. Mesjo iz Solsana pa so prišli gasilci iz Sentpetra. Tik predno so se pretrgale močne jeklene žice in porušil most, sta šli čez njega neka ženska in deklica.
Poročilo o redu in varnosti prometa na proslavi na Okroglici
Pri prevozu udeležencev proslave na Okroglico v dneh 5. in 6. septembra je bil kljub množični udeležbi ljudi z več tisoč motornimi vozili vzdržan vzoren red in zagotovljen vseskozi varen promet. Registrirane so bile samo 4 manjše okvare na vozilih in 2 lažji prometni nezgodi. Okvare na vozilih niso povzročile niti zastoja niti motenj v prometu in so okvarjena vozila lahko kmalu nadaljevala vožnjo. -Prometni nezgodi, ki sta bili lažjega značaja, sta se pripetili po neprevidnosti poškodovancev. Tako si je v Šempasu nalomil nogo otrok, ki je iznenada planil na cesto in se pri tem zaletel .v prihajajoče motorno kolo, neki potnik pa je na Vrhniki neprevidno skočil s kamiona v trenutku, ko je Ie-tega prehitevalo drugo vozilo. Potnik je dobil zlom ključnice.
Udeleženci proslave so tudi v okviru vseh prireditev pokazali zavestno disciplino, tako da organi za notranje zadeve niso ngotovili nobenega omembe vrednega prestopka. Kljub prenočevanju udeležencev na prostem in prelivanja množic po prireditvenem prostoru je bil vzdržan ves čas vzoren red.
Za ta edinstven uspeh gre priznanje zlasti vsem udeležencem proslave, ki so pokazali visoko socialistično zavest in disciplino, enako pa tudi
šoferjem motornih vozil in vlakospremnemu osebju ter cestarjem, gasilcem in drugim, ki so svojo službo opravljali nadvse vestno.
Iz pisarne sekretariata za notranje zadeve LRS •
Opomba uredništva: Menimo, da je prav, da se izreče vse priznanje tudi organom Ljudske milice, ki so v najhujšem prahu ponoči in podnevi opozarjali voznike na ovinkih in usmerjali promet ter prav tako priznanje sekretariatu za notranje zadeve za tako brezhibno organizacijo.
Delo zvezne konference za kemizacijo kmetijstva
Ljubljana, 12. septembra. — Predvčerajšnjim ¡n včeraj je nadaljevala z delom zvezna konferenca za kemizacijo kmetijstva. Inž. Masrten, strokovnjak Kmetijskega kontrolnega zavoda v Ljubljani je podal poročilo o uporabi zaščitnih sredstev, Ferdinand Trene, uslužbenec Kmetijskega magazina v Ljubljani pa je poročal o nalogah tovarn in trgovin, kj prodajajo takšna sredstva. Poročilu je sledila živahna razprava. Navzoči so izvolili dve komisiji, ki bosta izdelali zaključke. Bolj podrobno o poteku konference bomo poročali y prihodnjih dneh, __
Koper, 12. sept. (Tanjug). Danes je delegacija katoliških vernikov obiskala koperskega župnika Dona Burnija in mu izročila pismeno zahtevo, da bi v stolni cerkvi enkrat na teden brali mašo v slovenskem jeziku. Delegacija je navedla v podkre-
Predsednik republike Tito boter trem delavskim otrokom
Titograd, 12. sept. Predsednik republike Tito je bil po svojem odposlancu predsedniku Izvrš" nega sveta Črne gore Blaži Jovanoviču za botra otrokom treh delavcev iz Ivangrada. V imenu maršala Tita je Blaža Jovanovič izročil darila staršem novorojenčkov.
Preskrba mest in industrijskih središč Beograd, 12. sept. Na sedežu mestnih občin FLRJ bo dne
16.	sept. sestanek zastopnikov stalne konference mest in velikih mest, industrijskih središč in mest v pasivnih krajih, ki jih zanima vprašanje preskrbe z živili. Navzoči bodo tudi zastopniki Direkcije za prehrano in Zavoda za gospodarsko planiranje zveznega izvršnega sveta. Na sestanku bodo pripravili gradivo za razpravo o preskrbo-vanju velikih mest, ki bo na dnevnem redu skupščine v Mariboru. Razprava bo zajela kakih 40 mest in industrijskih središč.
III.	kongres geografov FLRJ
Sarajevo, 12. sept. Od 14. do
24.	septembra bo v Sarajevu ob udeležbi 200 učiteljev in profesorjev zemljepisja iz vse države in več tujih geografov III. kongres geografov Jugoslavije. Kongres se bo začel v Sarajevu, nato pa bodo udeleženci odšli v razne kraje te republike, ki so zani. mivi po zemljepisnih pojavih,
t.	j. v Zenico, Jablanico, Mostar, Livno, Jajce, Banjaluko itd.
Udeleženci kongresa bodo obiskali tudi zemljepisno zanimiva področja, kot n. pr. Ivan planino, vegetacijsko mejo med Bosno in Sredozemljem, kraška področja, kjer bodo proučevali kraško hidrografijo in druge posebnosti, industrijska središča, kjer bodo obdelali industrijski razvoj Bosne in Hercegovine itd. Kongres bo proučil tudi način pouka zemljepisja na naših šolah.
Skupščina mednarodne unije arhitektov
BEOGRAD, 12. sept. (Tanjug). V Lizboni bo od 20. do 27. sept. generalna skupščina in kongres mednarodne unije arhitektov. Na skupščini in kongresu bosta Zvezo društev arhitektov Jugoslavije, ki je član te organizacije, zastopala generalni sekretar zveze Oliver Minič in Stjepan Gomboš, arhitekt iz Zagreba.
Kongres mednarodne unije arhitektov bo imel 8 komisij. Zastopnik Jugoslavije arh. Gomboš bo predsednik komisije za proučevanje delovnih odnosov arhitektov k gradbgúh ia^sairjev,
pitev svoje zahteve, da bi bila slovenskim vernikom Kopra in okoliških vasi na ta način vrnjena pravica, ki jim jo je odvzela nekdanja fašistična oblast. Župnik Don Bruni je odgovoril, da to vprašanje ne spada v njegovo pristojnost, in napotili delegacijo k škofu San-tinu. Toda slovensko in hrvatsko prebivalstvo Slovenska Primorja in Istre pozna tržaškega škofa kot gorečega iredentista in zagovornika verskega zatiranja med našim prebivalstvom, ki je bilo do druge svetovne vojne pod fašistično okupacijo.
Posvetovanje pravnih fakultet
Skoplje, 12. sept. V začetku oktobra bo v Skoplju peta med-fakultetna konferenca pravnih fakultet Jugoslavije. Konference, na kateri bo navzočih okrog 100 profesorjev pravnih fakultet iz vse države, se bo udeležilo tudi več javnih delavcev. Podanih bo več referatov iz pravne vede. Glavni referat bo jmel profesor zagrebške pravne fakultete Jovan Stefanovič o temi »Izvajanje federativnega načela v novem ustavnem zakonu«. Zastopniki vseh pravnih fakultet pa bodo podali referate o znan-stveno-raziskovalnem delu na pravnih fakultetah in razvoju pravne vede v posameznih naših republikah.
V okviru konference bo tudi sestanek profesorjev iz posameznih predmetov. Po končani konferenci bo znanstvena ekskurzija po jugozahodni Makedoniji.
Fakultete sarajevske univerze bodo ponovno vpisovale študente Beograd, 12. sept. Na današnji seji univerzitetnega sveta v Sarajevu so na osnovi prve odločbe zveznega izvršnega sveta o vpisu študentov v fakultete sklenili, da morajo vse fakultete sarajevske univerze ne glede na to, koliko študentov so doslej sprejele, izvršiti ponovne vpise. Fakultete, k¡ so iz tehničnih razlogov omejile vpis, morajo omejitve utemeljiti zveznemu izvršnemu svetu. Študentje, kt so končali srednje strokovne šole in ki nimajo prakse dveh let, se lahko vpisujejo v fakultete ustrezne stroke pod istimi pogoj; kakor gimnazijski maturanti.
Sporazum med Jugoslavijo in Romunijo o poravnavanju obmejnih incidentov
Beograd, 12. sept (Tanjug) Med Jugoslavijo in Romunijo je bil podpisan sporazum o poravnavanju obmejnih incidentov. Kakor je znano, sta imeli romunska in jugoslovanska delegacija od 27. julija dalje v Temišvaru razgovore o tem vprašanju, ki so se končali včeraj, ko je bil v Vršcu podpisan sporazum. — Sporazum vsebuje več predpisov za raziskovanje in poravnavanjem obmejnih izgredov, _____
Razpis volitev v Srbiji
Beograd, 12. sept. Na današ* nji seji izvršnega sveta LR Srbije so sklenili, da bodo sp!oš" ne volitve za ljudske poslance republiškega sveta LR Srbije v nedeljo 22. novembra, volitve za ljudske poslance v Svetu proizvajalcev pa od 23. do 28. no" vembra t. 1. Republiška volilna komisija bo določila dan volitev za posamezne proizvajalne skupine oz. volilne okraje.
II. kongres ginekologov
Beograd, 12. sept. Od 14. do 17. okt. bo v Beogradu II. kongres ginekologov in akušerjev Jugoslavije. Kongres bo v veliki dvorani ljudskega odbora mesta Beograda, med njegovim trajanjem pa bo odprta razstava naših in inozemskih farmacevtskih proizvodov. Kot gost bo na kongresu sodeloval tudi profesor medicinske fakultete v Parizu g. Edmond Levy-Sotar.
Razstava slikarja Petra Lubarde v Ameriki
Beograd, 12. sept. Slikar Peter Lubarda bo odpotoval danes v Braizilijo, kjer bo na letošnjem bienalu v Sao Paolu razstavil svoja dela skupaj z mnogimi znanimi umetniki iz vsega sveta.
Ob odhodu je slikar Lubarda izjavil, da upa, da mu bo razstava mnogo koristila in da bo navezal tesnejše stike s svetovnimi umetniki modernega slikarstva. Ko se bo vnnil, bo pripravil veliko razstavo svojih najnovejših del.
Prva razstava črnogorskih umetnikov v Beogradu
Beograd, 12, sept. Jutri ob 11. uri bodo v umetniškem paviljonu na Malem Kalemegdanu v Beogradu odprli prvo razstavo članov Združenja likovnih umetnikov Crne gore. Razstavilo bo 18 slikarjev in kiparjev 122 del, od teh 23 v olju, 13 pastelov,
2 temperi itd.
Mnogo hujše posled.ee p3 j« povzročil hudournik Branica, ki teče skozi Gornjo in Spodnjo Branico, kjer se mu pridružuje hudournik Raša. V noči med četrtkom in petkom je preplavil celo dolino, tako da so ljudje i* Branika, ki imajo niše blizu potoka, že bili pripravljeni na evakuacijo. Ljudje so pričeli reševati živino. Vso noč so bedeli, zjutraj je bila vsa dolina eno samo jezero. Voda je pričela po* lagoma upadati *ei puščala za seboj žalostne prizore. Kmetu Ličenu Alojzu je derača voda odnesla vso rodov tno zemljo m mu pustila samo prad. Pičonu Rafaelu je naliv nanesel grmado skal in gramoza. Cebronu Antonu je uničil letos nasajen mlad vinograd. Pot med Trnjakom m Ivanščikom je voda razrila \'cč metrov globoko. Naliv je uničil tudi precej koruze. Davi je biia tud. dolina pri Prvači.ii vsa pod w-do, vendar tu ni večje škode, ker voda ni bila deroča,
IZ ŠKOFJE LOKE
V Skoiji Loki prirejajo te dni seen nah o novih gospodarskih odredbah. Predavali bodo predava, te!ji iz Ljubljane in Kranja.
Pi an insko društvo v Škofji Loki prireje dames veliko tombolo z bogatimi dobitki.
Sindikalno kulturno umetnško društvo »Tone Šifrer« prireja v kulturnem domu prvi škofjeloški družabni večer z bogatim sporedom.
LEP JUBILEJ
Te dni praznuje v Ljubljani Reza Rozmanova 80-1 e tn ico svojega rojstva Vsi starejši Siškarji jo poznamo kot neumorno delavko v raznih naprednih kulturnih društvih. Od svo-je mladosti se je tu pridno udejstvo. vala. Bila je tudi soustanoviteljica Narodne knjižnice v Šiški, ki so jo Italijani med okupacijo do tal požgali. Mnogo je pomagala tudi pri raznih socialnih akcijah. tako za doraščajočo mlatimo, ostarelim in onemoglim, a tudj pri gradbi sedanjega »Ser.
cerjevega doma«. Tudi med okupacijo je marljivo pomagala, saj je iz njenih rok odšlo v partizane, v taborišča, zapore itd. nešteto perila, plenic, copat, obleke itd., kar je vse sama sešila in zbrala. Vsi starejši prebivalci Šiške jo dobro poznamo in ji želimo, da ostane med nami še dolga leta!	Siškarji
Še ie čas, da si izberete poklic!
Vedno širši razvoj' zdravstvene službe pri nas daje široke možnosti za uveljavljanje nekaterih poklicev. Sodobno zdravstvo jih s tolikimi odgovornimi področji dela nujno in v vedno večji meri potrebuje. Tako si poklic medicinske sestre utira pot domala v vse panoge zdravstvene dejavnosti. Medcinske sestre prevzemajo danes odgovorna mesta oddelčnih sester in instrumentarij v bolnišnicah, mesta v raznih ambulantah in higijensko zdravstveno službo v vzgojnih ustanovah itd. Brez medicinskih sester sj ne moremo zamisliti patronažne službe in notranjega dela v otroških, rotituberkuloz-nih in antiveneričnih dispanzerjih. Bodoči razvoj najširše zdravstvene zaščite ljudstva in nadaljnje organizacije socialnega zavarovanja predvideva še posebej stalen stik medicinskih «gâter p. bolniki да domu. Dra-
gocena in nepogrešljiva je njihova pomoč pri organizaciji in širjenju zdravstvene prosvete in vzgoje.
Za vzgojo tega medicinskega kadra skrbita državni šoli za Medicinske sestre v Ljubljani jn Mariboru. Letos sprejema samo šola v Ljubljani. Studij sam je zelo pester in zanimiv ter ob* sega poleg strokovnih predmetov še širok učni načrt za socialno medicinsko delo. Poleg tega se učijo učenke tudi tuj jezik. Po končani šoli, ki traja tri leta, imajo učenke možnost za razne dopolnilne tečaje, kjer se Lahko usposobijo v specialnih panogah dela.
V prizadevanju za zboljšanje in ureditev higijenskih pogojev pri nas ter z razvojem celotne higijenske službe bo potrebne še mnogo kvalificiranih sanitar. nih tehnikov.	L. K.
hlalenkoY lin Шт Ir Sen
Včeraj so iz Moskve sporočili, ip je predsednik sovjetske vlade I y.slenkov sprejel marsala Kim I¡r Sena, ministrskega predsednika \¡e-jemokorejske vlade. 2e samo Ipotovanje severnokorejske delega-l> ; v Moskvo je zbudilo prccej-\¡-Je zanimanje: do tega obiska je 1 m'iló brž po sklepih Združenih I 'rarodov glede politične konferenci o Koreji. Kitajska in Severna ¡Koreja bi morali na ta predlog |f)Z.V odgovoriti se pred 15. sep-__ nbrom, ko se začne Vlil. za-■ ¡¡dinje Generalne skupščine OZN.
Zato je povsem naravno, da upravljajo mnogi ta obisk v Mo-I tizi v zvezo z odgovorom, ki ga dala Severna Koreja na pre-! r Združenih narodov: Moskva pač odločila, kaj naj Severni Iscrejci odgovorijo ..,
Je pa še en moment, ki ga ne fsr-.cmo prezreti. Brž po sklenitvi rejskega premirja se je zgodilo Severni Koreji nekaj, kar se do lianes ni nikomur posrečilo razil Jati. Čiščenje« je zajelo naj-inejše funkcionarje severnoko-:;ke vlade — med njimi tudi |i nanjega ministra — in najmanj I ; r:: vidnih severnokorejskih osebni je bilo zaradi obtožbe, češ so »kovali zaroto* obsojenih J ei smrt. Ta vest je vzbudila prejšnje komentarje; kaže, da so ’-..H prav tisti, ki so opozoriti na ; J talni boj med privrženci momke politike in pristaši peške Kitajske. Nekateri skromni r šgi so to tolmačenje vsaj do I c. -:e mere potrdili.
Imenovanje generala Nam lia,
li.:,-je.ka ki je večji del svoje mla-š prebil v Rusiji, in odstrani-: severnokorejskega poslanika v ringu, sta bila najučinkovitejša 'raza za to tezo. Čeprav gre j z: domnevo, vendar je lahko skle-i, da je bil kitajski odnos do c iške vojne vsaj nekoliko drusa od sovjetskega. Informacije dske diplomacije glede stališča |. nga do korejskega vprašanja, dale še večji poudarek temu I г: nju.
S »čistko« v Fenjangu je torej vladala prosovjetska struja, po-. : r.nje maršala Kirn Ir Sena v kvo pa naj bi položaje te sku-: še bolj utrdilo. Ko je prišel rnokorejski ministrski pred-. ::k v Moskvo, je bil poln hva-i račun Sovjetske zveze, med-: ko je LR Kitajsko omenil le ogre de, čeprav bi vsakdo pri-oval, da ni tako kmalu poza-. da so prav kitajski >prosto-š:ci• ustavili MacArthurjevo :zivo k reki Jalu! Ta »malen-v sedanjih razmerah v Sedi Koreji ne more biti brez poni.
Sestanek med Milenkovim in ■n Ir Senom daje misliti tudi r: to, da namerava Sovjetska zve-dati Severni Koreji »pomoč« njeno obnovo (podobno kot IDA Južni Koreji!), iz česar ni iko napraviti zaključka, da bo ¡ostala Severna Koreja gospodaril popolnoma odvisna od Move, ki bo znala to »pomoč« izvoliti za povečanje svojega 'šva in še tesneje pritegniti Sesmo Korejo v svojo ne samo •lično, pač pa tudi strateško interesno sfero.
Pred Kirn Ir Senom je bil v oskvo »povabljen* Pen Teh H::ii, vrhovni poveljnik kitajskih š: v Koreji. O njegovem obisku delu v sovjetski prestolnici niso ¡avili nobenega poročila in nihče more vedeti, kaj so za kremeIj-•mi zidovi dopovedali temu Kiti c u.
Na vsak način Kirn Ir Šenov aisk pri Malenkovu ne bo ostal irez posledic; najprej jih bomo zaznati v odgovoru, ki ga bo Fen-ag poslal Združenim narodom; poznejši razvoj pa bo povedal še zalo. Videti je, da bo Koreja še precej časa sporno področje dveh neresnih sfer — Sovjetske zveze na severu in ZDA na jugu, kar seveda ni posebno ohrabrujoče ne za same Korejce, ki st upravičeno želijo svobode in neodvisnosti, niti ne za ves svet, ki si želi trajne pomiritve na nevarnem področju Daljnega vzhoda.	S.
V nekaj vrstah
Strasbourgh, 12. sept. (AFP). Komisija za splošne zadeve posvetovalne skupščine evropskega sveta je danes končala razpravljanje o poročilu Van der Goesa o sarskem problemu. Na seji so bili navzoči tudi trije nemški čelegati, ki pa so se vzdržali vsake izjave. Na prihodnji seji v ponedeljek bo komisija proučila poročilo Henryja Spaaka o sta-lišču evropskega sveta do najnovejših zunanjepolitičnih dogodkov.
Pariz, 12. septenfcra (AFP).
Francoski minister za finance Edgar Faure je danes na seji vlade pozval vse ministre, naj v svojih resorih znižajo proračunske izdatke. Predsednik vlade Laniel je njegovo zahtevo odločno podprl. Predlagani izdatki za obrambo so znatno nižji od lanskih, pri čemer so upoštevali ameriško pomoč okrog 140 milijard frankov za vojaške potrebe v Indokini. Računajo, da bodo skupni prorar čunski izdatki, ki jih bo vlada predlagala narodni skupščini, za nad 100 milijard frankov nižji od lanskih.
Berlin, 12. sept. (r) Predsednica ženske organizacije v sovjetski cori Nemčije je Ma odstavljena, ker v dneh »fašistične provokacije« ni dosledno zastopala interesov Sovjetske zveze.
Izjava direktorja UNICEF o Jugoslaviji
Akcija TJNICEF v Jugoslaviji je sedaj največja akcija te mednarodne organizacije
New fork, 12. sept (Tanjug) Na seji izvršnega sveta mednarodnega otroškega sklada (UNICEF) je direktor organizacije za Evropo Egger pohvalil uspehe in pomoč, ki jo je dobila UNICEF v Jugoslaviji. Kakor je izjavil v svojem poročilu, zastopa Jugoslavija stališče, da mora biti pomoč UNICEF samo spodbuda za nadaljnjo razširitev koristnega programa te organizacije. Zato je dala Jugoslavija sama — tako navaja Egger v poročilu — več denarja za zgraditev objektov v svoji državi, kot je znašala pomoč UNICEF.
Direktor Egger je izjavil, da je akcija UNICEF Jugoslaviji trenutno največja akcija te organizacije. Zlasti je pohvalil skrb, ki jo posveča naša država materam in otrokom.
Na isti seji izvršnega odbora UNICEF je jugoslovanski zastopnik Franc Kos predlagal, da bi poslali nujno pomoč prebivalcem Jonskih otokov, ki jih je zadel potres. Jugoslovanska delgacija je takoj po potresu zahtevala, da UNICEF priskoči ponesrečencem na pomoč in UNICEF je na njen predlog poslal svojega zastopnika na kraj nesreče.
Mednarodni kongres za fizikalno terapijo v Londonu
London, 12. sept. (Tanjug) V Londonu se je danes končal prvi mednarodni kongres za fizikalno terapijo. Na njem so sodelovali zdravniki iz 34 držav. Jugoslavijo so zastopali na kongresu vodja središča za usposabljanje invalidov dr. Vladimir Zotovič in zagrbška specialista dr. Jože Budak in dr. Djuro Sušeč.
Odprava vizumov med Avstrijo in Ćurčijo
Dunaj, 12. sept. (Tanjug) Po sklepu zavezniškega nadzorstvenega sveta bodo od 20. septembra odpravljeni potni vizumi med Avstrijo in Grčijo. Avstrijski državljani, ki imajo potne liste, bodo lahko kot turisti ali poslovno potovali v Grčijo brez pregleda potnih listin in tam ostali do dva
Spominska seja zavezniškega nadzorstvenega sveta za Avstrijo
Italijansko letalo spet kršilo jugoslovanski zračni prostor
Ljubljana, 12. sept. V četrtek, 10. sept. je italijansko letalo v bližini Nove Gorice vnovič kršilo jugoslovanski zračni prostor. Dvomotorno italijansko letalo je letelo nad jugoslovanskim ozemljem v globini 200 m in 100—200 m visoko. Preden se je letalo
Govor na Campidogli!!
Bobneči ogenj italijanskega tiska proti Jugoslaviji in predlogu maršala Tita o internacionalizaciji Trsta se je nekolikamj utišal, čeiprav je tržaško vprašanje še vedno glavni bojni konjiček vseh uvodnikov v ¡talijanskih listih. Večina listov se je omejila na napovedovanje »odgovora«, ki ga »bo dal maršalu Titu« predsednik italijanske vlade Pella danes na pro-
Pred Pellovim »o dgovorom«r
na in je povedala, da je Pella v
svojih razgovorih omenil tudi Pulj — »italijansko vojaško luko v Istri«.
Pella je »zaupal« zahodnim diplomatom vsebino svojega govora; kaže, da so bili diplomati nasproti njegovi zgovornosti precej molčeči, kajti sicer bi n. pr. rimski »Messaggero«, ki
slavi »desetletnice italijanskega odpora proti Nemcem v Rimu«.
Ni nam povsem jasno, kdo in zakaj prirejajo v Rimu to nenavadno proslavo; ali gre zgolj za »dokazovanje« italijanskega prispevka »za zavezniško stvar«, ali pa za navadno improvizirano komedijo, ki naj bo plehka kopija velikega partizanskega zborovanja primorskih partizanov na Okroglici? Na vsak način je Pella to zborovanje naročil; zanima nas, kdo bo na tej slavnosti sodeloval. Tisti, ki so se res borili proti nacistom v Italiji so že zdavnaj potisnjeni ob stram, celo prezirani, Zagovarjati so se morali pred sodišči, ker so »dezertirali« iz italijanske fašistične vojske, bili so obsojeni, medtem ko je vlada že večkrat z visokimi redi odlikovala tiste, ki so »vztrajali« v vrstah italijanske vojske, ki so pobijali po Balkanu in se tudi vneto borili proti »invaziji«; fašistični generali so bili rehabilitirani, dobili so mastne penzije, časopisi jih proslavljajo, »italijanske oborožene sile« jih častijo, ti ljudje pišejo slavne memoarje, drugi — ki si slučajno upajo kritizirati ravnanje fašistovskih band — pa so na zahtevo vojaških oblasti kratko malo aretirani, kakor se je pred dnevi zgodilo dvema filmskima delavcema, ki sta nameravala posneti film o »neslavnem pohodu v Grčijo«. Zato res ne vemo, komu bo govoril Pella, koga bo v svojem govoru na Campidogliu proslavljal, zlasti še, ker so predobro znane njegove simpatije in tesne zveze prav s tistimi, ki se danes pod raznimi naslovi rinejo v ospredje in ki niti ne prikrivajo preveč svojega navdušenja »za Mussolinijev red«.
Naj bo tako ali tako — Pella bo govoril, in sicer predvsem o tržaškem vprašanju, tako vsaj napovedujejo vsi italijanski Usti, ki si od tega »odgovora« obetajo veliko, če že ne vse ...
Kazno je, da je Okroglica hudo prizadela rimske politike, in da je Titov govor v živo zadel italijanske prenapeteže. Pella je sicer s pomočjo agencije ANSA že izjavil, da ostaja Italija »zvesta tristranski pogodbi« (te »zvestobe« mu ne more nihče preprečiti, važno je le, kaj drugi — zlasti tisti, ki so to obljubo dali, mislijo o takšni »zvestobi«!). Mimo tega pa je Pella razvil živahno diplomatsko dejavnost, kakor da bi zahodni diplomati bili nekaki rimski avguri, napovedovalci usode, in Pella naj bi iz njihovih namigov razbral svojo bodočo pot.
Kaj je Pella razložil zahodnim diplomatom — je skrivnost, ki je vendar iz čel justen ja Kalij an-skega tiska oi težko razkriti: Pella zahteva -»sa italijanska mesta n* Svobodnem tržaškem ozemlju! »New York Herald Tribune« pp Je Шл boü tndisârret-
je v dobrih zvezah s PeUo, ne pisal s tako tožečim tonom, da »z italijanske strani pričakujejo, da bodo zahodni zavezniki precizno pojasnili svoje stališče, če že zaradi drugega ne, pa vsaj zato, ker je v okviru Atlantskega pakta tržaško vprašanje zelo važno«.
Ko se italijanski diplomaciji druga za drugo rušijo vse kulise, s katerimi se je obliala, se zateka pod perut Atlantskega pakta v upanju, da bodo naposled prevagali »strateški interesi«. Toda v Rimu se najbrž vsaj realisti dovolj zavedajo, da prav »strategija« ni najmočnejša karta, ki jo lahko igrajo: vse drugo morda prej, a z »vojaško močjo« najbrž ne bodo napravili vtisa na nikogar. Atlantski pakt naj bi bila spet neka zahodna »obveznost« do Italije, obveznost iz pogodb, sklenjena za zeleno mizo, kjer se Italijani s svojo zgovornostjo čutijo še najbolj doma.
Toda samo zgovornost je v današnjem stvarnem svetu morda samo še zanimivost, zato ie list »II Popolo« na veliko razpihnil vest, da so v Trstu prav te dni našli »bakreno ploščo iz rimskih časov«, kar priča, da so bil; Rimljani v Trstu že v prvem stoletju. »Zgodovina« naj bi bila najsilnejši argument! Toda rimski zgodovinarji bi lahko vedeli, da so takšne plošče »iz rimskih časov« raztresene ob vsem Sredozemlju, v Franciji, v Angliji in kdo ve še kje. Sklicevati se na »bakrene plošče iz prvega stoletja«, zato da bi utemeljili svoje imperialistične apetite, je slaba šala, ki ne bo navdušila nikogar, niti ne ameriških zbiralcev starin, katerim so takšne »senzacionalne vesti« — namenjene.
Pustimo šale in poglejmo,' kaj bi gospod Pella lahko povedal »osvoboditeljem Rima« (sam se seveda najbrž šteje med nje?). »Messaggero« je glede tega že vnaprej navedel štiri točke:
1.	močno pobijanje Titovih tez;
2.	izjava italijanske vlade, da bo zavrnila sleherno rešitev, ki bi ignorirala načela pravilnega mednarodnega reda; 3. manifestacija odločne volje; ¡n 4. poziv zaveznikom, naj bodo solidarni in naj prevzamejo nase odgovornost. Torej, nič novega!
»Močno« pobijanje Titovih tez je sinonim, da Italija zavrača ponujeno roko sprave. »Načela pravilnega mednarodnega reda« naj bi govorila o tem, da je treba »obljube spoštovati«, kar pomeni z drugimi besedami: zahodne velesile naj podprejo Italijo v njenih imperialističnih prizadevanjih, se pravi, naj ne zavržejo »tripartitne izjave«. »Manifestacija močne volje« Je rožljanje z orožjem, koncentracija čet na naših mejah, so grožnje, izzivanja, zastraševanja, skratka vrsta »močnih dokazov« agresivnih nakan! »Soii-d^rgoztai poziv- zaveznikovi pa
je stari šlager o Atlantskem paktu, obenem pa tudi prikrita pretnja, da Italija »ne bo pomagala zaveznikom«. Koliko takšno napovedovanje, da bo Italija »odrekla svojo pomoč zaveznikom«, v resnici velja, se zavedajo tako v Washingtonu, Londonu in Parizu kot v samem Rimu. Kar se tiče »odgovornosti«, pa je imajo italijanski »zavezniki« že več kot preveč, ko dobavljajo Italijanom orožje, ki ga ti uporabljajo za povsem druge namene, kot je bdio namenjeno ...
Torej to je v bistvu »odgovor« gospoda Pelle. Kaj več najbrž ne bomo slišali v nedeljo iz Rima.	—sic—
vrnilo v Italijo, je letelo nad našo obmejno karavlo pri Vrtojbi ter se nato spustilo na goriško letališče. To je že četrta kršitev našega zračnega prostora, odkar je italijanska vojska začela zbirati čete na jugoslovanski meji.
Vojna psihoza in premiki italijan. vojske na meji proti Jugoslaviji vzbujajo pri inozemskih potnikih in turistih, ki potujejo v Italijo ali Trst, precejšnjo negotovost. Na naših obmejnih prehodih, ki vodijo iz Avstrije, so potniki, ki potujejo čez naše ozemlje v Italijo ali Trst, zelo zaskrbljeni zaradi italijanskih vojaških ukrepov. Naše organe vprašujejo, če je njihovo potovanje v Italijo ali čez STO varno, in pripominjajo, da jim vzbujajo negotovost vojaške formacije na italijanski strani meje.
Washington, 12. sept. (UP). Na povabilo pomočnika ameriškega ministra za zunanje zadeve Murphey.a je prvi sekretar izraelskega veleposlaništva v ZDA gospa Herlitz obiskala ameriško ministrstvo za zunanje zadeve. Zvedelo se je, da se je Murphey zanimal za probleme Srednjega vzhoda.
meseca. Iste olajšave bodo veljale tudi za grške državljane, ki potujejo v Avstrijo.
Zavezniški nadzorstveni svet za Avstrijo je imel včeraj spominsko sejo ob osemletnici svojega prvega sestanka dne
11.	sept. 1945. Na seji, ki je trajala samo tri minute, so odobrili sklepe izvršnega komiteja, med njimi tudi sporazum med Avstrijo in Grčijo o prometu ter odpravi raznih omejitev v potniškem in blagovnem prometu.
Snoči je prispel na Dunaj novo imenovani namestnik ameriškega visokega komisarja za Avstrijo g. Charles Ÿost.
Predsednik vzhodnonemške vlade o združitvi Nemčije Bonn, 12. sept. (Tanjug.) Predsednik vzhodnonemške vlade Otto Grotewohl je izjavil danes, da bi udeležba Zahodne Nemčije v evropski armadi in Atlantskem paktu popolnoma onemogočila združitev Nemčije. Vlada Zahodne Nemčije bo po volitvah za zahodnonemški parlament nadaljevala politiko »miroljubnega sporazumevanja med Nemci«.
Mednarodna unija za zaščito narave
DUNAJ, 12. sept. (Tanjug). — Od 15. do 19. septembra bo v Salzburgu generalna skupščina mednarodne unije za zaščito narave, ki je bila ustanovljena 1948 v Fontainebleau. Skupščine se bodo udeležili tudi delegati iz Jugoslavije. Glavni predmeti, ki jih bodo obravnavali ca skupščini, bodo zaščita narave in turizem ter zaščita živali in rastlin v planinskih krajih.
Bivši ameriški visoki komisar v Avstriji Walter Dowling je pred mesecem odpotoval na svojo novo dolžnost v Zahodno Nemčijo.
Charles Ÿost je bil od oktobra 1947 do marca 1949 na ameriškem poslaništvu na Dunaju, pozneje pa na drugih diplomatskih zastopstvih.
Napovedana stavka v Italiji
RIM, 12. sept. (Reuter). Krščansko demokratski sindikati in Generalna konfederacija dela so sporočili danes, da bodo po preteSu 2 tednov razglasili enodnevno splošno stavko industrijskih in poljedelskih delavcev v vsej državi, če ne bodo sprejete njihove zahteve za zvišanje plač. Ob podpori socialno demokratskih in neofašističnih sindikatov nameravata ti dve sindikalni centrali pozvati k ustavitvi dela 4 milijone industrijskih in 2 milijona poljedelskih delavcev. Zastopniki Generalne konfederacije dela so prepričani, da bo to največja skupna akcija italijanskih sindikatov, odkar je nastal razkol v njihovih vrstah.
Žrtve potresa v Grčiji
ATENE, 12. sept. (Tanjug). Pa uradnih podatkih je zahteval potres na Jonskih otokih 455 smrtnih žrtev, 912 ranjenih, 21 pogrešanih. Porušenih je bilo 25.323 stanovanjskih poslopij, poškodovanih pa še 4.217 hiš. Brez strehe je ostalo 93.152 oseb. Najhuje je bil prizadet otok Kefalonija, kjer je bilo 386 mrtvih in 730 ranjenih. Na tem otoku je porušenih 11.182 hiš, 2480 poslopij je poškodovanih,
49.800	ljudi pa je ostalo brez strehe in spi v šotorih in barakah. Huje prizadeta sta bila še otoka Zakintos in Itaka.
Celovška „Die nene Zeit66
»Die neue Zeit«, organ koroških socialistov, je objavila v petek poseben nvodnik v zvezi z vandalskim zločinom v Velikovcu pod naslovom »Politika atentatov«. Članek v celoti objavljamo v prevodu:
»Ob pol osmih v noči na četrtek je bila na pokopališču v Sent Rupertu pri Velikovcu močna detonacija. Partizanski spomenik je razneslo na drobne kose, ki so ležali raztreseni daleč po pokopališču. Politični napeteži, nevarni norci od včeraj, so si ohladili svojo jezico na mrtveih objektu.
Od leta 1947 stoji ta partizanski spomenik na velikem z marmorjem obloženem podstavku in je praktično nagrobni spomenik tu pokopanih partizanov. V neposredni bližini tega obsežnega grobišča je več nemških vojaških grobov. Prijatelj in sovražnik počivata tu drug poleg drugega v hladni zemlji. Prepirati se dames o tem, kateri izmed teh mrtvih zasluži večje spoštovanje, bi pomenilo zločin zoper pieteto in je do skrajnosti nekrščansko.
Res je, da se dà obstoj tega spomenika zamisliti le v duhu leta 1947, ko se je zahtevala odcepitev južne Koroške. Temu partizanskemu spomeniku bi bili morali dati drugačno temo, kajti že od vsega začetka, že zaradi govorov ob njegovem odkritju, je bil kamen spodtike pri prebivalstvu. Partizan in partizanka, opremljena z brzostrelkami, naperjenimi proti Koroški, in tretji partizan, ki gleda na jug in poziva z roko, naj mu slede proti severu — taka spomeniška skupina pač ni primerna, da bi se ocenjevala v mirnem, vse objemajočem ozračju pokopališča kot nagrobni spomenik. Poudarjanje šovinističnega značaja tega spomenika se ne dà tajiti.
Kot odločni demokrati pa moramo biti toliko stvarni in objektivni, da ne bomo nastopali zoper šovinistično zablodo, ki je vzklila iz takrat še sveže želje po maščevanju, z enako zaslepljeno mržnjo, kajti končno je Jugoslavijo zajela vojna in šele okupacija po Hitlerju je porodila partizane. Brez te vojne bi na pokopališču v Sent Rupertu pri Velikovcu ne bilo nobenega partizanskega spomenika.
Hoteti to dejstvo z nabojem smodnika spraviti s sveta, je pač brezprimemo gangstrsko početje. Storilci, ki so imeli tu vmes svoje prste, vzra-ščajo iz okolja, ki ni dostojno Avstrije. Te metode so nekoč v civüizirani Evropi označevali za balkanske, s čimer so hoteli poudariti njihovo primitivnost, podobno krvnemu maščevanju.
Kdor koli je izvršil ta atentat, je napravil Avstriji in Koroški najslabšo uslugo. Ta atentat je posledica zaletele gonje, za katero bodo morali odgovarjati tisti, ki upajo, da bodo iz tega sramotnega dejanja dosegli politične uspehe. Vse od »Krvave meje« v »Kleine Zeitung* pa preko neodgovorne agitacije v šolskem vprašanju, vse do sve-toskrwnekega atentata «a po-
ob nacističnem zločinu v Velikovcu
kopališču v Sent Rupertu je namerno nerazumevanje dejanskega položaja. Vse to lahko najtežje obremeni odnose z Jugoslavijo. Posledice takega početja so naperjene neogibno proti avstrijski republiki in koroški deželi.
In kar je še bolj obtežilno, je to, da gre v vsakem primeru za spomenik na pokopališču. Potrebna je neizmerna posurovelost, da si nekdo izbere nagrobni spomenik za cilj atentata. Storilci tega dejanja so se izločili iz Koroške
litično nevarnega dejanja odločno odklonil.«
*
Brez dvoma je treba pozdraviti odločno in demokratično stališče, ki ga je do izvrševalcev velikovškega zločina in še posebej do inici-atorjev in dejanskih glavnih krivcev zavzel pisec članka. Čudimo se pa povsem nerazumljivemu uvodnemu delu, ki govori o spomeniku samem na povsem brezprincipielen način, in menimo, da je nujno treba pojasniti neke momente.
značaju cerkve in pokopališkega zidu, kajti na jugu partizanskega groba je cerkev, na vzhodu stolp in na severu zid, tako da spomenik ne more biti obrnjen res nikamor drugam kot proti zahodu, kjer je tudi Celovec.
Ne moremo se strinjati z ugotovitvijo, da spomenik ni v skladu s pokopališkim okoljem zaradi svoje borbenosti. Prepričani smo, da ne gre samo za spomenik partizanom, ki leže v grobu pod njim, pač pa tudi za spomenik ideji, za katero so padli, to je ideji svobode vseh narodov, bratstva med njimi, za spomenik borbi za demokracijo, proti fašističnemu nasilju, ki naj tudi potomce svari, da ne bi dovolili ponovnega oživljanja tistih idej, ki so pahnile človeštvo v katastrofo fašistične agresije.
Seveda ne mislimo nikomur odrekati pravice, da pove svoje mnenje tudi o partizanskih spomenikih in njihovem namenu. Vendar pa sodimo, da je povsem zgrešeno dokazovati neprimeren in šovinističen značaj spomenika prav dan po zločinskem atentatu nanj. Takšna dokazovanja brez dvoma niso potrebna niti za najostrejšo obsodbo storilcev, niti za njihovo izsleditev. Razpravljanje o tem, da je spomenik pravzaprav le vzbujal odpor in nerazpoloženi e prebivalstva, lahko na koncu slu-
in mi se prav dobro zavedamo, da tisti, ki so s svojo gonjo odgovorni za to početje, žal ne morejo biti kaznovani. A prav oni so resnični krivci, pa najsi jih je treba iskati v naši deželi ali izven nje. Noben sovražnik Koroške ne bi mogel v sedanjem trenutku podvzeti hujše akcije zoper tako trdo branjeno domovino.
Ne vemo, če ni ta atentat spet le začetek napadov, kakršne smo že nekoč doživeli na Koroškem. Republika je posvarjena in vseskozi odločena braniti svoj obstoj. Vdru-gič se ne bomo dali zapeljati zločinski politiki norcev. Varnostnim oblastem pa se nalaga najresnejša naloga, kar so jih kdaj koli imele na Koroškem. Hitro, kakor je le mogoče, morajo ugotoviti storilce, ki jih mora zadeti zaslužena kazen. Državno tožilstvo in sodišče bosta morala v tem primeru dokazati, kakšno je njuno pravo stališče do države. Kdor koli je udeležen pri tem atentatu, mora priti pred sodišče. Kdor koli pa je s svojo agitacijo zakrivil, da je lahko prišlo do tega, pa mora izginiti iz politične javnosti. Tu moramo prestati preizkušnjo naše demokracije, a mi bomo s svoje strani storili vse, da bomo to preizkušnjo prestali.
Prepričani smo, da se na odgovornih mestih ne bo našel nihče, brez razlike na strankarsko pripadnost, ki ne Ц tega nedostojnega in po-
Podstavek spomenika in o_tankj razbitih kipov
Predvsem se čudimo, zakaj lahko uporablja pisec trditev o šovinističnem značaju spomenika, in to utemeljuje z istimi argumenti, ki se jih poslužuje tudi reakcionarni šovinistični tisk. Po našem mnenju je stvar umetnika, ki ustvarja spomenik, da v njem izrazi svojo zamisel. Partizan in partizanka v napadu predstavljata brez dvoma težnjo najzavednejšega dela ljudstva za svobodo in za uničenjem zločinskega fašizma, in samo proti fašističnim nasilnikom in proti nikomur drugemu so naperjene njune brzostrelke. In poziv tretjega partizana v borbo, v napad do zmage svobodoljubnega človeštva, velja vsem, ki še niso sledili primeru najzavednejših protifašističnih borcev, torej vsem koroškim Slovencem in vsem nemško govorečim delovnim ljudem. Če ima pisec geografsko lego spotaenika za dokaz svoje trditve, potem lahko gremo še korak naprej ia govorimo o šovinističnem
prej v opravi-
ži fašistom čilo.
Ge bi želeli odkriti razloge, ki so vodili pisca pri tem, da je odličnemu članku dal slab uvod, bi najlaže prišli do zaključka, da gre pri vsem sku-'paj za taktiziranje. Iz po našem mnenju povsem nepotrebne obzirnosti pisec najbrž ni želel, da bi mu kdo očital naklonjenost tradicijam partizanske borbe, pa je zato v uvodu kritiziral tudi spomenik in nekakšen šovinizem v zvezi z njim, da bi pozneje lahko obračunaval z nacisti z nekih formalno objektivnejših sredinskih pozicij.
Prepričani smo, da takšna taktika ni najboljša in da koroškim socialistom ne bo prinesla naklonjenosti raznih šovinistov. Za zmago naprednih idej niso nikoli najpri-pravnejše pozicije nekje v sredini, saj je moč naprednih gibanj prav v njihovi načelnosti, v njihovem brezkompromisnem vztrajanju na pozicijah demokracije.
4. str. / CTorensfet poročevalce / er. sie / is. septembra less
„Premalo ubijate!“
Te besede, ki ¡¿h je 4. avgusta 1942 napisa.! armadni general in poveljnik v Sloveniji nastanjenega XI. armadnega zbora, Mario Robom, so osnovni ton vse osemindvajset mesečne italijanske okupacije naših krajev. Ko so Nemci zasedli že polovico Jugoslavije, to te italijanske divizije strahopetno motale po cestah proti Ljubljani, da so potem, ko na vsej poti niso zadele na prav nikak odpor že razhajajoče se bivše jugoslovanske vojske, zagnale ob spremljavi vsega itali lanskega tiska triumfalen
»zmagah« italijan-
hrušč o silnih skega orožja.
In ko je naše ljudstvo dvignilo uporno pest in pograbilo za puške v svetem boju proti fašističnim italijanskim :n nemškim napadalcem in zasužnjevalcem, se ie za ceneno masko dvatisočletne kulture zarežala odurna spaka zahrbtnega morlica in roparja. Samo da sedaj ni več posameznik aili banditska tolpa oprezovala za samotnim potnikom, temveč je vsa fašistična in kraljevska italijanska vojska s
terniranci? Nemec je bil v tem
brezobziren, pošastno krut, ali odkrit: v taborišča je postavši krematorije in plinske celice. Italijani to postavljali kapelice, imeli svojega kurata, ki naj bi skrbel za •dušni blagor«, delili odveze in odpustke, pošiljali so v taborišča ikofe in visoke prelate. Celo rdečelični poslanik pri kvirinalu Bor-goncini-Duca je prinašal papeževe pozdrave in blagoslove.
Karabinjerski poveljnik pri XI. armadnem zboru, polkovnik Agne-ci Giuseppe pa je zapisal: »Vse Slovence je treba brez usmiljenja pobiti kakor pse.«
Da so njegovi karabinjerji v rabskem taborišču mislili in tudi delali tako, kot je žele! njihov poveljnik, dokazuje ohranjeno pismeno poročilo organizacije OF v taborišču, poslano CK KPH na Rabu: V njem je opisano divjanje karabinierjev na velikonočno nedeljo 1943 takole:
»Karabinjerji so pijani vršili službo v taborišču ter so očividno zgubili živce. Na velikonočno ne-
rvojimi of:cirji in generali vred deljo zvečer to uprizorili splošno stregla po življenju onemu delu pretepanje mirnih internirancev.
iz barak, jih pretepali, suvali, brcali, pikali z bajoneti, tolkli z revolverji itd. Nekatere internirance $o z revolverji prisilili, da so morali klicati »živel duce« in »živela Italija«. Mnogo internirancev so ponoči privezali za več ur na kol. Kraljevi karabinjerji ao kričali, da je treba vse Slovence spraviti v peti sektor, to je pod zemljo. Vsem internirancem so zapretili z najstrožjimi represalijami, če se pritožijo.«
In poveljnik taborišča, vojni
zločinec Vincenzo Cuiuli, ki je s pasjim bičem pred očmi prebivalcev Raba pretepal težko bolne internirance, je dostikrat s tem bičem kazal proti pokopališču z besedami:
»Tam je vaš dom«.
Za Italijane značilna metoda morjenja internirancev z izstradanjem je ne samo od Italijanov v aktih ptiznano dejstvo, da to izročili preskrbovanje internirancev — zasebnemu podjetju, ki se je potem okoriščalo tako, da je dostavljalo pokvarjeno blago v dosti manjših količinah, kot je to bilo
(General Mario RobotU)
zadrževanjem paketov z živili, ki so jih svojci pošiljali internirancem.
Očividec, ki je imel na Rabu med vojno možnost, da se je na pošti «ara prepričal o prispelih in oddanih paketih, je ugotovil, da je bilo od julija 1942 do junija 1943 poslanih za internirance 27.019 paketov, preko drugih tvrdk (tudi paketi so bili predmet trgovske aktivnosti italijanskih prevoznih podjetij) pa toliko, da ie skupno število doseglo do 70.00C paketov. Od teh so interniranci dobili največ 3 odstotke! Drugo ie končalo in se uničilo v skladiščih, kjer so ležali paketi tudi po več mesecev, ali v morju, ali — pri tvrdkah'
Zato danes 5000 grobov rabskih žrtev, bodisi na pokopališču ▼ Ramponi, bodisi v grobiščih drugih taborišč, kamor so rabske internirance kasneje preseljevali, bodisi v domači zemlji, kamor so prinesli s seboj kal smrti iz tabo-
. U„R4l
uel novourcj.-nega pucci-alisča rabskih irte»
mini sosedi, ki še vedno tako kot
njihovi očetje in dedi stegu;ejo lakotno in v pretekli vojni strašno okrvavljeno roko po naši zemlji.
Grobovi tisoč otrok, žena in starcev, fantov in mož na Kam-/. /are
Osvobodilna fronta
V RABSKEM TABORIŠČU
rišča na Rabu. obtožuje ne samo
r____f___.......................... uradno predpisano, temveč songa- fašizem in Mussolinija, ampak ob-
slovenskega naroda, ki so jim ga Tako so nekatere že speče vlačili njali naravnost nameren zločin z tožuje vse one med našimi zahod- porski ravnici tulijol
Nemci milostno vrgli pod no«.
Kri in požig, rop in umor, streljanje talcev ¡n masovno odganjanje našega ljudstva v koncentracijska taborišča, vse to in stotero drugih načinov uničevanja naših ljudi naj bi pripomoglo uresničiti stoletni sen in težnje italijanskih »patriotov« in sfantaziranih Šovinistov. k: ga je Mussolini ob nji-vem burnem odobravanju samo jasno in drzno formuliral, ko je 31. julija 1942 v Gorici rekel italijanskim generalom:
»Nisem nasproten preselitvi vsega preoiva.stva biovemje) m naselitvi teh krajev z italijanskim.
Državne meje ¡e treba izenačita z nar ođrio»:n.mi.«
Čeprav »e današnja Italija na zunaj copoveduje Mussolinija in sramežljivo kaže na fašizem kot grešnega kozia, ki naj odnese s seboj vso težo zločinov, storjenih v pretekli vojni, vendar skuša s tem, da ponovno z vso resnostjo v svoji publicistiki in politični dejavnosti pogreva historično laž o »neodrcšcniii« krajih našega Primorja, Istre in Dalmacije, na novo prevara:: svetovno javnost s staro itaš-jansko m Musso.mijevo tezo:
Primorje, Istra ¡n Dalmacija so »terra itakaniss.ma.«
In kako so v pretekli vojni ho-
Rabsko taborišče je imelo več posebnosti. Tu so bili zbrani Slovenci, Hrvati in Židi. Sestav internirancev je bil kaj pester: od dojenčkov do devetdesetletnih starih mater in pradedov. Tja so vozili Italijani prebivalce celih vasi in predelov (Ca-bransko, Ribniška dolina, Barje itd.). Po socialnem sestavu so prevladovali kmetje in sezonski gozdni delavci. Nekaj je bilo tudi študentov, najmanj pa izobražencev in prebivalcev mest sploh.
Druga značilnost je bil na.
Nsjprej besedo o organizacij.
skih principih dela! Odbor OF je predstavljal osrednje politično vodstvo internirancev. Taborišče I, v katerem je bilo največ internirancev, je bilo razdeljeno v štiri sektorje. V vsakem je bilo tedaj vsaj po tisoč internirancev. Vsak tak sektor je imel svojega zaupnika in pododbor. Prav tako vsaka baraka, večji šotor ali pa skupina malih šotorov.
Enako smo osnovali pododbor ▼ ženskem taborišču, ki je bilo oddaljeno od glavnega taborišča
men, kateremu naj služi to ta- sicer samo kakih 500 metrov.
borišče. Po prvi zamisli okupatorja je to bilo taborišče smrti, ne zaradi tega, ker je v njem tako kmalu umri0 toliko ljudi, marveč predvsem zato, ker je bil režim v njem tak, da je vzel vsakemu človeku upanje, da bo ie kdaj živ prestopil Žič.
Del internirancev je bil tudi po bolnišnica! v mestu Rabu. Tudi tu smo imeli svoje zaupnike, s katerimi smo vzdrževali obojestranske zveze.
Prej kot v mesecu dni so bili vsi deli taborišč na otoku Rabu povezani v tako čvrsto organL
svoj delež ter se politično in vojaško pripraviti na naloge, ki nas čakajo ob zlomu italijanskega fašizma in po njem.
Danes lahko zapišemo, da je ta orientacija prinesla največ sonca med rabske jetnike. Ni čudno, če je v takem razpoloženju uspslo formirati prve ilegalne vojaške formacije internirancev; ti so podpisali prisego, da bodo izpolnili vse naloge, ki jim bodo zaupane. V tem času, konec marca in v aprilu, smo imeli organiziranih in povezanih že preko štiri sto članov OF.
V tretjem obdobju političnega dela OF je bil doiočen tale program: storiti je treba vse, da se osvobodimo z lastnimi silami. Oprti na uspehe NOV ter zavedajoč se slabosti in ne-prilik okupatorja, ni razloga, da v tem ne bi uspeli. Za ta čas
tel: to urLiiiičiti?
Številni dokumenti, ki so nam cb neslavni kap.tulaciji Italije prišli v roke, ihm to na premnogih mestih go i ore s tako neprikritim cinizmom, da tega dejstva ne more tud. dvatisočletna diplomatska prevejanost spraviti s sveta. Govori nam o tem in jasno obtožuje tudi pokopališče taborišča na Rabu :n toliko tisoč slovenskih in hrvatskih grobov po vseh dvestoteric in več taboriščih, razsejanih po vsej Italiji.
Naj prav danes, ko se tisoči našega slovenskega in hrvatskega ljudstva klanjajo žrtvam taborišča na Rabu, posnamemo nekaj mest iz teh dokumentov :n jih dopolnimo z beležkami m spomini naših ljudi, ki so sami šli skozi pekel na Kam poru.
V pripravah za veliko ofenzivo proti partizanom v poletju 1942 je general Mario Roatta v svojih navodilih štev. 12.6C0 z dne 8. junija 1942 naročal, da morajo biti vse akcije italijanske vojske take, da bodo v živo zadele vse prebivalstvo, ki mora ob tem dobiti vtis, da mu m več rešitve. Zato je treba izseljevati v masah ne samo cele vasi, ampak kar cele predele pokrajine, vso premičnino zapleniti, domovje požgati, streljati talce itd. itd. Za internirance je treba postavljati koncentracijska Taborišča, med katerimi je bilo predvideno kot sledi iz akta 2. armade z dne 30. junija 1942, štev. 06271 , naj več je za kakih 20.000 ljudi »na nekem otoku na Jadranu«, S. julija 1942 pa je akt istega poveljstva štev. C6603 že označil ta otok: Rab.
In v poletju, v prvih dnevih velike itaü'anske ofenzive, v kateri je nad 71.000 do zob oboroženih italijanskih vojakov napadalo predvsem neoboroženo ljudstvo, se je taborišče na Rabu začelo polniti. Dne 27. julija 1942 je mali parnik »Plav« pripeljal prve stotine mož, žena in otrok, zatem pa skoro ni minil dan, da bi s pristanišča na Rabu z naravnost cirkuškim truščem ne gonili stotine in stotine naših ljudi za žice in pod male šotore na vlažnih, miv-kastih tleh kampnrskih njiv. Za oktober 1942 italijansko uradno poročilo že navaja v rabskem taborišču — 15.000 internirancev.
V uradnih akcih so italijanska vojaška poveljstva trdila, da je treba internirati predvsem vse za orožje sposobne moške, stare več kot 18 in manj kot 55 let. Med temi »za orožje sposobni« pa so bili na Rabu, kot dokazuje uradni italijanski seznam, tudi taki: Mihelčič Janez, rojen 1858, Forman Jožef, roj. 1859, Lavič Alojz, roj. 1666 itd. itd. — in take »borke«: Trdič Ana, roj. 1856, Zorko Julija, roj. 1859, Miklič Helena, roj. 1861, Ruperčič Neža, roj. 1865 hd. itd. Vsega 46 imen ljudi, starih nad ĆC let.
Na pokopališču Evfemije pri Rabu je grobek »za orožje sposobnega« — dvomesečnega dojenčka Viljema Mair.erja in Šestero drugih otrok, ki so pomrli že prve dneve in tedne interniranja.
In kakšno je bilo ravnanje z in-
ferii in strojnicami.
V drugi euapi je fašizem menjal namen rabskega »campo concentramento«. Na prigovar. janje *lo venske klerikalne in izdajalske garniture, ki je za-
no ograjo, zastraženo s bun- zacijsko enoto, da je bila zveza je bilo značilno to, da se je šte-
med vodstvom organizacije in vilo članstva GF izredno dvig-intemiranci popolna. To orga- nilo, da smo prešli lahko na nizacijsko mrežo je bilo možno formiranje novih vojaških enot, vzpostaviti tako hitro predvsem da sta porastli politična in bor-zato, ker je že obstajal kader bena zavest internirancev in da ljudi, ki so bili vredni zaupa- je imela absoluten vpliv ca ve-radi porasta in moči osvobodil- nja. Formiranje tega kadra je cino internirancev OF, ki je v ne partizanske vojske izgublja, bil rezultat štirimesečnega dela tem času že postajala priznani la tla pod nogami, naj bi tabo- v taborišču. Taka organizacij- organ oblasti v taborišču, rišče na Rabu postalo živ rezer- «ka povezava je odboru omogo- Končna etapa je čas nepo. voar za belogardistične, plavo- ¿Ua, da je lahko vsak čas obve- «redne osvoboditve septembra
'	1943, ko so rezultati organiza-
cijskega, .političnega in voja-z na smrt obsojenimi: če hočete popoln vpliv na formiranje Jav- škega dela samo potrdili pravil, uiti smrti pod šotori, se prija- nega mnenja med interniranci o vite v »križarsko vojsko« za slehernem dogodku in pojavu.
»obrambo vere pred komuni- Osnovno načelo vsakega dela zrnom«.	je bilo čuvanje konspiracije. To
Ce je okupator strpal 15.000 je bilo v rabskem taborišču še ljudi pod šotore, ni storil tega posebno pomembno iz več razzato, ker ta provizorij ne bo logov. Okupator je imel v vsa-trajal dolgo, marveč predvsem kem taboriščnem sektorju, v
bolnišnicah in povsod, kjerkoli
voar ZH DCiUöai иичс»»»., F1“ • —	ua JC ia«*av V-«— - — ----—
gardistične in ustaške morilske sčal internirance o vsem, kar tolpe. Zelo preprost je bil račun je bilo potrdbno, in si zagotovil
nem tvorili neločljivo celoto.
2e uvodoma sem omenil, da so bili v rabskem taborišču poleg Slovencev, kj smo prevladovali, tudi Hrvatje in od junija 1943 dalje okoli dva tisoč Zidov. Morda so se bolj ločili Ribničani in Notranjci, kakor pa Slovenci in Hrvati. Večje enotnosti pri delu kot smo jo poznali tam, nisem pozneje nikoli doživljal.
Moč našega političnega dela je bila prav v tem pojmovanju bratstva. Kako bi tudi moglo biti drugače, ko smo pa imeli skupnega sovražnika — fašističnega okupatorja in skupen cilj: osvoboditev. Zato je tudi razumljivo, da smo tudj imeli enotno politično in vojaško organizacijo in se kakršno koli drugo stališče nikoli niti pojavilo ni.
«
Politična vzgoja internirancev je bila osrednja dejavnost OF v taborišču. Ze januarja so bile formirane »trojke«. Vsaka je imela svojega vodjo. Vodje »trojk« so zopet sestavljali svoje »trojke«. Z njimi je vzdrževala zvezo posebna skupina »instruk. toVjev«. Vsakega novega čLana OF smo povezali v tako »trojko«.
Osnovna vprašanja, ki so jih obravnavale »trojke«, so bila predvsem tista, ki so se nanašala na splošno orientacijo ljudi glede položaja v taborišču. Ni pa moglo biti sestanka, na katerem
izdajali svoj list, ki bi povezoval ves aktiv. Nismo pa uspeli dobiti tehnična sredstva. Dne 23. februarja je izšla prva številka lista v štirih izvodih, spisanih z roko. To smo nadaljevali do junija. Po padcu fašizma je izšla posebna izdaja lisia, tokrat že šapirograiirana. Pozneje pa je list zopet izhajal v rokopisu, in sicer do septembra, ko smo ponovno dobili šapirograf. List je objavljal predvsem poročila o razvoju NOB, o dogodkih v taborišču pa ni pisal ničesar, in sicer predvsem zaradi tega, ker bi utegnili dekonspirirati organizacijo, če bi kakšen primerek paddi v roke okupatorju. To se scer nj zgodilo niti v enem primeru, toda previdnost je bila umestna.
Mislim, da slika ne bi bila objektivna, če ne povemo še ne. česa: vse to politično delo ni ostalo samo pri organiziranih članih OF. Nasprotno. Ti so bili le osnovnj aktiv, ki je delal dalje in zajema' dejansko vse internirance, razen sumljivih posameznikov. Brtz tega ne bi bilo uspeha in tako vsesplošnih rezultatov.
samo potrdili, da je bil p o! oía) res tak.
V	mesecu januarju in februarju leta 1943 so nekateri interniranci odšli z Raba. V glavnem so bili to kandidati za belo gardo, razen nekaj izjem. V marcu in dalje, ko so ljudje prišli k sebi, bi moralo to postati množično. Pa ni. Ni predvsem zaradi tega, ker so interniranci sami pisali svojcem, da se pod takimi pogoji ne želijo vrniti. Pa tudi večina sorodnikov doma ni pristala na tak račun fašistov in njihovih domačih pomagačev. Mislim, da je s tem naš človek izrekel ostro obsodbo nad vsemi, ki so hotelj z njegovim življenjem tako podlo mešetariti.
V	marcu je organizacija OF izvršila v taborišču referendum posebne vrste. Hoteli smo ugotoviti tri stvari.
zaradi tega, da bi jim gola zemlja čimprej izpila čim več krvi. Da pa lahko izpije kri vseh petnajst tisočev o tem je bilo več ljudi istega mnenja. Prav tako pa tudi o tem da naš človek ne sme čakati samo na smrt, marveč se mora upreti prav njej, sicer bo tujec slavil uspeh.
a
Prišel je november in bližala se je zima, z njo pa glad in vse drugo. Taborišče je hitro spreminjalo svojo sliko. Septembra še zarjavele in zdrave postave so se novembra spremenile samo še v sence človeških postav. Število prebivalcev pod šotori se je zmanjšalo. Niso odhajali v rodne vasi; odnašali so jih v zabojih v Campo V., na nezo-rano njivo ob Kamporskem zalivu.
Novembra in decembra je največ Ijudj mislilo in govorilo samo še o smrti. »Smrtna« panika je postala vsesplošna. Ce bi kdo govoril o čemer koli drugem, bi vsakdo mislil, da je že v agoniji.
To so bili težki, da, najtežji dnevi in tedni. Ne samo zato, ker so umirali daleč od domačih bojnih poljan, na katerih bi preteklo manj naše krvi, če bi tisoči rabskih mož bili v bojnih vrstah Titovih partizanov.
Lahko je umirati junakom,
■ potem ko so dali narodu vse, kar je življenje potrebovalo za seme. Teže pa je bilo slovo tiso.
so se pojavljali interniranci, svoje preizkušene kociidente. Naj navedem samo nekatere: Mohar iz Novega mesta, Klepač in Jurca iz Cabra, (Jmek, doktor Wiesinger in drugi. Poleg tega je znal poveljnik taborišča Cuiuli zelo spretno »verbovati« naše internirance. Kdor ni prejemal paketov, so mu obljubljali denar in drugo, če postane njihov informator. Tudi med xab-skimi prebivalci so poizkušali dobiti svoje agente, ki so delali z interniranci na gradbiščih, da bi si preko teh zagotovili infor. macije o taborišču.
Okupator je sicer uspel formirati svojo mrežo ovaduhov; toda ti se niso mogli oddolžiti svojemu gospodarju z ničemer. Niti za enega samega človeka, niti za organizacijske principe naše organizacije ni okupator nikoli zvedèl. To pa predvsem zaradi tega, ker so znali komunisti in člani OF prenesti šolo iz prejšnjega ilegalnega dela tudi v to taborišče.
Vbod na pokopališče rabskih zriev
nost celotne politične orient^, cije in dela OF v taborišču.
V političnem delu treba izhajati od konkretnih vprašanj v taborišču samem. Osnovno vprašanje je bilo v začetku tole: brez zloma fašizma in zmage NOV ni vrnitve v domovino, ni svobode za Jugoslavijo, pa tudi za rabske internirance ne.
Pri tem delu nas je podpiral stik z
Organizacija OF pa se ni zapirala za žice rabskega tabori, šča. Niti za en dan ne. Od sep. tembra 1942 dalje so bili storjeni je bilo vsi ukrepi, da vzpostavimo zvezo s centrom osvobodilnega gibanja v Sloveniji. To smo poizkušali na najrazličnejše načine in tudi preko pošte. Toda štirj mesece je okupator metal vsa pisma v ogenj. Ni in ni uspelo. Prav tako smo poizkusili vzpostaviti zvezo s partijsko organizacijo na Rabu. Tu smo
ne bi bilo informacije o razvoju naše narodnoosvobodilne borbe. In sicer tako glede vojaških operacij in uspehov NOV kakor tudi glede političnega razpleta. Posebno in nenehno brigo smo posvečali formiranju jasnih stališč do bele garde, četnikov ter do hrvaških ustašev, domobranskih in mačkovskih krogov. Prav tako so bili člani OF ves čas na tekočem o položaju na vseh zavezniških frontah.
Pa še nekaj je bilo zelo važnega: brž ko je v taborišču ali med skupino internirancev nastalo kakršno kolj vprašanje, so
Prvič: koliko nade smejo imeti ljubljanski gospodje pri svojih računih o Rabu kot živem rezervoarju za vrste bele garde;
drugič: koliko se uspehi našega političnega dela o tem osnovnem vprašanju že poznajo v taborišču;
tretjič: kdo utegnejo biti potencialni okupatorjevi konfi-denti.
Osvoboditev rabskih interni, rančev in vključitev zavedni ljudi v vrste borcev Titove voj. ske je bila in ostala osnov» program in cilj delovanja orga nizacije OF. Ta smoter je imeli tudi vsa dejavnost okoli formi, ranja vojaških enot internirat» cev.
Po padcu italijanskega falli, ma smo bili mnenja, da je pr» šel čas neposrednih dejanj. la. boriščna organizacija je tedaj ocenila položaj in lastne sila. Bil je jasen samo en sklep: Ita-lijanov je na otoku preko dva tisoč; tudi so dobro oboroženi Naše vojaške formacije so tedaj štele nekaj sto ljudi, seveda brez oborožitve. Imeli smo je morda za dva borca. Neodgovornih pa. izkusov in avantur ni mogoče uganjati. Ziasti ne zaradi tega, ker so večino okupatorske po. sadke sestavljali karabinjerji, kj tedaj še niso kazali znakov demoralizacije.
Toda želja po svobodi je bila vroča kot julijsko sonce. Zato smo prve drtj avgusta po svojih zvezah sporočili partizanskim formacijam na kopno takle predlog: če bi enota NOV napadla otok in pritegnila večji del so. vražnikovih sil, bi se mi v ta. borišču dvignili k uporu. Po oceni OF bi taka akcija omogo-ičla, da bi se vsaj 1500 internirancev vključilo v NOV; potem bi se lahko umaknili z otoka, če ga ne bi bilo mogoče držati osvobojenega.
Lepi so bili večeri, ko smo se ozirali proti ponosnemu Velebitu, od koder smo pričakovali odgovor. Bili smo neugnani v svojih željah in načrtih. Odgovor ni prišel tako kmalu, kot smo pričakovali. Zato je odbor OF odločil, da pošlje s tem sporočilom posebnega kurirja v štab XIII. divizije. Nalogo je poveril tovarišu Sagadinu, sedaj podpolkovniku JLA.
Rabsko organizacijo KP smo naprosili, da preskrbi čoln, s ka terim bi se v noci naš odposlanec lahko odpeljal z Raba : kopno. Prav tako smo se dog vorili, da o tem obvestijo r.alo zvezo na kopnem. Predlag smo, naj sporočijo dan, k: našega delegata lahko pričaka.a patrulja na obali, kj;r naj bi tovariš Sagadin pristal. Tudi za znake razpoznavanja tega srečanja smo prosili.
Zopet smo čakali odgovora. In prišel je. Dogovorjen je bil dani ko naj tovariš Sagadin prispe. Odšel je zjutraj na delo izven taborišča, zvečer pa se nj več vrnil.
Toda naslednjega dne zvičer se je Sagadin vrnil. Na obali r.i bilo luči, kjer bi po dogovoru moral pristati. Sel je še enkrat. Brez uspeha. Cez nekaj dni ;e prišlo sporočilo, da so enete NOV izvršile premik in niso mo. gie priti na zvezo. Prav tako prišel odgovor, da naš; ga predloga zaenkrat še ni mogoče realizirati, da pa naj delamo naprej v okviru takih priprav.
In delo je teklo dalje. Konec avgusta smo prvotni predlog oc-novili, a s to razliko, da smo ga izdelali do potankosti in vnesi: vse tehnične detajle v opis vs.h lokacij. Zopet smq težko in željno pričakovali odgovora, prve dni septembra je prišel. Glasil se je, naj bomo pripravljeni na pravočasno obvestilo o vsem.
Pripravljali smo se. Osmi sep* tember je odbor OF proglasil za
domovino. Pisma, ki ,o tudi najprej uspeh, in sicer ja- ^OF kf* поТ^гоД^' čev. ki so odhajali brez bojnih prihajala od svojcev, so govo- nuarja 1943. Preko te zveze smo odredil ’ staUšče do^ nie°a Se trofej zmage nad uničevalci rila o zločinih okupatorja In se povezali z Glavnim štabom	° '
svobodnih ljudi. Car smrti je belogardistov ten o zmagah NOV in PO Hrvatske ter z ne. puščal na Rabu za seboj le bes	narodnoosvobodilnega	gibanja,	kimi partizanskimi	vojaškimi
in gnev do zatiralca ter srce za	Duh upom	rodne	grude je	enotami na kopnem.	Preko te
svobodno zemljo. In to je seme,	prihajal tudi	tja na	otok Rab.	zveze smo pošiljali	poročila o
ki klije še danes in bo klilo v	Zato to delo	ni bilo	najtežje,	položaju in delu v	taboriščih.
stoletja iz 6200 kvadratnih metov obzidane njive Kamporske-ga zaliva.
•
5. januarja 1943 je bila ustanovljena v taborišču organizacija Osvobodilne fronte. Prvi odbor OF so sestavljali štirje interniranci; pozneje, ob padcu Mussolinija, sta bila kooptirana še dva člana, 10. septembra pa so bili izvoljeni še štirje novi; prav tako je članstvo na javnem zboru potrdilo tudi dotedanje člane odbora.
Nasprotno. Mislim, da smo konec februarja že lahko našteli vse naivneže, ki so utegnili še sanjariti o vrnitvi pred zlomom fašizma in pred zmago narodnoosvobodilne vojske.
Ko smo v tem pogledu dosegli enotno gledanje absolutne večine internirancev, je nastopilo drugo vprašanje, kj je bilo osrednje v februarju in marcu 1943: do vrnitve In osvoboditve ne smemo zavzeti pasivnega stališča čakanja, marveč moramo h gibanju sami prispevati
Enako smo prejemali po tej poti tudi razna obvestila, sporočila, navodila in predvsem politične informacije.
Lahko rečemo, da smo bili o vsem dogajanju na bojnih poljih jugoslovanske fronte dobro obveščeni, prav tako pa tudj o celotnem razpletu političnega razvoja. Brez teh zvez in brez take povezanosti ti bilo naše politič no delo mtjogo težje, verjetno tudi manj uspešno. Čeprav smo bili na otoku, nismo ostali odrezani in smo z dogajanji na kop-
istega dne so se sestale »trojke« vodij »trojk« in vse »trojke« so se o pojavu dobro pomenile; zvečer je bil položaj v celem taborišču že spremenjen.
Ta hitrost reagiranja r.a sleherno dogajanje je bila možna
Na seji odbora OF je bil sprejel sledeči sklep: naši člani, ki dan obletnice obstoja taborišča, delajo v pisarnah taborišča, naj Sklenjeno je bilo, da ga bomo objavijo »povelje« komande ta- slavili tako, da bi se interniran-borišča, da bo šel takoj domov ci vseh treh taborišč — prvega, vsakdo, ki se prijavi, da bi vstopil v oborožene belogardistične enote. Rak za prijavo je bil zelo kratek. Vse taborišče je razpravljalo o tem »razpisu« komandanta Cuiulija.
In res so se v kratko odmerjenem terminu prijavili vsi. Toda samo vsj tisti, ki so želeli iti domov in v belo gardo. A vseh
kjer je bilo središče dogajanj, drugega, to je židovskega, ia tretjega, ženskega, zbrali v velikih skupinah ob žici in prepevali partizanske pesmi. Bilo je odrejeno naj nihče ne ostane v šotoru ali baraki. OF je hotela preizkusiti svoj vpliv in disciplino vseh internirancev. Preizkušnja je razočarala vse
‘eh je bilo samo okoli'odstotek omahljivce. Žene, otroci, Židje,
takoj opozorili politično vodstvo na vsak dogodek. To pa je bilo v zavzemanju jasnih stališč iz. redno naglo, kar je posebej dvigalo avtoriteto aktiva in dela. O lokalnih pojavih so često razpravljali sektorski odbori sami, ki so se po aprilu že precej osamosvojili, zlasti glede hitrosti in pravilnosti političnega re. agiranja.
2e v februarju so bili storjeni prvi napori, da bi v taborišču
in pol celotnega števila internirancev.
Položaj je bil jasen: Rab ni več in ne more postati rezervoar potolčene belogardistične tolpe; to je tudi uspeh-deLa organizacije OF v taborišču in potrditev, da je to delo v osnovi pravilno usmerjeno. Jasno pa je postalo, proti katerim ljudem je treba konspiracijo zaostriti in koga se moramo posebno čuvati. Vsi poznejši dogodki so
Slovenci in Hrvati, vseh 7000 internirancev, je prišlo na določena mesta in v Kamporski dolini je po sončnem zahodu zadonela naša partizanska pesem.
So dogodki, ki v običajnem življenju ne pomenijo nobenih posebnih doživetij. Pesem je morda nekaj takega. Zapoješ, kadar si vesel, si hočeš kratiti čas, se sprostiti ali pa se vdati takim in drugačnim občutkom. tNadaljevanjg na 5. straaU
вт. «6 71*. SEPTEMBRA íes* 7 Sìnvenahi porofievaìoc / str. 5.
Cita Bol*	^ g	mamм
VIDIN KOLEKTIV $ P O HT
Zadnje mesece leta 1942 in v začetku leta 1943 so bili vsi, tudi na novo ustanovljeni zapori v Ljubljani prenatrpani. Spominjam te, da sta bili т vsem obdobju v sodnih zaporih med zaporniki dve tretjini žensk.
Italijansko vojaško sodižče nas je obsodilo na dolgoletne ježe. Od Ljubljane smo se poslavljale z borbeno pesmijo in z dvignjenimi pestimi. Poslavljale smo se od domovine, ki je ostala ponosna in neuničljiva kot grebeni Kamniških planin, ki so blesteli tisto jutro v soncu prebujajoče se pomladi.
Prvič smo videle našo Primorsko, s pesmijo upora smo pozdravile Trst in Koper in soglasno sklenile, da ne bomo niti na italijanskih tleh dovolile skruniti naše pravične borbe. Končno smo se marca 1943 znašle med zidovi beneške kaznilnice.
Beneško kaznilnico na Giudechi, na otoku pri Benetkah, pozna večina deklet in žena, ki so jih obsodili italijanski fašisti zaradi aktivnosti v Ljudski revoluciji Ta zapor jo vodile poleg direktorja
amnestijo. Ta dnevni red je prekinila samo tatvina ali pretepanje kaznjenk, redovnice pa so po uporabi »roke pravičnosti« znova rotile boga, naj dodeli zmago pobožnemu italijanskemu narodu.
Tisti, ki so odločali o usodi nas, jugoslovanskih bank za svobodo, so bili prepričani, da nas bo tako kaznilniško vzdušje, kakršno je bilo v Giudechi, otopelo in moralno strlo, a so se zelo v svojih računih zmotili!
O beneški kaznilnici so krožile govorice, da je v nie j življenje kaznjenk kar znosno; Vida Tomšič, Pepca Kardelj, Žagarjeve in ostale zavedne kaznjenke pa, da so se uprle upravi kaznilnice in da se jim zelo slabo godi S tem v zvezi je še v Ljubljani prišlo do »direktive«; Življenje je treba čuvati za delo v svobodi.
Ko smo prišle v Benetke, so nas redovnice, ki so nas sprejele in nam razložile dnevni red, nagovarjale, naj delamo. Me smo jim takoj postregle z organiziranim odporom. Odklonile smo dnevni red z utemeljitvijo, da kot ancifašistke ne
Puščica kaže Vido Tomšičevo sredi slovenskih interniraok
ledovnice. Vodstvo kaznilnice je bilo fašistično usmerjeno. Ob prihodu vsake skupine je bal organiziran poseben »sprejem«. Gruča bednih otrok in cestnih pobalinov je za kos belega kruha obmetavala naše Ljudi s psovkami. Otroci so metali kamenje, žvižgali in zmerjali »soiave« in »ribelle«. Med tem pa je častita mati prednica sprejemala na pragu s križem v roki »garjeve ovčice«. Redovnice so skrbele, da so se kaznjenke spreobrnile. S posebno vnemo so se lotile prevzgoje jugoslovanskih antifašisti. Vse človekoljubne odnose, ki so jih med nami opazile, so tako¡ ožigosale s komunistično zaroto.
Mogočna stavba kaznilnice je pričala o bogastvu, kt je dotekalo od dela kaznjenk. Kaznjenke so vezle najrazličnejše vezenine in obdelovale ogromen vrt. Vojska in cerkev sta dajali v delo litorijske znake, zastave, grbe in opremo za vojsko; bogate gospe so dale vezti bale in darila svojim hčeram; boljši varieteji so naročali plesne kostime. Do prihoda Jugoslovank je obratovala ta tovarna s polno paro. Med brnenjem strojev, klopotanjem starev, rožljanjem Škarij smo v presledkih slišale tuleče glasove spokornic. Rotile so boga za srečo zmagovite vojske ¡n zdravje duceja. Kaznjenke so bile prepričane, da si bodo z močnejšim in bolj vnetim glasom izposlovale ••• ••• ••» ••• «•• »•• ••• ••• »•»
•
i KOMUNALA KRANJ •
•	sprejme v službo •
•	4 SOBOPLESKARJE f
•	in sobopleskarske	po-	•
«	močnike.	Î
! • •• .«. .». •». •». .»■.»..,. .»•.». *
•	•
• KUPIMO	•
: TOVORNI AVTO : 'i za 3—5 ton nosilnosti, ;
:	Pogon na nafto.	:
ï	Ponudbe je poslati	na	î
:	jetje Cerknica.	?
î	Lesno industrijsko	pod-	i
î	î
тф..ф;ф — ф,аф.,фФ,ф.,ф,.ф.,ф„фе,ф.,ф^ф,фф,
moremo delati ne za fašistično vojsko ne za cerkev, ki fašistično vojsko podpira. Ena za drugo smo jim povedale, koliko krivic in strahot so nam povzročili Italijani, — zato pa je tudi ni sile, ki bi nas prisilila k delu. Sestre so nam, da bi zlomile naš odpor, obljubljale vse mogoče. Slednjič so poklicale »uomini senza cuore«. Prišla je napovedana fašistična policija. Odpluli smo desno od kaznilnice, menda po kanalu Grande.
*
Ostalo nas je 15 žena in deklet.
Med seboj se nismo poznale. IRav-nale smo se proti ljubljanski »direktivi«. Ali bomo dovolj trdne, da bomo vzdržale?
V mraku smo pristale pred stavbo sodnih zaporov. Odvedli so nas v pisarno. Začel se je redni postopek: Registrirali so nas, odvzeli so nam prstne odtise. Za vrati pisarne pa smo prav takrat zagledale tablo s seznamom slovenskih priimkov: Vida Tomšič, Pepca Kardelj, Ivica Kogoj, 5 Žagarjevih deklet, itd. Imena znanih revolucionark! Imena najaktivnejših tovarišic! Prevzela nas je dvojna rodost: torej še žive! Ravnale so tako kakor me. Naše ravnanje je bilo torej umestno in pravilno.
Zasliševali so nas mnogokrat — hoteli so najti pobudnico odpora, toda ves njihov trud je bil zaman. Odgnali so nas v stavbo, kjer so bile same temnice, v celice, ki so bile pripravljene za najtežje zločince. Dobivale smo po 1 obrok hrane, prekuhano vodo s tremi gnilimi krompirji. Zidovi celic so bili popisani z Morsejevimi znaki, nekje je bila zaznamovana skala za šifriranje, zid je bil popisan z revolucionarnimi gesli . . . vse to je pričalo, da je bila pred nami tu tov. Vida, Pepca . . .
Celice so bile mrzle. Po nekaj tednih bivanja na cementu ob odprtih rešetkah se nas je po vrsti loteval revmatizem. Kako so vzdržale naše predhodnice, ki so preživele tu tri zimske mesece ob koščku kruha in vrču vode! — V kotu pograda ene izmed celic je Marica Gortnar našla dragocen košček svinčnika. Kako vzpostaviti stik z Vidino skupino? Opa-
Današnji »pored
V danaänjem Športnem sporedu prevladuje nogomet, seveda Pa je tudi ostalih športnikov Se precej, ki bodo Izkoristili ta ugodni termin za svoje nastope na prostem.
Iz obilice nogometnih prireditev omenjamo v I. in П. zvezni ligi samo sreöanja. v katerih morajo na teren slovenska moštva. in sicer:
V	SPLITU: HAJDUK : ODRED Ш
V	TITOGRADU: BUDUĆNOST : BRANIK.
Razen tega se bo danes zadelo prvenstveno tekmcvand« v sa-hodni skup ni slovenske lige s prvimi petimi tekmami po naslednjem razporedu: Gorica: Železničar : Krim. Solkan: Branik : Jesenice. Piran: Piran : Odred B, Koper: Aurora : Domžale, Postojna: Postojna : Slovan.
V	Ljubljani bo danes od 10 dalje na kegljiäöu Ilirije v Zg. Steki kegljaški dvoboj med ekipama Metrmheima ln Zahodne Nemčije ln domačega Železničarja.
Ob 10 uri bo na igrišču Ljube Šercerja v Šiški prvenstvena košarkarske tekma za slovensko ligo med Rudarjem iz Trbovelj ln domačo Slavijo (Glej tudi objavo o turnirju za državno pr. venstvo).
Ob 9. bodo kolesarske dirke s cestno preizkušnjo na znani podutiški progi v izvedbi Železničarja Start bo ob 8. pred domom Ilirije v Zgornji Šiški
žile smo, da se kriminalke, ki so nam prinašale hrano in ki so pometale hodnike, vedejo do nas nekako spoštljivo. To je bila zasluga Vidine skupine. Podkupile smo eno izmed njih, ki je odnesla pismo za tov. Vido. Kmalu se je vrnila z odgovorom. Kako smo ga bile vesele! Vida nam je pisala v imenu celotnega kolektiva. Sporočila nam je, da so jih Italijani po prestani kazni v temnicah namestili v skupno sobo bližnje stavbe »normalnih« zaporov. Zvedele smo o njihovem kaznilniškem življenju, ki je postalo prava revolucionarna šola. Prejele smo napotke za naše nadaljnje zadržanje. Tov. Vida nam je naročala, naj pojemo vse, kar dobimo, s poudarkom »tudi tri gnile krompirčke«, hkrati pa odsvetovala gladovno stavko. Spominjam se, da se je stavek glasil nekako takole:	»Vztrajajte pri
tem. Stavka nima pomena, ker bi vas Italijani pustili propasti«. Opozorila nas je na konfidentko, ki je bila v eni bližnjih celic in se trudila navezati z nami »pristne« tovariške stike. Prehitelo jo je Vidino pismo, ki smo ga v takih okoliščinah žal morale uničiti. Iz pisma je odsevala velika skrb za naše zdravje. Vidina skupina je brž, ko je zvedela, pripravljala za nas pošiljko hrane, ki pa je nismo hotele sprejeti. Vedele smo, da bi poslale zadnjo skromno rezervo hrane, ki so jo prinesle < seboj. Ves čas kazni je bilo ustavljeno vsako dopisovanje in prejemanje pošiljk.
Dnevi so tekli. Kriminalke so nam pritihotapile iz naše prtljage svinčnike in papir. Zvečer je vsaka posameznica morala prispevati k naši »kulturni prireditvi«. Splezale smo do line, da smo se med seboj čule. Prav kmalu so prihajale iz kaznilnice na Giudechi nove skupinice in posameznice. Vest o uporu skupin se je kljub prikrivanju redovnic raznesla pa kaznilnici. Približno po enem mesecu so privedli večjo skupino žena in deklet iz Slovenskega Primorja. Keir so bile že vse celice prenapolnjene, so to skupino — okrog 30 tovarišic —, spravili kar na hodnik, pred celice v pritličju. Tako je kazen s samotnimi celicami popolnoma propadla. Spominjam se tov. Olge iz Vogrskega, ki nam ie pri-povedala o borbi naših na Primorskem. Med njimi so bile tovarišice, ki so okusile razdivjanost fašistov tržaške policije, tako tov. Roza, ki so jo poniževali kot žensko, in tov. Slavica, ki je zaradi pretepanja oglušela.
(Nadaljevanje)
Ali si že kupil tablico za,
VELIKO TOMBOLO
Rdečega križa
ki bo v nedeljo 13 septembra na Trgu revolucije v Ljubljani
Za zagovornike nacistov ni mesta v SZDL in naših šolah
V sredo zvečer je bil množični sestanek terenske organizacije SZDL IV celjske četrti, na katerem so med drugim obravnavali zadevo učiteljice na I. osnovni šoli v Celju Anice Rusove. Ta je namreč ne le gostoljubno sprejela bivšega nacističnega krvnika Hein-richa Kodello, marveč je z njim celo v javnih lokalih govorila v tujem jeziku, češ da je temu nacistu, odkar je zapustil slovenske kraje »zmanjkalo« slovenskih besed. Ko jo je »Savinjski vestnik« zaradi tega ožigosal, se je zagovarjala, češ da je »prepričana«, da je bivši nacist nedolžen. Tako stališče prosvetne delavke je vzbudilo v celjski javnosti veliko ogorčenje. Zato so jo na včerajšnjem sestanku teren, organizacije SZDL v njeni navzoč-* nosti razkrinkali in izključili, hkrati pa pozvali MLO, naj jo odstrani iz šole, kar se je tudi zgodilo.
M. B.
DRŽAVNO MLADINSKO PRVEN.
STVO V KOŠARKI
AŠK dobro začel
Včeraj se je v Ljubljani začel polfinalni turnir za mladinsko drž. prvenstvo v košarki, na katerem sodelujejo Lokomotiva, Sarajevo, Železničar iz Karlovca in ASK. Prvak tega turnirja bo igral finalno tekmo s prvakom vzhodne skupine za naslov državnega prvaka.
Otvoritveno tekmo sta igrata železničar in Sarajevo. Zmagali so Karlovčani 8 45:33 (27:18).
V drugi tekmi je ASK porazil tehnično dooro ekipo Lokomotive z 39:36 (16:12). S to zmago si je ASK skoraj zagotovil prvo mesto in vstop v finale.
Danes bosta na igriščih pod Čeki-novim gradom (z začetkom ob 9.) še nrpoctafi d*'* te V »rij Sarajevo—Lokomotiva In ASK—Železničar,
Regljačice Gradisa v Nemčiji
Žensk« kegljaška ekip* Gradisa
h Ljubljane je Imele letos že dve mednarodni srečanji, in sicer z ženskim kegljaškim klubom iz Mannheime, nad katerim so do. mačinke doma (v Šoštanju) pre-
Íirieljivo zmagale * 58 keglji realke (2062:1993).
(Nadaljevanje 5 4. strani)
Toda tedaj, ko poješ, pozabljaj na to, da poješ.
Po sončnem zatonu 8. septembra pa ni bilo tako. Zavest, da prepevaš, da s teboj prepevajo tisoči, ji bila opojna. Pozabljali smo na to, kaj pojemo, in mislili predvsem na to, da pojemo. Da po letu dni in več zopet pojemo.
Pri tem pa še to, da je ta pesem odraz naše enotnosti in moči, da je preizkušnja za dneve, na katere smo se pripravljali toliko mesecev, za tisto noč, ko se bodo na Rabu izkrcali Titovi partizani in beano ob prvem strelu, ko *e bo ob siju lune in zvezd pojavila nad nami raketa, stisnili pesti in se s prsmi zagnali v svojega mučitelja; vse to je prineslo poseben čar naši obletnici. Prineslo pa je tudi enega najlepših dni izmučenim rabskim jetnikom.
Ni še utihnila pesem, že smo zaslišali stražarje ob puškah in strojnicah, kako se pomenkujejo. Nekdo je prisluhnil. Govorili so o kapitulaciji. Čigavi? Naši? Ne! Nikdar! Njihovi? Pred nami, ki smo imeli le srce in ljubezen za svoj rod in svojo zemljo, pa roko, stisnjeno v jekleno pest? Ali pa so mislili na kapitulacijo tistih tisočev, ki so ležali na Kamporskem zalivu, stisnjeni v lesenih zabojih na dolgi njivi, ki so jih oni, Italijani, namenili nam vsem kot kraj našega poslednjega počitka? Ne, tudi oni niso kapitulirali pred ubijalci! Prej bodo dvignili zemljo nad svojimi trupli, kot pa priznali zmago njim, ki so klali in morili otroke na materinih prsih, trgali otroke iz objema očetov in materi Ne, tudi nad mrtvimi ne boste slavili kapitulacije! Nikakor ne!
Pred živimi in mrtvimi ste kapitulirali vj Italijani, ki ste z ognjem osvajali tuja polja in njive, vrtove in gozdove, sejali
V povratni tekmi so oslabljene Igralke Gradisa v Mannheimu izgubile dvoboj z 2090:2094 keglji Vsekakor je to za naše zastopnice izreden uspeh, tembolj ker eo prvič kegljale na posebno urejenem osemsteznem težkem keglj šču in proti prvakinjam Nemčije Za gostovanje naših igralk Je bilo rano. go zanimanja.
Množično tekmovanje »Partira, na« v Rušah. TVD Partizan v Rušah prireja množično tekmovanje na svojem stadionu. Včeraj popoldne so bile tekme v odbojki, nogometu m namiznem tenisu, danes oa bo zbor vseh tekmovalcev. Med drugim bodo tekmovali tudi gozdni delavci v žaganju in tesa-mju hlodov. Ekipe bodo tekmovale v teku. vleku vrvi. skokih in metu krogle. Za zmagovalca Je pripravljen lep pekel.
Odbojkarice Branika uspešne т Za-gre— » /.u&nuu je -na >ćeiaj prvenstvena odbojkarska tekma v zvezni ligi zapadne skupine med Branikom iz Maribora in domačo Mladostjo, v kateri je Branik zmagal s 3:0 (15:4. 15:11. 15:12'
Moška ekipe Branika pa Je pro. tl ist>m nasprotniku izgubila 0:3 (7:15. 4:15,	13:15).	Zenska vrsta
ljubljanskega ASK je zmagala nad Slobodo premočno s 3:0 (15:5. 15:8,
solze in zločine. Sedaj žanjete sadove — kapitulacijo pred zmagoslavnim pohodom svobodnih ljudi.
Se istega večera, 8. septembra, je imel odbor ÓF posebno sejo. Proučil je nastali položaj in odredil nadaljnji potek delovanja. Da, odredil in ne predvidel. In odredil tako, kot sta velevali sila m moč naše organizacije in vsega osvobodilnega gibanja v zaledju. •
Naslednjega dne, 9. septembra, smo živelj še pod podvojenimi stražami. Desetega septembra pa smo se že zbrali vsi interniranci — zdaj svobodni ljudje — in izvolili svojo samoupravo, ki je prevzela popolno oblast nad bivšim taifcoriščem.
Vsak zaupnik Osvobodilne fronte in vsak komandir pred meseci formiranih vojaških enot je prikorakal -k zboru na čelu svoje skupine ali enote. Ko smo prvič pozdravili z besedami »Smrt fašizmu — svobodo narodu«, smo morda najgloblje občutili, kako je mogel res samo zlom fašizma prinesti svobodo. Se istega dne smo izpopolnili formacije dotedanjih vojaških enot, ki so zaradi svoje številčnosti prerasle v brigado. Čeprav smo v s.ptembru zabeležili šele osem sto povezanih članov OF, je brigada še istega dne dosegla število 1600 borcev, ki so prostovoljno stopili v njene vrste.
Težišče operativnega dela je zdaj prešlo na brigado. Za upravo pa je poskrbel narodnoosvobodilni odbor taborišča. Odbor OF je dajal samo še splošno smer razvoja, kt je bil tak, da brigada popolnoma osvobodi Rab, preizkusi svoje borce pri osvoboditvi Cresa in Lošinja, nato pa jih popelje na kopno; tam smo se pridružili slavnim enotam junaške Titove armade in skupaj z njimi nadaljevali boj za dokončno osvoboditev naše Izmučene domovine.	F. D.
Osvobodilna fronta v rabskem taborišča
Roman Golob:
RAZPRAVA O NOVIH GOSPODARSKIH UREDBAH
O organizacijskih oblikah uvoza
in izvoza
Z agenturami je najtesneje povezana m njim sorodna oblika posredovalnih podjetij ko-misionsko podjetje. Pred vojno sta bila število komisionarjev in obseg komisijskih kupčij precej velika. Komisijsko podjetje je udomačena in znana oblika trgovanja že iz preteklih stoletij, vendar oblasti doslej niso nikdar smatrale za potrebno, da bi ga v katerikoli smeri omejevale; v interesu razvoja gospodarstva so mu pustile vso svobodo dela. Kot oblika trgovskega posredništva obstoja komisija po vasm svetu in je bistaen element uvozne, izvozne in tranzitne trgovine. Razlog, da se je tako številno razvila, ležj v tem. da omogoča uvoznikom in izvoznikom, da lahko brez angažiranja lastnega obratnega kapitala v svojem Imenu sklepajo kupoprodajne
(Konec)
kupčije za vse vrste blaga, ki jih potrebuje njihova klijentela, oziromâ za katero iščejo kupca in možnosti vnovčenja.
Podjetja, ki so iz določenih razlogov -— takih razlogov je mnogo — ne kupujejo blaga na lasten siksni račun, prevzemajo blago kot posredniki in ga po opravljeni prodaji obračunajo z lastnikom. Komisionarji fakturirajo blago pod lastno firmo tujemu kupcu in opravljajo kupčije v lastnem imenu. Drugače je njihovo poslovanje po. dobno poslovanju agentur in zelo pogosto, posebno v inozemstvu. so agenture združene s komisijskim kupčevanjem v enem in istem podjetju. Praksa mednarodne “trgovine je pokazala, da je oblika komisije za poslovanje pri izvozu in uvozu najbolj ustrezajoča oblika in zato se je ves svet poslužuje.
Spričo našega današnjega
družbeno-gospodarskega razvoja menim, da so izvozna in u-vozna podjetja, ki delujejo edinole na komisijsko-agenturski bazi, najpripravnejša oblika izvoznega in uvoznega poslova* nja za razvoj naše industrije. Izvoz in uvoz polizdelkov in izdelkov industrije ter uvoz industrijskih potrebščin jim daje značaj trajnosti in kontinuitete, poslujejo pa na podlogi čistih obračunov s prodajalci in kupci po njihovem nalogu in za njihov račun ter dobijo samo provizijo brez stremljenja po akumulaciji. Dosedanja praksa kaže, da je ta oblika poslovanja dala naši industriji neprecenljive gmotne in moralne koristi, ker je odkrila špekulativne in akumulativne tendence izvoznih in uvoznih podjetij, ki delajo na lasten račun. Komisijska podjetja pa ne sklepajo samo kupčij, marveč jih tu-di izvršujejo in zasledujejo razyoj izvoza in uvoza do popolnega zaključka dobav; posredujejo, če se pojavijo prekinitve ali ovire pri izvrševanju kupčije, primanjkljaji, razlike glede o-cene blaga; kot komisionarji o" bračunavajo izvož in uvoz z Narodno banko, opravijo carinsko ekspedicijo, priskrbijo potrebne dokisnente, dovoljenja
in izvozna spričevala. Kot taka so si od vsega začetka pridobila številne stranke, katerim skušajo v lastnem Interesu čimbolje in solidneje ustreči. Njihova prednost je v ekspe-ditivnosti poslovanja, v eia. stičnosti in možnosti za neposredno inicijativo, ki je za uspeh na področju zunanje trgovine odločilnega pomena. Omejevanje njihovega poslovanja bi zaviralo inicijativo in povzročilo, da bi naša zunanjetrgovinska aparatura zamudila celo vrsto ugodnih poslovnih prilik, ki bi ostale neizkoriščene.
Vsak laik lahko oceni ln razume, da mora biti tista oblika, ki so jo sprejele vse gospodarsko razvite države, ki se je obdržala skozj stoletja in ki se je izkazala kot koristna oblika poslovanja, dostopna tudi za naša posredniška podjetja za izvoz in uvoz. Menim, da se naša država tu ne more izločevati. Agenture in komisijska podjetja bi bilo treba osvojiti kot sestavini del zunanjetrgovinske dejavnosti za blagovni promet Ï Inozemstvom. Zunanji trgovini bi sicer brez razloga manjkala najbistvenejša oblika posredništva, ki se ga gospodarstvo po vsem svetu izdatno po-
služuje.
Končno moram navesti še eno institucijo mednarodnega značaja, ki igra za zunanjo trgovino vsake države vplivno vlogo, t j. javna skladišča. Funkcija javnih skladišč je znana: omogočajo vskladiščenje, konzerviranje in kondicioniranje blaga ter vso trgovsko manipulacijo z izvoznim, uvoznim in tranzitnim blagom, ki ga dovažajo grosisti v nepredelanem stanju ln ki se v skladiščih opremi po konkretnih naročilih in željah klijentov za nadaljno odpremo in prodajo. Zato obstojajo javna skladišča kot neobhodno potrebni instrumenti zunanje trgovine v vseh velikih gospodarskih središčih in pristaniščih in imajo pravico izdajati listine o izvoru blaga, o kvaliteti, o vsebini pošiljk in o količinah vskiadiščenega blaga. Te listine služijo denarnim zovodom za izplačilo akreditivov, za odobrava, nje predujmov in posojil na vskladiščeno blago itd.
Po vsem tem bi bilo resnično pomanjkljivo, če naičrt naredbe v svoji končni redakciji ne bi vseboval navedenih treh oblik poslovanja s področja zunanje trgovine: nobenih uteme.enih razlogov ni za to, da se ne odločimo zanje.
Večje količine	f
prvovrstnega Izvoznega •
GIPSA i
lahko nabavite po ugod- ?
ni ceni v Umetniški * zadrugi v Ljubljani - * Kardeljeva 1, tel. 20-045. i
Inštitut za tuberkulozo na Golniku razpisuje MESTO KNJIGOVODJE — šefa knjigovodstva.
Plača po dogovoru, stanovanje za samca ali družino je zagotovljeno. Ponudbe z opisom dosedanjega dela poslati na upravo Inštituta.
Hrastove para f mirane VINSKE SODE
transportne, ugodno prodamo. - Železarna Ravne, Ravne na Koroškem.

Večje trgovsko podjetje
sprejme v službo verzirano MOŠKO MOC za komercialna dela.
Pogoj: absolvent trg. akademije s prakso. Ponudbe v oglasni oddelek pod:	»Sposobna
moč« štev. 6309.
Ффффффффффффффффффф-ффффф*фф»
•Ф**фф ффф ффФффф фффффф фЏф ффффффтфффф.
1 Sprejmemo 1
! takoj	!
I	detalerfa (гобп. kemičnega čistilca), ! strojnega ključavničarja — lofer ja, po možnosti z daljšo prakso Plača po tarifnem pravilnika LABOD kemična čistilnica, pralnica in barvarna, Ljubljana. Poljanski nasip 6.
Nujno potrebujemo: pocinkano železno žico 6 mm, bakreno vrv 35 mm, bakreno vrv 25 mm in bakreno žico 10 mm. Podjetja, tovarne in druge obrate prosimo, kolikor bi omenjeni material lahko odstopili, naj sporočijo na naš naslov:
Javna razsvetljava, Pov-šetova ulica 12.
•Ф~фффффФффффшфЏффффшффФфффффффффф—фф.ф..фџ
»••0ФФффффффффффффффффффффффФФфФфф»ФфФ.ф..ф. ФфФффФФф..фФ,ф..ф.,ф..ф..ф..ф..ф.,ф.,ф..ф..
I
i Rudnik črnega premoga
•	KAKANJ
j	takoj sprejme
i 5 RUDARSKIH INŽENIRJEV s prakso nad pet let «	Stanovanje	preskrbljeno.	-	Plača	po	tarifnem
i	pravilniku	in pogodbi.
j 20 ELEKTROMEHANIKOV z daljšo prakso za po- * :	strojenja rudnika in za montažo	nove separacije.	T
i	Za samce stanovanje	zagotovljeno.	-	Plača	po	?
;	tarifnem pravilniku.	Ï
j	1 ELEKTROTEHNIKA z daljšo prakso.	j
j	1 STROJNEGA TEHNIKA z daljšo prakso.	*
*	Reflektanti	na) se obrnejo na	Upravo	rudnika. t
f	•
•м«м#м«м»м*н»м«м«и»п«м«и«м»и» фффф—Ф~Ф—фф»ф—ф~ф:ф~фФФф:ф:ф~ф..ф..ф^
(prodamo t
400 m starega železnega zakevičene^a cevovod?
Ф 450 in 500 mm v komadih, dolžine 6 ln 4 metre, s spojnimi vijaki in koleni. Debelina sten cevi je 8 ozir. 6 mm. — Natančnejše podatke dobite pri upravi
ELEKTRARNE MOSTE, pošta ŽIROVNICA,
telefon Bled 260	telefon Bled 260
Želite izpopolniti svo;e znaoje
o politično družbenih vprašanjih, umetnosti, tehniki, kemiji, matematiki, tujih jezikih, slov. jeziku, stenografiji, strojepisju itd.?
PRECITA ITE
»SEZNAM PREDAVANJ« Centralne ljudske univerze za leto 1933/54.
Prejele so ga sindikalne podružnice, šole, društva in tereni. Dobite ga tudi brezplačno na Resljevi cesti 9 in v ljudskih knjižicah.
Občinski odbor Zveze borcev N0Y Velike Lašče
vabi vse borce Prešernove, Tomšičeve in Levstikove brigade, kakor tudi vse borce slovenskih brigad, ki so se v času od 12. do 19. septembra 1943 bojevali pri zavzetju Turjaškega gradu, kakor tudi vse aktiviste in delovno ljudstvo, da se udeleže
VELIKE PROSLAVE OBČINSKEGA LJUDSKEGA PRAZNIKA IN 10. OBLETNICE BOJEV PRI ZAVZEMANJU TURJAŠKEGA GRADU,
ki bo 20. septembra na TURJAKU s pričetkom ob 10.
Pripravljen je pester spored s slavnostnim govorom, nastopom pevskega zbora, folklorne skupine in recitacijo. Po sporedu prosta zabava. — V popoldanskem času ogled mogočne srednjeveške zgodovinske trdnjave, ki je kljubovala stoletjem in katere nasilstvo je zlomila šele ljudska volja v veliki narodnoosvobodilni borbi.
Občinski odbor ZB NOV Velike Lašče
V času, ko na naši zahodni meji spet izzivalno rožljajo z orožjem in obujajo razne imperialistične apetite, mora vsak zaveden Slovenec prebrati knjigo
IVA PIRKOVIČA:
„Po sledovih rimske volkulje“
Priznani publicist, ki je med drugo svetovno vojuo deloval v Italiji in temeljito spoznal cilje in metode rimskih imperialistov, nam živahno in vseskozi zanimivo pripoveduje o nenasitnem pohlepu rimske volkulje, ki je sicer ostarela, zgubila zobe in menjala dlako, svoje narave pa ni spremenila.
Dvanajst poglavij te knjige se bere napeto kot najboljši roman! — To je knjiga, ki mora biti v vsaki javni knjižnici in v sleherni domači knjižni omari!
Dobite jo v lepi kartonirani izdaji v vseh knjigarnah, pa tudi v podružnicah »Slovenskega poročevalca« za 260 dinarjev. Lahko pa jo naročite tudi na naslov: »NAS TISK«, založniški oddelek, Ljubljana, Tomšičeva 5, pošt. predal 29.
KONCERTI
Podroben spored koncertnega abonmaja za sezijo 1953/54 je in— te resen te m na razpolago v Slovenski filharmoniji. Cene vstopa nie v aibcnmaju so -povprečno 15°/* nižje od rednih cen. abonent: ima. jo popust do 40 dim pri vstopnicah za vse ostale koncerte Slovenska filharmonije. Vpis do 15. t. m. od S—12 in 17—19 ure.	63€7-n
Rektorat Tehniške visoke šole v Ljubljani sporoča, da bo vpis v zimski secneötor 1953/54 za vse fakultete v času od 25. septembra do 10. oktobra 1953 na kv€6turi Tehniške visoke éoie v Ljubljani, Aškerčeva c?sta št. 11. pritličje. Pričetek predavanj bo 15. oktobra 1553. Učni načrti in druga r.a_ vodila ali morebitne spremembe bodo objavljene na oglasni deski dekanatov.
Glasbena šola Svobode Bežigrad,
Parmova 32. Vpisovanje bo 14. 15. 15. 17 in 26 sptecnbra od 8—10 in od 16—18. Pouk za vse inštrumente in solo petje.	бЗОбнп
DRŽAVNA GLASBENA SOLA.
VEGOVA 7, vpisuje sprejete učence 15. im 16 septembra od 8. do 10. im od 15. do 17. ure; razdelitev pouka n umikov bo 19. septembra. pričetek .pouka pa 21. septembra. Podrobni razpored na oglasni deski!	6300-n
Dijaški dom v Postojni obvešča vse dijake, ki so vložili prošnjo za sprejem v dom, da so sprejeti razen tistih, ki nimajo poravnamo oskr o ova ki ; mo preteki eiga šolskega leta. Redni pouk bo pričel 21. septembra. zato naj se dijaki javijo v domu 20. septembra t. 1. Oskrbovalnima znaša 3000 din mesečno in se plačuje v naprej. Vsak dijak plača ob vstopu tudi 300 d m kavcije. Uprava doma.	6285“n
pomorska srednja šola v Piranu obvešča dijake, da se prične redni pouk 18.	9. ob 8 uri zjutraj.
Ravnateljstvo.	6315-n
Na drž. glasbeni šoli v H rastni-niku bo vpisovanje za move in stare učence v šolskem letu 1953-54 v vse oddelke dme 17. septembra od 11—13 in od 15—18 ure. Vse podrobnosti so razvidne iz razglasa na glasbeni šoli čbivši godbeni dem — komzum). Ravnateljstvo.	632ÜT1
Naknadno vpisovanje v vse razrede pri Adral n¿s trati vrni šoli je v ponedeljek 14. septembra dopoldne- Vsi prijavljeni dijaki-nje naj »e zagotovo jav:jo.	6323-n
Zaved za gluho mladino — lo-gepedimi oddelek prične 15. t. m. z odoravi jem j eoi govornih napak. Vpisovanje je od 15. do 19. t. m. vsakokrat od 8. ure dalje. 6327-n
V Glasbeno šalo Šiska-Bežigrad bo voi sove m j e star.h učencev 14. in 15. septembra, novo sprejetih učencev pa 16. septembra od 8. do 10. ter od 16. do 18. ure. Za učence iz Zgornje Šiške bodo sprejemni izpiti im vpsovanje 24. septembra od 16 do 18. ure v domu Partizana v Zgornji Šiški.
OBVESTILO
Prijave za sprejemni izpit na akademijo upodabljajočih umetnosti v Ljubljani morajo kandidati pr ¿Tožiti do 31. IX. 1953 s pripadel očimi prilogami (zadnje šolsko spričevalo, življenjepis in svoja dela.) 3 oktobra bo razglašeno na objavmi deski v rektoratu, kdo je pripuščem k izpitu. Izpit bo od 5. do 9. oktobra. 10. oktobra bodo kandidati na isti način obveščeni, če so ;zpit napravili. 12. oktobra se prične redni pouk za vse letnike. Podro-bma navodila dobe kandidati v rektoratu. — Rektorat Akademije upodabljajočih umetnosti v Ljubljani.
P rem sm e rj e va 'ni tečaj strojopisa pri Administrativni šoli se nada-
ljuje s poukom 21. t- m. Vsi tečajnik rde e naj se tega dne javijo. — Ostali strojepisni, stenografski in administrativni tečaji pa pričnejo začetkom oktobra. Informacije pri ravnateljstvu. Roška 15 (biv. Domobranska).
Opozarjamo na specialne administrativne, strojepisne in stenografske tečatfe (začetni, nadaljevalni — da-ovni. večerni) pri Administrativni šoli. Ljubljana, Roška 15 (biv. Domobranska). Telefon 20-917. Informacije, vpisovanje pri ravnateljstvu.
Drž. Glasbena šola Ljubljana — Vič, Tržaška c. 3. ima vpisovanje novih in starih učencev 15 n 16. t m. od 9. do 12. ure in od 15. do 18. ure. Razdelitev pouka je 19. t. m. Začetek pouka 21. t. m. Podrobnosti na oglasni deski. — Ravnateljstvo.
шшшш
Ljudski odbor mestne občine K racij razpisuje mesto mestnega arhitekta ali gradbenega inženirja s prakso, mesto gradbenega tehnika ali inženirja s prakso, mesto pravnika za upravno-pravno službo. — Služba se lahko nastopi ta. koj. Plača po veljavnih predpisih. Ponudbe s kratkim življenjepisom in podatki o dosedanji službi je treba poslati do 30. setembra.
OBVESTILO
Po odloku JDZ št. 12858/53 je odobren 50% popust za udeležence proslave XV. udarne brigade v Metliki, ki bo 20. septembra t 1-V Metliki. Popust velja za 2. 'n 3. razred brzih in potniških vlakov z vseh postai FLRJ do Metlike in nazaj cd 17. do 23. sept. t. 1. vključno. Udeleženci naj na odhodni postaji kupijo obra-zec K-13. ki ga izpolnijo po navodilu žel. uprave, in na podlagi tega kupijo celo vozovnico do Metlike, s potrjeno legitimacijo o udeležbi na proslavi bo vozovnica veljala za brezplačen povratek. Ob povratku je treba deti legitimacijo na postaji Metlika žigosati.
MARIBOR
Dežurna lekarna
Nedeka. 13. seotembra:	Lekarna
»Melje«. Meljska c. 2.
RADIO MARIBOR
Nedelja. 13. septembra: od 6. do 10. prenos sporeda iz Ljubljane; od 10. do 11. oddaja za pripadnike JLA in njihovi svojce; od lido 12. prenos iz Ljubljane; ob 12. oddaja, v madžarščini; od 12.20 do 23. prenos sporeda iz Ljubljane.
KINO MARIBOR PARTIZAN ; angleški film »Dolgo boš pomnil«.
UDARNIK: ameriški film »Nevidni človek«.
POBREŽJE: ameriški film »Iz ti" soč in ene noči«.
UDARNIK: ameriški film »Draga Ruth«.
MURSKA SOBOTA MESTNI KINO; amer. film »Cez noč rojena«.
PTUJ
MESTNI KINO:	jug oslov, film
»Vsi na morje«.
mm
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo, da je nenadoma preminula kot žrtev materinstva naša naj dražja VLASTA. Breg pri Borovnici. Žalujoči Kapusovi in ostalo sorodstvo. 628(rio
Do trpeli so v 83. letu nad vse dobri oče. stric, brat MARTIN KRANJEC iz Bukovice 65 Pokopali jih bomo v nedeljo 13. septembra ob 15. uri na pokopališče Vodice. 2alujoča družina Kranjec.
Uprava in sindikalna podružnica
tovarne gumijevih izdelkov »SA_ VA« v Kranju sporočata, da so 11. septembra nenadoma preminuli zaradi avtomobilske nesreče trije njeni zvesti člani in tovariši — FILIP KUMER. BREDA KUMER in DAVORINKA KUMER. Pogreb bo 14. septembra ob 16 uri iz Kranja. Prešernova ulica št. 11. na mestno pokopališče. Požrtvovalne sodelavce bomo ohranili v trajnem spominu.
Globoko užaloščena javljava, da sva ob tragični nesreči nenadoma izgubila -nad vse ijubljennga mo_ ža in očeta FILIPA K UMERJA ter hčerki in sestri BREDO in DAVO. RINKO, člane ZK. ZB itd. Od dragih se bomo poslovili v ponedeljek 14. t. m. ob 16. uri v Kra. nju, Prešernova ulica 11. — 2alu_ joča ž! na Francka s sinom in sorodniki.
Kmetijska zadruga v Dvoru pri Žužemberku javlja žalostno vest, da je dne 12. IX. ob 17. uri umrl njen poslovodja tovariš IVAN PO-DOREH v 49. letu starosti. Dolgoletnega zadružnega delavca in dobrega tovariša bomo ohranili v trajnem spominu. Pogreb bo v ponedeljek 14. t. m v Dvoru pri Žužemberku. — Upravni odbor Kmetijske zadruge Dvor pri Žužemberku.
Sporočamo žalostno vest. da nas je za vedno zapustil naš ljubljeni ooka. skrbni mož. sin in brat IVAN	POD OREH,	poslovodja
Kmetijske zadruge. — Žalujoča žena Ivanke, rojena Sluga, hčerki Jožica in Magda, sin Janez in ostalo sorodstvo. — Dvor. Ljubljana, Grahovo.
M»
Ugasnilo Je r»Nepolno življenje najinemu edinčku MITJANCKU PAHORJU, dijaku I. gimnazije v Ljubljani. V njegov poslednji do_ «nek ga tv— -rimo v ponedeljek ob 17. iz Žal izpred kapelice sv. Nikolaje. Žalujoči:	mamica
Ivica, pači Adriano ter ostalo so_ rodstvo. — Ljubljana. Kranj, Gorica. Trst.
Ravnateljstvo VTI. gimnazije sdo_ roča. da je umrl DIMITRIJ PAHOR, dijak П. razreda. Pogreb bo v ponedeljek 14. IX. ob 17. uri z Žal. Ohranili bomo pridnega di. jaka v lepem spominu.
Ob prernni izgubi našega nepozabnega moža in očeta SVETEK FELIKSA se zahvaljujemo vs<m sorodnikom, znancem, sodelavcem in stanovskim tovarišem za izraženo sožalje in tolažilne besede, vsem šte\iln'm darovalcem vencev in udeležencem pogreba. Zahvaljujemo se občinskemu Ljudskemu odboru Polje za vodstvo pogreba in vence. ZB. SZDL, godbi, prost, gasilski četi papirnice Vevče in društvu Svoboda. Posebno zahvalo smo dolžni pokojnikovim sodelavcem-godbenikom. ki so s častno stražo ob mrtvaškem odru dokazali spoštovanje do njega in njegovega ustvarjalnega dela ter ga z žalostinkemi spremili na njegovi zadnji poti; tov. Oblaku, ki se je z ganljivimi besedami poslovil od ustanovitelja in dolgoletnega kapelnika, članu Občin. ljud. odbora tov. Troštu, ki je prikazal pokojnikovo življenjsko pot kot neizprosno borbo. in tov. Lampiču tajniku društva Svoboda za poslovilne besede. Žalujoča družina Svetek. 6275“o
Vsem, ki ste položili cvetje na grob naši ljubljeni mami LOJK FRANČIŠKI, in jo spremili na njeni poslednji poti. iskrena hvala. Družine Lojk, Fakin, Stoss. 6290-O
•«..«> ••• ••• ••• •••••• .«< ••• ••• ••• ••• ••• ••• ••• ••• ••• ••• ••• ••• ••• •••
j VSEM OSNOVNIM ORGANIZACIJAM :	IN ČLANOM LMS NA PODROČJI
ï ?
MESTA LJUBLJANE!
V teh dneh se ustanavljajo osnovne organizacije LMS na terenih. Vse dosedanje organizacije po tovarnah, ustanovah in šolah se razpuščajo. Vsi člani teh organizacij naj se — v kolikor se še niso — takoj prijavijo pri terenskih iniciativnih odborih, odnosno terenskih komitejih LMS. Informacije se lahko dobe tudi pri terenskih odborih SZDL. Imovina razpuščenih organizacij naj se preda novim organizacijam na področju terena ali MK LMS.
Glede vseh nejasnih vprašanj se obračajte na MK LMS, Resljeva cesta 9. telefon 22-542, ali osebno od 7. do 14. in popoldne od 16. do 19. ure.
Mestni komite LMS Ljubljana
•••!*•• ••• ••• •
Podjetje »KR0 JAŠTV0 ŠENTVID«,
sedež novi bloki,
SE JE PRESELILO v nove poslovne prostore V LJUBLJANI ter SPREMENILO SVOJ NASLOV V
»MODNA OBLAČILA«,
TITOVA CESTA 35 b, telefon 22-331.
POSLOVALNICA 2, Celovška cesta 180, posluje še nadalje v starih prostorih. - Sprejemamo vsa ženska in moška oblačila, kakor tudi večjo in serijsko izdelavo. - Se priporoča delovni kolektiv.
Vsem lastnikom kmetijskih strojev!
Zadružno podjetje »Agrotehnika — eksport-import« kot vršilec servisne službe nad kmetijskimi stroji v LR Sloveniji želi izpopolniti to službo v polno zadovoljstvo vseh lastnikov kmet. strojev in razpisuje zato
JAVNO ANKETO
Do 30. septembra 1.1. naj sporočijo vsi lastniki večjih kmetijskih strojev svoje pripombe k sledečim našim dejavnostim: 1. servisna služba nad kmetijskimi stroji, 2. služba popravljanja kmetijskih strojev v obratih Agroservisa, 3. služba rezervnih delov.
Poleg objektivne kritike prosimo tudi za umestne predloge, kako naj to službo čimbolj izpopolnimo, da bo imelo slovensko kmetijstvo od nje čim več koristi.
Vse dopise naslavljajte na:
»AGROTEHNIKA — EKSPORT-IMPORT«
oddelek za servisno službo, . LJUBLJANA, Titova cesta 29.
Dragoceni dobitki v vrednosti nad 1.000.000 din te čakajo na
VE11KI TOPIBOU
Rdečega križa
v nedeljo 13. sept embra v Ljubljani na Trgu revolucije
Ali si že kupil tablico?
Ne zamudi lepe priložnosti!
•ОмОиОи#м*н#«#и§..#
KUPIMO
stroje:
stružnice, velike in srednje - rezkalne stroje, univerzalne - brzosko-belnike, kombinirane -vrtalne stroje, pokončne do 35 mm - kompresorje od 7—12 atm.
-	brusilne stroje, dvo-kolutne - kovaška avtomatična kladiva -hidraulične stiskalnice do 40 ton pritiska -stroje za obrobljanje in zavijanje pločevine
-	strojne škarje za razne oblike železa -
-	mizarske kombinirane skobelne stroje -
-	mizar, žage, tračne. Reflektiramo samo na prvovrstno ohranjene stroje. — Agrotehnika, oddelek za servisno službo, Ljubljana, Titova 29.
Vsem, ki ste spremili neto mamico. ji darovali vence in cvetje, iskrena hvala. Posebna hvala gol vomici ob grobu, zdrastvenemu osebju Ginekološke klinike — posebno sestri Metki za vso skrb, ki ji je posvetila ob dolgi bolezni — osebju Onkološkega instituta za vso pomoč katero so nudili rajni-ci. Žalujoče družine Šegula in Ravbar tar ostalo sorodstvo.
MARIBORSKA TEKSTILNA TOVARNA
RAZSTAVLJA NA ZAGREBŠKEM VELESEJMU SVOJI NAJNOVEJŠE KREACIJE BOMBAŽNIH TKAN.N EN TKANIN IZ UMETNIH VLAKEN.
OBIŠČITE NAŠ P A VIL JOK.
V Limbušu ob Dravi j* že dograjena velika zgradba za moderno
VELEOBBAT OB BEAVI
Mariborsko lesno-industrijsko podjetje (LIP) ima tako široko delovno področje, da se razteza kar na štiri okraje v sevemo-vzhodni Sloveniji. Njegovo najvažnejše delovno torišče pa je seveda dravski lesni bazen v mariborskem okoliškem okraju, kamor gravitira vsa gozdna proizvodnja s Pohorja na desnem in Kozjaka na levem bregu Drave. V tem bazenu upravlja mariborski LIP vrsto žagarskih in drugih lesno-industrijskih obratov. Večina med njimi so manjši, deloma že zastareli in celo že dotrajani obrati. Številni mali žagarski obrati so v dravskem lesnem bazenu značilni za razvoj lesnega gospodarstva skozi nekaj stoletij. Ob stari komunikacijski mreži (gozdna pota, jarki, suhe in vodne drče itd.) nikjer ni bilo pogojev za večjo koncentracijo lesne surovine na enega ali nekaj večjih lesno-industrijskih obratov. V desetletjih se je sicer krčilo število malih obratov, preostali pa se tehnično nikoli niso kai prida izpopolnili. Poleg te razbitosti na mala lesna predelovalna področja je v dravskem lesnem bazenu še zanimivo, da se je tod in se v glavnem še sedaj ves les predeluje na žagarskih obratih, n-kjer pa ni v izkoriščanje lesa izraziteje posegla tehnično bolj razvite lesna industrija, ki bi z večjim odstotkom izkoriščala pohorski ln kozjan;':.! '¡'revi les (celuloza, papir itd.). Tako lahko
še danes trdimo, da je lesno gospodarstvo v dravskem bazenu zastarelo, da s premajhnim odstotkom izkorišča surovo gozdno proizvodnjo, torej manj rentabilno, kot bi sicer lahko bilo, če bi ga trošila koncentrirana in tehnično dobro opremljena lesna industrija.
Nizka proizvodnost pa visoka pogonska in upravna režija
Mreža žagarskih obratov, ki jih v dravskem bazenu upravlja mariborski LIP, je z gospo-darnostnega stališča še vedno značilni ostanek, tako rekoč tradicija nekdanjega gozdnega in lesnega gospodarstva ob DTavi. Med sedmerimi obrati ima vsak obrat svoje upravno poslopje, svojo delavnico, svojo brusilnico, svojega obratovodjo, žagovodjo. merilce, manipulante, skladiščnike, nočne čuvaje. Najožji lokalni pogoji včasih odločilno vplivajo na ta ali drugi obrat, medtem ko bi mogla marsikatera stvar, ki sedaj vpliva na manjšo racionalnost in rentabilnost, odpasti, če bi vsa lesna masa s Pohorja m Kozjaka tekla v velik lesni obrat.
Resda si centralni delavski svet in delavski sveti na posameznih obratih ter sploh delovni kolektivi mariborskega LIP-a nrizadívajo. da bi tudi v takšnih okolnostih čim bolje gospodarili in delali. Toda tudi
žagalcico lesnega veleobrata
brez kakršnih koli subjektivnih razlogov in vzrokov je logična in tako rekoč neogibna posledica sedanjega stanja obratov ta, da je na posameznih obratih razmeroma nizka proizvodnost dela (na 1 delavca letno 161 m* žaganega lesa), toda visoka pogonska in upravna režija, a tudi dela samega ni mogoče tako racionalno organizirati, kot je to mogoče v lesnem veleobratu.
Ce bi v dravskem lesnem bazenu imeli namesto večine sedanjih malih in zastarelih obratov velik lesni obrat, kažejo že približni računi, da bi LIP prihranil letno na materialnih izdatkih pogonske režije (poraba pomožnega materiala) nad 3 in pol milijona din. Prihranek na upravni in pogonski režiji pa bi znašal okoli 4 milijone din. Prav tako bi odpadel tudi izdatek za vsakoletna popravila na sedanjih malih obratih, ki znaša letno do 4 milijone din. Presenetljivo pa bi se v tem primeru dvignila sedanja povprečna storilnost delavca, in sicer od sedanje letne proizvodnosti 161 ms žaganega lesa na letno proizvodnost 316 m3, kar pomeni skorajda 100 odstotni dvig delovne storitve! Medtem ko pa v sedanjih obratih in ob sedanjih pogojih ni mogoče pričakovati nobenega dviga proizvodnosti, ampak nasprotno stalno padanje. Pa tudi sama izdatnejša reko-strukci ja in modernizacija sedanjih obratov bi ne prinesla tistega učinka,
ki ga lahko pričakujemo od večjega koncentriranega obrata.
Sunek čez
»mrtvo točko«
Ce upoševamo opisano stanje v lesnem gospodarstvu dravskega bazena, potem moremo reči, da je to gospodarstvo v takšni obliki brez vsakršne razvojne perspektive, tako rekoč na »mrtvi točki«. 2;e pred nekaj leti, ko sm0 čez mero izkoriščali naše gozdove, se je spričo vseh teh ugotovitev porodila zamisel, postaviti ob Dravi, konkretno v Limbušu, moderen lesno-mdustrijski vele-obrat, nekakšen lesni kombinat. Realizacija te zamisli bi imela v lesnem gospodarstvu dravskega bazena mnoge prednosti in ugodne posledice, med drugim 1. izdatno bi že zajezila nazadovanje produktivnosti pohorskih in kozjanskih gozdov, 2. presenetljivo bi dvignila samo delovno storilnost; 3. ob na enem mestu koncentrirani lesni masi bi omogočila racionalnejšo izkoriščanje surovega in obdelanega oz. žaganega lesa (lesena embalaža, stavbna oprema, pohištvo in še drugi lesni izdelki); 4. omogočila bi izkoriščanje lesnih odpadkov, ki so ob sedanji predelavi lesa neverjetno visoki in občutno zmanjšujejo vrednost gozdne proizvodnje.
Zamisel o lesnem veleobratu v Limbušu je zares kakor sunek čez »mrtvo točko« v gozdnem in lesnem gospodarstvu dravskega bazena. Do leta 1950 je bil že uresničen del te zamisli in uvožen pretežni del strojnih naprav.
Zakaj 1,1 takoj
ne mobilizirali
»mrtvih kapitalova?
Ze lep čas pa realizirane stvari v Limbušu leže kot »mrtvi kapitali«. Zgrajena je že velika obratna dvorana, kjer bi bila žagalnica. Le-ta pomeni v zgraditvi limbuškega lesnega veleobrata prvo /azo. V zgrajeni dvorani pa so že del j časa kupi strojnih naprav, dva kompletna švedska polnojarmenika, robtlniki in čelilniki, avtomatski notranji transporterji, vsi elektromotorji in druga strojna
oprema. Za žagalnico bi iz uvoza ne potrebovali več niti enega stroja ali strojne naprave. Manjka le še transporter do manipulacijskega bazena, odtod pa do zaliva Drave (splavljenje lesa od Ožbalta do Limbuša!), položiti bi še bilo treba industrijski tir. Tako bi v prvi fazi imeli v dravskem bazenu veliko moderno mehanizirano žagalnico, namesto večine sedanjih malih in zastarelih obratov.
Medtem ko sedanji mali obrati zmorejo 120 m* žaganega lesa v eni izmeni, bi moderna žagalnica v Limbušu sama zmogla v eni izmeni do 110 m*. Seveda bi bili proizvodni stroški v Limbušu nič kolikokrat nižji, kot so stroški v sedanjih predelovalnih pogojih na malih raztresenih obratih. Velik prihranek bi pa prinesla tudi popolna mehanizacija mnogih delovnih operacij.
Da bi do kraja dogradili to veliko žagalnico, je po računih potrebnih še 76 milijonov dinarjev. Ce bi se stvari takoj lotili, bi žagalnica najkasneje čez pol leta že obratovala.
Prištejmo še 40 milijonov dinarjev
Druga gradbena faza predvideva postavitev velike, moderno urejene in opremljene sušilnice, ki je v takem velikem lesnem obratu nepogrešljiva in zabojame. Z okroglo 120 milijoni din bi mariborski LIP v razmeroma kratkem času zgradil prvo in drugo fazo limbuškega lesnega veleobrata in čez leto dni bi žagalnica in sušilnica ter zabojarna obratovale kot osnovni obrati velikega lesnega podjetja. V tretji fazi bi uredili v Limbušu predelavo lesnih odpadkov (umetne plošče, iveraste plošče, brikete itd.). Nato pa bi lahko sledila tovarna pohištva in stavbne opreme, s čimer naj bi slednjič na primeren način rešili sedanjo razkosanost lesno predelovalne industrije v mariborskem okolišu.
Za prvo in drugo gradbeno fazo ni treba mariborskemu LIP-u najemati nobenih kreditov, ker ima na razpolago potrebnih 120 milijonov din. Med drugim je delovni kolektiv v ta
namen določil že ves lanski in letošnji višek plačnega fonda, kar že da dobro tretjino potrebnih sredstev za dokončno zgraditev žagalnice in sušilnice ter zaboj arne. Pa tudi ostali dve tretjini sredstev sta že zbrani oz. zagotovljeni iz lastnih možnosti.
Pred nekaj leti porojeno zamisel o lesnem veleobratu v Limbušu je torej mogoče v prvih dveh fazah uresničiti v razmeroma kratkem času in z razmerama majhnimi sredstvi, z lastnimi silami in doma izdelanimi napravami, torej brez vsakršnega uvoza iz tujine. Ti dve fazi bi v lesnem gospodarstvu dravskega bazena odprli nadaljnje razvojne možnosti, tako da bi stopnjema tudi tod začeli skrbno in do skrajnih možnosti racionalno izkoriščati letni prirast v pohorskih in kozjanskih gozdovih. Edino na ta način bi tod prišli do tega, da bi do skrajnosti iztisnili tudi iz pohorskega lesa njegovo uporabnost, na drugi strani pa dvignili vrednost gozdne produktivnosti.
kot bo	btóa^ troSUo	«e*ovne sile, ker ptróvodnja ni
ЕШД5ШЗ
ZAPOSLITEV
ISCEM NATAKARICO. Bricelj, gostilna >Pri mostu«. Na Peči 39.
15307-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO, najraje upokojenko v starosti do 50 let sprejmem. Naslov SP Zagorje.
15316-1
2 BOLNIČARJA s potrebno strokovno izobrazbo sprejme Reševalna postaja Ljubljana. Ponudbe poslati na Reševalna postaja, Ljubljana, Zaloška cesta 25.	15322-1
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR VODICE nad Ljubljano sprejme upravnika za Gostinstvo Vodice. Nastop 1.	10.	1953. Pismene po-
nudbe na občinski LO Vodice nad Ljubljano.	13425-1
STROJNE KLJUČAVNIČARJE z zadostno prakso pri delih s kovinsko-obdelovalnimi stroji ter ključavničarje, vajene del na železnih konstrukcijah, sprejme podjetje »Ž1CNICA«, Ljubljana, Tržaška cesta 69	15369-1
DEKLE ZA POMOČ v gospodinjstvu v popoldanskih urah sprejme Stane Pirnat, Titova Ib, Ljubljana.
15481*1
STROJEPISKA, vešča vseh pisarniških del, išče kakršnokoli primerno zaposlitev. Sprejme tudi honorarno. Naslov v ogl. oddelku.
15422-1
PRVOVRSTNO MODISTINJO sprejme salon >Julči«, Miklošičeva cesta.	15426-1
BRIVSKEGA MOJSTRA sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši. Plača po dogovoru. Naslov v ogl. odd.
15447-1
HIŠNIKA sprejmemo. Enosobno stanovanje možno za zamenjavo enakega, čeprav izven Ljubljane. Ponudbe v ogl. odd. pod »Titova cesta« z opisom dosedanjih služb.
15390-1
HIŠNIKA SPREJMEMO. Pogoji: Upravljanje s centralno kurjavo, čiščenje večjih prostorov in vzdrževanje letnega telovadišča. Po možnosti ključavničar ali mizar. Posedovanje enosobnega stanovanja v Ljubljani zaradi zamenjave. Zaposlitev celodnevna, plača po dogovoru. Ponudbe z navedbo dosedanje zaposlitve na T. V. D. Partizan, Narodni dom, Ljubljana.
15384-1
SAMOSTOJNEGA RAČUNOVODJO sprejme s takojšnjim nastopom službe industrijsko podjetje v Žalcu. Lastnoročno napisane ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja je poslati na naslov: Žalec p. pr. 9«.	15364-1
SAMOSTOJNO ADMINISTRATIVNO MOC, veščo vseh pisarniških poslov, sprejmemo. Gradbeno podjetje Moste, Zaloška cesta 51a.
15360-1
SPLOŠNA BOLNIŠNICA NOVO MESTO RAZPISUJE: 1 mesto farmacevta — vodjo bolnične lekarne in 1 mesto strežnika v prosekturi. — Prošnje poslati na upravo bolnišnice do 15. oktobra 1953.	15410-1
ADMINISTRATIVNO - KOMERCIALNO izobražena oseba s popolno srednjo šolo ter znanjem tujin jezikov išče zaposlitev v območju Ljubljane ali njeni okolici. Ponudbe v oglasni oddelek pod »Oktober«.	15400-1
POSTREŽNICO za dopoldanske ure iščem. Pogoji ugodni. Javiti se od 15. do 17. ure. Windpaseieger — Gallusovo nabrežje 19.	15396-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO takoj sprejme Žuran Liza, Resljeva cesta 2.	15483-1
KURJAČA ZA CENTRALNO KURJAVO in več delavcev 'sprejme Metalurški inštitut v Ljubljani, Jamova 3.	15477-1
BRIVSKO-FRIZERSKO POMOČNICO z dobro prakso sprejmem v stalno službo. Ponudbe poslati v ogl. odd. pod »Dobra moč«. 15271-1 ISCEM SAMOSTOJNO GOSPODINJO k štirim odraslim osebam. Naslov v ogl. oddelku.	15154-1
GOSPODINJSKO FOMOCNICO iščem za manjše gospodinjstvo. Pismene ponudbe v ogl. oddelek pod »Poltena«.	15101-1
SLUŽBO DOBI - STROJNIK za po-služevanje parne turbine v Termoelektrarni v Ljubljani. Elektro, Ljubljana-mesto.	15352-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO -zmožno kuhe, išče Zavri, Šentvid št. 37.	15345-1
SLUŽBO DOBI PRODAJALKA in gospodinjska pomočnica. Slaščičarna iu pekarna. Novak Anton, Ribnica 85.	15320-1
URADNIK SI ISCE GOSPObi.sjO 20—30 let. Ponudbe iz Ljubljane v K !	-••d	>кмп».,.	155*3-2
OCE S HČERKO išče osebno upokojenko za gospodinjstvo. Lepo stanovanje in hrana zasigurana. Naslov v ogl. odd.	15529-1
STROKOVNJAK za klavirje, zmožen dela novih in popravila starih, želi službe. Dopise v ogl. oddelek pod »Strokovnjak«.	15552-1
INSTITUT išče delavca za laboratorijsko delo. Naslov v ogl. odd. 15549-1 PLETILJA išče zaposlitev. Naslov v ogl. odd.	15548-1
KEMIJSKI TEHNIK s prakso, vojaščine prost, išče primerno zaposlitev. Ponudbe poslati v ogl. odd. pod »Kemik«.	15542-1
2 GOSPODIN JSKI POMOČNICI, pošteni in zanesljivi, popolnoma samostojni v vseh gospodinjskih delih, z znanjem kuhe, dobe dobro stalno službo, ena pri dvočlanski, druga pri štiričlanski družini. V prostem času bi se lahko priučile šivanja. Ponudbe v oglasni oddelek pod »Modni salon Ljubljana«. 155. ŠIVILJSKA POMOČNICA, poštena in vestna, popolnoma samostojna v izdelavi damskih plaščev, kostumov, oblek itd., samo za prvorazredno delo z večletno prakso dobi dobro stalno službo v salonu. Ponudbe v oglasni oddelek pod »Modni salon Ljubljana«.	15576-1
DELAVEC, po možnosti profesijonist, oženjen, pošten, dobi stalno službo v delavnici lesnih izdelkov pri Kranju. Dvosobno stanovanje na razpolago. Lastnoročno pisane ponudbe o dosedanjem službovanju v oglasni odd. pod »Delaven«.	Í5572-1
SAMOSTOJNO GOSPODINJSKO pomočnico iščem za takoj ali za 1. X. Naslov v ogl. odd.	15612-1
PRI TRGOVSKEM PODJETJU s kmetijskimi pridelki, sadjem, vinom, živino ali umetnimi gnojili, zaščitnimi sredstvi, kmetijskimi stroji ali podobnim išče zaposlitev kmetijski tehnik z 10-letno prakso. Pismene ponudbe poslati v oglasni odd. pod »Tehnik«.	15611-1
GOSPODINJSKO pomočnico sprejmem za celodnevno zaposlitev ali samo do 14 ure k 4-članski družini. Nudim sobo. hrano in plačo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku.	15610-1
GOSPODINJSKO pomočnico sprejme Simčič, Drenikova — Mali dom. Oglasite se popoldne!	15607-1
C! » L J Л H S k EGA U< ) MOČNI K A za šivana dela. izvežbanega za gojzerice. sprejmem. Nastop takoj! Krmelj Andrej, Poljanska cesta 17, «коГта Loka.	15670-1
POTNIKA 7A PRODATO МП..А na teritoriju LR Slovenije, verzdrane-ga in dobro uvedenega v trgovskem omrežju, iščemo za fiksno nastavitev. V poštev pridejo samo resni delavci. Ponudbe poslati z navedbo dosedanjega delovanja pod »Mi!o« v ogl. odd.	15667-1
KVALIFICIRANA FRIZERKA išče službo. Gruntar Klavdija, Eman-Tolmin.	15666-1
DVA PEČARJA - OBI.AGALCA sprejmemo takoj. Kušar Ludvik, Ježica, Ljubljana.	15644-1
OSKRBNIKA za planinski dom na
Šmohorju nad Laškim, poročenega, s kavcijo išče za takoj Planinsko društvo Laško. Ponudbi priložiti
življenjepis.	15683-1
4 MIZARSKE POMOČNIKE, vajene furnirnega dela, sprejmemo takoj, v poštev pridejo v prvi vrsti samski. Plača po tarifnem pravilniku za fina dela je precej ugodna. Ponudbe poslati na Mizarsko podjetje Senožeče, okraj Sežana.
15682-1
SLUŽBO DOBI SAMOSTOJNI KNJI-GOA’ODJA, vešč upravljanja knjigovodstva za trgovska in obrtna podjetja. Ponudbe s potrebnimi podatki poslati na: Trgovsko podjetje Mislije. Stanovanje preskrbljeno. Nastop po dogovoru. Prednost imajo samci.	15679-1
SAMOSTOJNI KNJIGOVODJA išče primerno stalno zaposlitev, najraje v Mariboru ali bližnji okolici. Ponudbe je poslati podružnici SP, Maribor pod »Sposoben-marljiv«.
15678-1
%ШШЕШ
PR IKRO JE V ALNI IN ŠIVALNI TEČAJ nudi salon »Kucler«, Tomšičeva 4.	15501-2
UFOKOJENKO iščem k 2-letni deklici za dopoldanske ure. Ponudbe v ogl. oddelek pod »Ljubiteljica otrok«.	15521-2
INŠTRUKTORJA za šesto-sedmošolca gimnazijca iščem. Naslov v ogl. oddelku.	15373-2
STARE KRAVATE ČISTIM IN POPRAVLJAM. Hočevar, Lončarska št. 10 (pri Ljudski kuhinji). 15494-2 PREPISOVANJE NA STROJ PREVZAMEM DELO NA DOM. Naslov v ogl. oddelku.	15460-2
SPREJMEM V ROČNO PLETENJE nogàvice, tudi v večjih količinah. Ponudbe v ogl. oddelek pod »Pletenje«.	15100-2
POUČUJEM CITRE. KITARO. Postojnska 14 (Stan in dom). 15196-2 PORCELANSKE SLIKE ZA NADGROBNE SPOMENIKE najbolje izdeluje L Jugoslovanske fotokera-mika Milan Stanišić i sinovi — Sombor, Rankovičeva ul. 10. 15239-2 FOTO »PAULIN«, napravi slike za legitimacije v 2 urah. Turbarjeva št. 3R	i5?-?o_2
ZA KONVERZACIJO ▼ angleščini iščem dobrega inštruktorja. Ponudbe pod »Študentka« v oglasni oddelek.	15616-2
ŠIVILJO za na dom iščem. Naslov t ogL odd.	15586-2
VAJENCI
VAJENCA avtoličarske stroke sprejme takoj podjetje »MEPR0M«, Ljubljana, Savska cesta. 15351-3 VAJENCA za ključavničarsko obrt sprejme Aleš Franc, Malavas, 7b, p. Ježica	15429-3
MIZARSKEGA	VAJENCA	sprejme
Trampuš Franc, Vižmarje 6, 15358-3 MIZARSKEGA VAJENCA sprejmem Kregar Ivan	mizarstvo, Vižmarje
št. 59, Šentvid, Ljubljana. 15341-3 MIZARSKEGA	VAJENCA	sprejme
Franc Erjavec, Brod 23, Šentvid pri Ljubljani.	15578-3
V UČENJE SPREJMEMO DVA VAJENCA. Enega za ortopedsko čevljarsko stroko in enega za lesno ortopedsko stroko. Prednost imajo partizanske sirote, ki so opravili 4 razrede gimnazije in imajo posebno veselje za učenje in nadalj-no spopolnjevanje v ortopedski stroki. — Ortopedsko podjetje »SOČA«,' Ljubljana, Vrazčrv’ trgf-4.
15473-3
KOVAŠKEGA VAJENCA sprejmem. Mav Pavel, Jarše 29, p Domžale.
15157-3
MIZARSKEGA VAJENCA sprejme Uresk Alojz, Podgora 58, Šentvid — Ljubljana.	15532-3
BUCE p r o d-a m. Gutsmanova 47.
15435-4
MOTORNO KOLO DKW 250 prodam. Ogled od 7. do 10. ure. Florjanska 3.	15436-4
DVE KOZI, dobri mlekarici prodam.
Medvode 42.	15439-4
»SAURER-OM« Diesel, 7- tonski, naprodaj. Avto je v generalnem remontu in bo po dokončnem popravilu popolnoma obnovljen. Prodamo ga, ker podjetje ne more dobiti sredstev za dokončno popravilo. Avto se lahko ogleda v mehanični delavnici v Zireh. »AVTO-T>y>rwFT 7 i P ?,	15440-4
ŠIVALNI STROJ Singer prodam. — Ižanska 55.	15571-4
Slv.-uLiM äi'ROJ, nemške znanilce, nov, prodam. Foto Bavec, Brežice.
15442-4
TRITONSKI TOVORNI AVTO znamke Ford v brezhibnem stanju — prodam. Vprašati v gostilni Korošec, Ptuj, Vošnjakova 9.	15448-4
NOV VOZ nosilnost 3 tone, motorno dirkalno kolo 250 ccm prodam. Naslov SP Celje.	15444-4
PRIKOLICO ZA MOTOR, z usnjem tapecirano prodam. Naslov v og». oddelku.	15450-4
KOMPLETNO GARNITURO pomičnih postružnih igel (Raibale), popolnoma nove, ugodna cena, prodamo. Plačljivo tudi z virmanom. Naslov v oglasnem oddelku.	15451-4
VEC PLOČEVINASTIH SODOV, steklenih balonov od 501 ter dobro ohranjen emajliran štedilnik ter novo kuhinjsko opravo prodamo. »Jelka«, kemikalije, Ljubljana, Celovška cesta 50, dvorišče. 15452-4 KUHINJSKO OPREMO prodam za 7500 din. Naslov v ogl. odd. 15453-4 VOZ NA PERESIH prodam. Kozarje št. 64, Tržaška.	15430-4
KOTEL ZA ŽGANJEKUHO 50 1 prodam. Vodnikova 127.	15428-4
CITRE prodam po ugodni ceni Naslov v ogl. odd.	15424-4
ŽENSKE ŠKORNJE št. 39 poceni prodam. Naslov v ogl. odd. 15423-4 MOŠKO KOLO »PUCH«, dobro ohranjeno, prodam. Litijska 35. 15418-4 RABLJENO POHIŠTVO (omara, nočna omarica, kuh. kredenca, mala miza, klop za pokopališče) dobro ohranjeno prodam. Dolenjska cesta 31.	15416-4
HLADILNA NAPRAVA (frigidaire) električna, z električno regulacijo, znamke »Bitter-Polar«, vsebina za 150 1 naprodaj. Ogled. vsak dan od 13. do 18. ure. Ljubljana, Kettejeva ulica 2-1. Siska.	15357-4
5-CEVNI RADIO prodam. Grudnovo nabrežje 21.	15342-4
POLTOVORNI AVTO-TRIKOLO Bordone, registriran, 500 kg, generalno urejen poceni prodam. Rožna dolina, Cesta 33 št. 15, Globokar.
!	/ '	15339-4
NOVO MOŠKO IN ŽENSKO KOLO ter radio »Kosmaj« prodam po ugodni ceni. Smartinska 143.
15412-4
ZENSKI ŠIVALNI STROJ, dobro ohranjen, prodam. Rožna dolina, Cesta XV, št. 17.	15414-4
MOTORNO KOLO »SAKS« 98 çcm.
prodam. Komenskega 18.	1541a-«
GUMI VOZ 4,5 tone, prodam. Krekov trg" 11.	.	15409-4
ŠTEDILNIK prodam. Naslov v ogl.
oddelku.	15407-4
GUNEPIN INJEKCIJE za razna vnetja prodam. Naslov v ogl. oddelku.
•	15398-4
KLAVIR, velik, primeren za društva, dvorane, prodam. Ogled od 14. do ure. Vadnjal, Gosposvetska 8, If. nad.	15394-4
RADIO znamke »PHILIPS« po ugodni ceni prodam. Sibila, Vodnikova 31-L	15420-4
STRESNO OPEKO, rabljeno, večjo količino ugodno prodam. Lji
BANTHANE TABLETE, amerik&nske,
za želodec in dvanajsternik, prodam. Naslov v ogl. odd. 15388-4 MOTORNO KOLO »Ziindapp« 500 (šport) v odličnem stanju prodaip najboljšemu ponudniku. Ponudbe v ogl. odd. pod »Na Gorenjskem«.
15383-4
ZENSKO KOLO prodam. Titova cesta 71-1.	15381-4
BETONSKA DIMNIŠKA VRATCA izdelujem po solidni ceni. Goriška 3, nasproti stadiona »Zeležničar«, ob gorenjski progi, Šiška.	15377-4
LEP GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK prodam. Martinek, Lepodvorska 3, Siska.	15375-4
ZENSKO KOLO prodam. Čebelarska št. 18, Dravlje.	15374-4
MOŠKO ITALIJANSKO KOLO ugodno prodam. Naslov v ogL oddelku.
15370-4 bljeno, večjo odam. Ljubljana, Zeljarska 9.	15368-4
KRASNO DAMSKO OBLEKO, volneno, dunajski model, e tričetrtinskimi rokavi prodam. Naslov v ogl. oddelku.	15365-4
CEMENT prodam. Velika čolnarska št. 17.	15359-4
OSEBNI AVTOMOBIL »MERCEDES-BENZ«, tipa 230, generalno popravljen, 5 sedežni, limuzina modra, proda Posredovalna pisarna, Pra-žakova 13.	15497-4
HLADILNI STROJ ca. 1500 kalorij prodam. Ponudbe pod »Inozemski« v ogl. odd.	15495-4
MOTOR 250 ccm. primeren za čoln ali motocikel, prodam. Rupnik, Vevče 46	15493-4
PRODAM ALI ZAMENJAM FORD A
1	tono, v prav dobrem voznem sta-
nju za osebnega 2 toni in gumi voz. Zupanc Jernej, Nove Jarše 27, Ljubljana.	15491-4
FOTOGRAFI POZORI Prodam elektronski »Blitzlicht«. Ponudbe v ogl. odd pod »Hobby«. 15489-4 »OLI WER« PISALNI STROJ portabel prodam. Naslov v ogl. odd.
15485-4
MOŠKO KOLO »PUCH« prodam, Gosposka ulica 10-1.	15484-4
VINSKE SODE, 600 do 700 1 rabljene prodam. Vodnikova 80, Zajc.
15482-4
DVA ŠTEDILNIKA za vzidati s ploščicami in eno dobro ohranjeno gostilničarsko kredenco iz češnjevega lesa prodam. Cena ugodna. Titova 71	15478-4
KOMPLETNO POSTELJO z žimnico in rdeč pliš prodam. Naslov v ogl. oddelku.	15471-4
MOŠKO KOLO prodam po ugodni ceni. Hrenova 3.	1547u-*
BREZHIBEN ČEVLJARSKI LEVO-ROCNI STROJ, trofazni števec 10 A, moško kolo prodam. S. A., Opekarska 26.	15469-4
KAVČ, marmorno ploščo, 2 mali zofi,
2	predposteljnika prodam. Dobri-
lova 22.	15467-4
ŠIVALNI STROJ »Singer«, ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. 15519-4 FURNIRANO SPALNICO ugodno prodam. Stegne 4 pri Celovški cesti 204.	15517-4
MOTORNI KOLESI »Puch« 250 ccm, eden kompleten, eden nekonmple-ten, poceni prodam. Ciglarjeva 16, Moste.	15516-4
LEPO OTROŠKO POSTELJICO prodam. Galetova ulica 3, Šiška.
15514-4
ITALIJANSKO DVOKOLO, odlično ohranjeno prodam. CilenŠknva 21, za šmartinsko šolo.	15511-4
DOBRO SOLSKO VIOLINO prodam za 4000 din. Naslov v ogl. odd.
15510-4
KUHINJSKO OPRAVO, krasno, novo, prodam za 34.500 din. Ogleda se tudi v nedeljo do 13. ure — pleskar, Vošnjakova 8, za Slamičem.
15509-4
RADIO, nov, tricevni prodam za 17.000 din. Naslov v ogl. oddelku.
15505-4
OTROŠKI VOZIČEK, globok, lep, prodam. Čufarjeva 1-lL, Svagelj.
15504-4
ŽENSKO KOLO, dobro, prodam. — Turnerjeva 20.	15503-4
21ЗД£јНСЕ». žimo, žftnekfiU škornj^št. * 3T, moderne okvirje, omaro, fotelj, radio dele prodam. Naslov v ogi. oddelku.	15502-4
TOVORNI AVTOMOBIL znamke SUPER TAURUS, malo rabljen, s prekucnikom (Kipper) prodamo. Ponudbe pod »SUPER TAURUS« v ogl. odd.	15237-4
AVTO SKODA 1,5 tone, v dobrem stanju prodam. Naslov v ogl. odd.
15338-4
ROČNI VOZIČEK, nosilnosti 150 kg in kuhinjsko kredenco prodam. — Aleševčeva 19, Šiška.	15312-4
SLAMOREZNICO, ročno, transmisij-sko osovino s konzolami in štirimi kompletnimi ležaji, angleško konjsko vprego, velik stroj za rezanje mesa na motorni ali ročni pogon, vse v odličnem stanju, poceni naprodaj ali posamezno. Ponudbe v ogl. oddelek pod »Ugoden nakup«.
15293-4
SACHS 98 prodam ali zamenjam za protivrednost. Zbašnikova 4, Koleri j a.	15634-4
6-CEVNI RADIO, magično oko, Ho-riphon, nov, in mali radio Tele-funken, 2-cevni, prodam za 14.000 din. Pipar, Dobrunje 41.	15633-4
MOTORNO KOLO 350 ccm, v dobrem stanju, prodam. — Vižmarje štev. 52.	15631-4
MLADE PRAŠIČKE prodam. Grišer, Savlje 25.	15630-4
RADIO prodam. Klančar Milan, Miklošičeva 34-IV.	15626-4
MOTORNO KOLO NSU prodam. — Mencingarjeva 9, Bevc. 15622-4 NOV GUMI VOZ, nosilnost 4 tone, prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	15621-4
VEC TRGOVSKIH PRODAJNIH MIZ (pultov) prodamo po zmernih cenah. Ogled na Miklošičevi cesti št. 6, Ljubljana, pri vratarju. 15619-4 MOTORNO KOLO »SACHS«, zadnji model, prodam. Albanska 8.	15618-4
OGRODJE ZA KAVČ, zadnji model, prodam za dvetretjinsko ceno. — Naslov v ogl. odd.	15617-4
ŽENSKO KOLO, italijansko, prodam. Hrenova 16.	15615-4
BILJARD na 1цкпје in veliko peč prodam. Telefon 20-072. Naslov v ogl. odd.	15613-4
KOTEL 5000 litrov, železen, rabljen, in rezervoar 1000 litrov, ugodno prodam. Ljubljana, Poljanska 85.	15609-4
NOV RADIOAPARAT prodam. Modni salon Florijanska 23. Ogled v ponedeljek od 9—11 ure. 15608-4 RADIO, 5-cevni, nov, prodam. Naslov v ogl. odd.	15605-4
KOMPLETNO SAMSKO SOBO prodam. Ogled od 4. do 6. ure popoldne (razen nedelje). Zarnikova 3,
I. nadstr., soba 9.	15523-4
RADIO, 5-cevni, magično oko, ugodno prodam.	—	Naslov	v	oglasnem
oddelku.	1	15524-4
POLTOVORNI AVTO »LANCIA«, nosilnost 1 t., prodam. Šlajmerjeva ulića 1.	«	15525-4
IRSKI SJETRI-PSICI, 5 mesecev stari, z rodovnikom, naprodaj. Breceljnik, Rožna dolina c. X. št 27, Ljubljana.	'	15528-4
ROČNI STROJ	za	zibanje	zelja,
gnojnično črpalko in železni plug, prodam. Stožice 27.	15530-4
PISALNI STROJ, z majhnimi črkami, skoraj nov, prodam. Naslov v ogl. odd.	15533-4
UMIVALNIK 66 X 50, prodam. Naslov v ogl. odd.	15534-4
MOŠKO KOLO prodam. Zaloška cesta 142.	15536-4
KUHINJSKO KREDENCO, novo, 3-delno, šperano, nepleskano, prodam. Koritnik — Igriška štev. 4, vrata 71	15537-4
MOTOR »DKW«, 200 ccm, prodam.
Celovška 09.	15553-4
MOTOR »ZUNDAPP«, 250 ccm, prodam. Celovška 99. ,	T5554-4 '
AVTO TOPOLINO, v odličnem stanju, prodam po ugodni ceni. Žabjek 8, Merosodna 3.	15555-4
LA VIR znamke Josef Baumbach — Wien, 140 cm dolžine, rjav, lesena konstrukcija, prodam. Šmalc Iva, Novo mesto, Gl. trg.	15550-4
KABINO ZA NOČNEGA ČUVAJA prodamo. »Galanterija«, Ljubljaše, Trubarjeva k __________ 15651-4
ŽENSKO KOLO in RADIO, 4 + 1. prodam. Pipan, Vodmatska cesta št. 4.	15543-4
KOTEL ZA ŽGANJEKUHO, in moško kolo, prodam. Naslov v oglasnem odd.	15641-4
ZENSKO KOLO, dobro ohranjeno, prodam. Ogled v ponedeljek od 14—18 ure. — Babnik, Tržaška cesta 177.	15640-4
MOŠKO in ZENSKO športno kolo prodam. Žabkar, Ptujska 10 (nasproti Stadiona).	15639-4
MOTORNO KOLO 500 ccm, prodam.
Naslov v ogl. odd.	15541-4
ITALIJANSKO ŽENSKO KOLO, dobro ohranjeno, prodam. — Ogled Gradišče 12, vrtnar.	15540-4
DIESEL MOTOR za žaganje drv, in Naslov
konja, prodam, nem oda.
oglas-
_ ______________________ 15538-4
NOV 6-cevni RADIO s magičnim očesom, prodam. Bralič, Sibeniška št. 14, Vič.	15635-4
PLETILNE STROJE št. 8X50, dva 8X22 enofazna elektromotorja za šivalne stroje, trifazni motor 0.85 KS, prodam. Podmilščakova cesta štev. 3a.	15636-4
MAJHEN ŽELEZEN ŠTEDILNIK prodam. Bohoričeva 4.	15637-4
URADNI LIST LRS 1945 do 1952 prodam. Slabina, Zvonarska ulica štev. 9.	15595-4
MOTORNO KOLO NSU 200 eras v dobrem stanju prodam. Ogled v ponedeljek in petek. Klančar Jože ■— Dvorje 41, pošta Cerklje pri Kranju.	15265-4
ŽENSKO KOLO, skoraj novo, ugodno prodam. Krink, Hranilniška Številka 3/1.	15260-4
NEKAJ KOMPLETNIH soržičnih mlinskih kamnov in trier za čiščenje vseh vrst žita, naprodaj. Naslov v ог1. odd.	15240-4
MLINAR JI! Prodam dobro ohranjen stroj za Čiščenje zdroba (Griesputz-mashiene)). Naslov v oglasnem oddelku.	14458-4
PLETILNE STROJE »Dulied« 8'60, »Ideal« 8/40, »Dulied« 10 40 in ostali inventar prodam najboljšemu ponudniku. Klemenc Franja,— Kočevje 201.	15180-4
DVA GLOBOKA OTROŠKA vozička in eno večjo otroško posteljico, prodam po ugodni ceni. Kuhar — Čufarjeva 19.	14455-4
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK poceni prodam. — Medved, Cojzova c. štev. 9.	15118-4
MANJŠI VALJČNI MLIN prodam. Borec, Crna pri Prevaljah. 15155-4 IEDILNI —
MODERNO JE
4TICO — orehova
S
K¿A
korenina, politirana, ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. 15590-4 NOV RADIO, 5-cevni prodam. Verov-škova 16, Sp. Šiška.	15589-4
ZOBNO ZLATO 6 in pol g, otroško posteljo prodam. Podmilščakova 15, vis. pritličje.	15588-4
KUHINJSKO KREDENCO ugodno prodam. Grabnar, Smartinska cesta štev. 103.	15587-4
KOKOSOV TEKAČ prodam. Naslov v ogl. odd.	15585-4
POSTELJE, vložke, omaro, stolice,
flinasto peč, rabljeno, prodam. — tudentovska 2/iII.	15582-4
OBRTNIKI POZOR: Prodam kom-»letni kompresor (15 atmosfer), rezhiben. Dobrava, Stari trg številka 17.	15579-4
PERESNO KLADIVO (Federhamer) z motorjem prodam. — Kozarje štev. 142.	15575-4
SKRIL OPEKO, dobro o hranjeno, prodam. Celovška 44/1., levo. 15573-4 KROJAŠKI ŠIVALNI STROJ, rabljen, poceni prodam. Krojač Eipprova 5 (Cerkvena), Trnovo.	15598-4
ORIGINAL BERKEL TEHTNICO (20 kg) prodam. — Eipprova 5'I. (preje Cerkvena).	15599-4
AVTO »Austin«, 3-tonski v dobrem stanja ugodno prodam. — Kovačič, avtoprevoznik, Bizeljsko. 15570-4 LEICA-ELMAR III. F/.3?5, 5 cm, nov, Express kava aparat in moško kolo prodam. Florjanska 22/1.	15568-4
RADIO »Ingelen«, štiricevni, ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. 15567-4 MOTORNO KOLO DKW - 500, dobro ohranjeno, model NZ 40, s vzmetjo zadaj, prodam ali zame-л njara za »Vespo«.'•'Ogled vsak dan med 15. in 16. uro: Svetko Avsec, Pleteršnikova 12, Ljubljana. 15566-4 ŠIVALNI STROJ, nov sadno stiskalnico 801, 4 okna — komplet poceni prodam. Šentvid 52, Lesjak. 15565-4 RADIOAPARAT, 5-cevni, nov, in vžigni transformator (Zündspule) za motorno kolo DKW 97 ccm prodam. Ježica 15.	15564-4
KOTEL ZA ŽGANJEKUHO prodam.
Naslov v ogl. odd.	15563-4
KUHINJSKO POHIŠTVO, moderno, novo, poceni prodam. Bojc Evaida, Ljubljana, Cesta v Mestni log številka 47.	15562-4
MALO LUTZOVO peč prodam. Kolman, Pod hribom 60.	15561-4
MOŠKO KOLO prodam. Na vpogled pri Komočar, Prešernova cesta številka 17/1.	15560-4
KOTEL ZA žganjekuho prodam. — Jarše 1	15558-4
POCINKANE CEVI l/II in gunepin injekcije, poceni prodam. Naslov v ogl. odd.	15556-4
FOTOAPARAT »Leico« poceni prodam. Povh, Ljubljana, Nazorjeva štev. 2/III.	15603-4
SESALEC ZA PRAH »Lux«, skoraj nov, prodam. Ponudba v ogl. odd. pod »Lux 55.000«.	15603-4
»SACHS«, dobro ohranjen, naprodaj.
Titova 35 a/III.	15600-4
MOátvO KOLO, dobro ohranjeno, poceni prodam. Ogled v nedeljo od 9. do 14. ure. Potočnik, Jegličeva 15.	15594-4
RABLJENO SPALNICO, slavonski hrast, z vzmetnimi žimnicami ugodno prodam. Ogled: Pohištvo Zalokar, Sent Vid nad Ljubljano.
15591-4
PEC ZA OGREVANJE prodam. Dolenjska cesta 19.	15291-4
ŽELEZNO ZLOŽLJIVO POSTELJO prodam. Bulinger, Napoleonov trg št. 7-1., levo.	15287-4
OKVIR in druge dele za »Puch« 250 ccm prodam. Prezelj, Legatova št. 3.	15276-4
ČISTOKRVNE: goske Japonke, race bradovičarke, golobe:	Maltere,
Egerske, Povčke, Golšarje, Pre-vrtače, Ledenjake, družina Povov. Sivec Miha, Gradec 1, Bela Krajina.	15234-4
TOVORNI AVTO ZNAMKE »Mercedes«, Diesel, 3 tone nosilnosti, v zelo dobrem stanju, naprodaj. Ogled avtomobila vsak dan od 10. do 14. ure pri podjetju »Mleko-promet« Celje, Kocbekova ul. 1. Cena po dogovoru.	15295-4
SKAKALNE SMUČI hyekory, prodam. Javornik Ivo — Ljubljana, Wolf ova 12.	15354-4
NAPRODAJ ALI V ZAMENJAVO ZA GOSENIČAR »FIAT« je 3-tonski tovorni avto znamke »Chevrolet« v odličnem stanju. KDZ Dobrdvo, Brda, okraj Gorica. Cena po dogovoru.	15441-4
NOV ŠIVALNI STROJ »Sineer« prodam, Klemenc, Krakovski nasip št. 4-II-	15466-4
KOLO »TORPEDO«, športno, prodam. Rožna ulica 9.	15464-4
MOŠKO ŠPORTNO KOLO »Puch«, novi model, prodam. — Primožič Alojz, Tržaška cesta 2.	15462-4
NAGROBNI SPOMENIK ALI PLOŠČO, robnike okrog groba ali okvir, obnovitev spomenika ali' črk, Vam izvrši Kunovar Franjo, kamnosek, Tomačevska 7 (za levim vo-
falom pokopališča pred gostilno mrajc), Sv. Križ-Ljubljana.
13621-4
2 KOBILI, konjsko opremo in vozove prodamo Ogled vsak dan od 16. do 18. ure na Ekonomiji Mladinske knjige. Mala vas 16 (Ruski caí8). Ježica.	15152-4
PRODAM KOMPLETNO IZLOŽBO s 6 mm debelo šipo in železno roleto; Les mecesnov, dobro ohranjena, svetloba 2,10 X 2 in eno novo okno za roleto, svetloba 130 krat 140. Pavli. Domžale, Savska št. 35.	14381-4
MOTOR NSU 200 ccm, brezhibno stanje, prodam. Germek Janez, Podpeč 1, Preserje.	15275-4
BALONE (flaškone)' od 20 do 60 1,
firoda slaščičarna »Tivoli«, Ljublana, Cankarjeva cesta 6.	15272-4
MESOREZNICA »Standardwerke it.
32« z jermenico in kljnko na ročni pogon, stroj za mletje kosti na roke, ugodno prodamo. Ponudbe pod »Mesoreznica« SP Celje.
15669-4
PRODAM črr perzijaner-noga krznen plašč in klavirsko harmoniko »Hohner«. Rimska 10-L, desno.
15419-4
SAKOV OBRAČALNI PLUG in mizarski skobelnik prodam. Rotar, Črnuče 36.	15366-4
PRVOVRSTNO ŽIMO, predvojna; kite, 25 kg prodam. Stražišče 82, Kranj.	15668-4
18 kg BAKRENE ŽICE 3 mm prodam. Strossmayerjeva 8-IIL, desno.
15664-4
ZLATO ZA ZOBE IN DVE SOBNI PECI prodam. Smartinska c. 18-1.
15660-4
OPEL KADET, osebni avtomobil, obnovljen in generalno popravljen, prodam. Naslov v ogl. oddelku.
15658-4
POLHOV PLASC. nov, velik, mo-deren prodam. Ogled od 15. do 16. ure. Gosposvetska cesta 1-IL, vrat? št. 4.	15654-4
VIOLINO prodam. Naslov v ogl. oddelku.	15652-4
MOŠKO KOLO prodam. — Savlje 31.
15651-4
ŽENSKO IN MOŠKO KOLO, italijansko prodam. Poljanski nasip št. 60.	15648-4
ITALIJANSKO MOŠKO KOLO prodam. Lenič, Drenikova 8.	15647-4
OSEBNI AVTO; štirisedežni, v brezhibnem stanju, znamke Adler Junior zelo ugodno proda »žaga Ljubljana«, Resljeva cesta 24, tel. 20-581.	15646-4
MOTOR 100 ccm prodam. Smartinska št. 50.	1564-5
KUHINJO, popolnoma novo, neme-skano ugodno prodam. Dravlje, Sojerjeva 3lb, Ščuka.	15642-4
KOMPLETNI KINO PROJEKTOR tipa ERNEMANN proda uprava kino Sežana. Kino projektor je v najboljšem stanju. Interesenti naj se zglasijo na upravi kina Sežana. Cena po dogovoru.	15681-4
ELEKTROMOTOR 5 V«, avtomobile (Topolino 360.000, Steyer, enotoñski 250.000). pisarniške, poljedelske, obrtniške stroje, frezer, stružnice, tračne žage, pettonsko prikolico, ugodno proda Realitetna agencija, zastopstvo Ljubljana. Študentovska št. 2-II.	1568Б-4
PRODAM TOVORNI AVTO 3.50 t s prekucnikom (kiper), v dobrem stanju. Orlac Tomaž, Pobrežje, Vrazova 8, Maribor.	15677-4
RAČUNSKI STROJ - električen -za vse štiri operacije — 10 oziroma 15 mest — tovarniško nov, znamke »Walter« — proda Posredovalna pisarna, Pražakova 13, telefon 21-011.
15690-4
RADIO »Philips«, 4-cevni prodam.
Naslov SP Zagorje.	1567(>-4
PRODAMO: Radio aparat kombiniran z gramofonom. Ogled vsak dan-v podjetju »KAROSERIJA«, Ljubljana, Kamniška 25.	15638-4
POSREDOVALNA PISARNA za promet z nepremičninami in premičninami, Ljubljana, Pražakova 13, vam nudi v nakup: Osebne avtomobile, nove, novejše in tudi starejše tipe:	Oldsmobil-Americane,
Fiat, Mercedes, Plymouth, Peugot, Eruth, BMW, DKW, Meisterklasse, Audi, Wanderer, Citroen, Pontiak itd. — Tovorne avtomobile: Mercedes-Diesel, MAN-Diesel, Chevrolet. — Motorna kolesa raznih znamk. — Traktor specialnega tipa s prikolico. — Lokomobila »Wolf«. — Stroj za izdelovanje i polnjenje brezalkoholnih pijač. — Stroj za izdelovanje sladoleda in razne druge stroje itd. — Sprejemamo v posredovanje v svrho prodaje in nakupa vse vrste avtomobilov, osebnih in tovornih, vse vrste kmečkih, industrijskih in obrtnih strojev itd. — Poslužujte se edinole koncensionirane posredovalnice v Ljubljani za promet s premičninami. Postrežba hitra in solidna.	15688-4.
UGODNO PRODAM POSESTVO -2.50 ha, hišo z gospodarskim poslopjem. Pegan Marija, Kostrivnica, Podplat pri Rogaški Slatini.
15446-7
ENODRUŽINSKO HIŠO S 35 a zemlje ш 25 sadnimi drevesi pri avtobusni postaji križišče prodam. — Krka št. 31 na dolenjskem. 15392-7 PARCELO 800 KVADRATNIH METROV, ZAZIDLJIVO z vodovodom, blizu Litostroja prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	15404-7
ZAMENJAM ZAZIDLJIVO PARCELO za stanovanje ali hišo in doplačam. Pismene ponudbe v ogL oddelek pod »Večsobno stanovanje«.	15371-7
V N' v ' 40D\T! STRANI « • «i-SKE OBALE, od Tarskega zaliva do Pule ali ob obali Hrvatskega Primorja, kupimo proti gotovini. Ponudbe v oglasni oddelek pod »Lep položaj«.	15499-7
DVE ZAZIDLJIVI PARCELI, izmera 1100 in 1150 kvadratnih metrov pri Dolgem mostu na Viču proda Posredovalna pisarna, Pražakova 13.
15498-7
KOMFORTNO VILO V LJUBLJANI, eno ali d vod nižinsko kupim do zneska 3,500 000 dinarjev. Ponudbe v oglasni oddelek pod: »Novejša vila«.	15486-7
VEČJO PARCELO na Viču ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. 15623-7 ZAZIDLJIVO PARCELO prodam. Fr. Pl. Ljubljana. Svetčeva_ 10, vis. pritličje.	15545-7
MALO POSESTVO — hiša in gospodarsko poslopje prodam. Ponudbe na Šekoranja Ani, Blanca številka 40.	15546-7
STAVBNO PARCELO v Stožicah
prodam. Ponudbe v ogl. odd.__pod
»Zazidljiva parcela«.	15547-7
ENuLinoži.NSAU msO v Ljutomeru prodam. Ponudbe v ogl. odd. pod »Dom«.	1565®:7
POSESTVO, HIŠA Z GOSPODARSKIMI poslopji, travniki, njivami in gozdom, skupno 5 ha, blizu manjšega mesta v okolici Ljubljane prodam. Ponudbe v oglasni odd. pod »»Lepo posestvo«. 15687-7 HIŠA dvostanovanjska z večjimi obrtnimi prostori za večji obrat v predmestju Ljubljane ugodno prodam. Ponudbe v oglasni odd. pod »Obrtni prostori«. 15686-7 HIŠE, PARCELE, SOLASTNINE, vsepovsod, najboljše prodate-kupite
E o Realitetni agenciji, Zastopstvo jubljana, Študentovska 2.	15684-7
POSREDOVALNA PISARNA za promet z nepremičninami in premičninami, Ljubljana, Pražakova 13, tel. št. 21-011, nudi v nakup: Dvostanovanjsko hišo, gospodarsko poslopje, 3000 m* vrta, svetokrižki okraj 900.000 din. Dvostanovanjsko hišo z vrtom, pri tob. tovarni 1,500.000 din Obrtno-stanovanjsko hišo, ttg. lokal, v okolici Ljubljane 2,500.000 din. — Tovarniško • poslopje tekstilne dejavnosti, z vsemi stroji, zazidana ploščina 270 m* na parceli 3000 m* 8,000.000 din. — Trgovsko, obrtno hišo s parno pekarno in garažo, na prometni točki periferije Ljubljane 2,800.000 din. Enostanovanjsko vilo, v centru Ljubljane, 1000 m2 vrta 3,500.000 din. — Dvostanovanjsko hišo v Sp. Šiški, 570 * vrta 1.270.000 din. — Dvostanovanjsko hišo v Stožicah 1,600.00 din in več drugih hiš, vil in posestev v Ljubljani in v vseh krajih Slovenije. — Stavbne parcele in zemljišča v vseh predelih Ljubljane iti okolice. — Sprejemamo v posredovanje v svrho prodaje in nakupa vseh ne premičnin, hiš vil, parcel, posestev itd. po vseh krajih Slovenije. — Poslužujte se edinole koneesio-nirane posredovalnice v Ljubljani, izvršuje vam vse zemljiškoknjižne prenose, brezplačno vam nudi in daje v to stroko spadajoče gospodarske nasvete.	15689-7
I3Ï0IK9
ŽENSKO KOLO kupim. Ponudbe v ogL odd. pod »Dobro ohranjeno«.
15438-5
KUPIM MODELE za tlačenje betonskih cevi. Ponudbe v oglasni odd. pod »Plačam takoj«. 15576-5 DVA TORBARSKA STROJA, lahka, kupimo. Ponudbe poslati na Zadrugo »Usnjeni izdelki« Ljubljana, Celovška 14.	15386-5
LU COVO PEC, malo, samo v prav dobrem stanju kupim. Ponudbe pod »Lutzova peč« v ogl. odd. 1548U-5 VESPO ALI LAMBKETO kupim. -Ponudbe v ogl. odd. pod »Skoraj nova«.	15476-5
DOBRO OHRANJEN KRATEK KLAVIR kupimo. Ponudbe javiti na Upravo kavarne Tabor — Ljubljana.	15458-5
SVINEC, STAR - RABLJEN v vsaki količini kupujemo po dnevnih cenah. Cementarna Anhovo, zastopstvo Ljubljana — Krojaška ulica 6.	15331-5
KUPIM MIZARSKE STROJE: kombi-nirko, freser, dicker, stroj za izdelavo ladijskega poda (Sohifs-bodenmaschieme), stroj za izdelavo eslingerjev (rolet). Plačamo z gotovino. Ponudbe z znamko in ceno pod »Stroj-gotovina« v oglasni oddelek.	15248-5
KNE1PPOYO knjigo, ohranjeno, kupim. Naslov v ogl. odd. 15614-5 BÓJLER ZA KOPALNO PEC 90 1, kupim. Glovan, Nazorjeva 3. 15583-5 OGRODJE za moško ali žensko kolo kupim. Ponudbe v ogL odd. pod »Ogrodje«.	15Ò04-5
MU K ML KRZNO v naravni barvi, 3 kožice kupim. Paulin, Kumanov-ska 21.	15289-5
SKOBELNI STROJ, rabljen, kupim. Ponudbe v ogl. odd. pod »Mizarski«.	15655-5
BELE PLOŠČICE ZA VZIDAVO ŠTEDILNIKA kupim. Dolšina, Zagorje.
15674-5
»RAMOVŠEVI DIALEKTI« kupim. Akademski kolegij, Santeri. 15659-5
pošta
STRNI
ZAMENJAM STABILNI DIESEL MOTOR 9 KS za motorno kolo od 350 do 750 ccm Prevodnik, Zminec 33, >šta Škofja Loka.	15463-6
.NI5CNO DETELJO v Stožicah zamenjam za gnoj. Naslov v ogl. oddelku.	15596-6
HIŠO, VILO, PETSOBNO z vsemi sodobnimi pritiklinami, vrt, sadovnjak 2200 kvadratnih metrov ugodno in takoj prodam. Mijo vic, Pod-hom 42, pošta Gorje, Bled. 14866-7 TRAVNIK V GAMELJNAH ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	15270-7
DVOSTANOVANJSKO HIŠO V KAMNIKU, primerno za manjšo obrt, prodam. Naslov v ogl. odd. 15269-7 VINOGRAD S KLETJO, malim pašnikom in gozdičkom v neposredni bližini Rogatca ugodno prodam. — Marija Vodušek, Rogatec 14. 15168-7 VEČJE PODJETJE V LJUBLJANI ŽELI adaptirati dvoje stanovanj v že zgrajeni stavbi ali dovršiti hišo za 2 stanovanji. Lahko sta stanovanji tudi krajevno ločeni. Ponudbe pošljite v oglasni oddelek pod »Nujna stanovanja«.	15421-7
PARCELO - STAVBISCE 16 arov prodam. Foto Bavec, Brežice. 15443-7 RENOVIRANA HIŠICA, 4 udobna stanovanja, moderna, cel dan sonce, vrt, — 8 minut od tramvaja Vič naprodaj. Ponudbe v oglasni oddelek pod »Pod Rožnikom«.
15454-7
ENODRUŽINSKA HIŠICA naprodaj.
Pavovec, Zalog 47.	15395-7
ZAZIDLJIVO PARCELO 620 kvadratnih metrov proda Posredovalna pisarn«, Pražakova 13.	15487-7
PEKARNO V LJUBLJANI dam v najem. Naslov v oglasnem oddelku.	15353-8
DVA POSLOVNA PROSTORA, popolnoma nova, v javnem kopališča
—	prometnem kraju v Novi Gori-
ci (Solkanu) oddamo v najem za brivski m frizerski salon. Prilika zelo ugodna. Ponudbe na Gospodarsko Komunalno ustanovo, Nova Gorica, Blok XII-1.	15500-8
SAMOSTOJNI FRIZERKI ODDAM frizerski salon v najem. Ponudbe: »Ljubljana okolica 49.« v oglasni oddelek.	15187-8
ZA _NAGRADO DAM motor Zündap 750 ccm s prikolico kdor mi odstopi ali dobavi lokal v centru ■Ljubljane. Ponudbe v oglasni oddelek pod »Nagrada - motor«.
15153-8
PIANINO sprejmem v najem proti odškodnini. Ponudbe v ogi. odd. pod »Student glasbe«.	15544-8
LOKAL V CENTRU MESTA oddam
—	primeren za manjšo obrt. —
Obvezno z lokalom prodam inventar. — Ponudb« pod »Lokal v centru« v ogb odd.	15606-8
STANOVANJE
ENOSOBNO STANOVANJE zame-
Æ1. Tovarniška 3.	15459-9
N JAM ENOSOBNO STANOVANJE s kabinetom za enosobnega s pritiklinami v bližini mesta. Naslov v ogl. odd.	15520-9
VISOKO NAGRADO PLACAMO za enosobno stanovanje — sobo in kuhinjo v Ljubljani ali na periferiji. Ponudbe na naslov v ogl. oddelku pod »Stanovanje«. 15218-9 ZAMENJAM KOMFORTNO sončno štirisobno stanovanje za komfortno enosobno in komfortno dvosobno. Naslov v ogl. odd.	15518-9
ZAMENJAM DVOSOBNO STANOVANJE za stanovanje z 1 sobo in kabinetom. Naslov v oglasnem oddelku.	15512-9
VISOKOSOLEC ELEKTROTEHNIKE ISCE opremljeno ali prazno sobo. Lahko daje instrukcije iz matematike in fizike. Ponudoe v ogl. odd. pod »Visokošolec«.	15506-9
ZAMENJAM MODERNO TRISOBNO stanovanje v Gregorčičevi ulici za enakega dvosobnega s kabinetom v bližini Erjavčeve. Ponudbe v ogL odd. pod »Bližina«.	15496-9
ISCEM OPREMLJENO SOBO. Plačam zelo dobro. Ponudbe v oglasni odd. pod »Inteligente.	15492-9
MENJAMO DVOSOBNO IN ENOSOBNO stanovanje v Ljubljani za trisobno. Ponudbe v oglasni oddelek pod »Zamenjava«.	15488-9
ZAMENJAM LEPO VELIKO SOBO center za enosobno stanovanje za Bežigradom ali Ježici. Ponudbe v oglasni oddelek pod »Plačam selitev«.	15465-9
NAGRADO PO ŽELJI DOBI, kdor mi preskrbi večjo prazno ali opremljeno sobo. Naslov v oglasnem oddelku.	15468-9
DVOSOBNO STANOVANJE menjam za dvosobnega ali trisobno za trisobnega. Naslov v ogl. odd. 15367-9 DVOSOBNO KOMFORTNO STANOVANJE zamenjam za trisobno komfortno s kabinetom. Selitev plačam. Naslov v ogl. odd.	15361-9
ISCEM PRAZNO večjo sobo v Ljubljani za takoj; dam nagrado. Ponudbe pod »Čimprej« v oglasni oddelek	15411—9
ZAMENJAM DVOSOBNO STANOVANJE s kabinetom v okolici Tabora, za štirisobno aK trisobno s kabinetom v centru ali bližini centra. Naslov v oglasnem odd. 15408-9 LEPO NAGRADO DAM TISTEMU, ki zamenja dvosobno - stanovanje z mojim enosobnim s pritiklinami. — Ponudbe pod »Mencingerjeva« v ogl. oddelek.	15403-9
KOMFORTNO ENOSOBNO STANOVANJE zamenjam za enako dvain-polsobno. Medvešček, Na Jami 6.
15599-9
DVE ŠIVILJI IŠČETA SOBO - no možnosti center ali Šiška - Bežigrad. Nariov v ogl odd. 15259-9
ENOSOBNO STANOVANJE s kabinetom zamenjam za dvosobno. Ponudbe v oglasni oddelek pod »Zračno«.	134} » -9
ZAMENJAM LEPO VELIKO prazno sobo s pritiklinami v centru s posebnim vhodom za enosoono stanovanje. Naslov v ogL odd. 135У1-9 ZA.U£..\ JAM ENOSOBNO stanovanje s kabinetom za dvosobno. Vodnikova 71, Šiška.	1334V9
Z A Mb.\ JAM DVOSOBNO stanovanje za euoöobno ш sobo. Bokavšek, Miklošičeva 15-L	1333U-9
ABSOLVENTKA TEHNIKE išče sobo za eno leto z lastno posteljnino. Ponudbe pod »Mir« v oglasni oddelek.	13247-9
ZAMENJAM KOMFORTNO DvO-SOBNU stanovanje s kabinetom za enako ali dvosobno. Ponudbe v oglasili oddelek pod »Pri tromo-stovju«.	15170-9
DVUbOBNO STANOVANJE S KO-PALNiCO in balkonom v bližini centra zamenjam za enakovrednega od Mirja do kolodvora. Ponudbe pod »Mesto« v ogl. odd. 15129-9 NOVO MESTO, CENTER:	veliko,
sončno enosobno stanovanje, tudi samo sobo z vhodom iz stopnišča zamenjam za primerno v LjubljanL Naslov v og!. odd.	15264-9
ZAMENJAMO KOMFORTNO 3 IN-POLbOBNO stanovanje v Mariboru z vsemi pritiklinami, vrtom itd., za enako stanovanje v Kranju v smeri proti Naklu. Ponudbe v ogl. odd. pod »Takoj«.	15294-9
KDOR PRESKRBI STANOVANJE ali prazno sobo zakoncema brez otrok, dobi dobro nagrado. Ponudbe pod »Dobra nagrada« v ogl. oddelek.	1553i>-9
SOBICO S POSEBNIM VHODOM zamenjam za večjo ali garsonjero. Ponudbe pod »Cimprej« v oglasni oddelek.	15535-9
DIJAKINJO sprejmem n« stanovanje. Naslov v ogL odd. 15539-9
ZAMENJAM SOBO v okolici Ljubljane za sobo v centru. Ponudbe pod »Sončno« v ogL odd.	15527-9
O *• 4	4 O On • O oddam sta-
rejši ženski. Ponudbe т ogl. o**--pod »Šivilji«.	15624-9
MENJAM VELIKO SOBO, parketira-no, sončno, z balkonom, Rožna dolina, za majhnp v centru zaradi službe. Naslov v ogl. odd. 15632-9 OPREMLJENO SOBICO oddam. Ponudbe v oglasni oddelek pod »Litijska«.	15592-9
VISOKO NAGRADO dobi, kdor mi preskrbi enosobno stanovanje ali r zamenjavo. Naslov v oglasnem oddelku.	15584-9
ENOSOBNO STANOVANJE s kabinetom na periferiji, 20 minut od tramvajske postaje želim zamenjati za večje. Ponudbe poslati pod »Vrt« v ogl. odd.	15581-9
OPREMLJENO SOBO želim za takoj. Plačam odlično. Ponudbe pod »B4že centru« v ogl. odd. 15574-tl ZAMENJAM ENOSOBNO stanovanj« s kabinetom za dvosobno. Naslov v ogl. odd.	15569-9
ISCFM SOBO v Ljubljani za takoj, tudi kot sostanovalec. Naslov^ v oglasnem oddelku.	15559-f
ENOSOBNO KOMFORTNO STANOVANJE (kooalnica) zamenjam za večsobno. Naslov v ogl. oddelku.
15657-9
MATHNO SOBO v Ljubljani iščem.
Naslov v ogl odd.	15662-9
ZAMENJAM trisobno stanovanje v vili za enako ali dvosobno s kopalnico. Ponudbe v ogl. odd. poi »Bližina bolnice«.	15653-9
ÌZGVBLJEM
NAJDITELJA DOKUMENTOV, izgubljenih v Trnovem, nagradim. V rni-•ti na naslov v osebni izkaznici. — Ulčar Karl.	15544-19
MOŠKO ŽEPNO URO, izgubljeno od Rožne doline »Mesec« do tramvaja. Gradišče, prosim vrniti proti nagradi v ogl. odd.	15580-19
DEŽNI PLASC iz balonske svilo, dvojen, s kapuco, sem dne 10. IX. pozabila v vlaku proti Gorenjski (14.45 iz Ljubijane). Najditelja prosim, da ga proti visoki nagradi odda (ali sporoči) pri vratarju Ortopedske klinike, Ljubljana, Zaloška 9.	15522-1®
ZATEKEL SE JE velik črn pes. --Dobi se pri Ternovec, Vižmarj* št. 187, Šentvid, Lj.	15401-10
10. SEPTEMBRA JE BILO IZGUBLJENO rezervno kolo od tovornega avtomobila znamke FORD (guma 750 X 20), od Trbovelj do Ljubljane. Prosimo najditelja, da isto vrne, odnosno sporoči naslov, proti nagradi na Mestno^ podjetje Cemeninine, Ljubljana, Vodovodna cesta 3.	J56S0-1Q
IZGUBIL SE JE OVC JAK, nemški, sliši na ime Adut. Vrniti: Križev-15602-1
niška 2-IL, vrata 20.
KDO MI ROSODI 50 tisoč din proti garanciji parcele 1000 m2. Ponudbe poslati v oglasni oddelek pod »Parcela«.	15597-11
NISEM PLAČNIK DOLGOV, ki bi jih delal kdorkoli na moj račun. Ivo Javornik, Ljubljana — Roška štev. 7.	15457-11
HUMUS IN ZASIPNI MATERIAL oddajo brezplačno Titovi zavodi Litostroj, večje in manjše količine. Interesenti naj se zglasijo 11., 12. in 14. septembra ob 8. uri zjutraj pred glavnim vhodom Litostroja, Kjer dobe potrebna navodila.
15329-11
IZJAVLJAM, da ne plačam nobenega dolga ali kakršnekoli obveznosti za ženo Štefko Kovačič. Tone Kovačič, Lj., 3 sept. 1955.	15175-11
GO¿DARbll. LESNOINDUSTRIJSKI. LOVSKI TEHNIČNI MUZEJ vabi ustanove, podjetja, obrate in posameznike te stroke, da odstopijo )redmete muzejskega značaja. — poročila (prispevke) na naslov: [uzejski odbor —- Ljubljana, Parmova 37.	15656-11
PREKLICUJEM neresnične vesti zoper Perger Friderika in prevzamem vse klevete nase. PovŠe Herman, Zagorje.	15675-11
Ip
V OGLASNEM ODDELKU DVIGNITE NASLEDNJE PONUDBE: Avto 15216, Blizu centra 15006, Center Ljubljana 15025, Center 1763, Čebelar 14S56, Cimprej vseljivo 14969, Divan 15086, Dobro ohranjeen 1452,0 Delo 5960, Delovodja 14128, Diesel 15192, Domačnost 15266, Gotovina takoj, Gotovina 13242, Garnitura, Gradbenik, Hvaležna usluga 14749, Kjerkoli 14571, Koreespondentka, Logaritmično računalo 13323, Nagrada 14540, Nagrada 13783, Nagrada 14153, Okolica Domžale, Oboje v Ljubljani 14512, Prevajalec, Plačam dobro 14898, Perfektno 13832, Postelje, Poštena 14593, Radio 15151, Radio 14975, R51 13689, Sposoben 15081, Sobica 15022, Starejši 14120, Super Taurus 15237; Stanovanje center 14186, Suho i zračno 14132, Starejši 14909, Starejši 14809, Solidna 1647, Števec 15124» Trgovinski zastopnik, Trpežno, 14952, Takoj 1867, Udobno étánov&nje 15309, Upokojenec, Usluga 14181, Ugodno, Ugodna priložnost 1820, Ugodna cena 14733, Vesten i zanesljiv 14799, Vseljivo 14983, Vseljivo 14649, Vesten služitelj 13891, Voziček 13626, Zamenjava 14031,
Zazidljivo parcelo 1852, Zamenjava stanovanja, Železna peč 14740, Zenska mirnega značaja 13102, 30 let, Nad 3.000.000, 15183, 20-20.
OB ZAKLJUČKU ZADRUŽNEGA TEDNA
Sončne in senčne strani zadružništva v slovenjegraškem okraju
Slavje cementarjev v Anhovu
Zadružni teden v okraju Slovenj Gradec, v katerem sodeluje sieherni član zadruge, predstavlja vsekakor močno gospodar, sko politično manifestacijo kmečkega prebivalstva ob naši severni meji. Člani sedemnajstih kmetijski zadrug in KDZ Kotlje se v teh dneh sestajajo na svojih občnih zborih, na strokovnih predavanjih, na premovanjih živine, predvsem pa na svoji prvi okrajni kmetijski razstavi v Slovenjem Gradcu in ugotavljajo dosežene uspehe in pomanklji-vosti v prizadevanjih za napredek svojih gospodarstev. Nekaj zanimivih ugotovitev iz teh razgovorov daje najboljšo sliko o zadružni dejavnosti slovenjegraškega okraja.
Izrazito gozdarski okraj, v ka. terem so bili gozdni proizvodi glavni vir dohodkov, išče danes druge možnosti zaslužka, da bi očuival svoje bogastvo pred nesmotrnim izkoriščanjem. Dobri gospodarji so že pred uredbo o varstvu gozdov uvideli, da bo potrebno iti po tej poti. Uredba pa bo brezdvoma še pospešila razvoj kmetijskih panog, katerim doslej niso posvečali dovolj pozornosti — živinoreji, sadjarstvu in poljedelstvu. Kaj so kmetijske zadruge že napravile v tej smeri?
Krompirja so nasadili v okraju letos več kot doslej, čeprav sta dolini ob Dravi in Mislinji že znani po pridelovanju krompirja. Zato je temvečja škoda, da je krompirjeve nasade okužil večji-del povsod koloradski hrošč. Ce bodo torej hoteli v bodoče res pričeti še intenzivneje gojiti krompir, bo potrebna tudi ostrejša borba proti škodljivcem. Člani kmetijskih zadrug pa letos marsikje niso dobili v svojih poslovalnicah potrebnega škropiva. Nekatere so ga nabavile prepozno, aii pa sploh ne. Podobno je bilo z umetnimi gnojili, katerih mnoge zadruge niso nabavile niti kilograma. Kmetijska zadruga Dolič, ki je ena največjih v okraju, je nabavila samo za nekaj tisoč dinarjev gnojil. Med kmetovalci je takšen odnos do preskrbe povzroči! upravičeno grajo, saj so tam, kjer je bilo gnojilo na razpolago, pridno segali po njem, tako da ga je bilo kljub temu prodanega v okraju znatno več kot leta 1952 ali 1951. Upajmo, da v bodoče kmetje nikjer več ne bodo imeli takih neprijetnosti.
Pridno so se lotili člani KZ gojenja semenskega krompirja, saj so ga zasadili kar na površini 100 ha. Tisti, ki so izpolnili vse pogoje, bodo dobili za trud 20 do 50 odstotkov več na ceno merkantilnega krompirja. Prihodnje leto pa nameravajo zasaditi dvakrat ali celo trikrat več priznanih vrst.
Tudi pri sadjarstvu čaka kmetovalce še mnogo dela. Letos s sadjem niso imeli sreče, kar je opaziti tudi na razstavi, saj je razstavljenih le nekaj sadnih vrst. Lepo cvetoče sadno drevje Sta uničila pomladanska slana in
kapar. Prvemu seveda ni bilo pomoči, kaparju pa bi se lahko uspešneje zoperstavili, saj imajo zadruge na razpolago 65 prevoznih in motornih škropilnic in še več nahrbtnih. Kljub temu pa je ostalo letos neočiščenega in ne-poškropijenega več kot polovico sadnega drevja. Letos bodo morali sadje kupovati za svoje potrebe v drugih okrajih. Ce bodo hoteli, da jim bo sadjarstvo dalo koristi, se ga bo treba intenzivneje oprijeti. Letos so že nabavili za nove nasade 8000 sadik. v višinskih predelih pa bodo poizkusili z nasadi višenj in malin.
Med kmetovalci slovenjegraškega okraja je čedalje večje zanimanje za strojno obdelavo zemlje in za mehanizacijo dela sploh. Živahnost na razstavišču strojev, kjer prodaja Kmetijski magazin OZZ, najbolj zgovorno govori o tem. V minulem letu so kmetijske zadruge kupile blizu 500 strojev, med temi 6 traktorjev. samo v prvih dneh kmetijske razstave pa je bil prodan 1 traktor, 30 sadnih mlinov, 32 ve-jalnikov, 25 plugov, več trier-jev, kosilnic in drugih strojev.
Gospodarska moč zadrug, njihova finančna sredstva in skladi iz leta v leto rastejo. V prvem polletju letošnjega leta se je vrednost zadružnega premoženja povečala za približno 40 milijo, nov dinarjev. Po reorganizaciji zadrug je v okraju poleg Kmetijske delovne zadruge Kotlje 10 zadružnih posestev in dve posestvi pri OZZ. ki obsegajo skupaj 740 ha, od tega 228 ha orne zemlje. Posestva niso več predmet spotike, temveč postajajo vzorna socialistična gospodarstva. Zadružno posestvo Holmec je preusmerilo svojo dejavnost v moderno sadjarstvo. KZ Muta uvaja priznano sivorjavo pasmo živine, v Radljah so spremenili 2 ha grmičevja v orno zemljo. Takšnih primerov dobrega gospodarjenja bi lahko našteli še več. Vedno so še področja, kjer bi člani zadrug morali pokazati več zadružne zavesti in jim posvetiti več pozornosti. To je zadružna trgovina.
Trgovska dejavnost KZ slovenjegraškega okraja je bila v prvem poletju sicer živahna, saj je bilo v poslovalnicah okoli 165 milijonov dinarjev prometa. Pri tem pa so ugotovili tudi
527.000	din primanjkljajev in
218.000	din poneverb.
Druga slabost trgovine je v odkupni aktivnosti KZ, saj so skoraj popolnoma opustile odkup jajc, mleka in drugih proizvodov ki so v industrijskih središčih okraja tako iskani. Tako morajo preskrbovati s temi proizvodi potrošnike podjetja iz Ptuja. V vseh večjih krajih okraja so tudi pripravljene tržnice, kamor bi kmetijske zadruge lahko prinašale svoje pridelke in tako vplivale na znižanje cen, vendar so te tržnice dan za dnem prazne. Upravičeno zamerijo zadružni trgovini potrošniki zaslužek pri prodaji drv za kurjavo. Razlika
Izdelki tovarne merii so našli dovolj kupcev v tujini
Vsakovrstna ravnila, kotomeri.
Šestila in razne druge šolske in pisarniške potrebščine, ki so naprodaj v naših trgovinah, so izdelali v Tovarni merii Slovenj Gradec. Se lani je bil domači trg z njimi malodane prenapolnjen in v tovarn: so imeli resne skrbi, kam bodo prodali svojo proizvodnjo
Kupce so našli v tujini in zdat že od pomladi pošiljajo večji del svojih izdelkov v Anglijo. Belgijo. Nizozemsko In drugam. V tovarni se je skrb za tržišče uipaknila skrbi za kvaliteto izdelkov, za cenejšo proizvodnjo. To prizadevanje je danes očitno — v novih objektih, v boljši urejenosti obratov in številnih novih načrtih za napredek tovarne.
Barvni oddelek, M je bil ves čas ozko grlo proizvodnje, so renovirali, letos so dokončali še tretjo komoro nove sušilnice in postavili novo. moderno parilnico. S smotrno premestitvijo strojev pa so izpopolnili tehnološki proces.
tako da dosegajo z istim številom ljudi znatno višjo proizvodnjo.
Ko bodo uresničili še vse načrte, ki jih imajo za nedaljno modernizacijo objektov, bodo lahko tudi v tuj ni kohku:—v-4 s kvalitetnimi Izdelki. Za preureditev strojnega oddelka bodo prihodnje leto investirali 12 milijonov dinarjev. Tudi na razširitev asortimenta mislijo — na pomična računala. proc-nt.ua merila in druge pre-ciznejše izdelke, ki so pri nas zelo iskani. Da bodo dosegli tudi primemo kvaliteto, nameravajo pričeti z izdelovanjem teh predmetov Iz celuloida in drugih umetnih mas. Tehnološke procese, ki so za to potrebni, so že osvojili. Tudi za obnovo strojnega parka bodo investirali precejšnje vsote, preostale presežke denarja pa so porabili za gradnjo nove šeststano. vanjske stavb», ki bo že letes pod streho. Tako bo ta naša edinstvena tovarna proslavila prihodnje leto petdesetletnic'' svojega obstoja z novimi uspehi.	(jp)
med nabavno in prodajno ceno kaže, da vse preveč mislijo na visoke zaslužke. V januarju je bila povprečna odkupna cena za drva 1000 din za kubični meter, prodajna pa 1100 dinarjev. V juniju pa so ostale odkupne cene skoraj iste (1.081 din), prodajna cena pa je poskočila kar na 2050 dinarjev. Ce računamo, da znaša režija pri kub. metru povprečno 250 dinarjev, znaša zaslužek še vedno 719 dinarjev. Gospodinje v Slovenj Gradcu pa se zelo pritožujejo, da ni na zalogi drv. Ob ugotovitvi, da so nekatere Kmetijske zadruge prodajale bukov les v druge okraje in da morajo za potrebe domačih potrošnikov kupovati drva drugje, je seveda vsak komentar odveč. Z večjo kontrolo in sodelovanjem članstva do takšnih nemogočih pojavov prav gotovo ne bo v-č prišlo. (jp)
Delovni kolektiv tovarne cementa in salonita »15 september« v Anhovem ob Soči je dell med narodnoosvobodilno borbo mnogo delavcev, ki so se borili za boljše življenje delovnih ljudi. Starejši delavci so pa doma sabotirali proizvodnjo in na ta način preprečevali sovražniku gradnjo vojaških objektov. Tudi tedaj ko je imela tod oblast angloameriška vojna uprava, so delavci pripomogli, da niso nekateri lastniki tovarne pod zaščito civilne policije demontirali in odpeljali stroje v Italijo. Ko so prevzeli tovarno v svoje roke, pa so delavci skrbeli za tovarno in njeno mehanizacijo še podvojili. Zgradili so tudi novo delavsko naselje na najlepšem kraju v Desklah ob Soči.
V nedeljo 13. t m. se bodo anhovski cementarji spominjali vseh težkih in lepih dni med
narodnoosvobodilno borbo in bodo v ta namen priredili veliko slavje v počastitev 6. obletnice priključitve Slovenskega Primorja k FLRJ. Za to priložnost je delavsko društvo »Svoboda« že sestavilo pester kulturni spored, kjer bodo nastopali pevski zbor, godba na pihala itd.	J. P.
Medved v okolici Dolenjskih Toplic
Medved, Jel živi stalno v okrilju kočevskih gozdov in uživa popolno zaščito, si je pred n»kaj dnevi zaželel sladkih sliv. ki so bogato obrodile v vinski gorici Rigelj pri Dolenjskih Toplicah Tu Je obiskal sadovnjak posestnika Poglajena. kjer se Je gostil s sladkm sadežem In pri tem polomil več vej. V neposredni bližini Dolenjskih Topl e so videli tudi medvedko z mladičem.
Prav tako se tudi srnjad v večjem številu bliža kočevskim vasem. kjer si išče hrano na polju in okrog hiš.	G.
IZ VČERAJŠNJE DRIIdE IZDAJE
PO ATENTATU V SE:. J. R4PEP.T J
Razburjenje na Koroškem
Predstavniki Slovencev pri namestniku koroškega deželnega glavarja — Avstrijsko notranje ministrstvo odredilo posebno komisijo, ki naj preišče zadevo - Zločin je posledica profašističnega in šovinističnega hujskanja
Celovec, 11. sept. (Tanjjug). Zveza koroških partizanov je predložila državnemu tožilstvu in direkciji za varnost v Celovcu uradno prijavo zaradi razstrelitve spomenika na grobu 83 slovenskih partizanov na pokopališča v St. Rupertu pri Velikovcu. Ministrstvo za notranje zadeve na Dunaju je osnovalo posebno komisijo z nalogo, da preišče ta dogodek.
Včerajšnji izpad šovinističnih elementov je razburil in izzval številne proteste pri slovenskem prebivalstvu na Koroškem. Delegate Demokratične fronte delovnega ljudstva in Zveze koroških partizanov je na njihovo zahtevo sprejel namestnik deželnega glavarja Krasnig. Člani delegacije — predsednik Demokratične fronte dr. Franc Petek, tajnik Franjo Ogris, član glavnega odbora dr. Mirt Zwitter in predsednik Zveze koroških partizanov Karel Prušnik-Gašper so ob tej priložnosti izrazili prepričanje, da je »ta zločinski atentat posledica neodgovorne hujskaške gonje, ki jo že dlje časa vodijo šovinistični* listi »Kleine Zeitung«, »Volks-Zeitung« in drugi. Delegacija je obenem izrazila začudenje, ker koroška direkcija javne varnosti in državno tožilstvo v Celovcu ista kljub pravočasni opozoritvi Demokratične fronte poklicali na odgovornost inicia-torje te gonje. Slovenski pred-
stavniki so obenem obsodili nedavni sklep celovškega sodišča, ki je na podlagi pričevanja žandarmerije izrekel krivično obsodbo proti družini Robinik. kar je nedvomno vplivalo na profašistične elemente in jih
vzpodbudilo pri Izvrševanju nji-bovih naklepov. Delegacija je zahtevala, naj deželna vlada ukrene vse potrebno, da bi našla krivce tega zločina in jih najstrožje kaznovala.
Namestnik deželnega glavarja Krasnig je izrazil obžalovanje vlade, ker je prišlo do tega atentata. Krasnig je obljubil, da bo vlada ukrenila vse potrebno, pri čemer je dodal, da je agenta* naperjen i uti enotnosti Koroške in Avstrije.
Konec kongresa Trade Unionov
Kongres je podprl Churchillov predlog o sklicanju konference (tnajvišjega nivojafi — Novi predsednik britanskih sindikalnih zvez je Jack Tanner
Douglas, 11. sept. (Tanjug). Petinosemdeseti kongres britanskih sindikalnih zvez je končal svoje delo. Na zadnji seji so delegati podprla predlog predsednika vlade Churchilla o sklicanja konference »na najvišjem nivoju« in spreje’1 -»solucijo, v kateri pozivajo vlado, naj ukre-
ne vse potrebno, da bo do tega
sestanka prišlo.
Za novega predsednika britanskih sindikalnih zvez je bil izvoljen Jack Tanner, podpred-sedi sindikata kovinskih delavcev. Dosedanji predsednik Tom O’Brien je postal podpredsednik generalnega sveta.
Po	prvem delu šahovskega
turnirja v	Schaf
Posebno poročilo velemojstra dr. P. Trifunoviča
Schaffhansen. 11. sept. (Tam,1ug) Podobno, kakor se je zgodilo na lanski olimpiadi v Helsinkih, se je zgodilo tudi na turnirju kandidatov v Svici. Sovjetski velemojstri doslej niso pokazali tiste igre in niso dosegli tistih rezultatov, katere je svet od njih pričakoval. Ze drugič se je ponovila ta slika in menim, da to ni zgolj naključje.
O moči sovjetskih velemojstrov so se začele plesti legende, nepoučeni in široka publika pa radi sprejemjo te zgodbe tai jih celo pretiravajo. Kakor na olimpiadi v Helsinkih, tako tudi v začetku turnirja kandidatov sovjetski velemojstri niso ničesar Dokazali, iz česar hi lahko sklepali, da so v premoči nad svojimi kolegi iz zahodnega sveta. Na vrhu tabele sta Reshewski in Smislov. Igra Re-shewksega je bila prepričljiva in zanesljiva, medtem ko je Smislov svoje točke zbral s ртесе.1 sreče, kar velja zlasti za njegovi partiji z dr. Euwejem In Stahlbergom
Takoj za njhna so Keres, NaJ-dorf. Boles! avski in dr. Euwe. Na zadnjih treh mestih pa so Petrosjan. Geller in Kotov. Nihče ni pričakoval. da bodo mojstri zahodnega sveta enakovredni svojim sovjetskim kolegom. Vendar so poleg tega v igrah z njimi dosegli še eno zmago več. Pri tem mislim
na dvoje: staro delegacijo sovjetskih velemojstrov so dosegli mlajši. ki so borbenejši, ki pa imajo manj izkušenj kot stari. Na drugi strani pa so predstavniki zahod-neg šaha začeli bolj resno proučevat! material s turnirjev, kakor tudi teoretične analize. Posledice tega so v tem. da jih ni mogoče več presenetiti z obdelanimi in dobro znanimi otvoritvami, pač pa se je pokazalo prav nasprotno. Na splošno je dosedanji potek turnirja pokazal enakovredno borbo med mojstri iz Sovjetske zveze in mojstri zahodnega sveta.
Veliko je zameriti turnirju, ker na njem sodeluje precejšnje število sovjetskih mojstrov, zaradi česar bi lahko ospevali z raznimi mahinacijami. Zaradi tega se je še posebej pritožil Reshewski. Vendar ta pritožba doslej ni umestna, kajti sovjetski velemojstri se ostro borijo med seboj, in če bo trajalo še naprej, se ne bo moged nihče pritožiti, da jih je bilo preveč na turnirju. V tem primeru število ne bo važno, ker pri pošteni in športni borbi lahko zmaga samo najboljši, turnir pa se je doslej razvijal v tem smislu. Res je. da je prišlo do nekaterih kratkih remijev, kot o. pr. v partijah Boleslavski s Smislov in Ko-
tov t Geller, vendar menhn. da je to v njihovo škodo, kajti glavno J«, da nihče na tak način oe dobi cele točke.
Z dosedanjo igro In z zbiranjem točk našega predstavnika na tem turnirju Gligoriča — nisem zadovoljen in — kolikor vem — tudi Gligorič ni zadovoljen. Kar me je na tem tumirin najbolj presenetilo pri Gllgoriču Je to. da sicer prihaja v premočen položaj, ne zna pa zadati odločujočega udarca. To se mu je zgodilo v partijah z dr. Euwejem In S žabam, medtem ko Je partijo z Averbahom. čeprav je bil v slabšem položaju, dobil. Po VTI. kolu ima Gligorič 50 •/• možnih točk, vendar hi glede na partnerje, s katerimi je doslej Igral, lahko imel vsaj polovico, če žene celo točko več. Zanj se težji del turnirja šele začenja. Po igr! s Stahlbergom ga čakajo še Boleslavski. Kotov, Geller. Smislov. Keres, Reshewski in Bronstein.
Čeprav igrajo na tem turnirju najboljši igralci na svetn vendar je prišlo do mnogih slabih partij. Repertoar otvoritev Je razmeroma skromen, kajti Igrali so največ indijske partije. Razen Smisi ova malokdo otvarja s kraljevim kmetom. V nedeljo se ho turnir preselil v Zürich, kjer se ho začelo IX. kolo.
KOLEDAR
Nedelja, 13. septembru: Filip. Virgili].
Ponedeljek, 14. septembra: Jelenko. RozuLa.
»
13. IX. 1923. — Umrl jezikoslovec Maks Pieteršnik.
13. IX. 1943. — Brigada Franceta Prešerna uničila belogardistično postojanko Turjaški grad.
ZDRAVNIŠKA DE2URNA
SLUŽBA
Ljubljana: za nujne primere — Poliklinika. Miklošičeva c. 20. teL 23-081; sobotna in nedeljska služba — v soboto od 16. do ponedeljka do 6. zjutraj; nočna dežurna služba vsak dan od 20. do 6. ure zjutraj.
Celje, dr. Maks Bitenc, Cankarjeva ul. 11. — od sobote od 18. da. lje do ponedeljka do 8. ure zjutraj.
•
Na fakulteti za strojništvo je
diplomiral za strojnega inženirje Šmarčan Pavie iz Maribora. Čestitajo prijatelji in kolegi! 6328-n Na TVS sta diplomirala za strojna inženirja Herzog Stane in Kuhar Andrej. Čestitamo! 6331-n 10. septembra je diplomiral na strojni fakulteti tov. Pisacisky Ci. ril. Čestitamo prijatelji iz Litostroja!	632-u
Žrebanje dobitkov za obiskovalce L Mednarodne radio razstave bo v ponedeljek 14. septembra ob
17	uri v stekleni dvorani na Taboru 2rebanje bo javno Dob.tki se bodo lahko dvignili najprej en teden in najkasneje. 3 mesece po žrebanju. Po tem roku zapadejo v korist naslednje radio rastave.
6263-n
Zgodovinsko društvo za Slove, ni j o vabi vse člane in posebej tiste. ki pomotoma niso prejeli vabil. na Vin. zborovanje slovenskih zgodovinarjev v Ptuju od
18	(začetek ob 8. uri) do 20 septembra. Prenočišče preskrbljeno že od 17. zvečer Svet za prosveto in kulturo je priporočil ravna, teljstvom dopust za profesorje, udeležence zborovanje. Vsi udeleženci naj se po prihodu javijo pripravljalnemu odboru.
KINA VINO
z železom Izvrstno okrepčujoče sredstvo za oslabele, onemogle, slabokrvne, rekonvalescente itd. dobite v lekarnah. Zahtevajte povsod le originalno stekleničko z zaščitnim znakom tovarne zdravil »LEK«.	38-N
»KROSAN« Je edino zanesljivo sredstvo za preprečen j e gnitja krompirja. Dobi se v zadrugah, semenarnah, drogerijah itd. -d Mestna obrtna zbornica v Ljubljani bo priredila v septembru in oktobru tečaje; tpčaj za kandidate mojstrskih izpitov, tečaj za obrtno knjigovodstvo, tečaj za krojaško modeliranje, čevljarski pri. krojeva Ini tečaj in mizarski tečaj. Interesenti naj se takol prijavijo v pisamn zbornice Kresija-III. nadstr soba št. 86.	6279“n
Centralno ljudsko kopališče zaprto 15. septembra. Abonente sez. kabin prosimo, da svoje stvari do tega dne odnesejo. Uprava. 6310-n Licejke — prve maturantinje — 40-letni co mature praznujemo 19. IX. 1953 ob 20 uri pri Slamiču Ljubljana. Obvestite druge drugo!
PD Ljubljana-matica — alpinistični odsek. — Sestanek članov odseka v ponedeljek ob 19. uri v društveni pisarni. — Važno. Ver litev novega načelnika.
DELAVCI! Od 15. septembra so znižane cene našemu pensionu. Vsi. ki imate sindikalni popust, pridite v naš hotel »Kozjak« y Kaštel Stari. Odpočijte se in pridobite si novih moči za nadaljnje delo na naši dalmatinski riverì: udobno kopanje, dobra hrana, južno sadje in povrtnina, grozdje, sladka dalmatinska vina itd. Cena našega pensiona s 60 popu-strom je 204 dinarjev dnevno, polna cena pa 504 din dnevno Prirejamo izlete na izkopan ine starega mesta Salone. Dioklecijanovo palačo v Splitu, starodavno mesto Trogir, in dru<*e znamenite kraje v naši okolici. Takoj sporočite, da Vam bomo rezervirali sobe! Hotel »Kozjak«, Kaštel Stari. Dalmacija.
Elektro Ljubljana-mesto obvešča svoje konzumente, da bo v nedeljo dne 13. t. m. prekinjena dobava električne energij© od 9. do 10 ure na območju spodaj navedenih mestnih predelov: — Ježica. Brinje. Tpmačevo, Jarše Moste. Zelena jama. Kodeljevo. Poljane. Bar. je. Vič, Trnovo, Rožna dolina In Brdo. — Predmetna prekinitev je nujno potrebna zaradi del na omrežju visoke napetosti in bo izvršena ob vsakem vremenu-Obveščamo, da bo železniški nadvoz v Radovljici, t. j. na cesti Kamna gorica, Dfncovo—Radovljica v dneh 15. 16. 17. septembra 1953 za ves promet zaprt. Okrajna cesta uprava Radovljica.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža Nedelja. 13. septembra ob 20: V. Ocvirk »Ko bi padli oživeli«. Izven.
Sreda. 16. septembra ob 20: V. Ocvirk »Ko bi padli oživeli«. Red SREDA. Vstopnice so tudi v prodaji.
Četrtek, 17. septembra ob 20: V. Ocvirk »Ko bi padli oživeli«. Red ČETRTEK. Vstopnice so tudi v prodaji.
Sobota. 19. septembra ob 20: M. G. Sauva j on »Trinajst jih bo«. Premiera. Izven.
Nedelja. 20. septembra ob 20. M. G. Sau vaj on »Trinajst Jih bo«. Izven.
»UNION«: amer. barvni film »Kapitan Horauo«. Br*-z tednika. Predstave ob 15, 17. 19 in 21. »KOMUNA« šved film »Gospodična Julija«. Tednik. Filmske novosti št. 36. Predstave ob 15,
17.	19 m 21.
»Sloga«, iial.-franc. film »Tri prepovedane zgodb»-«. Brez ted. nika. Predstave ob 15. 17. 19 in 21.
»SOČA«: premiera ameriškega filma »Plavajoče gledališče«. Tednik. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Prodaja vsiocnic v vseb štir.h kinematograf,h od 9—U ter od 14 dalje.
L KiiNO »TIVOLI«:	itaL tlim
»Norčije v operi« Tednik. Pred. stava ob 20.
L KINO »BEŽIGRAD«: amer. film »Sunsed Boule\ard«. Tednik, Predstava ob 20 Prodaje vstop, nie v obeh letnih kinematografih uro pred pričetkom. •SISKA«:	amer. film »Carile«.
Brez tednika. Predstave ob 16. 18.15 in 20.30.
TRIGLAV, ameriški barvni film »Velik- Caruso«. Tednik. Predstave ob 16. 18 in 20. Prodaja vstopnic v obeh kinematografih od 15 dalje.
LixOcjIxíUj: frème, film »Pariz poje« in tednik. Predstava ob 20. Prodaji vstopnic eno uro pred pričetkom.
CELJE — UNION: amer barvni film »Onstran Missourija«. CELJE DOM IN LETNI: angl.
film »Izobčenec z otokov«, BLED:	amer. film »Cantifla*
Mušketir«.
KAMNIK: ameriški barvni film »Knjiga o džungli«. ZADOBROVA: angl. film »Dolina orlov«.
VEVČE: jugoslovanski film »V viharju«.
DOM2ALE: franc, film »Meseč, -iik Bonifacij«
NOVO MESTO ';:KRKA«: hrvaški film »V viharju«. ROGAŠKA SLATINA: angleški h'rvni film »Mala balerina«. 2ALEC: angl. barvni film »Čarobna temnica«.
KRANJ »STORŽIČ«: italijanska barvna risanka »Bagdadska roža«. Predstave danes ob 16,
18,	in 20. Matineji v neieLo
13.	septembra ob 8.30 »Bag, dad:ka roža« in nove risanke, ob 10. »Dvorni svetnik Geiger«.
KRANJ »PARTIZAN«: ameriški film »Zena s trojnim življenjem«. Predstava ob 20. KRANJ »SVOBODA«: avstrijski film »Dvorni svetnik Geiger«. Predstave ob 16, 18 in. 20. Matineja ob 10: »Bagdadska roža«.
Na razpolago je še nekaj abonentskih sedežev, zlasti za popoldanski torkov abonma, na kar zlasti opozarjamo okoliško prebivalstvo.
*
S«ajakobsko gledališče v Ljubljani je razpisalo abonma za sezono 1953.54. Abonma se lahko plača v mesečnih obrokih. Vpisovanje abonmaja je vsak dan od 10. do 12 in od 16 do 18. v gledališki pisarni v Mestnem decnu, kjer dobite vse potrebne informacije.
шшш
SPORED ZA NEDELJO
Poročila: 7.00. 12.30, 19.00 in 22.00.
8.00	O športu in športnik h — Celjski seminar učiteljev telesne vzgoje; 8.15 Lahka glasba; 9.00 Literarno glasbena oddaja — Iz orientalske poezije; 9.40 Kocnecno-rativni koncert Rabskim žrtvam;
11.00	Od pravljice do pravljice —
cicibani in pionirji glasbene šole iz Šiške nastopajo ... ;	11.30 Kretke
orkestralne skladbe; 12.00 Pogovor s poslušalci: 12.10 Igrajo velik; zabavni orkestri: 12.45 Zabavna £-*з.=_ ba vmes objave; 13.00 Za naše kmetovalce — Anton Skvarč: Pred trgatvijo: 13.15 Oddaja za kmečke žene:	13.25 Želeli ste. poslušajte!;
15.00	Magnetofonski posnetki s spominske svečanosti VIII. korpusa v Splitu; 16.00 Filip Bernard: Bilečanka in Partizanske zgodbe; 16.30 Zabavni zvoki; 17.10 Ргепоз II. polčasa prvenstvene nogometne tekme I. zvezne lige Hajduk : Odred; 18.15 Operetne melodije;
19.00	Radijski dnevnik; 19.30 Zabavna glasba ——«; objave in reklame; 20.00 W. A. Mozart: Figa-rova svatba (opera v 4 dejana ih) — magnetofonski posnetek iz Salzburga: 22.15 Z& nies n razvedrilo; 23.00—24.00 Oddaja Radia Jugoslavija za tuj:no na valu 327,1 m Obrenos iz Zagreba).
VREME
Napoved za nedeljo dne 13. septembra 1953:	Ponoči naraščajoča
oblačnost, nato oblačno vreme s padavnami. predvsem v dopoldanskem času. Popoldne izboljšanje. Temperatura ponoči od 5 do 8 stopinj, na Primorskem do 14 stopinj, podnevi od 16 do 20 stopinj.
ERICH MARIA REMARQUE
ZMAGE**
»Ostati bi bili morali v Nemčiji,« je godrnjal Levai. »Saj ni yse tako hudo tam. Veliko pretiravajo.«
Za spoznanje drugačen rez, je pomislil Ravie, pa te danes ne bi bilo več tu, da blebetaš te bedarije. Črvi bi brez dokumentov prestopili tvoje meje — ali pa bi bil prgišče pepela v kakšni neokusni žari.«
»Kje ste živeli tukaj?« je vprašal Levai.
To bi rad zvedel, je pomislil Ravie, da bi še druge ujel. »V «dobrih hotelih,« je rekel. »Pod različnimi imeni. Vedno za nekaj dni.«
»To ni res.«
»Zakaj me vprašujete, če veste bolje,« je rekel Ravie, ki mu
je bilo polagoma dovolj.
Levai je z dlanjo jezno udaril po mizi. »Ne bodite nesramni!« Koj nato si je natančno pogledal roko.
»Na škarje ste udarili,« je rekel Ravie.
Levai je vtaknil roko v žep. »Se vam ne zdi, da ste precej nesramni?« je mahoma vprašal z mirnostjo človeka, ki si lahko privošči, da se obvlada, ker je drugi popolnoma v njegovih rokah.
»Nesramen?« Ravie pa je začudeno pogledal. »Nesramno imenujete to? Saj tu vendar nismo ne v šoli ne v zavodu za skesane hudodelce! Jaz ravnam v silobranu — in vi bi radi, da bi se čutil kot lopov, ki prosi za milo sodbo? Samo zato, ker nisem Bacist in ker zaradi tega nimam papirjev? Da se še vedno nimamo
„SLAVOLOK
I 92
za hudodelce, čeprav poznamo vse vrste ječ, policijo in ponižanja, samo ker se hočemo ohraniti pri življenju — to je edino, kar nas drži pokonci, ne razumete tega? To je bog vedi vse kaj drugega kakor nesramnost.«
Levai ni odgovoril na to. »Ste prakticirali tukaj?« je vprašal. »Ne.«
Brazgotina mora biti zdaj manjša, je pomislil Ravie. Dobro sem zašil tedaj. Bilo je prekleto delo z vso to mastjo. Medtem se je spet pošteno nažrl. Nažrl in nažlampal.
»To je največja nevarnost za nas,« je razlagal Levai. »Brez izpitov, brez nadzora se potikate tod okrog! Kdo ve, kako dolgo že! Nikar ne mislite, da vam verjamem te -tri tedne. Kdo ve, v kaj vse ste že vtaknili svoje prste, v koliko mračnih zadev.«
V tvoj vamp s trdimi arterijami, debelimi jetri in skvašenim žolčem, je pomislil Ravie. In če bi jih ne vtikal vanj, bi te tvoj prijatelj Durant človekoljubno in idiotsko usmrtil in bi s tem spet še bolj zaslovel kot operater ter zvišal svoje honorarje.
»Največja nevarnost,« je ponovil Levai. »Praksa vam ni dovoljena. Na ta način se poprimete vsega, kar vam pride na pot, to je vendar jasno. Govoril sem o tem z eno naših avtoritet; ta je povsem istega mnenja. Ce kaj razumete o zdravniški znanosti, vam utegne biti njegovo ime znano —.«
Ne, je pomislil Ravie. To ni res. Zdaj ne bo rekel Durant. Življenje ne dela takšnih dovtipov.
»Profesor Durant,« je rekel Levai z dostojanstvom. »On mi je razložil. Bolničarji, izučeni študentje, asistenti, vse to se izdaja tu za velike zdravnike iz Nemčije. Kdo more nadzorovati to? Nedovoljeni posegi, splavi, sodelovanje z babicami, mazaštvo,
vrag vedi, kaj vse se še dogaja tu! Saj niti ne moremo biti dovolj strogi!«
Durant, je pomislil Ravie. To je maščevanje za dva tisoč frankov. A kdo mu opravlja operacije zdaj? Binot najbrž. Sta se gotovo spet pobotala.
Opazil je, da ni več poslušal. Sele ko je padlo ime Veber, je spet postal pozoren. »Neki doktor Veber se je zavzel za vas. Ga poznate?«
»Bežno.«
»Bil je tu.« Levai se je za hip z debelimi očmi zastrmel predse. Nato je mogočno kihnil, potegnil žepni robec, se ceremonialno useknil, pogledal, kaj je useknil, zganil robec in ga spet vtaknil v žep. »Ničesar ne morem storiti za vas. Biti moramo striktni. Izgnani boste.«
»To vem.«
»Ste bili že kdaj v Franciji?«
»Ne.«
»Šest mesecev ječe, če se vrnete. Veste to?«
»Vem.«
»Poskrbel bom zato, da boste kar moči kmalu izgnani. To je vse, kar lahko storim za vas. Imate denarja?«
»Da.«
»Dobro. Potem morate plačati vožnjo do meje za policista, k£ vas bo spremljal, in zase.« Pokimal je. »Lahko greste.«
»Je kaj določenega, kdaj se morava vrniti?« je vprašal Ravie uradnika, ki ga je vodil nazaj.
»Ne natančno. Kakor nanese. Zakaj?«
»Rad bi izpil kak aperitiv.«