Domovi m k«* ONLY MOANING NCWSPAPCR CLEVELAND ?. 0., MONDAY MORNING. MARCH 1, 1948 LETO L. - VOL. L. DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE .......- - vlado komunistov, da prepreči polom /. (Došle preko Trsta) KOMUNISTI NA MISIJONU. — Ne mislite, da so prišli, da bi se spreobrnili. Prišli so, da bi misijon razbili. Komunisti so namreč, kot berete v vseh komunistom prijaznih listih, za svobodo vere. Tak dokaz, kako so za svobodo vere, so doprinesli komunisti v Borštu pr! Trstu. Zgodba je kratko ta-le: V Borštu pri Trstu že dolgo ni bilo misijona. Med Eožičem in Novim letom so hoteli zamujeno vsaj malo popraviti. Prišel je iz Trsta lazarist Ludvik Savelj, da ima običajne misijonsko govore. Na praznike in v nedeljo je bila kar lepa 'udeležba. Ta ugodni potek misijona ni šel partizanom v račun. Ker se hudič, ki ima posebno varstvo nad komunisti, zlasti boji za mladino, zato se je zaletel v misijon 29. dec., ko je bila napovedana pridiga za mladino. Med pridigo je pridrvela v cerkev večja tolpa komunistov in komunistk ter začela razgrajati. Dva sta si celo prižgala cigarete, eden pa se je naredil šepastega in je krevsal po cerkvi, da bi vzbujal smeh. Po pridigi so nadaljevali hrup zunaj cerkve in prepevali italijanske pesmi kot "Bandiera ros-sa” (rdeča zastava) ter se drli “Abbasso i preti” (doli z duho- vniki). Končno je prišla policija in jih razgnala. Drugo jutro po pridigi je misijonar misijon predčasno končal. Zvečer pa so prišli partizanski kričači zopet, ker niso vedeli, da je misijonar odšel. Bili so namreč večinoma iz drugih krajev. KOMUNISTI PROTI SLOVENCEM. — Značilno pri tem dogodku je to, da komunisti svojo mladino vzgajajo čisto v laškem duhu. Slovenski misijon pridejo razbijat v slovensko vas prepevajoč italijanske komunistične pesmi. Tem ljudem je vse samo brezbožni komunizem, nič pa za narodnost. V svojih listih so potem juiiačili, da so razbili misijon, ker da je bil Savelj domobranec. Vse to je neumna izmišljotina. Savelj je že skoro deset let v Trstu in je bil v dobi domobranstva privezan skoro dve leti in pol na posteljo radi kostne bolezni, ki si jo je nakopal ravno na misijonih. Laž je vedno komunistično orožje. žalostni so taki pojavi, pa so morebiti naravnost potrebni. Ljudje ne verjamejo prej, kakšen je komunizem, dokler ne vidijo njegovih učinkov. Zato je tudi ta misijon imel gotovo svoj uspeh. COaU« na |. KAMPANJA JE V TEKU ZA RDEČI KRIŽ TA M£SEC Rekel je, da je to storil šele po dolgem premišljevanju Praga. — Predsednik češke republike, Edvard Beneš, je sprejel pri sebi nove ministre, katere je izbral komunistični premier Gottwald, ter jih zaprisegel kot polnomočno vlado. Ceremonije so se izvršile V gradu Hradčanih, kjer je urad predsednika republiko. Beneš je pri tej priliki povedal Gott-waldu, da potrdi novo vlado samo iz razloga, da prepreči splošni kaop v deželi. Drugega izhoda zdaj ne vidim, je rekel. čil le po dolgem in temeljitem razmišljanju. Nekateri so upali, da se bo predsednik Beneš raje odpovedal, kot pa bi potrdil komunistično vlado. No, motili so se. Beneš in njegova žena sta se nato odpeljala iz Eradčanov na svoje posestvo zunaj mesta. Njegov avto je spremljala močno straža policistov. Komunistična vlada je šla naito na delo, da se iznebi opozicije. Rektor Karlove univerze, Karol Englis, je bil pdstav- : . " : — -------• ..... naecega Kriza je oa aanes naprej Izjavil je, da se je do lega odlo- v poinem teku. Za vso deželo je Pil 10 r\n /inlffarn i« tnmnliit/mi . ___________ ___ . . _ JOHN K. THOMPSON Kampanja za zbiranje v sklad Rdečega križa je od danes naprej kvota $75,000,000. Za okraj Cu. yahoga je kvota $1,096,000. Kampanja bo trajala do 17. mar- Delovanje Rdečega križa je znano vsakemu. Kjer je kakšna katastrofa, tam je Rdeči križ gotovo prvi, da pomaga z obleko, živežem in drugim- Kdor le more,1 naj daruje za Rdeči križ. Načelnik kampanje Rdečega križa za Greater Cleveland je bil imenovan John K. Thompson, predsednik Union Bank of Com- Komunisti na Ceikem bodo vzeli, kar jo ima kdo nad 125 akrov Gottwald je izjavil, da je treba počistiti vse “reakcionarje” V CLEVELANDU JE NEKOLIKO POBELILO V nedeljo zjutraj smo dobili v Clevelandu nekaj bele odeje in precej mrzlo. Toplomer je padel na 24 stopinj. Za danes napoveduje vremenski urad megleno in še vedno mrzlo. Po snegu pa da ne diši, pravijo. Po Minnesoti in Wisconsini! Češkem, je povedal so imeli včeraj dokaj mrzlo in tudi v severnih vzhodnih državah je zapadlo nekaj snega. Praga. — Komunistični premier Gottwald, ki je danes diktator na kongresu poljedelcem, da bo treba popolnoma vse preurediti v deželi. Nadomestiti samo nekaj oseb pri vladi ni dovolj, je rekel. Mi bomo postopali brez vsakega 'prizhnašanja in se iznebili vseh agentov “reakcije”. Gottwald je povedal kmetom, da bo država vzela vsakemu zemljo, kar jo ima več kot 126 akrov. To bodo potem razdelili med poljske delavce. Gottwald je poklical delavce in farmarje na shod takoj, ko je pričela vladna krizai in j« s tem dobil silo, katero je potreboval, ko je zahteval od Dredsednika Beneša kapitulacijo. V Praigi so komunisti vse pripravili, d« so kar sijajnejše sprejeli kmete, ki so prišli z de- . , ., , , , žele. Filmska gledišča so bila j® *7*““ spr<™ ‘predlog ’ iz Moskve m podpi- Moskva ima v rokah možne karte, ko se pogaja s Finsko Te karte so žito, ki ga dovaža Rusija, ki ga pa lahko ustavi Helinki, finska. — Stalin je zahteval od Finske, da takoj sklene s Rusijo vzajemno pogodbo, da druga drugi pomagata z orožjem, ako ho potreba. (Koliko more Finska pomagati Rusiji, to vsak čitatelj lahko sam ugane; op. ured.) Finski politiki vedo, da nima- odprta vso noč, da so kmetje lahko videli slike. Kot eden prvih knrakoiv ko- ‘ vlade, ki je m šejo na odkazani črt v. Rusija namreč zdaj zalaga Finsko s žitom »n če dovoz ustavi,bo ma- ne u, članice, Razne drobu« novici |i Clevelanda |a ig <*•*«. m. Nove Kanadčanke— V Kanado je dospelo zadnje čase nekaj Slovenk iz begunskih taborišč v Evropi. Tri so se že oglasile in sicer Ema Hren, Ana Hren in Jožica Pugelj. V3e poši. ljajo lepe pozdrave Slovencem v Zed. državah. Vse* tri so si tudi naročile Ameriško Domovino, ki jim je ljuba še iz taborišč, kjer so jo imele,priliko čitati. želimo jim vso srečo v novi deželi in v novi službi. Vse tri so zaposlene v bolnišnici v Peterburough, Ontario. Maša za osmino___ Jutri ob 7:45 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pok. Jos. Raušel ob priliki osmine njegove smrti. Zopet doma— Mr. in Mrs. Frank Champa iz 5803 Bonna Ave. sta se v petek vrnila iz Willarda, Wis., kjer sta se udeležila pogreba za pokojnim stricem Antonom Merkun. Vrnitev iz bolnišnice— Frank Pirc, 1382 E. 47. St. se je povrnil iz bolnice. Tem potom se želi zahvaliti za obiske, cvetlice in karte, poslane v bolnišnico. V zadnje slovo— Klub “Ljubljana” vabi vse čla- Včeraj popoldne je umrl An-1 nagle smrti, zadet od kapi, Anthony Gornik, stanujoč na 6219 ton Merkun. Bil je star 71 let. St. Clair Ave. Bil je znan pod imenom “Butch Gornik.”1 Bil je star 44 let in še samski. Rojen je bil v Clevelandu. Pred 4 leti mu je umrl oče Valentin, živel je z materjo na gornjem naslovu. Poleg matere Margaret roj. Levstik zapušča brata Rudolfa in Franka ter sestri Rose Brezec jn Mary Bogataj. Pogreb ima v oskrbi Grdinov pogrebni zavod, čas pogreba še ni določen. Pokojni je bil zaposlen pri mestu kot voznik truka. Frank Žnidaršič V petek popoldne je umrl v Glenvilie bolnišnici Frank Žnidaršič, star 67 let, stanujoč na 1269 E. 170. St. Bil je vdovec. Soproga mu je umrla pred 7 leti. Tukaj zapušča sinove: Frank. Edward in August, hčer Mrs. Olga Poje, tri vnuke, sestro Mrs. Angelo Pugel v Seattle, Wash, in več drugih sorodnikov. Tukaj je bil 45 let in je bil član dr. Car-niola Tent 1288 TM in kluba Ljubljana. Pogreb bo jutri popoldne ob 1 iz želetovega pogrebnega zavoda na 152. cesti na Lakeview pokopališče. ------o—---- Poglobitev iv. Lovrenca reke odložena Washington, — Amerški senat je odložil projekt za poglobitev reke sv. Lovrenca najmanj za eno leto. Projekt bi stal do $720,000,000 in bi omogočil, da bi pluli z morja do Velikih Jezer lahko največji parniki. ------o—— Končno ga je pa le dočakala Swansea, "Waleška. — Leta 1914 je odšel Arthur Lewis v Južno Afriko in obljubil ženi, da bo poslal ponjo, čim si bo opomogel. Te dni je res pisal po ženo in odpeljala se je za njim v Jo-_ hannesburg. Žena je zdaj stara 68 let. Doma je bil iz Iga pri Ljubljani, kjer zapušča brata, tu y Ameriki %pa več sorodnikov. Dolgo vrsto let je delal v železnih rudnikih V Ely, Minn. Ko so zače)i tamošnji rojaki kupovati zemljo v Willardu, da si ustanovijo farme, je bil med njimi tudi Merkun. Nahajal se je tukaj 38 let in je lastoval prav lepo urejeno farmo. Pogreb s sv. mašo zadušnico je bil v sredo 25. februarja, katerega se je udeležilo številno sorodstva, znancev in prijateljev. Bil je član društva Srca Jezu-iovfcga št. 2 ABZ v Ely, Minn. Naj mirno počiva v ameriški zemlji, soprogi in sorodnikom pa naše globoko spžalje. Jožetu Pekolj se je zdravje zopet poslabšalo. Odpeljali so ga v bolnišnico. Zdravniki pravijo, da je resno bolan. p]sW:;akadem:ji je odstavljenih 11,,profesorjev, iz urada justičnaga ministra :je bilo odslovljenih: pet glavnih uradnikov.,, Policija je aretirala mnogo vseučilišnikov,., ki so obtoženi, da so vodili demonstracije proti komunistom; Nekatera poročila trdijo, da je bilo pri demonstracijah ubitih pet dijakov. Dnevnik “Svobodne Slovo”, glasilo narodne . socialistične stranke, je preneha; izhajati, ko so prišli komunisti na vlado. Cez par dni je pa zopet izšel, toda na prvi strani je objavil z velikimi črkami, da je list zdaj pod "novo upravo.” o. VODA POPLAVILA VSE CESTE OKROG SUPERIOR IN 55. ST. V soboto je počila na Superior in 55. cesti vodna cev, ki je V Mps. Jos. Tolani je bila radi premeru 48 palcev. Voda jebru-aperacije tudi odpdljena v bol- hala iz počene cevi in poplavila nišnieo. Operacija se je dobro posrečila in Mrs. Tolani je na potu okrevanja. John Tolani je šel v Chicago, kjer si bo poiskal delo in bo tam ostal čez zimo. Pozdrav vsem skupaj, Lud. Perushek, zastop. Smithfield, Pa. — Frank Može je tako nesrečno padel po ledu. ko je nesel vrečo koruze, da si je zlomil roko na dveh mestih. Bil je v bolnišnici v Uniontownu, zdaj pa se zdravi doma. vse ceste od 49. do 55. ceste in je pritekla celo dpli na St. Ctair Ave. Ves cestni promet je bil ustavljen za več kot eno uro, ,Tudi vozovi ulične železnice niso mogli voziti. V mnogo kleti je prišla voda. BUT. DAJ BISTRA. SPOMNI Sl BEGUNOV S KAKIM DOUBJ1M Neodblajle! Nabavite sl BESEDNJAK DR. KERNA dokler je še zaloga. Naročite ga lahko v naši upravi. Pošljemo tudi po pošti, če pošljete $6.00. Naslov: Ameriška Domovina •117 St dair Ave. Cleveland 3, a Na Grškem so vtaknili v zapor več sto rdečih, da ustavijo komuniste Atene. — Grška policija je polovila v Atenah in okrog Aten 200 oseb, moških in žensk, katere sumijo, da pomagajo komunistom v boju proti vladi. To je bil že drug pogon na komuniste. O božiču so jih ai tirali okrog 500. 1 Ta racija policije je bila glavnem po Atenah in pred-mestiijih. To se je zgodilo istočasno, ko so ustrelili 13 komunistov, kateri so bili spoznani krivim udeležbe v geril-skih bojih. Na smrt jo obsojenih še več drugih. strune protiRfišiji: mtfi Pariz. — Francija se je pridružila Angliji in Zed. državam, ki so ostro'obsodile način, po katerem so se komunisti polastili vlade v Češkoslovaški. Francija je zdaj prvič uradno protestirala proti sovjetskim metodam priti na oblast v vzhodni Evropi.. Kot znano 'se Francija ni pridružila Angliji in Ameriki, ko sta protestirali radi nasilne komunistične ugrabitve Romunije, Ogrske ali Poljske. Sedanji korak francoske vlade kaže, da je opustila dosedanjo politiko, ko je hodila po srednji poti med Rusijo in- za-padnimi demokracijami in skušala med njimi posredovati. Zdaj se je Francija odprto pridružila Ameriki in Angliji. Najbrže je uvidela, ki skuša sodelovati z Rusijo ali ji ustrezati, končno postane plen komunistov. i Se pred enim letom šo francoski socialisti izjavili, da ne gredo v vlado brez komunistov, zdaj so pa podali javno izjavo, da kar najstrožje obsojajo nasilje, s katerim stalinizem pod-jarmlja in zasužnjuje deželo za deželo. Strah, ki ga je imela Franci-: ja pred močno Nemčiji, se je zdaj umaknil strahu pred Sov- diu na'kratke valove. Drugi korak je bil pa ta, da je prepovedala 27 časopisom prihajati na Češko, prepoved za na-daljne pa sledi. Delavska unija v Ohio je odobrila Millerja Columbus, O. — Centralni odbor Ohijske politične akcije CIO je včeraj odglasoval, da bo nadeli črti deloval za izvolitev Ray T. Millerja za guvernerja. Odbor je ostro napadel sedanjega guvernerja Herberta in prejšnjega guvernerja Franka Lauscheta. Centralni odbor CIO jd ostro napadel Henrya Wallacea ter Obsodil njegovo tretjo stranko kot “kolosalno zmedo.” Na tej seji včeraj je odbor izbral kandidate ,za razne urade, kongresnike in druge, katere bo priporočal organiziranemu delavstvu za izvolitev. . .--—o------- Najemninska postava ostane en mesec Washington. V petek je predsednik podpisal podaljšanje najemninske postave za en mesec. Postava bi drugače pot-tekla 29. februarja, toda kongres je sprejel predlog, da se postava ipodaljša za eh mesec, v tem bo pa kongres skušal se- jetsko Rusijo. Zato bo pajstaviti Predlog za novo post«. Francija zdaj sodelovala z An- vo^za eno leto ali več. glijo in Ameriko, da združijo svoje okupacijske cone v za-padni Nemčiji, proti čemer je bila dozdaj neupogljivo. ——o-------- Američanka; bo ostala v Rusiji Moskva. — Annabelle Bučar, doma iz Clairton, Pa. je sporočila ameriškemu poslaništvu v Moakyi, kjer je bila v službi, da se odpove ameriškemu državljanstvu in da bo ostala v Rusiji. Bila je skrivno poročena 13 mesecev z ruskim pevcem Lapkmom. pošlje v Moskvo komisijo, da razmotriva o paktu. Finski politični voditelji in ves narod so proti takj pogodbi z Rusijo, toda druge izbire nimajo. Glasilo socialne demokratske stranke je zapisalo, da je ogromna večina finskega naroda proti taki pogodbi z Rusijo * * « Washington. — Vladni uradniki vidijo v pritisku na Finsko začetek ofenzive komunistov, da pograbijo tudi to deželo v svojo oblast. Pričakujejo, da se bo na Finskem ponovila igra, kot so jo izvedli np Češkem. * * * Stockholm. — Armadno po-vqljstvo izjavlja, da bo začela, dežela takoj s prip'ravami za obrambo, čim skftne Finska pogodbo z Rusijo. ------o------ Praznovala sta komaj 13-letnico poroke Mr. in Mrs. James Burns iz Clevelanda sta na 29. febru-arja> letos praznovala 13. obletnico poroke, čeprav sta poročena že 56 let. Poročila sta se namreč na 29. februarja 1892 in ker je 'bilo takrat prestopno leto, sta praznovala ta dogodek samo enkrat na vsake štiri ieia. Pazite se, da ja gotovo greste preko ceste pri signalni lull in o pravem času, sicer vas slulbujlt policist lahko povabi na sodnijo. Na sejo— Podružnica 14 SŽZ vabi na sejo jutri večer ob 8 v SDD na Recher Ave. Vse članice naj se udeležijo, ako le morejo. Popravek k poročilu— K poročilu o novomašniku Rev. Lewis Furlanu moramo dodati še to, da ima štiri sestre in enega brata in sicer brata Josepha ter sestre: Josephine Hu-letz, Albina Zimmerman, Frances Jason in Molly Siverdas. Redna seja nocoj— Nocoj ob 8 je redna seja dr. sv. Marije Magd. 162 KSKJ v šoli sv. Vida. Tajnica bo pobirala asesment od 6 ure naprej. Maša za 30-dnevnico— Jutri ob 8:30 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pok. Joseph Sterleta ob priliki 30-dne-vnice njegove smrti. Razne najnovgše svetovne vesti COLUMBUS, OHIO — Danes bodo dobili veterani v državi Ohio pole, na katerih bodo prosili za izplačitev bonusa. V državi je okrog 827,000 veteranov 2. svetovne vojne. Dediči veteranov, ki so umrli v vojni ali že potem, ko so bili odpuščeni, dobe take pole, ako pišejo ponje v Columbus. « • * JERUZALEM — židovske teroristične organizacije so razstrelile blizu Tel Aviv v Palestini vlak, ki je vozil angleške vojake. Ubitih je bilo 28, ranjenih 38. Židje so izjavili, da je to po. vračilo za bombe vJeruzalemu, ki so zadnjo nedeljo ubile 54 Židov. Židje dolžijo Angleže, čeprav so Arabci trdili, da je bilo to njih delo. Bivši češki justični :J minister hotel izvršiti samomor, trdijo rdeči Praga. — Dr. Prokopa Dr-tina, ki je bil v prejšnji češki vladi justični minister, so našli pod okni njegove hiše vsega v krvi. Na glavi je imel vse polno ran. Policija, ki je v rokah komunistov trdi, da je hotel dr. Drtina “izvršiti samomor”. Toda svet ve, da je bil dr. Drtina trn v peti komunistom. Lansko jesen je namreč on odkril zaroto komunistov, ki so hoteli izvršiti atentat na tri protikomunistične ministre. Dr. Drtina je takrat uvedel preiskavo in dognal, da zbirajo komunisti na skrivnem orožje. To so mu komunisti silno zamerili in zato je dr. Drtina "poskušal” izvršiti samomor. Dr. Drtina je član socialno demokratske stranke. Kadar morate ponoii preko ceste, imejte na tebi vedita kak bel predmet, da vas voznik tež/e opazk ~nniRlggA POMOVINA, MARCH 1,1948_ S| AMERIŠKA DOMOVINA \ VI | IM C-H« M «17 8t CUir At«. (JAMBS DEBEVEC, Editor) „.UodS,Ohl« iiuhn riiT»rn»«niiiiii»niii»»— BESEDA IZ KAROM ...m mn tiTrt-—" ..................—*—* niDiisnea aauy exccpi ounu«/« NAROČNINA Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta »5.00; za četrt leta $3.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6, za 3 mesece $3.50. m« MARCH SUBSCRIPTION RATES ,«!*»#* I' 2 S 4 J « 7 ( 9 K) H 12 13 14 IS M 17 W » M 21 22 23 24 25 26 27 2« 29 30 JI $5 for 6 months; $8 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $3.50 for 3 months. Entered ee eecond-cleee metter Jenuerj 6th,' 1008, it the Poet Office «t Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1379. i No. 42 Mon., Mar. 1,1948 Se o evropski federaciji Smrt Čehoslovaške republike Čehoslovaško republiko, porojeno leta 1918 iz razvalin Avstro-Ogrske, žrtvovano Adolfu Hitlerju leta 1938 v Mo-nakovem in zopet vzpostavljeno leta 1945, so zdaj komunisti usmrtili. Eksekucija republike se je izvršila pred očmi vsega sveta, kajti komunisti niso mogli uresničiti prakse svojih običajnih odredb v takih slučajih, to je cenzure in izgona inozemskih časnikarjev, dokler niso končali svojega dela — zadavljenja vseh ljudskih svoboščin. In tako je bila svetu dana priložnost, da je lahko sledil vsakemu koraku procesa transformiranja reprezentativne čehoslovaške vlade v komunistično diktaturo. Odkar je bila nanovo vzpostavljena Cehoslovaška republika, je služila komunistom kot izložbeno okno, češ: vidite, da je možno, da svoboda in demokratične ustanove lahko uspevajo na notranji strani železnega zagrinjala! In res, na zunaj je dežela kazala, da vlada v njej prosperiteta in svoboda. Toda demokracija, kf je krog iti krog obdana z rdečim terorjem, ne more uspevati in vzdržati. Resnični nameni Rusije so postali očitni, ko je sovjetska vlada v Moskvi ve-tirala originalni odlok češkoslovaške, da se slednja pridruži Mrshallovemu načrtu. Komunisti so se namreč bati, da utegnejo izgubiti tla pri volitvah, ki se bodo vršile spom-ladi Cleveland, O. — Sugestijo glede evropske federacije, katero sem opisal v Ameriški Domovini zdnem 5. februarja t. 1., naj naikratko nadaljujem. Čeprav nisme opazil v tem času, da bi se še kdo drugi ogreval ali zainteresiral za idejo, katero jaz smtram, da je bolj važna kot vse drulge intrige in prazne fraze, o katerih se navadno v dnevnem časopisju razpravlja. Smo pač ljudje različnih prepričanj, ampak v tako važno gibanje v razpravah glede evropske federacije, bi pa morali poseči vsi, ki imajo tozadevne kvalifikacije, da lahko pisarijo in propagirajo na splošno med vsemi narodi, ki bi bili v združenju prizadeti. Slovenci smo v resnici majhen narod, ampak bodimo za tako važno vprašanje med prvimi! Pokažimo se, da smo narod enak drugim, ki se prav tako ali pa še bolj mteresiramo za splošni blagor človeštva. Da je absolutna potreba za evropske narode, da se združijo v eno celoto po načinu Zedinjenih držav Amerike, nam je vsem jasen dokaz to, ko vidmO, kako je človeška slabost samo enega posameznega naroda raz-palila medsebojno sovraštvo. Za primer naj omenim samo razmere, ki sedaj vladajo med našimi rojaki v naši rojstni domovini; kakšna razdejanja in uničenja so povzročali, ubogi narod pa je grozno in mučeni-ško trpel ih trpi še danes. Ne- Domala vse vojne, ki jih opisuje zgodovina, so se vršile na avropskeml kontinentu, 'zato nas slehernega veže dolžnost, da se potrudimo in s pisano agitacijo do vseh naših evropskih sosedov, da jih tem potom seznanimo, da šmo v celoti vsi, kar nas je izseljencev iz Evrope tukaj v Zed. državah, pripraveljni sodelovati in pomagati v vseh'slučaj ih, da se čim prej uresniči federaciji cele Evrope po načinu, kot smo združeni v svobodni in demokratični Ajneriki. Končno apeliram na vse slovenje dobre dopisnike, katerih ni ravno malo, da bi od časa do časa O tem kaj napisali in pomagali v prilog propagande združenje Evrope. Pričakujem akcije v tem pogledu tudi od ostalih naših rojakov. Pozdrav, John Prostor. grobnfk in napisali nanj v slovenščini: VALENTIN VODNIK rojen 3. svečana 1758 v Šiški, V Ljubljani, umrl 8. prosinca 1819 Ne hčere, ne sina Pomeni ne bo — Dovolj je spomina: Me pesmi pojo. Postavili 1819, popravili 1839 prijatelji. Vodnik je že kot dijak kazal pevski talent. Po prigovarjanju o. Maraka Pohlina je pričel pesniti in je fadel leta 1871 štiri pesmi v svoji zbirki “Pisanice od lepeh umetnosti na tu lejtu 1781." Najboljša med njimi je bila pesem "Zadovoljnega Kranjca". Do Vodnika je bilo slovensko pesništvo popolnoma zanemarjeno. Imeli smo le nekaj slovenskih cerkvenih pesmi, a še te niso bile veliko vredne. Vodnik se je tega zavedal in je skušal tudi med Slovenci vzbuditi zani-di med Slovenci vzbuditi zanimanje za pesništvo. Pri tem NASA MICKA IMA TUD BESEDO Kaj se mi mara, ko vidim, da je vse z menoj. Od vseh strani dobivam bodrilne besede, naj Be potegnem za svoje pravice. Vse pravijo, naj zahtevam od “njega" več kot en kvoder na teden za gospodinjstvo. Kaj pa misli, vranč, me tolažijo, da mu boš dala od kvodra še 24 centov nazaj ob tednu? Micka, postavi sc, mi narekujejo. Kar inako se mi sto- HlttllJC to JIWIIWV'V. - - - imiCIVUJCjV. 1VH1 .... - — ga je navduševal baron Žiga- ^ go vidim, da je vse na moji Dn ninrroUTom TV Q QVpf 11 1P _! r rvn lutia, I\I ju tnu-vis j* , slovili vse člane varnostne policije, ki niso bili komunisti, ter jih nadomestili s pripadniki komunistične stranke. Posledica tega je bila, da je dvanajst ministrov, ki niso komunisti, predložilo predsedniku Benešu svoje resignacije. Drugi korak je bil, da so se pred vsemi javnimi poslopji v Pragi pojavile oborožene straže, kajti komunisti so nenadoma “odkrili” zaroto opozicijskih strank za strmoglavljenje vlade, pričele so se policijske preiskave glavnih stanov opozicijskih strank, pred katere so komunisti postavili oborožene straže, da bi preprečile strankam funkcioniranje. Zatem je bita ustanovljena formacija takozvanih “akcijskih odborov,” ki so prevzeli v svojo oblast urade, kateri so bili prej v rokah nekomunističnih ministrov, kateri so resignirali, toda katerih resignacije takrat predsednik Beneš še ni sprejel. V resnici so ti odbori sestojali iz elementov, ki so pričeli izvajati taktiko “sedečih stavk.” Zasnovano 'je bilo, da bodo ob ugodnem trenutku stopili na pozor-nico komunistični ministri, ki bodo vzeli stvar v svoje roke, kakor se je tudi zgodilo. Med tem pa je bil zunanji svet o vsem tem mnogo bolje informiran, kakor pa čehoslovaško ljudstvo. Nekomunistom ni bilo dovoljeno govorjenje po radjp. Komunistični stavci in tiskarji niso hoteli staviti in tiskati gradiva za nekomunistične liste. In tako se je zgodilo, da je bila ustavna vlada suspendirana, dočim se je predsednik Beneš na vse kriplje trudil, da bi dosegel kak kompromis, na podlagi katerega mu ne bi bilo treba izročiti dežele popolnoma v komunistično oblast ali pa dovoliti, da vmarširajo čete Rdeče armade preko meje v Čehoslovaško. Ako bi imel predsednik Beneš svobodo akcije, bi se bil lahko poslužil armade za vzpostavitev ustavne vlade, toda komunisti so se s satanskim predvidevanjem polastili’ že v naprej popolne kontrole nad armado in varnostno policijo. Med tem časom pa so postali komunisti že dovolj močni, da so lahko odklonili vsak kompromis. Z zaupanjem so čakali na izid tega prevrata, medtem ko je šla v akcijo njihova peta kolona, ki se je polastila časopisja, radijskih postaj in javnih poslopij, tako da je komunistični premier Klement Gottwald lahko triumfalno napovedal svojim prista-. šem, da je rešitev krize samo vprašanje par ur. Smrtna obsodba Čehoslovaške republike je bila izrečena v Moskvi. In takšna usoda, kakor Čehoslovaško, čaka tudi druge države, predvsem Francijo, Italijo in Finsko, ako ne bodo neprestano na straži pred lastno notranjo izdajo. Medtem prihajajo poročila, ki naznanjajo, da je v sredo 10,000 dijakov prišlo pred predsednikovo palačo na Hradča-nih, kjer so hoteli dati duška svojemu gnevu nad usodo svoje domovine. Toda komunistična policija, ki ima zdaj v rokah vso moč in oblast, je pričela tolči po glavah dijakov s puškinimi kopiti. Komunisti so z vso naglico organizirali “delavsko milico,” sestoječo iz fanatikov in delomrznežev, ter jo oborožili s puškami in brzostrelkami, nakar So pričeli ti miličniki stopati v četverostopih po praških ulicah. S tem so pokazali domoljubnim Čehom, kaj imajo pričakovati od komunistične vlade trde pesti. — Pred Čehoslovaško, zadnjo vsaj deloma svobdno republiko sredi totalitarističnih komunističnih držav, je treščilo železno zagrinjalo, za katerim so že dolgo tudi vse ostale države, ki so pod kontrolo Moskve. ško trpel ih trpi še danes. Ne- Izme kaigroznea^e to trpljenje o- datov pisoviti, ^kSi le' šele ubogo TFaW Na deio za izvolitev Frank J. Lauscheta Cleveland, O.—Zopet se nam nudi lepa prilika, da ponovno Izvolimo našega zmožnega rojaka ta guvernerja države Ohio. Naša narodna dolžnost nas veže, da ses združimo do končne zmage, za sina slovenskega naroda, na katerega smo vedno tako ponosni. Ne samo radi tega, ker je naš človeK ampak volimo zanj zato, ker je zmožen 1fi izkušen. Frank J. Lau-sche nas se Slovence tako lepo predstavil ameriški jaivnosti, da s ponosom lahko povemo, da smo Slovenci. Izmed vseh sedanjih kandi- aa guvngMMBttllšii Zois. Po njegouem nasvetu je pričel zbirati Vodnik narodne pesmi. Cim dalje je br3ka] po narodnem blagu, tembolj so mu bile pesmi všeč. Nekatere je tudi popravil in predelal po svoje. Končno se je v to delo tako vživel, da njegove pesmi niso samo po duhu podobne narodnim, temveč 'tudi po meri. Tudi snov svojim pesniškim proizvodom je zajemal iz narodnega blaga in mnogo kitic ni nič drugega kakor predelana narodna pesem. Vodilo mu je bilo predvsem. Naj pesem umetna, naj merjena bo, , nikdar ni prejetna, ak' žali uho. In če ni vedno pogodil prave, ni bil toliko kriv sam kot čas, v katerem je živel. Kadar pa strani. Ena je tudi rekla, da če bi bila na mojem mestu, ki sem zdaj urednikova gospa, ali vsaj žena, bi zahtevala, da se mi reče: Marie, Marica, Mici, ali pa vsaj Minka. Micka ne paše zdaj več zame, mi dokazuje. Joj, saj mor da res ne. Bom videla, kaj bo “on” rekel k temu. Kadar mi bo kaj ukaZoval, enčeš: “Micka, alo, naredi to in to,” bom kar preslišala. In kadar bo “on” to pono vil in še ne bom nič rekla, pa če se bi potem zadrl in glasneje ponovil svoje ukaze, se bom pa obrnila, dela roke v bok (in ker sem majhna, bom morda tudi na pručeo stopila, da me bo ve«) in rekla enkrat za vselej: “Komu piov, M.., ___ ________ubogo ljudstvo trpelo, ki je bilo in je še tam. Vse take posledice človeške slabosti bi se preprečilo potom združenosti. Mnogim poznavalcem potom današnjih kritičnih razmer je znano, da je sivetovna situacija za splošni mir še vedno v nevarnosti ip ako današnje svetovne velesile ne peduzamejo takoj resnih korakov v prilog združenja, za bodočnost Svetovnega miru, nam prav gotovo preti višek mednarodnega sovraštva, kar nas zopet tehko privede do uničevanja drug drugega — do vojne; od katere pa lahko pričakujemo, da bo mnogo strašnejša in uničujoča, kot je bila zadnja. V splošnem lahko vidimo, da so svetovni zapleti j aji v taki zagati, da ni nobenega drugega izhoda za mirno poravnavo svetovnega nesporazuma, kot edino v tem, da se velesile odločno zavzamejo za akcijo združenja Evrope. In če kdaj do tega pride, naj potem narodi odločajo po strogo demokratičnih principih na-daljno usodo Evrope. Kaj pa današnje velesile? Na splošno se sliši, ko kričijo in omenjajo, da so za splošni mednarodni mir, da bi pa resno podali kako 'podlago za mir — da danes nismo še nič slišali o tem. Svetovni mir ustvarjen le na podlagi reparacij ne odgovarja več današnjim razmeram. Mir sklenjen na podlagi reparacij bo le začasni. Preteklost nam je to dovolj jasno pokazala, da je radi tega tlelo maščevanje in se končno vnelo. Vsled visokih vojnih reparacij jc bilo že od nekdaj mnogo sovraštva med narodi, ker za iste so najbolj zasužnjeni le ubogi delavci in tisti, ki so pa glavni krivci vojne milo kaznovani ali celo oproščeni, dočim delavska masa za vse največ trpi. Kaj vse vojna poozroči, o tem je gotovo vsak človek danes že zadosti poučen; zato se ne bom spuščal v podrobnosti. Vojna je na j več j e zlo za preprostega človeka in skrajni čas je za sedanjo civilizacijo, da vojne snlošnem za vedno odpravi! J. Lausche n . ši, je nepristranski ter popol noma neodvisen. On se ne poda sebičnim interesom in diktatorjem! in prav raditega je toliko bolj važno, da mu gremo na roke ter mu damo svojo pomoč ob vsaki priliki. , Narodni voditelji, kot je Frank J. Lausche, so se borili v Ameriki, da je sedaj ta dežela najboljša na svetu. Nikar ne prepustimo svoje demokratič ne pravice kakšnim diktatorjem. Hitler in Mussolini Sta pozabljena. V tej deželi moramo za vsako ceno obdržati svoje pravice, da vselej lahko izvolimo ljudske uradnike kot je Frank J. Lausche. Vse delo m naše želje pa bodo zaman j, če ne bomo vsi volili v primarnih volitvah maja meseca. Torej nagovorite tudi svoje iprijatelje in znance, da gredo gotovo na volišče. V Clevelandu smo ustanovili “VETERANS LAUSCHE FOR GOVERNOR BOOSTERS CLUB.” Združili smo'se, dta tako vzpodbujamo veterane in sploh vse držaivljane. da se po-služijo svojih državljanskih pravic, da se registrirajo o>pravem času ter da ne zamudijo volitev maja meseca, da bo tako ponovno izvoljen Frank J. Lausche guvernerjem države Ohio. Priporočamo, da bi se e-naki klubi ustanovili v vsaki naselbini v vsej državi Ohio. Frank Mervar, 5372 St. Clair A ve. Cleveland, O. zapel, nam je zen kranjskih, tudi novice Vodnik-Puklovi skl pesnik iven- “Bilo j% 8. prosinca leta 1819.” pfavi Peter Bohinjec v svoji knjigi o Valentinu Vodniku, “ko je avečer ob % na 11 izdihnil prvi slovenski pesnik, Njegovo truplo so prenesli dva dni pozneje k sv. Krištofu (Ljublajana), kjer čaka vstajenja skupno * Linhartom in Čopom.’’ Šele leta 1827. so postavili Vodniku njegovi prijatelji spomenik z latinskim napisom. T uto 1QQQ na ara mn nhnmvili ns- iVU XVB IL diva - -- ustvaril pesmi ki imajo trajno vrednost. Ko bi drugega ne imeli od njega kot pesmi “Rojakom”/ “Vršac” in “Zadovoljni Kranjec”, bi bil njegov spomin že neminljiv. Vodnikova modrica (muza), tako ocenjuje Vodnika Dežman že leta 1854., je čvrsta Gorenjka, krepka, rdečelična hči narave. Njene pesmi so čiste in zdrave kakor požirek iz bistre Savice, ki mu je bila ‘‘mati pevske umetnosti, šola zdrave treznosti”. Na čelu se jim pozna, da so bile spočete v čistem zraku kranjskih planin, kamor bolehni občutki in otožnost ne segajo. Tu ne najdeš votloizvenečih puhlih izrazov, bolehavih, 'piškavih občutkov ; ne glasov stiste strašne poezije, ki nebo naskakuje in zemljo pretresa, grom ift blisk na pomoč kliče in lt.nčno rodi borno miš! Tu ne najdeš jezika, našarjenega z besedami vseh slovanskih narečij od ledene Neve do balkanskih gora, kateremu pa še te krpe tako malo zadoste, da ga je treba zavijati v cunje jezikoslovnih pogreškov. V Vodnikovih pesmih so podobe iz življenja nanizane v sladkem domačem jeziku. Vodnik nima svojega pomena le kot pesnik ali izdajatelj “Velike Pratike” ali “Kuharskih bukev” in drugih del. On je tudi prvi urednik prvega slovenskega političnega lista, ki jih je začel izdajati 4 januarja 1797, pod naslovom “Ljublan-ske novice o dvseh kiajov celi-ga sveta.” Izhajale so vsako sredo in soboto do julija 1798. Od 1. julija 1798 pa do konca leta 1800 so izhajale le enkrat tedensko. Štiri leta je torej životaril prvi slovenski politični list. Vodnik ga je izdajal, Vodnik ga je urejeval, Vodnik pisal: in to v času, k« so mogli celo slovsheke molitvenike le s težavo prodajati. Kdo bi si bil upal takrat izdajati slovenski časnik? In vendar je imel Vodniki toliko moči v sebi, da je vztrajal pri svojem delu. Časnikov je bilo takrat na svetu še malo. Slovenski narod je še pa plozaš? če imaš mene v mislih, nisi prav začel. Kakšna Micka sem jaz? Jaz sem zdaj Marie, da boi vedel 1” In če bi videla, da bo kazalo, bom morda tudi za spoznanje zatisnili svoje pri-jzne oči in se pod njimi obrisala, kot da bi mi šlo na jok. Potem bom pa videla, če ima “on” srce, kot se šika, ali pa ima mar na ti. stem kraju kos kuhane repe. Seve, če bi pa videla, da bi imelo biti radi tega kaj napek pri hiši, bom pa lepo odjenjala do lepše prilike. Veste, špetira ne maram. Ali ste brale zadnji teden ‘njegovo” kolono, kjer je povedal, kakšne nasvete je dajal Lab-schetovemu Bilčku? Ko sem jaz brala ,je vse vrelo po meni in ne vem, kaj bi bila napravila, če ne bi nekoliko lepše končal kolono z nasvetom “naj vzame bolj majhno.” Morda je imel takrat mene v mislih. Srtča “zanj,” da je na koncu nekoliko popravil. Kaj se bodo dedci ongavili, kakšno naj kateri vzame, ki jih lahko dobimo na vsak prst en du-‘ cat. Rada bi videla, kaj bi počeli moški na svetu, če bi nas žensk ne bilo. Pa štrametje tega ne pomislijo. Ko si niti enega čisto navadnega knofa ne znajo prišiti. Kdo pa lazi za nami, če ne moški. Saj še na cesto ne smemo stopiti, pa je že tako pomež-kovanje, kašljanje in žvižganje, da ni za nikamor. Kaj ste že slišali, da bi kakšna ženska žvižgala za moškim? No ja, če ga malo po strani pogleda in pre-šaca, s tem še ni rečeno, da se meče za njim. Saj mi je tudi “on” povedal, kako je bilo v starem kraju. Nikoli se ni primerilo, da bi šli dekliči klicat vseh krajev sveta. Žal, so bile “Novice” razširjene le na Kranjskem. Vsekakor pa je ta časnik pomemben in kaže velik napredek in nekajz posebnega pri Slovencih, Šentjakobski kaplan je razen prvega slovenskega pesnika tudj prvi slovenski časnikar. “Dosti je že za večna slavo Vodniku, da so Novice sploh bile”, je zipisal dr. Bleiweis, oče drugih “Novic”. O Vodniku kot človeku pravijo kronisti: Vodnik je bil srednje čokate postave, po obrazu in značaju pravi Kranjec. Nek dokument škofijsbva pravi, da ,ie bil kot dušni pastir pošten in je bilo njegovo vedenje posnemanja vredno. Iz vse duše so se ga spominjali, njegovi prijatelji ko je že počival v hladnem grobu. ^ Vodnik je bil samostojen mišljenju in učenju in ne samo poBnemalec drugih. Vse, kar je povedal, je bilo odkrito, jedrnato in duhovito. Poučno in zanimivo je razlagal latinske klasike in navajal učence k samostojnemu učenju. Kako je iskal med narodom slovenskih besed, nam lepo priča ta-le zgodbica: Ko je služboval še na Koprivniku, vstopi nekoč v hišo nekega čeivljarja, ki je stanoval na samoti, visoko v gorah. Mislil si je: tu izvem kaka nova imena za posamezno čevljarsko orodje. Čevljar mu je odgovarjal vprašanje za vpraša njem. Ko mu je Vodnik pojasnjeval, da temu ali onemu orodju v drugih krajih drugače pravijo, ga je čevljar zavrnil : “Ti si gotovo kak gosposki čevljar!” Vodnika taka hudomušna naključja niso ostražila. Vztrajno je nadaljeval svoje delo in prešel še take ovire, Ameriški suhači so kaj pridno na delu in bodo gotovo fante, Ti so pa lezli ponoči v deveto vas, samo da so videli hišo, v kateri je spala tista, ki se je njegovemu srcu dopadla. In tudi po vasi niso dekliči prepeli mTjVoh’ " povedal, da bi se prikupile fantom. Pa v nedeljo se bi nikoli slišalo od tiste strani, kjer so sedele ženske, kakšno pokašljevanje. Ampak na koru, kjer so se zbirali fantje, je bilo tako stokanje, kot bi bili vsi jetični. Vidite, potem se pa delajo, kot bi si prebirali, kakšno bi popadli. Vsak naj na golih kolenih Boga zahvali, če sploh dobi kakšno stvar, ki 'je v kiklji. Zato pa pravim, pamet, pamet, dekliči in dobro preglejte, kam boste skočile. “Naš” se zdaj nekaj dni kar doma drži. Veste, koline smo dobili od Ižančevih, iz Floride od Drenikovih in Demsharjevih pomaranče, iz Willarda od Debevčevih tolik kos sira, da ga jaz nisem mogla vzdigniti, farmar Tone Seliškar je dodal pa tistega od zida. Ni čudno, da “ga” ni zdrezati nikamor, pa ki bi šla jaz tako rada malo na špancer, ali pa kam drugam. Ampak štrafan pa je bil s tistimi kolinami, da nikoli tega. Naš Frank Walter nam je pri-hesel od prijaznih Ižancev koline ravno v petek. “On” jih je vse popoldne pestoval še v oficu in se pripravljal na večerjo. Ko le ni bilo konca ne kraja, se nisem mogla več premagati in sem mu povedala, naj kar pozabi nanje za tisti dan, ki je petek. Malo je manjkalo, da “ga” nisem morala močiti, tako se je prestrašil. Pa je, vranč, da mu ne morem lepega reči, trmast, kot misurska mula in je rekel: “O-rajt, jih bomo pa v soboto.” In veste, kaj je napravil? Ob pol polnoči me je segnal v kuhinjo, da sem morala deti klobase v pet. "On” je M zvesto sedel pri mizi v kuhinji in na uro gledal. Komaj se je cagar za spoznanje premaknil čez polnoč,, je že zdsadil vilice v eno tistih prelepih z domačim črevesbm. 0-rajt, sem rekla, lfe daj, ampak delovanje alkohola, da bi se s 'a. č* je zanj ’ dobro tud: me- tem prihranilo več žita za dru- m ne ®kodl' J“fokako 80 Bl'e ge potrebe. Ali misiite, da so dobre in to ay»t» aem mu od ________ _______________suhačem res tako pri srcu — j puščala, ki me je spravil ob ta- AMERIŠKA DOMOVSn, MARCH I, 1548 Beg iz žrela smrti Sonce ae je nagnilo na zapad-no plat neba. Zrak je bil gorak, kakor dih vročičnega človeka, skoraj vroč, čeprav je pljuskal v lahnem dihu visoko nad globoko zarezo doline, po kateri je klopotala reka. “Spustiva se v nižavo in glejva na to, kje in kako bi prebredla Savo," je svetoval Janez. “Svet je tudi tako divji in pečinast, da ponoči bi ne bilo varno tod doli iskati poti.” Začela sta se »puščati po drči podobnetn jarku med red-kjm grmovjem in skalami. Svet je bil divji, zmerom bolj pečinast s skladi skal in redkim ruševjem. Plazila, pravzaprav spuščala sta se po vseh štirih navzdol in z rokami grabila za robove pečin in redko grmičje, Po pečinastem žlebu se je pri-kral droben curek vode. globoko pod njima se je čez visoko pečino metal v gldbočino v ten* kem curku, poddbnem živemu gfebru. Odžejala Uta se irt se spustila mimo pečine v podnožje gore. Od prestanega na- jeti. .. Seveda, ne smeš misliti, da se jezim nate.” “Saj sprejmem tvoj nasvet. Samo zoperno je, ker se s puško v roki ne morjem pomeriti s partizani. Zdaj pojdiva dalje, za silo sem se že oddahnil... ” “Svet je tako lepje vzdihnil čez čas, ko ga je prevzela lepota'Ugašajočega dneva. — 'Človek pa je tako grd! Zakaj ni lep kakor svet, čist kakor žarek in dober kakor kruh?" “Zakaj? To vprašujemo mi sami sebe, ker sami čutimo, da nismo taki, da nismo to, kar bi morali biti. Zmerom mišlim, da sem več kakor pa sem, da več zmorem kakor morem in da sem boljši kakor sem. Ta Čas je po mojem prepričanju veliko božje rešeto. Boj ni vse. Tu je še drugi svet, svet našega srca. In ta se nam zdaj razkriva. Ko bi se nama dobro godilo; nemara ne bi mislila tehle in takihle misli... ” Na samoti sta oprezno prekoračila cesto in šla če* travnike proti Savi. Nato sta šla od ostrega kamenitega robovj* in trnovega grmovja, ki sta se ga 'bila oprijemala. Pod goro se je širil bohoten smrekov gozd, za njim se je razprostiralo polje, ki so ga že pregrinjale sive odeje večernih Senc. Na pašniku pod gozdom se je pasla čreda krav in junic. Približno 10-leten deček je stal ob ograji, ki je mejila na njivo, žulil veliko zagozdo kruha in kakor iz dolgočasja pošvrkaval z bičem po tleh. Svetla glava mu je žarela v večernem soncu, telo, goloroke ude, pa mu je že zagrnila senca. IM« MARC IMS KOLEDAR DRUVTVENIH PRIREDITEV pora sta dihala izmučeno in ro- piloti toku reke in prišla pred ke so jima meetofoa krvavele; vas Savo. V vas si nista upala iti, zato sta napravila ovinek ih na griču nad vasjo čakala, da se stemni. Svet se jima je zdel že bolj domač in zfian. — Na ono plat tja čez so se Videli litijski hribi z Jančem in Prežganjem. Na zapadu, v smeri Ljubljane, je plapolala večerna zarja. Spodaj v vasi je mukalo govedo. Nekje je jokal o-trok, bridko in zateglo, kakor da ga kdo muči. Večer je bil miren, skoraj slovesen, poln kmečke domačnosti. Na njivah ob reki so se zibale setvei V sen- APRIL 2. —Veterani 2. svetovne vojne ples v SIND na St. Clair Ave. 3. — Društvo Martha Washington št. 38 SDZ priredi plesno veselico v SND na St. Clair Ave. 4. — Prvi koncert pevskega zbora “Triglav" v domu zapad-nih Slovencev na 6818 Denison Ave. 9.—Mladinska liga SDZ ples v SND na St. Clair Ave. 9. — “Golden Gophers" pomladanska plesna veselica v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 11. — Glasbena Matica kon'> cent v avditoriju SNb na St. Clair Ave. 10. — Društvo sv. Vida št. 25 KSKJ Boosterski ples v SND na St. Clair Ave. Začetek ob 8. zvečer. 17.—Društvo sv. Ane št. 4 SDZ ‘priredi plesno veselico v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. MAJ 1. — Društvo Srca Marije priredi ples v SND na St. Clair ......... ................ Ave. 2. — Monte Carlo priredi Dr. Sv. Imena v dvorani cerkve sv. Vida. 8. — Društvo Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ ples v SND na St. Clair Ave. 9. — Podružnica št. 82 SŽZ priredi plesno veselico v Slo. venske mdruštvenem domu na Recher Ave. 9. — Proslava deset-letnice Slovenske moške zveze v avditoriju SND q» St. Clair Ave. 15___Društvo Jutranja, zve- zda št. 137 ABZ ples v SND na St. Clair Ave. 16. — Slovenska dobrodelna zveza “Varietni.program” v avditoriju SND, na St. Clair Ave. 22. — Društvo Napredni Slovenci št. 5 SDZ ples v avditoriju SND na St. Člair Ave. 29.—iDrušt(vo sv. Katarine št. 29 2SZ priredi “l eap Year Dance’’ v avditoriju SND na St. Clair Ave. AUGUST 22,—Prireditev skupnih ohij-skih podružnic Slovenske ženske zveže v SDD na Recher Av. DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE (Doli« preko Trsta) (Nadaljevanje s 1. strani) “VLAK PRIJATELJSTVA.” • V nedeljo 4. jan, je prispel na južno goriško postajo i'vlak prijateljstva, ki je pripeljal pet vari ‘pTd hribVrrile **«»«*»fn«v|daril za goriško pokraji- kmečke koče cvetela : no. Vse.tono bili an cej ljubezni za Lahe. 'RAZOČARANJE ,NA KRA-SjU.,-1- Vsak dan so poročila iz krajev, ki so prišli pod komuniste hujša. Mnogi kraji dejansko stradajo. Kras je bil vedno navezan na nakupovanje iv jim tako lagali, kako da bo, sedaj pa vidijo, da je čisto drugače. Tedaj je glavna agitatorka za “osvobodilno fronto” skesano priznala: “Saj nismo vedeli, da bo tako." KAJ BOMO JEDLI?-V Solkanu je bilo tudi Veliko navdušenje za OF. Sedaj je tam večje razočaranje. Ena takih razočaranih partizank je vpila nad člani “ljudskega" odbora: “Kar nam daste jesti, je komaj za zajtrk, za opoldne pa bomo jedli “svobodo” in zvečer ‘boljšo bodočnost." NA VIPAVSKEM manjka vsega. V zadrugah ne dobiš ničesar, ne sukanca, ne šivahke, ne mila. Ker niso mogli dobiti ne popra ne drugih kolonijalnih specialitet, letos Vipavci niso vedeli, kako naj koljejo prašiče. Ljudje gredo vse križem, da kje “na Kranjskem" dobe vsaj malo krompirja po silnih cenah od 12 — 15 dinarjev za kilogram (kilogram dobra dva funta). GORIŠKI TRGOVEC Janko Kožman se je preselil v Titov raj. Tam je prodajal razno blago.« Pa je sprevidel svojo “ljudsko” dolžnost. Vse je “oddal” velikodušno državi, da ni imela prilike podržaviti njegovega premoženja in — njega. Sedaj je srečen, ker se je vsega znebil brez uradnega podržavi jen j a. Upajmo, da je ozdravljen. “ZA PROPAGANDO." — Tisti, ki še niso čisto izgubili humorja v teh žalostnih razmerah, si pripovedujejo v raznih oblikah iz Rusije znano šalo: “Neki Kraševec je umrl. Dajo mu na izbero, kaj hoče, nebesi ali pekel. Naravno, da izbere nebesa. Ko si nebesa malo ogleda, pa ga začne napadati radovednost, kako je v peklu. Ker izrazi željo, da bi ga videl mu brz 'ustrežejo. V nebesih je svovoda, da si prebere, kakor kdo hoče. smradu in hudičev. “Kaj je ta rešil, no: kdo nas pa posvečuje? prostor?” vpraša enega izmed manjših hudičev. “Kaj vprašuješ,” se zadere hudič, “to je pekel.” "Kaj pa je bila tista lepa palača, ki so mi jo prej pokazali?” “O, to je bilo* samo za propagando," se odreže hudič. Tako, 'pravijo Primorci, so nam obetali komunisti vse najboljše, sedaj imamo pravi pekel. Marko in Liza na spraševanju Jazovnikov Marko je bil čeden in pošten mož, trden kmet in priden pri delu, le na enem kraju mu je malo manjkalo, namreč v glavi. Neumen ni bil, nak, to nč. Za grunt in gospodarstvo je bil bister ko vsak drug. Ampak svoj živ dan je prebil v planini na svoji hribovski domačiji in je v mladosti le malo kdaj prišel v šolo in se tudi nič 'kaj prida učil ni. Bral tudi ni in ob nedeljah je navadno zamudil vso pridigo, češ, “saj mi Bog ne bo zameril, ko imam dve ure daleč.” Prišel pa je čas ženitve. Marko se jd zmenil s Pristovsko Lizo. Vse je šlo kakor namazano, le strah pred izpraševanjem ženinu ni dal spati. Pa se je tudi po pravici bal župnika, saj zaradi spraševanja bi bil Marku sedmi zakrament skoraj spodletel. To pa je bilo takole: Za četrtek po drugem oklicu so župnik povabili ženina in nevesto iv župnišče, da bi se prepričali, če znata dovolj katekizma. za sedmi zakrament in za zakonski stan. Po maši sta torej prišla. Marko vhs prepla- spraševanju, šen. Liza pa korajžna in samozavestna. “No, bomo kar np kratko No: sveti — sveti — ‘ISveti zakon!" je bruhnil V Marko iz sebe. Župnik so sklenili roke nad glavo in M začeli razlagati, kako je Bog v raju ustanovil »veti zakon, kako pobožno je živela Tobijeva družina, o nadangelu Rafaelu in o ženitnini v Kani Galileji. “No, Marko, kdo. je ustahovil sveti zakon?" “Sveti — sveti zakon......... sveti zakon je ustanovil . , je ustanovil nadangel . . . nad- , angel Tobija”. Župnik so mahnili * roko. Marko je hitro popravil: “ . . je ustanovil nadangel David”. "Zn božjo voljo, saj David in Tobija nista bila nadangela’’, so župnik zavpili. Marko je postal čisto zmešan. “Že vem: Goljat je bil, gospod !’’ “Marko,” so se župnik zadrli, “pomisli vendar malo! Kako je pa bilo prvima človekoma ime?" t “Kajn in Abel”, je Marko odgovoril in bil prepričan, da je zdaj na pravi poti. Župnik so se zagrabili za lase, Liza pa se je dušila od smeha. Tedajci je Marko ves zardel in se je zadrl: “Gospod, fajmošter, ni treba več spraševati! Jaz je ne maram več, te lole! “Zakaj pa ne?” so se gospod začudili. , “Ker se mi samo, smeji.” “Jaz te tudi nočem več”, mu je Liza jezno zabrusila. "Si nisem mislila da si tak tepec. To ti pa še rečem: Po vsej fari bom oznanila, kake si drobil pri potem sl jo pa išči, če (e bo še katera hotela!” “Moj ljubi Matko”, so se oglasili gospod, ‘Tako se ne mo- vzkliknil Vinko. “Ne toliko zaradi lepega kosa kruha v rokah, ki ga jaz nimam, pa sem ga bolj potreben kakor on, temveč zaradi čudovite naravnosti, pristnosti življenja. Kaj mu toar oblast, kaj imenitnost, kaj ugled in kaj vse ostalo, kar mami človeka in ga pošilja v boj in nevarnosti, da bi uveljavil samega sebe. On živi, vedoč, da starša skrbita zanj. Srt sem teh nevarnosti in tega tavanja in tveganja!” “Tudi jaz. Vendar pa je bolje tavanje? od partizanske suž-nosti. Zakaj pa si bil davi bežal pred partizani? Kako ves drugačen si bil, ko si bil domobranski vojak. Ves v ognju, drzen, neugnan! življenje se ti je zdelo vredno življenja in čim v večjih nevarnostih si bil, tem bolj dragoceno Se tl je zdelo. Čudim se, da si se tako iz-premenii.” “Nič se nisem izpremenil," se je razjezil Vinko; ‘Te to tavanje, ta negotovost in to, kar čutim, da se dogaja 'na naši Zemlji, koliko trpijo tudi drugi, ne samo jaz, me tako Uničuje. Veliko bolj kakor poboj in smrtna nevarnost v boju. — Nepočakan sem in si želim nagle odločitve.” “Prav si povedal, nepočakan si. Ce pa ti je božja previdnost to naklonila, moraš pač spre- šlo v beli letni bluzi iz koče in Si utrgalo dvoje nageljnov. Bila sta rdeča ln od daieč videti kakor dve kaplji krvi. Ozrla se je okoli sebe, kakor da čuti poglede opazovalcev, ki sta sedela ha griču na nasprotni strani reke in si zapela pesemco — “Nageljček, nageljček, rožmarin. .. ” Nato je izginila med vežnimi vrati. Iz dimnika se je kadilo v temnih modrikastih zavojih. Nekje je klonknil večerni zvon v Marijin pozdrav in razgibal negibno tihoto. — (Dalje prihodnjič.) MALI OGLASI rarije daril ža Italijo. V Trst pa je pripeljala “ladja prijateljstva” 200 ton ameriških daril. Italijani so tudi to priliko porabili, da so priredili nacijo-nalno laško manifestacijo. Ko bi Amerikanci poznali lakko'barod-no nestrpnost bi se ohladilo pre- če, naj jim vendar vsaj koruze začuden. Pokažejo mu k i ore j Marko, poslušaj! itopaš zdaj-v sveti zakon. Kaj palačo polno najboljših jedil, Vi- ti daje pri tem sveta Cerkev?” preskrbe. “SAJ NISMO VEDELI, dš bo tako.” V Dobrovem v Brdih je bil sestanek, na kakršne silijo v^t, m <,<= ~ —.............—- vse ljudi.-. Po sestanku je neki Komaj pa se dobro odloči, se od- šam te, kaj ti da Cerkev z za-udeleženec ostro povedal, da za na, žganja in prelepih žensk. “To bo zame,” pravi naš Kraše vpe, in se odloči, da tu ostane. “Meni? Nič! Saj bom jaz plačal”. ‘Ne, tako nisem; nftslil. Vpra- jvomaj pa ae uumu uuwu, oc pro tla pod njim in on zleti v na- UAjeitr/jciicc vzoiiiv jw*cuoi, v*** «« ~ — c-------------- nobeno ceno ne pride več, ker so vhden pekel poln ognja, dima, Harmonika naprodaj Naprodaj je harmonika, 120 basov, kromatična, v izvrstnem stanju. Pokličite EX 9266. -(44) iO VOU WT ENOUGH \VITAMIN«? (UiawrtMaadMtyaMbrt |4«»«iK »P «• ta* Sm* Ml ««•><*- Prijazno vabilo Prihodnjo nedeljo, 7. marca, bo pri sv. maši ob 8 posebna, pridiga za vse Slovence pri Mariji Vnebovzeti (Coliin-wood), ki spadajo v območje Marije Vnebovzete, ki v cerkev ne hodijo ali malokdaj pridejo. Vsi taki so najvljudneje vabljeni. Oni pa, ki hodijo, so prošeni, da jih vabijo in prosijo, da gotovo pridejo. Ta božja služba bo v prvi vrsti namenjena v korist za take. Ne bo nič hudega. Siguren pa sem, da se ne bo nihče kesal. kdor bo pričujoč. (Mar. 5.) M je vzela v svoje varstvo. — Psica novozelandske pasme se kaj ponosno drži kot mačeha štirim zapuščenim muckam, ki jih je prevzela v svoje varstvo. Videti je da so tudi mucke kaj zadovoljne s svojo novo materjo, h kateri se zaupno stiskajo za toploto m varstvo. h« -i rer •» m «mMM mm tavggU at » M *•« mm), b m » m Oa*AO«r (bnmd) MilttoU iVLata CMMbs bWiz hta*ki ' ONE H DAV Cnl^WTMUUCtfSULS WIDGOITS PHOTO STUDIO 485 East 152nd St. Se priporočanja za izdelavo vseh vrst slik po zmerni ceni. Odprto oh nedeljah C. ALI STE PREHLAJENI? Pri nas imamo iaborno zdravilo, da vam,ustavi kašelj in prehlad. Pridita takoj, ko čutite prehlad. Mandel Drug 15702 WATERLOO RD. krattientom svetega zakona??’ “No, fcizo seveda.” “Seveda Lizo,” so se župnik namuzali; “pa milost božjo vendar tudi. Ali ne, Marko?” “Da, saj je bova potrebna.” ‘Koliko reči je potrebnih za dobro spoved?” Župnik dalje sprašuje Marka. Marko je bil tiho ko riba. Liza mu je prišepetavala: ‘‘Pavič: Izpraševanje vesti .” “Prvič: Izprašiti in pa pomesti 1” “Oho, oho! Marko, povej no, kaj pa narediš ko greš k spovedi?” “Duirce pri spovednici odprem.” “In potem?" “Povem grehe.” “Kakšne grehe, Matko?” "Prvič: sedem glavnih grehov. drugič: šest grehov zoper pa moram dobiti gospodinjo k hiši”, je dejal Marko. “Kaj pa naj počnem?” “Krščanskega nauka se bolj nauči!” “Saj se ne morem”. “Si pa vzemi katerega ali katero, da ti pomore in te nauči 1 Morda ibi bila Liza prava". “Ali bi me naučila, Liza?” je poprosil Marko. “Ko pa me nočeš! Saj si rekel, da me nočeš”, se je nelvesta kujala. “Saj te hočem. Samo naučiti me moreš”. Malo sta se še dajfla, potem pa sta se pobotala,- Župnik so jima rekli, naj prideta prihodnji ponedeljek. V .ptonedeljek je Marko za silo že znal, kar je bilo najpotrebnejše, (n tako je bila v torek poroka. Zakon je bil are-čen, toda Liza je bila in je osta-ta glava pri tflši. BELO BOH JO Službo dobi ..... —- • Sprejme se strežajko in Svetega Duha, tretjič: štiri vne- delo v kuhinji. Zglasite se u I/-«, ».-j.«.-...... ueiu v Auiiiiiji. bovpijoče grehe, četrtič: devet 890 E lg6 St. tujih grehov”. Župnik so majali z glavo. Potem so spet vpraševali: “Kaj so angeli?” Marko ni vedel, kaj bi odgo voril. Liza mu je skrivaj poše-petala: “Angeli so čisti duhovi, ki imajo razum in prosto voljo . . .” Korajžno je trobil Marko za njo: "Angeli so tisti duhovni- na (42) Janitor se sprejme Sprejme se janitorja; dobra plšča in udobni delovni pogoji. Zglasite se na 1801 Superior Ave. soba št. 228. 1 (x) HALI OGLASI čakajo v zasedi. — Skupina arabskih bojevnikov iz Palestine.čaka v zasedi v skalo-viti pokrajini m morebitne židovske skupine, ki bi skušale priti v severno judovsko naselijo. Pred kratkim so tako skriti Anbci polnli W Judov, ki-so sc skušali prebiti skozi tc zasede. Liza je šepnila močneje: “ . . . duhovi, ki imajo razum in prosto voljo . . .” Marko: “Duhovniki, k! razumejo prosto voljo . . Liza se ni mogla zdržati in je na ves glas zasmejala, župnik pa so vzdignili obrvi in ženina šitoko pogledali. “Katere dobrote imamo od treh božjih oseb." Marko je prestopil z leve na desno, jelo ga je kuhati, župnik pa so mu medtem polagali odgovor na jezik: “No Bog Oče nas je — ustvaril; no: Bog Sin nas je — od- Pojdite na farme! Naprodaj je moderna 6 sdb hiša z 10 akrov zemlje, velik sadovnjak, nahaja se Ob tlakanl cesti tla Route 86, R. D. 3, komaj 3 milje južno od PainesVille. Hiša je novo dekorirana z novim furnezom- na olje za gorak trak, ima zimska okna, dvojna garaža, velik kokošnjak, Vsa poslopja v izvrstnem stanju, ža podrobnosti pokličite Matt Teubl, Patnes-ville 3065. ‘ (50) PrijateTs sLoVENŠfCA LEI Prescriptions — — First Aid Supplies Vogal St. Clair Aoa. ta E. SStk _____________________ • !•!'! *-■ i m ■! b j Bi b i * * i •117 M* CUir At«. Hladen* MU v žalujoči ostali: Naj truplo Tvoje v zemlji stanuje, a duša Tvoja pa se pri Bogu rajluje. .amenti dne 1. februarja 1948, Pokojni , ▼ vasi Purkače, župnija Rob pri Velikih i na Dolenjskim Pogreb dragega pokojnika se je vršil dne 4. februarja 1948 iz Zakrajšek in Sinovi pogrebnega zavoda v cerkev Sv. Vida; Po sv, maši zadušnici, katero je daroval č. g. Rev. Francis M. Baraga’ eb asistenci i. g: Rev. Victor N. Tomca in č. g. Rev. Victor Cimpermana smo ga položili k zemeljskemu počitku na pokopališče Kalvarijo. j, . ■ • > ! I * > V dolžnost si štejemo, da se na tem mestu predvsem zahvalimo č.-g. Rev. Francis M. Baragi, ki je pokojnika previdel z sv. zakramenti ter opravil zanj pogrebno- sv. mašo ter druge pogrebne molitve. Za vse to naj mu dobri Bog stotero poplača. ■v ' • Dalje se zahvalimo Rev. Victor N. Tomcu in Rev. Victor Cimpermanu za asistenco pri sv. maši. Dalje iskrena zahvala č. g. Franc Gabrovšku, ki je pokojnika spremil na pokopališče vse do njegovega groba. Zahvala Rt. Rev. Msgr. Ponikvarju za molitve ob krsti pokojnika. Dalje se iskreno zahvalimo vsem, ki so poklonili toliko lepih vencev ter pokojnika ozaljšali, ko je počival na mrtvaškem odru. Prav tako se iskreno zahvalimo vsem onim, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo opravile za mir; in pokoj duše pokojnega. (skrena zahvala društvu France Prešeren št 17 SDZ za vso pomoč in naklonjenost ki so nam jo izkazali ob smrti dragega pokojnika. Dalje zahvala vsem, ki so dali na razpolago svoje avtomobile na dan pogreba povsem brezplačno. Zahvala tudi vsem onim, ki so pokojnika kropili ter molili za mir in pokoj njegove duše. Dalje zahvala vsem onim, ki so se udeležili sv. maše, ter potom spremili pokojnika na njegovi zadnji poti aa Kal- . 'Zahvala vsem, ki so nam na ta ali oni način kaj dobrega storili ob priliki izgnbe dragega nam pokojnika. Dalje zahvala pogrebnemu zavodu Frank Zakrajšek in Sinovi za tako vzorno vodstvo pogreba, ter za vso naklonjenost in postrežbo, ki so nam jo dali. Ti pa, predragi ljubljeni soprog in oče,i počivaj v miru in lahka naj Ti bo ameriška gruda. Naj Tvojo dušo sprejme Jezus Kristus, ki naj Ti podeli večno veselje izvoljenih, za vse Tvoje trpljenje in skrbi, Ici si jih imel za nas, bodi torej On Tebi plačnik. FRANCES STERLE, soproga JOSEPH, Jr., sin FRANCES poreč. KAŠE, JOSEPHINE poreč. QU1NN, in MART poreč. COURT, hčere Cleveland, Ohio, 1. marce IMS. I