Št. 8 (1039) Leto XXI NOVO MESTO, četrtek, 19. februarja F\ ^ 1970 DOLENJSKI UST Priprave za dan žena Glavna proslava v Kočevju bo 6. marca 16. februarja se je sestala sekcija za družbeno aktivnost žensk pri občinski konferenci SZDL Kočevje. Sklenjeno je bilo, da bodo še ta teden začeli prodajati znamke »Dinar« za porodnišnico v Banjaluki. Pri tem bo-do sekciji pomagale tudi sindikalne organizacije in SZDL. Glavna proslava dneva žena bo 6. marca zvečer v šeško-vem domu. Razen kratkega govora bo kulturni program, ki ga bodo izvedli učenci osnovne in glasbene šole ter cicibani vzgojnovarstvenega zavoda. Proslave dneva žena bodo, kot je že običajno, tudi v mam OD 19. FEBRUARJA DO 1. MARCA Prevladovalo bo nestalno in hladno vreme s pogostnimi padavinami, po večini sneg. Vmesne razjasnitve ne bodo trajale več kakor 2 dni. D*. V. M. —-1 „ VRATA r m 1 OKNA i n les polkna ribnica KREDIT delovnih organizacijah. Tudi na te proslave navadno povabijo šolarje, ki nastopijo v kulturnem delu proslave. Tako so kočevski šolarji lani nastopili kar v sedmih delovnih organizacijah. Dr. Hočevar v Črnomlju 13. februarja je obiskal črnomaljsko občino dr. France Hočevar, podpredsednik izvršnega sveta Slovenije. Predsednik občinske skupščine inž. Martin Janžekovič je s sodelavci in predstavniki družbeno-političnih organizacij gosta seznanil z gospodarskim položajem občine in možnostmi za hitrejšo krepitev lastne ekonomske moči. Dr.Hočevar se je zanimal zlasti za razvojne načrte posameznih kolektivov za možnosti turističnega razvoja, za reševanje težav v kmetijstvu, kakor tudi za borčevsko problematiko in gradnjo infrastrukturnih objektov, kot so vodovodi in ceste. Podpredsednik izvršnega sveta je nato obiskal tovarno BELT. Ogledal si je proizvodnjo in nov mehanski obrat, predstavniki podjetja pa ko mu razložili tudi načrte za nadaljnji vzpon kolektiva. Na popoldanskem sestanku s predstavniki temeljne izobraževalne skupnosti so na Vinici razpravljali o položaju šolstva. NAMESTO OBDARITEV OB DNEVU 2ENA: Dinar za porodnišnico v Banjaluki Otroci Bosanske krajine se rodijo v avtomobilskih prikolicah, železniških vagonih, lesenih barakah in pol-podrtih hišah. Poleg stanovanjskih stavb, šol in tovarn je potres podrl večji del zdravstvenih objektov, zdravstvena služba v Banjaluki — ki oskrbuje prebivalce vse Krajine — je izgubila več kot 1.500 bolniških postelj. Po zadnjem moč tem potresu je ostala popolnoma neuporabna tudi bolnišnica s porodn’škim oddelkom. Matere so obsojene roditi v neprimernih prostorih, otroci preživljati prve dni nr tem svetu v vlagi, mrazu, pomanjkljivih higienskih razmerah; preživljati tako tiste prve dni, ki je od njih tako močno odvisno, ali hodo živeli, in če bodo, ali bodo zdravi, odporni, močni. Tega kratko malo ne smemo dovoliti. Ti otroci so naši, nas vseh, vsi bomo odgovorni, če jim ne bomo dali najboljšega, kar moremo. A moremo veliko. To smo že dokazali, vendar je treba še pomagati. Zvezna konferenca za družbeno aktivnost žensk kliče na pomoč vse ženske Jugoslavije. Pred letošnjm 8. marcem je razglasila geslo »Vsaka ženska dinar za porodnišnico v Banjaluki!« Založila je znamke v vrednosti po en dinar Kupujmo jih, saj smo redko kateri dinar namenili za tako lep in plemenit namen. Zavzemimo se za to, da se bo vsak kolektiv vključil v to akcijo. Odrecimo se pogostitev in obdaritev ob dnevu žena, dajmo pobudo, da z denarjem, ki je bil namenjen zanje, podpremo akcijo za zgraditev porodnišnice v Banjaluki. Kaj ne bo vsaki med nami najlepše darilo za 8. marec zavest, da pomagamo svojim tovarišicam v nesreči in zagotavljamo otrokom, ki hodo prišli, varen vstop v življenje? KONFERENCA ZA DRUŽBENO AKTIVNOST ŽENSK Prihodnja številka našega časnika bo izšla v petek, 27. februarja, na 60 straneh. Namenjena bo dvajsetletnici izhajanja domačega pokrajinskega časnika deželice med Kolpo in Savo, zaradi dvojnega obsega in povečanega dela v tiskarni pa bo prišla v roke naročnikom in bralcem dan kasneje kot, po navadi. Ne zamudite presenečenj v jubilejni Številki DOLENJSKEGA LISTA prihodnji petek! UREDNIŠTVO IN UPRAVA LISTA Podpredsednik republiške skupščine SRS dr. Jože Brilej je v petek, 12. februarja, obiskal Krško. Z družbenopolitičnimi delavci in gospodarstveniki je imel krajše razgovore. Podpredsednik dr. Brilej in predsednik ObS Krško Jože Radej (na sliki) sta obiskala tudi Kovinarsko. (Foto: S. Dokl) Obveščanje v statute! Ko prilagajamo notra* njo zakonodajo v delovnih organizacijah XV. ustavnemu amandmaju, ne bi smeli pozabiti na uzakonitev obveščanja v lastnih predpisih. Stara resnica je in tudi v enem izmed temelj• nih ustavnih načel ustave SFRJ je rečeno, da je obveščenost občanov prvi pogoj za demokracijo in samouapravljanje. To pomembno ustavno načelo je bilo v dosedanjih statutih obdelano pri nas preveč površno: kot sredstvo zanj, smo največkrat »uzakonili« oglasne deske in skrinjice za pritožbe in predloge. Hitri razvoj pa nam ob tem prinaša nove in nove naloge in zahteva vedno popolnejšo in bolj sprotno obveščenost. V podjetjih se največkrat zbojimo sodobnejšega obveščanja s tovarniškim glasilom ali razglasno postajo, ker oboje veliko stane. Predrago pa se nam zdi to zato, ker pozabljamo, da bo boljše in sodobnejše obveščanje hkrati mobiliziralo celoten kolektiv k uresničevanju proizvodnih nalog. Tovarniški časopis ne more biti zgolj dodatno delo kogarkoli, ker zahteva celega človeka. Takšna glasila — kolikor jih sploh imamo — so pri nas preveč usmerjena v obveščanje o tem, kaj dela vodstvo, premalo pa posredujejo želje, pobude in težnje iz kolektiva, ki bi morale najti pot do vodstva. Obveščanje lahko tvorno vključuje osnovnega proizvajalca v samoupravljanje in tudi v sodelovanje pri vodenju. Zato bi se morali bolj zavzemati, da bi obveščanje v kolektivih uporabljali in ga spreminjali v sredstvo za demokratizacijo. O takšnih širših nalogah obveščanja pa kaže razmisliti zdaj in jih uzakoniti v statutih. M. JAKOPEC SEJA MEDOBČINSKEGA SVETA ZK NOVO MESTO Ne samo razpravljanje, pač pa iskanje stvarnih rešitev • ZK se bo odločno zavzela za konec besedičenj o problemih, ki ne vodijo nikamor, in bo delovala tako, da bi odpravili težave Na seji medobčinskega sveta ZK Novo mesto, ki je i iskal vzroke za obstoječe šobila 9. februarja popoldne, so sprejeli program dela I cialne razlike in iskal rešit- sveta. Govoreč o programu, so vsi prisotni poudarjali, da mora biti program stvaren, da mora temeljiti na življenju in usmerjen v življenje ter da je skrajni čas prenehati s sprejemanjem resolucij, ki jih nihče ne upošteva. Takšen odnos do dela pa moramo zahtevati od naših komunistov in od vodstvenih organov ZK. Ko so v razpravi sprejemali program dela medobčinskega svota, so izbrali naloge, ki so na našem območju najbolj pereče, hkrati pa jih zastavljata tudi resolucija konference ZKS ir program dela CK ZKS. Medobčinski svet bo osredotočil svoje delo predvsem na naslednje: ker je naše območje pretežno nerazvito, bo ŠPORTNO-ZABAVNA PRIREDITEV V KRŠKEM Prijetno, lepo in koristno! V Krškem so najboljši športniki Dolenjske v I. 1969 dobili pokale uredništva Dolenjskega lista in nagrade dolenjskih kolektivov Občinska zveza za telesno kulturo v Krškem in uredništvo Dolenjskega lista sta 14. februarja priredila v Krškem šport no-zabavno prireditev, na kateri je urednik Dolenjskega lista Tone Godnik podelil pokal plavalcema Francu Čargu in Nevenki Jenkole ter nagrade dolenjskih podjetij smučarju Janezu Novincu in atletom profesor-ju Igorju Penku, Ivici Jakše ter Meti Zagorc. Zabavni del na prireditvi je pripravil priljubljeni Henčkov trio s pevcema Vasjo Matjanom in Tomažem Brankom, športni del pa pionirke novomeškega Partizana z ritmičnimi vajami in partemo telovadbo pod vodstvom Kuže Kovačič in Uranka Mihailoviča. Prireditev je otvoril predsednik ObZTK v Krškem Vid Budna, ki je z veseljem ugotovil, da šport v občini lepo napreduje in da Je zanimanje zanj vedno večje. Pozdravil je vse nastopajoče, posebno pa krška športnika Nevenko Jcnkoie in Franca Čarga. Ob podelitvi pokalov in nagrad je urednik Dolenjskega lista poudaril pomen ankete za izbor najboljših športnikov Dolenjske, na katero je vsako leto večji odziv. Prireditev pa Jo že nova kvaliteta, ki še bolj spodbuja športnike, kot tudi telesno-vzgojne delavce. Po podelitvi pokalov in nagrad je športni urednik Dolenjskega lista Slavko I)okl imel s športniki krutek razgovor, v katerem so gle- dalci slišali mnenja športnikov in njihovo pripravljenost za doseganje še večjih uspehov. Franc Čargo je omenil, da bi zimski (Nadaljevanje na 13. str.) ve, da bi jih odpravili. Kmetijstvo je kot še vedno pomembna panoga v veliki zagati, kar velja tako za družbeno kot zasebno kmetijstvo. V kmečkih predelih je razen tega precej socialno prizadetih starih ljudi, ki niso sami krivi svoje revščine in nimajo prav nobene bodočnosti. Končno smo tudi v Sloveniji začeli govoriti o nerazvitih območjih in ugotavljali, da takšna območja obstajajo. Vse občine, v katerih deluje medobčinski svet, so po dosedanjih meril ih nerazvite, zato bo svet raziskoval tudi to vprašanje na našem območju. Skrb za dolgoročni razvoj gospodarstva in družbenih dejavnosti je bila že do zdaj pomembna pri delu sveta, ki je bil pobudnik za izdelavo območnega programa srednjeročnega razvoda širše po- (Nadaljevanje na 6. str.) DANES □ Bazen, ki je sam sebe odplačal str. 4 □ še o divjadi str. 7 □ »Vodo daj!« str. 9 □ Strela iz snežnega viharja str. 12 □ 661 košev v Trebnjem str. 13 □ Tonček ni moj, je pa naš! str. 14 Prve ploščice iz globoške gline Pred kratkim so v Italiji izdelali prve ploščice iz keramične gline, ki so jo odkrili v Globokem. Zaenkrat gre samo za vzorce, za katere pa italijanski strokovnjaki menijo, da so izredno kakovostni, celo bolj kot izdelki iz italijanske gline. Surovina, ki je imela doslej svoje mesto v jalovini, je tako postala upanje globo-škega rudnika. Misel na gradnjo tovarne za keramične izdelke na Senovem je še vedno živa. Seveda je to zaenkrat še odmaknjeno v prihodnost, vendar že sedaj s precejšnjo gotovostjo obeta globoškemu rudniku lepše čase. Glavni urednik Dolenjskega lista Tone Gošnik je na pokale in nagrade najboljšim športnikom Dolenjske prireditvi v Krškem podelil v 1969. (Foto: M. Vesel) Ljubljansko pismo Petrolejke med bogatimi * .v „v.-, POLOMLJENI DALJNOVODI — Kakih 200.000 Francozov je ostalo brez električne razsvetljave in ogrevanja, ko je siloviti snežni vihar polomil daljnovodne stebre v smeri proti Cherbourgu. Več sto delavcev se je moralo nemudoma lotiti popravil na daljnovodih, da bi popravili veliko škodo, ki jo nazorno ponazarja slika. Telefoto: UPI / Tedenski zunanjepolitični pregled | Po najnovejšem sporazuma bodo Francozi prodali Špancem 30 lovcev bombnikov mirage. Libiji jih bodo v nekaj letih menda kar 110. Zdaj se zanje zanimajo še — Grki. Kaže, da imajo Francozi dovoli mirageov na zalogi ... Južnokorejski predsednik Park je uvedel strogo varčevanje. Nekaj visokih dr-žavnili uradnikov je že odletelo, ker niso mogli zadovoljivo pojasniti, od kod imajo vile in drugo premoženje. Baje grozi odpust celo vsem tistim uradnikom, ki jih zalotijo, da kadijo tuje cigare, te ... S piro Agnevo, podpredsednik ZDA, ki je ie marsikoga »udaril po glavi«, je med partijo golfa pognal svojemu soigralcu žogico za golf v glavo. Ta je stoično molčal. Nekateri bistri novinarji so se takoj spomnili na »molčečo večino«, o kateri toliko govori Spiro Agnew, ko grmi, da večina ljudstva stoji za Nixonom ... Britanska vlada je objavila belo knjigo o tem, koliko bo morala Britanija plačati, če bo hotela postati članica Skupnega trga. Cena je zelo visoka. To je tako, je nekoliko zlobno zapisal francoski novinar, kakor s prepovedanim sadom Dokler je prepovedan, se ljudem po niem cedijo sline. Ko ni več prepove dan.... Sothoz v Aški v sovjetskem Kazahstanu je čudež v sovjetskem kmetijstvu. Sovhozniki v Aški zaslužijo štirikrat več od poprečne plače v Kazahstanu, pridelajo 5 do 10-krat več od sosednjega sovhoza iste velikosti in imajo samo 10 nadzornikov, med. tem ko jih imajo sosednji sovhozi po 100 do 150. Sovhozniki v Aški so plačani po včinku .... Na »malema vrhu v Kairu, ki so se ga udeležili voditelji ZAR, Sudana, Jordanije, Sirije in Iraka, so med drugim sklenili, da bodo bojkotirali ameriške interese na Srednjem vzhodu Zanimivo je, da se razen Iraka nobena izmed teh držav ne more pohvaliti z večjim petrolejskim bogastvom. ... Zdaj ko so Američani obljubili, da bodo vrnili Japonski Okinavo, so Japonci začeli odločneje siliti v SZ, naj jim vrne nekaj Kurilskih otokov. Ponašamo se radi, da smo družba, kateri je ČLOVEK na prvem mestu. Nekoč kmo se ponašali tudi z urejenim socialnim in pokojninskim zavarovanjem... Zdaj žal na tem torišču odkrivamo in odkrivamo le kopice težav, ki narti branijo, da bi ga zastavili tako, kot se za socialistično državo tudi spodobi. Tudi znotraj teh težav nismo enotni. ’ So bogate *n revne občine, so bjga.'-1 (po naše) področja, so nerazvita področja. Tudi o teni govorimo. Občina Ljubljana Center je med bog^imi ob\tm ne le v Sloveniji, na vnu najbogatejših občin v Jugoslaviji je. Ima 41-634 prebivalcev in se razen z »bogastvom« diči tudi z drugim »naj«. Po s*-.irostni strukturi je med najstarejšimi obči- TELEGRAMI HONGKONG — Hanoi je odločno zanikal, da bi bil sklenil z ZDA tajni sporazum, po katerem je ameriškim vohunskim letalom dovoljeno leteti čez ozemlje Severnega Vietnama v zameno za ustavitev bombardiranja. ANKARA — Turški premier Sulejman Demirel je odstopil, ker poslanci v parlamentu niso sprejeli vladnega osnutka državnega proračuna. Predsednik republike Su-nay je sprejel njegov odstop, hkrati pa je zaupal mandat za sestavo nove vlade — Demirelu LAGOS — Zvezna nigerijska vlada je objavila dekret, po katerem bo moralo prebivalstvo v dveh tednih izročiti vse skrito orožje. Zvezne oblasti se bojijo, da so Bialrčani po zlomu Biafre skrili veljke količine orožja in streliva. NEV DELHI — Z ah od »nemški zunanji minister Walter Scheel je med obiskom v Indiji dejal, da je Hallsteinova doktrina mrtva. Po tej doktrini je bonska vlada prekinila diplomatske odnose z vsako drugo vlado, ki je diplomatsko priznala Nemško demokratično republiko. VVERTHEIM — Neonacistična stranka ZRN (NPD) je spet izvolila za svojega voditelja Adolfa von Thaddena. Stranka lani ni dobila na parlamentarnih volitvah 5 odstotkov glasov in zato ni dobila nobenega poslanca v Bundestagu. VAL D’ISERE — V torek, 10. februarja je v tem znanem francoskem zimsko športnem središču ogromen snežni plaz, ki je pokopal pod seboj planinski hotel mladinske izletniške organizacije, terjal 48 mladih življenj. Iz ruševin so izvlekli tudi 60 ranjenih. nami na Slovenskem V tej bogati občini živijo tudi ljudje, ki dobivajo »najvišjo družbeno pomoč« — to je 350 dinarjev na mesec! To so ostareli, ljudje (povprečno 67 let), ki ne morejo delati, ki zvečine nimajo družine. Dolga leta so prejemali »najvišjo pomoč'«, ki ni, kljub svojem »naj«, rasla v popolnem soglas;u z naraščanjem življenjsk h stroškov. Občina je vsako leto v proračunu namenila ae nar za družbeno pomoč, razdelila upravičencem m delo je bilo opravljano za celo koledarsko leto. Letos pa je občinski Center za socialno delo namesto, da. bi spet predpisal zahtevek, priprav.'] analizo življenjskih pogojev občanov. Obiskali so svojih ‘80 podpirancev. Socialni delavci so ugotovili, da si pet občanov Ljubljane v letu 1970 sveti s petrolejkami! Da si mhče ne kuha treh obrc-ko * na dan, da je poglavitna nrana tistih, ki si sami ne kuhajo, enolončnica. UgoVrv li so, da tc ljudi pogosto mj-:i lakota. da je meso zelo redek gost v jedilniku. Vsak šest’ mesa sploh ne kupuje, kei j* predrago, vsak sedmi pa mleka ne... P>iovica r'h živi v vlažnih, temn:h in zatohlih stanovanjih, v prede lu Stare Ljubljane, v podrtijah, potisnjenih v hreg Gradu- Nabirajo suhljad na Golovcu, da si kurijo. Nič čudnega, če ie le vsak deseti razmeroma ^rav, da od skromne družbene podpore porabijo 30 din na mesec za zdravila. Vzeli smo na primer občino Center zategadelj, ker imajo analizo. Pišemo z namenom, da opozorimo, kako prav je, če družba daje tem ljudem pomoč in kako so bolj kot denarja včasih potrebni obiska, lepe besede, občutka, da za njih nekdo skrbi. Pišemo iz prepričanja, da so ostareli ljudje, brez sredstev za življenje, v vseh slovenskih ohči-nah. V občinah, kjer je denarja manj kot v ljubljan- skem Centru. Na štajerskem so pred tedni umirali starčki v bedi... Merila napredka družbe so si kaj različna. Zdi pa se, da smo včasih le preveč zaverovani v napredek gospodarstva, blagimje, standarda in da pozabljamo na drobne, obrobne, človeške primere. Tudi mi si v letu 1970 svetimo s petrolejko. I. VIDIC Gospodarstvo za 1 odstotek več Lani je gospodarstvo kot celota povečalo izplačane ose bne dohodke za 17 odst. (na 1124 din), medtem ko so negospodarske dejavnosti zvečale osebne dohodke za 16 odst. (na 1297 din). V industriji: za 4% več zaposlenih Lani je slovenska industrija zaposlovala 4 odstotke več delavcev kot povprečno leto dni prej. Število zaposlenih so zvišali najbolj v elektrogospodarstvu — za 8,7 odstotka, v kemični industriji za 9,7 odstotka, v gumarski industriji za 9,7 odstotka ter v kovinski industriji za 5,4 odstotka. »Dol z ZDA, sovražniki!«, »Dol z zavezništvom med Izraelom in \Yashing o-nom!«, »Smrt morilcem!«, »Bombe in krogle do zmage!« S takimi in podobnimi vzkliki in transparenti je kakih 500.000 .demonst an-tov v Kairu obsojalo izraelski letalski bombni* napai na železarno v Abu Zabalu, v predmestju Kaira, ki je povzročil smrt 70 delavcev. Ranjenih je bilo kakih sto oseb. Demonstranti so vzklika1.! predsedniku Naserju, libijskemu voditelju Gadafiju in sudanskemu voditelju Nu-meiriju. Nekaj dni prej je bil v Kairu »mali« arabski vrh ob udeležbi voditeljev ZAR, Sudana. Jordanije, Sirije in Iraka. Napad se je zgodil v jutranjih urah, ko je prihajala na delo dopoldanska izmena. Morda bi bilo število žrtev še večje, ko ne bi imel delavski vlak zamude. Napad na očitno nevojaški cilj je povzročil razumljivo ogorčenje ne samo v arabskem svetu, ampak tudi dru god. Predsednik Tito je s poti po Af.iki prs'al pismo predsedniku Naserju, v katerem ostro obsoja ta zločin. Poleg naše vlade je med drugimi cbso:Hla ta napad tudi britanska vlada in celo ameriški State Department — zunanje ministrstvo — je protestiralo v Tel Avi-vu. V Tel Avivu še naprej vztrajajo, da je bilo bombardiranje železarne v Abu Zabalu »tehnična pomota« in da so izraelski piloti v resniei nameravali napasti vojaško taborišče, ki je menda tam v bližini. Izraelci niso toliko zaskrbljeni zaradi arabskega ogorčenja. Bolj jih skrbijo politične in diplomatske posledice njilio-vega dejanja. V nekaj dneh bi se morala ameriška vlada odločiti, ali bo prodala Izraelu lovce bombnike phantom ali ne. Ti lovci bombniki so izrazito ofenzivno orožje. Na to je opozoril tudi predsednik Naser, ki je dejal, da je zato zahteval od Sovjetske zveze, naj pošlje ZAR najmodernejša sovjetska letala mig—23. Ker pa ZAR nima dovolj izurjenih pilotov, je menda zaprosil tudi za kakih dvesto sovjetskih pilotov in inštruktorjev. Da bi bil položaj še bolj zapleten, je v Jordaniji sko- MOSKVA — Dva mlada italijanska demonstranta, ki so ju pretekli teden obsodili na leto dni prisilnega dela v sovjetskem taborišču, so izpustili in izgnali la Sovjetske zveze. raj izbruhnila državljanska vojna med jordanskim režimom kralja Huseina in pristaši palestinskih osvobodilnih organizacij. V glavnem mestu Jordanije Amanu so se zabarikadirali po nekaterih četrtih palestinski komandosi in se spopadli z vladnimi četami. Po aman-skih ulicah še vedno vozijo tovornjaki, polni komandosov, ki so do zob oboroženi, čeprav je vlada prepovedala nošenje orožja. Če ne bi bil v zadnjem hipu posredoval kralj Husein, ki se je sestal z uporniki, bi bila verjetno izbruhnila državljanska vojna. Abu Zabal Komandosi so se vznemirili ob govoricah, da se kralj Husein menda namerava začeti pogajati z Izraelci. Vse kaže. da so se dovolj vznemirile tudi velesile. Za diplomatskimi »ku'isami« je zelo živahno. I) Tant bo obiskal Moskvo in se tam pogovoril tudi s švedskim veleposlanikom Jarringom, da bi spet prevzel posredovanje na Srednjem vzhodu. Sovjetska zve/a in Francija sta za čim hitrejše ukrepe. Celo Washington se je menda začel nagibati k prepričanju, da ni več dosti časa. Predsednik Naser poskuša obrzdati srd svojega ljudstva, ker pravilno računa, da ima ZAR več upanja od diplomatskega in političnega pritiska velesil na Izrael kakor od nepremišljene vojaške akcije. Toda čas zelo hitro mineva. Predsednik vlade Nemške DR \Villy Stoph je v pismu povabil zahodnonemškega kanclerja, naj obišče vzhodni Berlin in se z njim pogovori o odnosih med obema Nemčijama. Yrečina komentatorjev soglaša, da se bo Brandt zelo verjetno odzval vabPu, ker bi sl "er zanikal lastna prizadevanja za zbližanje med Bonnom in Berlinom. Hkrati prihajajo iz Moskve ugodna poročila o sovjetsko-zabodnonemškili pogovorih. Sovjeski zunanji minister Gromiko- je na sprejemu pri zahodnonem-škem veleposlaniku v Moskvi Allardtu dejal, da pogovori uspešno napredujejo In da »misli SZ popolnoma resno« doseči sporazum. j tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled M GOSPODARSTVO V JANUARJU — Januar je v gospodarstvu vedno naj šibkejši mesec, ker takrat v mnogih tovarnah popravljajo stroje in se pripravljajo na novo proizvodnjo. Letošnja industrijska proizvodnja v Sloveniji pa je bila tudi v januarju razveseljiva, saj je bila v primerjavi z lanskim januarjem kar za 11 odstotkov večja in le za 3 odstotke manjša kot je znašalo lansko mesečno povprečje. Povečalo se je tudi število zaposlenih. Samo industrija v Sloveniji je zaposlovala v januarju 250-836 ljudi, kar pomeni kakih 1000 več kot lani v decembru in 10.930 ljudi več kot v lanskem januarju. V celotnem družbenem sektorju pa je bilo zaposlenih 518 600 ljudi. Konec decembra je bilo v Sloveniji prijavljenih 17.570 nezaposlenih, kar pomeni 8,2 odstotka manj kot leto prej. Izvoz iz Slovenije pa je bil januarja le za 1 odstotek večji kakor v lanskem februarju, medtem ko je bil celoten jugoslovanski januarski izvoz kar za 31 odstotkov večji kot v lanskem januarju. ■ LANSKE INVESTICIJE — Lanske investicije v naši državi so znašale 28.900 milijonov din in so bile za 14,9 odstotkov večje kot leto dni prej. Po fizičnem obsegu so bile lanske investicije še vedno manjše kot pred reformo, če seveda upoštevamo spremenjene cene. Najmanj so se lani povečale investicije v Bosni in Hercegovini (le za 2,4%), v Sloveniji so se pove- čale za 18,5 %, v Hrvatski za 23 %, v črni gori pa za 49 %. ■ PODPORA MODERNIZACIJI ŽELEZNIC — Ob nedavnem obisku predsednika republiškega izvršnega sveta Staneta Kavčiča v Združenem železniškem transportnem podjetju Ljubljana so poudarili. da je to podjetje lani doseglo preobrat v svojih poslovnih rezultatih. Lansko leto so končali s 7 Ugoden začetek milijoni čistega dohodka, kar je za njih že pozitivno, čeprav so te številke seveda še hudo skromne (prej so poslovali z izgubo). Za modernizacijo so lani porabili 230 milijonov din. Stane Kavčič je ob tem poudaril, da je treba železnico podpreti v njenih prizadevanjih za modernizacijo štajerske proge in za dograditev koprske proge. Predlagal je, naj si železnica za svojo modernizacijo prizadeva dobiti mednarodni kredit. ■ PREMALO KVALIFICIRANIH — Predsednik slovenskih sindikatov Tone Kropušek je na nedavnem občnem zboru ljubljanskih sindikatov izjavil, da zaposlujemo zdaj v Sloveniji povprečno manj kvalificirane ljudi kot v preteklosti. Polovica mladine, ki prihaja v industrijo, nima končane osemletke. V Sloveniji imamo 60000 pre- več zaposlenih nekvalificiranih delavcev, hkrati pa 60.000 premalo zaposlenih kvalificiranih delavcev. Kvalificirani delavci odhajajo v tujino, kjer je produktivnost večja, doma pa ostajajo nekvalificirani ljudje. To je zelo škodljiv pojav in sindikati si morajo prizadevati, da bi ga č^olj uredili. ■ KAKO DO STANOVANJA? Prejšnji teden je bilo v Kopru dvodnevno posvetovanje o zasnovah bodočega stanovanjskega gospodarstva v Sloveniji. Na posvetu, ki sta ga pripravila Združenje stanovanjskih podjetij Slovenije in-Gradbeni center Slovenije, je sodelovalo kakih 200 predstavnikov občin, stanovanjskih, komunalnih in gradbenih podjetij, urbanistov, bančnikov in drugih. Med drugim so govorili tudi o sistemih družbene pomoči pri graditvi stanovanj. Ta družbena pomoč, ki je nujna, naj bi omogočala priti do stanovanja tudi ljudem z manjšimi osebnimi dohodki. ■ NOVOSTI ZA VOZNIKE — Pred dnevi je začel veljati novi zvezni pravilnik o prometnih pravilih na cestah. Le ta določa »pravila lepega vedenja« med udeleženci cestnega prometa. Prvega julija letos pa bo začel veljati nov pravilnik o opravljanju vozniških izpitov. Po tem pravilniku se bo možno pripravljati na izpit samo pri inštruktorjih, ki bodo opravili ustrezne izpite. Kandidati za voznike bodo lahko opravljali šoferske izpite samo v mestih z bolj razvitim prometom. PONOVNO POSLABŠANJE POLOŽAJA POLITIČNEGA TISKA V SLOVENIJI? Vsebina je odvisna tudi od materialne podlage! Pismo društva novinarjev Slovenije republiški konferenci SZDL Slovenije Predsedstvo upravnega odbora Društva novinarjev Slovenije je na seji 9. februarja 1970, posvečeni pregledu dela društva, obravnavalo informacijo o porblematiki slovenskih Zato predsedstvo Društva novinarjev Slovenije podpira v imenu svojih članov v informaciji predlagane ukrepe in pričakuje, da bo republiška konferenca SZDL v sodelova- dnevnikov, poslano repub-* nju z vsemi družbenimi liški konferenci Člani predsedstva so soglasno potrdili, da gre za resne probleme, ki s svojimi posledicami lahko neposredno in zelo škodljivo vplivajo na razvoj slovenskega časopisja sploh in ne samo dnevnikov, s čimer bi bili prizadeti tako smotri ustanovitelja — SZDL — kot tudi delavcev v časopisnih hišah, članov našega društva. Poslabšanje materialnega položaja časopisov in časnikov bi resno ogrozilo sleherno vsebinsko izboljšanje časopisov, bistveno bi bil omejen tudi obseg komuniciranja v samoupravni družbi in povsem bi zavrlo modernizacijo časopisnih podjetij. dejavniki v Sloveniji naglo in ustrezno ukrepala. Za društvo novinarjev Slovenije — predsednik: MILAN POGAČNIK, 1. r. OPOMBA: težaven položaj, v katerega prihajajo zaradi podražitve papirja, poštnih ter tiskarskih stroškov in druge režije dnevni politični listi v Sloveniji, velja v prav taki meri tudi za ves pokrajinski /medobčinski/ politični tisk. Uredništvo in uprave vseh pokrajinskih tednikov, glasil občinskih konferenc SZDL v naši republiki, se zato v celoti pridružujejo stališčem Društva novinarjev Slovenije in gornjemu pismu. Zaradi potresa je v Banjaluki premalo šolskih prostorov. Učenci osnovnih šol so pred kratkim začeli s poukom v potniških vagonih. Konec januarja^ so tako nadaljevali tam, kjer so se pred potresom ustavili. Zdaj bi radi s pospešenim delom zamujeno dohiteli. — Na sliki: ena izmed prvih učnih ur v novih »učilnicah« b^njaluških otrok. (Foto: Tanjug) POMOČ IZ REPUBLIŠKIH SKUPNIH REZERV ZA RUDARJE Denar za preusmeritev premogovnikov Pripravljen je osnutek zakona, s katerim se republiški prispevek iz osebnega dohodka v premogovnikih zaposlenim delavcem odstopa republiškim skupnim rezervam, da bodo lahko pomagale 7 rudnikom f KAKO JE Z UGODNOSTMI ZA ORGANIZIRANO PITANJE? Brez pogodb ne bo jamstva za živino Nerazumljiva »podjetnost« kmetijskih organizacij - Pitancev premalo, kooperacije pa je manj kot pred leti - Ali bodo kmetje morali vedno tvegati, ali jim družba res ne more prav svetovati? Mesa ne primanjkuje — pitanih goved in prašičev pa tudi ni težko prodati. Mesarji prodajajo v času kmečkih kolin (najmanj mesa. Poleti ga bodo prodali precej več, če ga bodo imeli. Več ga bodo kupovali naši ljudje in tudi turisti. Obljubljajo se tudi boljši časi za izvoz v države Evropske gospodarske skupnosti. V organizirani reji v Sloveniji pa ni niti toliko goved in prašičev kot pred letom dni. ■ odprti sta dve vprašanji: kje bodo mesarji in izvozniki dobili živino in kdo bo jamčil kmetom, da bo pitanje donosno tudi v prihodnjih letih? V -minulih letih so se razmere na trgu hitro spreminjale/ Ali se ne bodo tudi v prihodnjih? Družbeni organi želijo usmerjati pitanje in razmere na trgu tako, da se cene °e bi preveč spreminjale. To nalogo so naložili »Materialnim rezervam« in organizaciji živinorejcev, ki se imenuje sklad za pospeševanje živinoreje in izvoz živine in mesa. V Sloveniji dela za »Materialne rezerve« tudi republiški Zavod za rezerve. Te ustanove uresniču- jejo svoje naloge preko kmetijskih organizacij, ki naj bi tudi pri kmetih organizirale pitanje. Mnoge kmetijske organizacije v naši republiki ne opravljajo te naloge dovolj dobro. To potrjujejo številke. V začetku tega leta je bilo v organizirani reji — v družbenih hlevih in pri kmetih — le 30 tisoč goved, leto dni prej pa štiri tisoč več, čeprav so se že močno čutile posledice nizkih odkupnih cen v letu 196« Pred leti je bilo v organizirani reji do 80 tisoč goved, v družbenih hlevih pa je bilo prostora za 55 lisoč glav. ■ Koliko goved in piaši-čev pitajo kmetje neorganizirano? O tem lahko le u-gibamo, ker ni nikjer točne evidence. Nekateri menijo, da pitajo ve’iko. To pa lahko pomeni tudi veliko tveganje. Brez kooperacijske pogodbe jim nihče ne jamči ustrezne cene, ki je sicer nekoliko nižja od sedanje, a veliko višja od predlanske. Ne dobijo pa niti kreditov iz sredstev republiškega Zavoda za rezerve, ki jih le pripravil za organizirano pitanje 20 tisoč mladih go- ved 10 milijonov din (eno milijardo starih din). Doslej so dobili le delček te«a, čeprav'bi nekateri radi-sklenili pogodbe za pitanje m sprašujejo cela v Ljub jani, kje naj jih sklenejo: ■ Nezadovoljstvo kmetov se odraža v ustanavljanju živinorejskih društev, odsekov in odborov. Poskušajo se povezovati. Kmetijske organizacije pa temu nasprotujejo, namesto da bi podpirale in tudi tako širile organizacijsko pitanje. Zi-l.aj? Nekateri trdijo, da je (o konkurenca veterinarjev. O taki konkurenci pa naj se pomenijo sami. Kmetje želijo pitati živino in jo prodati po ugodni ceni. Porabniki pa želijo dovolj mesa po ne previsoki ceni. Za to naj bi skrbele kmetijske organizacije z organ’ziranim pitanjem, Ce ne morejo drugače, tudi v tesnejšem sodelovanju z veterinarji kot doslej. Ce pri kmetih ne bodo organizirale pitanja, ga bodo kmetje morali mimo njih. Zakaj si ne bi pomagali z ugodnostmi, ki Jih nudi družba za organizirano pitanje, kot so zajamčene cene in krediti? JOŽE PETEK V republiški skupščini že razpravljajo o osnutku zakona, s katerim se republiški prispevek iz osebnega dohodka rudarjev v premogovnikih odstopa republiškim skupnim rezervam gospodarskih organizacij. Sredstva se vodijo ločeno od drugih sredstev republiških skupnih rezerv, iz njih pa se dajejo dotacije premogovnikom, ki zaradi premajhnih rezerv premoga nimajo možnosti za nadaljnji obstoj. V Sloveniji je sedem premogovnikov, ki jih bo treba sčasoma zapreti, saj je v njih komaj 2,5 odstotka vseh znanih rezerv premoga v Sloveniji. Delavce bo treba prekvalificirati, delovne organizacije pa si bodo morale poiskati kakšno drugo delo. Da pa bi olajšali uresničitev naloge, je bila sprejeta že vrsta ukrepov. Federacija je odstopila svoj delež prispevka od osebne-gtv dohodka, ki ga plačujejo premogovniki, ukinjene so bile obresti na poslovni sklad, trajno žareče peči na premog so oproščene zveznega in republiškega maloprodajnega prometnega davka, povečana je tarifa zveznega prometnega davka na kurilna olja, uveden poseben prispevek pri termoenergetskih investicijah, če bodo uporabljali olje za gorivo, uvedena pa je tudi pravica do izjemne pridobitve pokojnine za delavce v premogovnikih. K tem ukrepom je zdaj dodan še nov, da bi zbrali sredstva za preusmeritev neperspektivnih premogovnikov. Skraja je bilo mišljeno, da bi bile tega r :is-pevka oproščeni le neperspektivni premogovniki. V razpravi pa je prevladalo mnenje, da je treba zbrati čirn-več denarja in je zato v osnutku zakona zapisano, da se republiški prispevek iz osebnega dohodka zbira od vseh premogovnikov v republiških skupnih rezervah.. Ce bodo premogovniki, ki se preusmerjajo, hoteli dobiti denar iz republiških skupnih rezerv, ki se bo nabral po tem zakonu, bodo morali sestaviti program postopne ukinitve proizvodnje premoga in predvideti preusmeritev zaposlenih na drug poklic. Gospodarski o-dbor izvršnega sveta je zaupal poslovnemu združenju energetike nalogo, naj skupaj z' gospodarsko zbornico in drugimi činitelji premogovnikom strokovno pomaga pri izdelavi plana za postopno opuščanje proizvodnje premoga, da koordinira delo pri iskanju najboljših rešitev za odpiranje novih delovnih mest in da pomaga pri izdelavi načrta, kako bi financirali preusmeritev premogovnikov. Po tem zakonu bi se nabralo letno okrog 2,9 milijona novih dinarjev. Seveda pa to ni ves denaT, ki ga bo treba dati A preusmeritev nekaterih premogovnikov. Republiške skupne rezerve bodo pri tem pomagale še iz drugih sredstev, saj je to eden izmed poglavitnih na- menov. Decembrski skok cen na drobno: še za 1,5 odst. Zdaj so znani tudi podatki o decembrskih gibanjih cen v trgovini na drobno v Sloveniji: v primerjavi z novembrom so se dvignile za 1,5 odstotka. Kar za 12,3 odstotka so bile višje v primerjavi s cenami v decembru 1968, medtem ko so bile povprečne cene v trgovini na drobno v primerjavi s povprečjem v 1968 višje za 8,9 odstotka. Po podatkih Zavoda SRS za statistiko je na dvig cen najbolj vplivala podražitev živil, ki so bila lani dražja za 10,2 odstotka. Najbolj so se podražile vrtnine — kar za 19,5 odstotka, sadje za 20,3 odstotka in izdelki iz mesa za 15,2 odstotka. Maščoba se je lani podražila skupno za 10,5 odstotka, jajca za 12,9 odstotka itd. Industrijski izdelki so bili dražji za 8,1 odstotka, storitve pa so se podražile za 9,9 odstotka. Nova tovarna krogličnih ležajev V Vogošcu pri Sarajevu bodo kmalu začeli graditi tovarno krogličnih ležajev. Izgradnjo bosta financirala združena kovinska industrija j »UNIS« Sarajevo in švedski j koncern SKF, ki je že prispeval svoj delež investicije — 3 milijone dolarjev. V drugi polovici 1971 bodo izdelali 3 milijone ležajev, kasneje pa lahko tudi do 5 in celo 8 milijonov krogličnih ležajev na leto. Energoinvest: že 27 tovarn Pred nedavnim se je s sarajevskim podjetjem ENERGOINVEST združila tudi beograjska tovarna hladilnih naprav »Jugostroj«. To je zdaj že 27. tovarna, ki se je pridružila Energoinvestu. Tudi zlato - blago Po navadi mislimo, da zlato kot dragocena in redka kovina ni blago, saj ga kar tako tudi ni naogoče kupiti na prostem trgu. Po predlogu zveznega sekretariata za finance pa naj bi tudi zlato postalo pri nas blago, če se bo s tem strinjala zvezna skupščina. Sedanji monopol Narodne banke na odkup in promet z zlatom močno omejuje domačo proizvodnjo V- T. zlata. Kmetijski nasveti Gnojiti v treh obrokih Po reviji »Sodobno kmetijstvo« na kratko povzemamo poglavitne ugotovitve s predavanja direktorja kmetijskega raziskovalnega inštituta Hanninghof v Zah. Nemčiji dr. Saalbacha, ka ga je imel v Mariboru na sestanku jugoslovanskega društva za preučevanje tal. Nemčija je dosegla zelo visoke povprečne pridelke pšenice na hektar, zato je koristno pogledati, kako gnojijo tam. ■ Poljedelcem je znano, da večje količine dušika ne dajejo pšenici ob jesenski setvi zato, ker je lahko topljiv in bi ga dež izpral iz tal. Dušična gnojila je treba dodajati kasneje, v času rasti. Tudi z domačimi poskusi je dokazano, da je glavno dognojevanje potrebno spomladi, v odločilnem času, ko žito raste. Vendar tudi tedaj ni dobro dati vsega gnojila naenkrat, ampak v več obrokih. Nemški raziskovalci, ki jih vodi dr. Saalbach, so ugotovili, da je odvzem dušika v rastlinah največji med razraščanjem, bilčenjem in oblikovanjem zrnja. Torej ja to pravi čas, ko je treba dušik dodajati. Kot najbolj ugodno se je izkazalo trikratno dognojevanje: ob začetku rasti (spomladi), pri škropljenju s herbicidi proti plevelom ter ob začetku klasitve. Največji ded gnojila je treba dati prvič, najmanj pa drugič. | Tako gnojenje je ugodno tudi za kakovost zrnja, ki je odvisna od odstotka beljakovin (vlečca), ki daje moki pecivnost. Kot zelo dobro se je izkazalo tudi gnojenje z raztopljeno sečnino po listih, kar bi bilo mogoče tudi pri nas uporabljati v večjem obsegu. Zanimive so tudi ugotovitve glede poleganja pšenice. Znano je, da z dušikom dobro pognojena pšenica močneje raste in s tem tudi hitreje polega. To pomeni, da obrokov dušika nd mogoče povečevati v nedogled. Kemiki so iznašli snov — klorkolinklorid (označujejo jo tudi s CCC), ki že v manjših količinah zadržuje rast slame, ne da bi zmanjševala pridelek. Slama je potem krajša in trdnejša. Ugotovitve za pšenico veljajo tudi za druga žita, z izjemo pivovarniškega ječmena,. Inž. M. L. Ena izmed vrtin za nov vrelec z vrtalnim stolpom Najprej so ga imeli v Moskvi, potem so ga zgradili v Budimpešti. Kot tretji v Evropi so ga dobili v Čateških Toplicah: olimpijski bazen, v katerem se je mogoče kopati tudi pozimi. Silno preprosta zadeva; ograjen je z visoko ograjo iz plastične mase, rrad vodo se dela toplotna blazina - in umetnosti je s tem konec. Najprej je gradnjo bazena spremljala nejevernost, nato nezaupanje. Ko je bil bazen narejen, ni hotel nihče verjeti, da bo plastika omogočila zimsko kopanje: vse dotlej, dokler niso v bazen spustili termalne vode in dokler niso v njem zaplavali prvi kopalci. Odtlej lahko za 5 dinarjev preizkušate 33 stopinj Ceizija toplo vodo - tudi pozimi. Zboljšanje črnopasaste pasme svinj Konec decembra 1969 je bilo pri kmetijski zadrugi Novo mesto posvetovanje o problematiki vzreje in zamenjave merjascev črnopasaste pasme svinj. Posvetovanja so se udeležili zastopniki republiškega sekre. tariata za gospodarstvo, Kmetijskega instituta Slovenije, Kmetijskega zavoda Ljubljana, Zdvinorejsko-veterinarskega zavoda Celje ter zastopniki zadrug in občinskih skupščin Sevnica, Krško, Brežice, Novo .mesto, Trebnje in Črnomelj. Na navedenem posvetovanju je bilo ugotovljeno, da je bala čmopasasta pasma svinj vsa leta po vojni (pa tudi pred vojno) mačehovsko obravnavana. Načrtno so hoteli na tem področju z merjasci uveljaviti bele prašiče. Vsi ti poskusi so se izjalovili in danes je čmopasasta svinja poleg v navedenih občinah razširjena še v okolici Ljubljane. Od vseh priznanih merjascev v Sloveniji je kar 27 odstotkov čmopasastih (170), od tega v navedenih občinah 130. Predvsem so iskani pujski te pasme, ki Imajo zelo veliko tržišče, in to predvsem v pasivnih krajih Jugoslavije: poleg Slovenije še v Kordunu, Liki in celo Dalmaciji. Vzroki za tako veliko razširjenost te vrste svinj so predvsem v njeni skromnosti glede prehrane, poleg tega pa imajo te svinje boljše meso in slanino kot svinje belih pasem. Zato hoče Kmetijski inštitut Slovenije s to pasmo izboljšati kakovost svinj sploh. Tako bodo dobili hibridne prašiče, ki bodo dali glede mesnostd (mesa za predelavo — šunke), pa tudi rasrti boljše rezultate kot čistopaseanski beli prašiči. Ker je čmopasasta svinja razširjena le na razmeroma ozkem območju Dolenjske (predvsem v navedenih občinah), ji preti stalna nevarnost izrojevanja kot posledica preozkega križanja v sorodstvu. Znaki izto-jevanja so pogini prašičev pri rojstvu, mrtvorojeni prašiči, upadanje števila pujskov v gnezdu, slabe noge, prevelik izpad ščetin in splošna zakrnelost. Zaradi tega so občine Novo mesto, Brežice, Krško in Sevnica s svojimi sredstvi skušale osvežiti kri črnopasaste svinje z uvozom primernih čmopasastih merjascev. Tako so že leta 1959 brili uvoženi čmopasasta merjasci pasme Wesseks iz Anglije. Ti merjasci so na splošno rejcem po svojih zunanjih oblikah ustrezali, všeč jim niso bili le dolgi rilci. Drugo pošiljko uvoženih merjascev čmo-pasaste pasme smo dobili za osvežitev krvi iz Vzhodne Nemčije, to je tako imenovana nemška sedlasta svinja. Ta se zelo približuje izvirnemu tipu črnopasaste svinje s Krškega polja; ima dolga ušesa, izbočeno glavo, napet hrbet., čvrste noge, dobro šunko in veliko rodnost. Dosedanji uvoz merjascev črnopasaste pasme iz Anglije in Vzhodne Nemčije je domačo pasmo čmopasastih svinj znatno izboljšal, število mrtvorojenih pujskov se je zmanjšalo oziroma tega pojava skoraj na več. Svinje so daljše, bolj šila šunk in boljših nog. Edini ugovor, ki ga rejci še imajo, zadeva nekoliko daljši rilec. Vendar je treba vedeti, da rilec na druge lastnosti živali nima nobenega vpliva, nasprotno pa so kratek rilec in redke ščetine le znaki degeneracije. 3. novembra 1969 so občine Novo mesto, Brežice in Krško ponovno kupile 3 merjasce črnopasaste svinje v Zahodni Nemčiji. Rodnost sedaj uvoženih svinj je zelo velika; v povprečju na gnezdu 12 rojenih pujskov in 10 vzrejenih pujskov. Mesnost teh prašičev je na višku, so dolgi, za 1 kg prirastka porabijo 3,08 krmnih enot; tako dobrih rezultatov ne dosežejo niti pri najboljši beli pasmi Landrace. Po tej svinji je tudi na Zahodu veliko povpraševanje. V .pokrajini Schleswig—Holstein jo redijo mali kmetje in jo povečini pasejo, kar pomeni, da je to ekstezivna svinja z zelo dobrimi lastnostmi; dobro izkorišča tudi krmo. Uvožene merjasce je za občino Novo mesto prevzela Kmetijska šola Grm, za občino Krško tov. Longo na Velikem Podlogu in za občino Brežice tov. Marinček iz Cerkelj (2upeča vas). Vsako občino stane merjasec 8500 Ndin in bi bilo škoda, da bi tako dragih in kvalitetnih merjascev ne izkoristili. Zato priporočamo rejcem svinj, da pripuščajo v čim večji meri pod uvožene merjasce, ki zaradi razmeroma velike teže ne bodo mogli dolgo plemeniti. Glede skočnine za merjasce so mnenja različna. Realna skočnina bi bila v višini vrednosti odstavljenega pujska. Dragi so bili mnenja, da če bd skočnino za merjasce trenutno preveč zvišali, bi imeli več zakotnih merjascev. Zato bi bila primerna skočnina za merjasce od 30 do 35 din. V Sloveniji skoraj ni občine, ki bi imela manjšo Bkočnmo za merjasce kot 30 din za skok. Navzoče občine so prek referentov za cene pri občinskih skupščinah že sprejele sklep, da s 1. januarjem 1970 znaša skočnina v občinah Sevnica in Trebnje 30 din, v občinah Krško, Brežice in Novo mesto 25 din, v občini Črnomelj pa 20 din. Merjasce kupuje samo strokovna služba pri kmetijskih zadrugah oz. agrokombinatih ali veterinarskih postajah. Rejci ne smejo kupovati merjascev. Kako se deli skočnina med strokovno službo, ki kupuje merjasce, in rejcem merjascev, je stvar dogovora med strokovno službo in rejcem. Za vsak pripust mora rejec merjasca napisati pripustnino, na krajevnih uradih pa ne smejo izdajati zdravstvenih spričeval '(živinskih potnih listov), če rejec ne predloži pripustnine, ker se le tako onemogočijo črni pripusti. Za bodočo vzrejo kvalitetnih merjascev črnopasaste svinje bo skrbel Kmetijski inštitut Slovenije s svojim vzrejališčem v Stični, ki bo že o letu 1970 imel na voljo okrog’ 70 plemenskih merjascev te pasme, drugo leto pa tudi Kmetijska šola Grm. Tako bo preskrbljeno za kvalitetno vzrejo merjascev, pri katerih bodo znani vsi potrebni podatki o prednikih, česar pri dosedanjem delu ni bilo. Komisije za priznavanje merjascev namreč v bodoče ne bodo smele priznavati mladih merjascev, pri katerih ne bo znano poreklo, ker to zahteva zakon o pospeševanju živinoreje in zdravstvenem varstvu živine. TIT DOBRŠEK Bazen v čateških Toplicah so slovesno odprli 19. novembra 1967. Kot j’e običaj pri naših gradnjah, je bil to zamujen rok. V načrtu je namreč bilo, naj bi ga izročili kopalcem za brežiški občinski praznik. To je bilo uresničenje davnih želja. Že Stanko Bloudek je delal načrte za bazene v Čateških Toplicah in pozneje zgrajeni mali bazen je bil kmalu premajhen za številne kopalce. Ko pa so se Cateške Toplice morale preusmeriti iz zdraviliškega objekta v turizem, je bilo potrebno kopalcem ponudita kaj več... Kljunove toplice — stara slava Nekdanje Kljunove toplice so danes samo spomin na prve čase zdraviliškega turizma. Res se tudi danes še ustavi/o v Bušeči vasi avtomobili, nekaj kopalcev se lahko nagnete v miniaturno kopališče starega originala Kljuna, ki vam zraven tega stresa šegave iz rokava da se ne morete nehati smejati. Pripoveduje vam o čudežnih toplicah, v katerih se je pozdravil že prenekateri človek, govori o ruskem ujetništvu, v katerem je blodil dolga leta prve svetovne vojne: nasploh vam naredi kratek izlet v pretekle čase. In kajpak ns pozabi omeniti, da je Toplice ustanovil eden iiz znamenite družine Auerspergov, Anton Aleksander. Jamo z vrelcem je namreč kupil 1811. leta. Po dolgih letih in različnih lastnikih so Toplice prišle v Kljunovo last, ko se je ta drugič oženil. Za današnji turizem kajpak Kljunove toplice ne pomenijo ničesar. Cateške Toplice so bile prve v Jugoslaviji, kd so zgradile tako moderen bazen. Za njimi so se podobno odločili tudi v Moravcih, kjer so tako uredili okrogli bazen. Ko so se v Čateških Toplicah odločali za tako, še nepreizkušeno gradnjo, so morali odšteti milijon dinarjev. Pred seboj so imeli samo številke o številu kopalcev v prejšnjih letih. 1965. leta so imeli 25.081 kopalcev iztržili pa so 75.346 denarjev. Leto dni pozneje je bilo v teh Toplicah 56.739 kopalcev, ki so za kopanje plačali 170.220 dinarjev. številke so torej dokazovale, da se število kopalcev naglo veča, v enem letu je namreč poskočilo za več kot dvakrat. Bazen je odprt Naslednje leto (1967) je bilo kopalcev že 84.653, od vstopnine pa so pobrali 259.113 dinarjev. Novi bazen je bil odprt že poldrugi mesec. Cateške Toplice so postale atrakcija, v zimskih mesecih je bilo vsaj po 5.000 kopalcev. 1968. leta, ko je olimpijski bazen delal vse leto, je bilo 139.472 kopalcev. Vstopnina je bila več kot dvakrat večja od preteklega leta. Na bla- * gajni so iztržili 531.027 dinarjev. Za gradnjo bazena, restavracije in 21 kabin so dali milijon, denar se torej hitro vrača. In lansko leto so imeli že 148.164 kopalcev, od vstopnine pa so dobili 706.097 dinarjev. Bazen se je ob koncu leta sam odplačal. Lani so imeli tudi 25.000 otrok v bazenu obisk pa je že dosegel kritično mejo. Ljudj'e so dejansko, posebno v sezoni, skakali drug drugemu po glavi. Ob sončnih nedeljah je bilo v bazenu in okrog njega po 4000 kopalcev, toliko kot v enem zimskem mesecu. Na parkiriščih je stalo po 1000 avtomobilov ... Novi načrti — perišče Ko so lani poleti odkrili nov izvir termalne vode, najmočnejši doslej (33 litrov v sekundi in 62° C topla voda), je bil to nov znak, da bo potrebno graditi naprej. Bungalovi so sicer sprostili utesnjenost hotela, bazeni so otali prenapolnjeni. Cateške Toplic«f imajo velike želje, da bi se uveljavile tudi v izletniškem turizmu. Potrebni so torej novi bazeni in strokovnjaki že iščejo novo termalno vodo na Čatežu. Dokaz, da je tudi tu dovolj izvirov, je gotovo izredno topla voda v vaškem perišču. Ce pa slučajno tople vode ne bo jo bodo napeljali iz sedanjih izvirov po približno kilometer dolgih ceveh. Letos januarja se je kopalo na prostem 4461 kopalcev, ki so plačali za vstopnice 21.560 dinarjev. Nedvomno bodo tudi v novem turističnem naselju, ki ga nameravajo graditi, Cateške toplice zraven avtomobilske ceste, poskrbeli za zimsko kopanje. Kljub temu pa je še vedno dovolj ljudi, ki se raj’e kopljejo v pokritem bazenu v hotelu. Zimsko kopanje na prostem pa ostaja nenavadnost in presenečenje. V Čateških Toplicah so bili tretji v Evropi in prvi pri nas, ki so se odločili za tako potezo. To je njihov adut tudi vnaprej: treba je tvegati, če hočejo • dobiti čim v«č gostov. Danes turisti zahtevajo nenavadnost. , Poslovno sodelovanje Bazen po sistemu toplotne zavese pa kajpak ni bil edina čateška' investicija. Nasprotno, v zadnjih letih so v modernizacijo Toplic vložili 14 milijonov dinarjev. To pa seveda narekuje še napre; čim hitrejšo izgradnjo: veliko turistov bo moralo priti v Toplice, da bodo lahko odplačali vsa posojila. Prav nič ni presenetljiva želja zdravilišča, da se povežejo s poslovno močno turistično agencijo, ki bi lahko zagotovila dober > nastop Toplicam tudi v inozemstvu. Obiski Švedov so potrdili da imajo Cateške Toplice dobre pogoje za uveljavitev na inozemskem trgu. Zimsko kopanje na prostem pa je zaenkrat nenavadno tudi za tuje turiste, posebno še, če bi zdravilišču uspelo uresničiti tudi take načrte, da bi se gostje dopoldne smučali in popoldne kopali. J. SPLIHAL Foto: M.VESEL 40.000 din za turizem Sklad za razvoj turizma pri občinski skupščini Ribnica bo imel letos na razpolago predvidoma 40 000 din. Sredstva sklada, ki se bodo letos prvič zbirala in namensko porabila za turistično dejavnost, so predvidena iz različnih virov, in sicer: od proirstnega davka prodanih spominkov, prometnega davka od prodanih alkoholnih pijač v planinskih domovih in na raznih zabavah, le-ta doslej ni bil zajet v proračunskem dohodku, ter iz drugih virov. Potrebe so velike, denar- ja pa malo. Zato bodo omejili izplačila na najnujnejše primere. Posebno pozornost bodo posvetili načrtni gradnji vikend hišic, ki jih je v naših krajih iz leta v leto več. Zato je izdelava turističnega programa in posameznih zazidalnih načrtov nujna. Doslej sta izdelana le dva taka načrta, in sicer za območje pri vasi Breg in za Travno goro. —r ZIMSKO KOPANJE NA PROSTEM Dolenjska hiti za Slovenijo Dolenjski gostinski rekorderji so zabeležili lani blizu 40 tisoč nočitev: Otočec 39.287 (od tega je bilo tujih nočitev skoraj 23.000), Ca-teške Toplice skupaj zasebnim oddajanjem sob 40.766 in Dolenjske Toplice prav tako z zasebniki 39.482. Število nočitev je v teh dolenjskih turističnih sredščih naraslo za 8 do 13 odstotkov. Dokončni dolenjski podatki o številu nočitev in o prometu sicer še niso znani, vendar že podoba največ j ih kaže, da dolenjski turizem napreduje vsako leto povprečno za približno ^eseti-no, rekorden lanski promet pa so ustvarili na Otočcu in v čateških Toplicah — blizu 8 milijonov dinarjev. Odkup krompirja upada Grosupeljska enota AGROKOMBINATA Barje je leta 1966 odkupila na svojem območju 600 ton krompirja, lansko leto pa le še 10 ton. Območje je sicer bolj živinorejsko kot krompirjevo, vendar menijo, da niso v zadnjih letih ljudje pridelovali nič manj krompirja kot prej. Na zmanjšani odkup je vplivala neposredna prodaja: iz bližnje Ljubljane prihajajo h kmetom po krompir zasebniki, ki ga za svoje potrebe sami odpeljejo domov. Slovenija je lani zabeležila 4.525.000 nočitev, od tega približno polovico tujih nočitev. Vsega skupaj pa je naša republika v jugoslovanskem turizmu udeležena z 9,5 odst. Jugoslavija je namreč v lanskem rekordnem turističnem letu imela 46.266.000 nočitev. Rekord ima Hrvatska s 60 odstotki vseh nočitev, medtem ko so imeli v tej republiki celo 77 odstotkov nočitev tujih turistov. Obmorski kraji so imeli v državi več kot dve tretjini nočitev, v Sloveniji pa sta si prvo mesto razdelila morja in planine: vsak je imel slabo tretjino nočitev. Slovenija nima posebnega upanja, da bo povečala odstotek vseh nočitev, saj v drugih republikah gradi j o več in hitreje. Zato pa upravičeno lahko pričakujemo, da bo Dolenjska počasi začela dohajati vsaj slovensko poprečje, posebno če se bodo uresničili letošnji obsežni gradbeni načrti gostinskih delovnih organizacij na našem področju. To pa je odvisno predvsem od bank, ki naj bi dajale posojila, in od dolenjskega gostinstva, če bo pripravljeno poslovno sodelovati. Banke namreč male nerade kreditirajo. J. SPLIHAL Tovarna Iskra v Semiču je eno najboljših podjetij v črnomaljski občini. Večletna prizadevanja za modernizacijo proizvodnje in pridobivanje strokovnega kadra so se izkazala za dobro naložbo. Kolektiv Iskre je znan tudi po tem, da veliko daje za družbene potrebe kraja. (Foto: R. Bačer) Pravice zaposlenih v Nemčiji Resnica, da moraš svoje pravice, preden jih lahko uveljaviš, poznati, velja zlasti za naše delavce na tujem, ki o tem zelo malo vedo Danes začenjamo objavljati kratek izvleček o pravicah naših delavcev, ki delajo v Zvezni republiki Nemčiji, kd jim gredo po mednarodni konvenciji aa zdravstveno, pokojninsko in invalidsko varstvo, ter o pravicah do otroškega dodatka. Nato bomo objavili enake izvlečke tudi za konvencije, ki veljajo za druge države. ZAPOSLITI TUDI ŽENSKE Uspešen napredek PLETILNICE PLETILNICA Sodražica sodi med tista ribniška podjetja, ki iz leta v leto povečujejo proizvodnjo. Pravi razmah podjetja se je začel pred leti, ko so se iz starih utesnjenih prostorov preselili v nove, svetle in prostorne. Toda tudi novi prostori postajajo že tesni. Zaradi porasta proizvodnje, ki jo narekuje večje povpraševanje po njihovih izdelkih na domačem in tujem tržišču, so potrebne tudi večje zmogljivosti. Podjetje zato vlaga precej denarja za povečanje in modernizacijo proizvodnje. Kot dobri gospodarji dajejo precej denarja v sklade. Podjetje želi osvojiti nove proizvode. V bližnji bodočnosti namerava uvesti tako pro- izvodnjo, kjer bi lahko zaposlili tudi ženske. Kakor drugje, tako je tudi v Sodražici in okolici največja težava: kako zaposliti ženske? Upamo, da bodo v sodraški PLETIL-NICI načrti uspeli. Povpre'ni mesečni osebni dohodek članov delovnega kolektiva PLETILNICE je bil lani razmeroma dober: znašal je 1.000 din. To je dokaz, da stoji podjetje na trdnih nogah in da ima lepo bodočnost. -r Zdravstveno varstvo: Delavci, ki delajo v Zvezni republiki Nemčiji, so tam deležni zdravstvenega varstva po tamkajšnjih predpisih. Tokrat bomo našteli pravice do zdravstvenega varstva za njihove družinske člane, ki živijo pri nas, prihodnjič pa pravice do tega varstva za delavce, ki delajo v Nemčiji, v času, kadar se mudijo doma na obisku. Delavec ki dela v Nemčiji, mora priskrbeti ustrezna potrdila, da bi bili deležni njegovi družinski člani, ki so ostali v Jugoslaviji, zdravstvenega varstva. Na komunalnem zavodu za socialno zavarovanje, kjer živijo njegovi družinski člani, mora dvigniti obrazec JU-3, potrdilo o družinski skupnosti, in ta obrazec nato izročiti bolniški blagajni v Nemčiji, pri kateri je zavarovan. Tam dobi nato potrdilo na obraz- cu Ju-3a. To potrdilo predloži komunalnemu zavodu za soc. zavarovanje, na območju katerega živijo njegovi družinski člani. Naš zavod izda nato družinskim članom posebna potrdila o zdravstvenem varstvu po mednarodni konvencija. Družinski člani dobijo s tem pri nas enake pravice do zdravstvenega varstva kot družinski člani naših delavcev. Pravico do zdravstvenega varstva imajo naslednji družinski člani: ožja družina (zakonec in otroci); nezakonski otroci pridobijo pravico, če so priznani po naših predpisih ali če je očetovstvo sodno ugotovljeno; nezakonski otroci pa imajo v vsakem primeru pravico do zdravstvenega varstva če dela v Nemčiji njihova ma.ti. Pastorki in vnuki delavca v Nemčiji imajo pravico do zdravstvenega varstva doma, če delavec dokaže, da jih pretežno vzdržuje. Oče, mati, očim, mačeha, tast, tašča, stari oče, stara mati pridobijo pravico do zdravstvenega varstva, če delavec ki dela v Nemčiji, dokaže, da so živeli z njim v družinski skupnosti in da jih je pretežno preživljal že pred svojim odhodom v Nemčijo. Rejenec dobi pravico pod pogojem, da ga delavec, ki dela v Nemčiji, v času, ko tam dela, vzdržuje. ...vandrvvčelimojkan,v bova vandrala nocoj? BO CESTA URESNIČILA SANJE? Belokranjska upanja NOVO V ZADNJIH DNEH Gradnja ces2te od Kanižarice do Vinice je nedvomno zaustavljala belokranjski turistični razvoj, prav tako pa mu je škodila tudi zapora ceste od Metlike do Ozlja. Z majhno izjemo pred Oz-ljem sta zdaj obe cesti asfaltirani in predstavljata za ta del Slovenije najkrajšo cestno povezavo z Jadranom. Prav to je bil adut, na katerega so Belokranjci dosti stavili. Dosedanje turistično spanje naj bi namreč prav s povečanim prometom prebudili. Toda že na začetku so Metličani ugotovili, da je hotel, ki zdaj posluje v okviru Beti, pretresen za velike načrte. Zato so se odločili, da bodo povečali število postelj od 41 na 60 ali 70. Ob Kolpi nameravajo dokončno urediti kopališče in kamping naselje ter povečati zmogljivosti restavracije. Načrtov za letos je torej dovolj. V črnomaljski občini pa računajo na ureditev vLv.-škega kampinga, čcprav bo treba tam urediti še neka- tere druge pereče problema, preden bodo lahko usposobili turizem. Prav gotove pa drži, da bi uresničitev idoje osnovnošolskega kluba OZN o postavitvi naselja narodov (majhnih hišic s tipičnimi predmeti posameznih držav in v tipični gradnji) izdatno podprla tudi turistična prizadevanja te belokranjske občine. Res pa je, da je belokranjski turizem danes dokaj neznan, da malokdo od tujcev ve za toplo Kolpo in idilične miline, ki umirajo ob njej, da ribiči niso seznanjeni z njenim bogastvom in da je Bela krajina nasploh doslej turistično stala preveč ob strani. Upati smemo samo, da bodo letošnje nove investicije spodbudile gostinstvo, da bo lahko goste, ki bodo bržčas v večjem številu kot doslej potovali po gorjanski cesti naprej proti morju zadržalo za dan ali dva. Ce jim to ne bo uspelo, potem sc bile turistične sanje, -ki so jih povezovali z asfaltom, zares samo sanje- Dolenjska turistična zveza bo izdala v naslednjih dneh cenik za 1970. leto, ki bo bržkone doslej najbolj popoln, saj bo zajemal vse hotele in motele, gostišča s prenočišči, kampinge in zasebne sobe. Prvič je zajeto tudi področje ribniške kočevske in grosupeljske občine. Znano je, da se bodo cene letos v primerjavi z lanskimi nekoliko dvignile. Kakor zadnje tedne sta še naprej zasedeni zdravilišči Cateške in Šmarješke Toplice. Zadnji poskusi snega niso bili dovolj uspešni, da bi se lahko v črmošnjicah že smučali, in najbolj navdušeni so prišli na srvoj račun šele po nedelji, ko je zima spet natresla bele opojnosti! Potem ko je bilo v januarju zaprto edino zabavišče na Dolenjskem, bar v čateških Toplicah, so ga v februarju spet odprli. Program bodo čez pod meseca zamenjali z novim, v katerem bodo nastopali tudi češiki artisti. S SEJE MEDOBČINSKEGA SVETA ZK Od besed k dejanjem! Za razprave o kmetijstvu smo porabili ogromno časa in na tone papirja. Sprejeli smo brez števila resolucij in stališč, kmetijstvo pa je v vedno večji zagati: tako družbeno kot zasebno, če bi ugotavljali, kaj smo od sprejetih stališč uresničili (ne gre oporekati, da smo potuh-tali tudi veliko dobrih stvari!), bi ugotovili, da bore malo. Banke so naredile toliko kot nič, skupne rezerve skoraj nič, po večletnih razpravah še vedno veljajo carine za uvoz drobne mehanizacije za zasebnega kmeta, nihče pa tudi še ni zagotovil kreditov za naložbe v izboljšavo zasebnih kmetij. Edina nova pridobitev so kmetijski skladi v občinah. Kmetijstva ne moremo več prepuščati osiromašenim kmetijskim organizacijam in zadrugam, ki le še životarijo. Ob naštetih zelo žalostnih dejstvih pa si moramo biti v Sloveniji na jasnem, da slovenskega kmetijstva ne moremo obleči v jugoslovanski plašč, ker imamo v Sloveniji čisto posebne pogoje. Družbena in zasebna kmetij, proizvodnja čakata na rešitev. Dolžni smo jo najti, pri tem pa ne smemo pozabljati na več stvari. Kmet je bil v naši družbi pravzaprav prvi, ki je razvijal socializem, saj je bil v času NOB in revolucije glavna opora obojega. Po osvoboditvi je prvi začel z družbeno proizvodnjo v kmetijskih delovnih zadrugah. Posekali smo mu gozdove, da smo lahko zgradili bazično industrijo. Mimo težav četrtine kmečkega prebivalstva Slovenije zdaj ne moremo več miže. Tudi v Sloveniji smo dolžni najti za kmete rešitev, ki vaj bo obvezna za vse in naj ne bo samo papirnata resolucijaI M. JAKOPE C Črnomelj: povprečje 970 d'n Ob koncu preteklega leta je znašal poprečni osebni dohodek zaposlenih v čmomelj-ski občini 970 din, kar je za okoli 18 odstotkov več kot v letu 1968. Poprečni osebni dohodki v industriji so znašali 957 din, v kmetijstvu 815 din, v gradbeništvu 735 din, v gozdarstvu 950 din, v trgovini 1050 din, v gostin- stvu 833 din, v obrti 983 din te: Likovna razstava v Dolenjski galeriji, odprta na čast Prešernovemu spominu, je vzbudila veliko zanimanje. Obsega olja, akvarele, risbe, intarzije in druge zvrsti, ki so jih prispevali mladi likovniki Marin Berovič, Danilo Jakovčič, Anton Vovko, Branko Suhy in Anton Kumar. Posebno pozornost kažejo obiskovalci do Humarjevih intarzij; Kraljevski lov (na sliki) je med najboljšimi razstavljenimi deli tega ustvarjalca. (Foto: Ivan Zoran) OČUVAJMO STARE SPOMENIKE PRETEKLOSTI Obnovljeni gradovi v dolini Krke Bodo obnovili Stari grad, Prežek, Hmeljnik in Gracarjev turn? Občinski proračun sam ne bo zmogel težkega bremena obnovitve Valvasor pravi: »Grad Al-tenburg stoji na precejšnji vzpetini, je prav trdno grajen. Vinograd, ki je tu zasajen, je vse hvale vreden, sadje, ki ga v grajski okolici rodijo drevesa, je okusno, reka Krka, ki šumi četrt ure od gradu, pa nadvse cenjena.« Dovolj za ponatis v prospektu, da bi bil Stari grad tako obiskan in da bi si pridobil vsaj podobno veljavo, kot jo že ima Otočec. V neposredni bližini Otočca bodo grad, ki je bil nekoč rodna hiša znamenitih grofov Starograjskih, spet obnovili, potem ko so ga med drugim tudi požgali med drugo svetovno vojno. Ljubljanski zavod za spomeniško varstvo je grad dobro zaščitil pred razpadanjem in v naslednjih letih ga nameravajo obnoviti tako, kakor je narisan v Valvasorjevi knjigi. Celo prizidek pred gradom bo nespremenjen. Investitor je novomeški Dom-invest, odkupila pa ga bo novomeška tovarna zdravil KRKA, ki namerava v njem urediti med drugim tudi muzej farmacevtike. Pravijo, da bo grad obnovljen 1972. leta, vrednost obnove pa bo 4 milijone dinarjev. Napeljali bodo namreč tudi elektriko, uredili kanalizacijo ter razširili in asfaltirali dva kilometra ceste. Knjižnica s 7.000 knjigami Prosvetni delavec Janez Šterbenc uspešno vodi šolsko knjižnico v šentjernejski šoli iz NOB in Gotovo je, da imajo v ven in drugd. Najbolj iskana Šentjerneju na osnovni šoli dela pa so Ukana, Sv. Jrn, Martina Kotarja eno najbo- Kekec nad samotnim nrtz-gatejših šolskih knjižnic v novomeški občini, saj je v njej že. več *ot 7.000 knjig. Ker nas je zanimalo, kako dela knjižnica, smo o tem vprašali učitelja Janeza nom, zgodbe praviljioe. Knjižnico obnavljamo skoraj z vsemi novostmi. V glavnem smo na tekočem, za- , . ... _ , . to nam bralcev ne manjka. šterbenca, ki je povedal na- „ ... . , , . . J , ... ’ J 1 Knjižnica dela vsak dan ob slednje: »Zanimanje za knjige je med našimi učenci izredno. To kaže tudi podatek, da je pri bralcih več kot 1.500 knjig. V povprečju tma doma vsak učenec dve kn;;gi razumljivo, da berejo tudi starši in sorodniki. Učenci knjižnica, veliko berejo za obvezno čti- uspešno vo, prav tako za Zupančičevo bralno značito. Med najbolj iskanimi Bevk, Finžgar, Grad nameravajo opremiti s stilskim pohištvom — skratka, naj bi bil čim bolj podoben nekdanjim časom. Te pobude kažejo hvalevredno zavzetost za očuvanje starih spomenikov naša preteklosti, obenem pa bo grad lahko pomagal tudi pri razvoju dolenjskega turizma. Od številnih dolenjskih gradov bi veljalo v naslednjih letih obnoviti štiri gradove: razen Starega gradu naj bi obnovili Hmeljnik, Gracarjev turn in Prežek pod Gorjanci. Velika arheološka izkopavanja na Otoku pri Šentjerneju namreč kažejo, da je bil prav ta okoliš že v starih časih zelo močno železarsko središče, ki bi ga po besedah arheologa dr. Vinka šribarja lahko primerjali celo z nemškim porurskim ali poren-skim; Prežek -naj bi torej obnovili in v njem uredili železarski muzej. Načrti so tudi za Gracarjev turn, kjer je zdaj spominska Trdinova soba, vso veljavo in pozornost pa zaslužijo tudi poslikana vhodna vrata. Tudi Hmeljnik bi lahko postal izredno pomembna turistična točka. Vsi ti načrti so sicer lepi, a za njihovo uresničitev primanjkuje denarja. Občinski proračuni sami ne bodo zmogli velikih investicij, zato bo potrebna širša družbena pomoč. Sodeč po tem, da so že začeli obnavljati žužemberski in Srečanje določenih urah, po posebnem urniku za vsak razred.« Kaj menite, od kod takšno trebanjski fhid, lahko upa- zanimanje za knjige v Šentjerneju? Mali kulturni barometer »Verjetno vam je znano, da je v Šentjerneju bogata ki jo vrsto let vodi tovarišica Vlasta Tavčar. Poslanstvo te knjižnice ima poseben odmev pisate ,ii so tudi v naši knjižnici, k: si Verne, Tra komaj utira pot med boljše -------------- kulturne ustanove. Prepričan sem, da se bo naša dejavnost ■ KONCERT ZA OSNOVNO-SOLCE — Pihalni kvintet ljubljanske RTV je v soboto, 14. februarja, nastopil v novomeškem Domu kulture. Koncertiral je za učence osnovnih Sol »Janez Trdina« iz Stopič, »Katja Rupena« iz Novega mesta in »Milka šobar-Nataša« iz Šmihela. Prireditev je bila dobro obiskana. Sodila je v okvir prireditev na čast sloven-kemu kulturnemu prazniku. ■ AVLO OBNOVILI — Pred kratkim so opravili nekatera obnovitvena dela v novomeškem Domu kulture. Prepleskali so avlo, taka dela pa bodo opravili tudi v dvorani. ■ POPEVKA ZA EVROVIZIJO — Strokovna žirija je odločila, da bo jugoslovansko popevko na tradicionalni prireditvi »Pesem Ev-rovizije«, ki bo 1. marca v Amsterdamu zastopala popevka »Pridi, dala ti bom cvet« slovenskega skladatelja Mojmira Sepeta. Popevko poje Eva Sršen. Pesem »Pridi, dala ti bom cvet« je bila izbrana med 15 tovrstnimi deli iz vseh republik. ■ ZA FESTIVAL KRATKECA FILMA — Dokumentarec »Ko sem bil majhen, sem bil zdrav in vesel« slovenskega avtorja Jožeta Pogačnika je bil poleg še nekate-mov izbran za tradicionalni festival kratkega filma, ki bo aprila v Oberhausnu. ■ NATEČAJ ZA SPOMENIK — Za izdelavo in postavitev spomenika slovenskemu pisatelju Ivanu Cankarju v Ljubljani bodo razpisali natečaj. To so sklenili po razstavi idejnih osnutkov za spomenik, ki so jih izdelali kiparji Peter Černe, Janez Boljka in Marjan Tršar. Osnutki so bili nekaj tednov razstavljeni v Ljubljani in so bili precej ugodno sprejeti. ■ PRI JA VIJENIII 42 PRED. STAV — Za 15. Sterijino po2orje v Novem Sadu se je prijavilo 31 dramskih ansamblov z 42 predstavami. Sest predstav so prijavila Slovenka gledališča. Izbor bodo naredili v kratkem. še bolj krepila, zlasti če bo- pred kratkim so dramo pr do prosvetni delavci voljni vič uprizorili in je doživela delati.« velik uspeh. Novomeška pred- S. DOKL stava se bo pričela ob 19.30 Zopet pohvala za film Film »Čemu«, ki so ga posneli kočevski amaterji, pohvaljen na festivalu v Ljubljani Na VII. festivalu amaterskega filma, ki je bil 7. in 8. februarja v Ljubljani, so avtorji filma »CEMU?«, člani kočevskega Foto-kino gluba, prejeli pohvalo. Na festival j*e prispelo 64 filmov, od tega jih Je bilo 28 sprejetih v konkurenco. Podeljenih je bldo 9 nagrad in 3 pohvale. Vladimir Bajc, rojen 1935, pravnik. Objavljenih ima že nad 30 humoresk. Tiskane so v Dolenjskem listu, Tovarišu, Nedeljskem dnevniku in Pavlihi. Dekleta, prihajam... Nosila je sodoben hlačni kostim. Lasje So bili sivo modro pobarmni in so padali nepočesani na teme. Ustnice rdeče, oči zelene... Z roko je od časa do časa segla k ustom in potegnila za žvečilni gumi, ki ga je valjala po ustih. Zabingljal ji je po bradi, nato pa ga je počasi spravila nazaj. Hodil sem za njo in opazoval prijetno pozibavanje. Nisem videl, da se je nenadoma ustavila, in sem■ se vanjo zaletel. Ozmerjala vie je z govedom. Spoznal sem, da je sodobno dekle. Opravičil sem se ji in ji ponudil spremstvo. Sprejela je. Ni koncu poli sem jo lahko že poljubil in pobožal, sai ni važno, kje. Na prvi sestanek je zamudila, kot običajno zamujajo vse ženske. Ponižno sem jo vprašal, kam bi šla. »Bedak, če me povabiš, bi lahko vsaj to vedel, kam greva.« »Mislil sem.. morda koncert, opera, razstava ...« »Osel, kakšen koncert! Vzemi avto pa na Otočec!« »Avtomobila nimaš, pa še na koncert me vabiš!« Zaklela je in odšla. V prihodnje bom ravnal drugače. Pustil si bom rasti dolge lase, bril se ne bom in zunanjost bom zanemaril. Žvižgal bom za dekleti in sedel na vodilja, ku na trgu Naslonil se bom na taksi in lagal, da je moj avtomobil. Kvanlal bom, pil... Dekleta, pripravite se, prihajam! Koncert ribniških pevcev Pevci se že pripravljajo na občinski praznik mo, da stare priče, gradovi v dolini Krke, ne bodo propadle. V torek »Zlata mladina« Mestno gledališče ljubljansko bo v torek, 24. februarja, gostovalo v Novem mestu z Igorja Torkarja dramo v treh dejanjih »Zlato mladino«. 26. marca bodo prebivalci ribniške občine slavili svoj praznik. Spominjali se bodo velike zmage partizanskih brigad nad Italijani v Jelenovem žlebu. Na praiznični dan bo slavnostna seja občinske skupščine, na večer pred praznikom pa bo v Ribnici slavnostna akademija. Največ bo prispeval na akademiji ribniški moški pevski zbor, ki bo pripravil celovečerni program. Kot zanimivost naj omenimo, da bodo takrat ribniški pevci prvič predstavili javnosti novo Srebotn jakovo stvaritev »Lončeni bas«. Po pripravah ribniških pevcev za svoj celovečerni nastop sodimo, da bo njihov koncert lepo doživetje za vse ljubitelje lepega petja. Tokrat se bodo predsta- vili občinstvu tudi v novih, enotnih oblekah. -r Soneti nesreče V petek, 13. februarja zvečer, je bila v nabito polni gimnazijski dvorani v Kočevju akademija v počastitev Prešernovega dne. Pro-vsem Prešernovim Sonetom gram je bil posvečen pred-nesreče. O nastanku in pomenu teh sonetov je govoril poslušalcem prof. Robert Puhar, gimnazijski pevski zbor pa se je pod vodstvom prof. Miloša Humeka predstavil s Soneti nesreče. Uglasbil jih je prof. Humek. Proslava Je bila posebno zanimiva zato. ker je bila posvečena le delu Prešernovih pesmi, se pravi samo Sonetom nesreče. Pohvala je lep dokaz delavnosti in uspešnosti kočevskega Foto-kino kluba, ki se je po skoraj dveletnem spanju zopet prebudil. Prebivalci Kočevja so lahko videli premiero tega filma na otvoritvi razsl ave umetniških fotografij decembra lani v Likovnem salonu. D. T. Al'prav se piše... Do zdaj komaj eden! Bralci, ki jim ni vseeno, kaj se dogaja z našo materinščino, so nam pritrdili, da s pogovori o jeziku zapolnjujemo vrzel, še več: soglašali so, da bi lahko s takimi pogovori pregnali iz knjižne in govorne slovenščine prene-katero spako. Seveda so pravilno sklepali, da bi bilo to mogoče le tedaj, če bi sodelovalo čimveč ljudi. Do zdaj takega sodelovanja, žal, ni bilo; pač je neki bralec poslal v »obdelavo« izrezek iz tovarniškega glasila, to pa je bilo tudi vse. Pravimo, da ena lastov- ka še ne prinese pomladi. S tem pa vas že vabimo k sodelovanju. Sporočite nam, na kakšne jezikovne orehe ste naleteli, kakšno »posebnost« ste slišali ali prebrali; povejte, s čim se strinjate in s čim ne. Navedite primere slabega, neslovenskega izražanja, ki žalijo vašo ljubezen do pravilne materinščine. Prepričani smo, da bomo z vašimi nasveti, predlogi in mnenji laže preganjali spa-kedranlce in druge jezikovne nečednosti, ki so si prilastile domovinsko pravico v našem besednjaku. l.Z. LE* LO LA »H Ta teden sem najraje poslušal (a) melodijo: Ime In priimek Kraj _______________________ Rok: 23. februar 1970 Kupon št Dva kočevska mladinca sta zaprosila v pismu, ki ga je prejel kabinet predsednika republike »za pomoč v zvezi z reševanjem kulturnega in družbenega življe- Za dan žena - šahovsko tekmovanje Občinska konferenca ZMS Trebnje bo organizirala občinsko prvenstvo v šahu, ki bo 8. marca v Trebnjem. Sodelovale bodo ekipe vaških in tovarniških aktivov ZMS, ki se bodo potegovale za naslov občinskega prvaka med ekipami in posamično. Sah je v trebanjski občini precej razširjen, mladi š'ahisti predvsem iz Mokronoga, pa so dosegli tudi že lepe rezultate. Ž.G. V Krškem gre na bolje Na nedavni letni konferenci je občinska konferenca ZMS Krško obravnavala svoje delo. Mladinci niso mogli mimo težav, zaradi katerih so mladi naredili manj, kot bi lahko, še vedno je vmes premajhno razumevanje za delo mladega človeka. Tudi denarja za delo mladine je premalo. Letna konferenca je pokazala, da so se starejši začeli zavedati, da je treba mladim pomagati. ruja mladine v Kočevju«. (Verjetno gre tu za majhno pomoto in bi moralo namesto »družbenega« pisati »družabnega« — op. ur.) Urad za prošnje in pritožbe pri izvršnem Svetu Slovenije je z dopisom z dne 9. februarja pozval občinsko komisijo za prošnje in pritožbe, naj povabi oba prosilca na razgovor, ki se naj ga udeleže tudi predstavniki občinske konference SZDL, predsedstva Zveze mladine in drugi, ki lahko prispevajo k boljšemu kulturnemu in družabnemu življenju v "Kočevju. J. P. Zgubili so prostor Mladina v šentlovrencu je imela svoj prostor v dvorani, ki je last kmetijske zadruge. Ker le-ta potrebuje nove prostore za skladišča, so mladino postavili na cesto. Ni čudno, da se šent-lovrenška mladina zdaj sprašuje, kako1 in kam, ter je nad odločitvijo zadruge zelo ogorčena. Kljub velikim težavam so v zadnjem času organizirali plesne vaje, vendar jih bodo morali sedaj prekiniti, ker nimajo primernega prostora. t Z. G. Na prvem mestu „Mendozino“ Prejeli smo 240 kuponov. Odločili ste: 1. »Mendozino« - Ivica Šerfezi, 82 glasov 2. »Čemu da živim« - Mišo Kovač, 48 glasov 3. »Moj dom je zaprt« - Slaki, 21 glasov 4. »Mamici« - Slaki, 19 glasov 5. »Ljubi, ljubi« - Eva Sršen, 17 glasov V naslednji številki vas bomo presenetili: znana pevka zabavnih melodij Tatjana Gros iz Šmihela pri Novem mestu bo izvlekla 3 izžrebane kupone, nagrajencem pa bomo kot doslej poslali po pošti lepe gramofonske plošče. Ta teden je prišlo v naše uredništvo 240 kuponov. 2e prve dni smo lahko predvideli, da bo na prvem mestu popevka »Mendozino«, ki jo poje Ivica šerfezi, ker je največ naših bralcev glasovalo zanj. Do torka se je za omenjeno popevko nabralo na kupčku že 82 kuponov, kar je doslej rekord. Mišo Kovač je tokrat na drugem mestu, Slaki pa se še vedno držijo na tretjem in četrtem mestu. Eva Sršen, o kateri bomo še slišali; saj Je zmagala s popevko »Pridi, dala ti bom cvet« na nedavnem izboru popevk za Evrovizijo, je tokrat dobila samo 17 glasov. Ponovno vas moramo opozoriti, da je treba kupone odposlati pravočasno, pri žrebanju namreč upoštevamo samo tiste, ki prispejo v naše ured- ništvo do torka. Kuponi morajo imeti seveda tudi tekočo številko, kajti drugače romajo v koš. Žrebamo samo 3 kupone, gramofonske plošče so na mreč darilo nekaterih podje tij, ki prodajajo tudi plošče Pokazali so veliko mero ra zumevanja za naše nagrajen ce, kajti vedno nam darujejo najnovejše plošče, mi pa smo jim zato zelo hvaležni. Ta teden je žreb določil takole: 1. Mirko Kralj, Osojnik, Semič — Bela krajina, dobi ploščo »Malo reči treba kad se vola« — Gabi Novak, 2. Dara Božič, Zagrebška 18, Novo mesto, dobi ploščo »Mendozino« — Ivica šerfezi, 3. Peter Cemec, Gerbičeva (študentsko naselje), Ljubljana, dobi ploščo »Voli me« — Ljupka Dimitrovska. Plošče so darilo MLADINSKE KNJIGE, Novo mesto, kjer lahko kupite najnovejše plošče. Na športno zabavni prireditvi v Krškem, kjer so podelili pokale in nagrade najboljšim dolenjskim športnikom, je nastopil tudi trio HENČEK s pevcema Vasjo Matjanom in Tomažem Brankom. (Foto: M. Vesel) MLADINCI BODO OSVOBODILI LOVRENC NA POHORJU v akciji „Svobodno Pohorje" Na Pohorju bo v juniju akcija »Svobodno Pohorje«, ki se je bo udeležilo približno 3.000 mladincev - Dolenjci ne bodo imeli svoje brigade XI. SNOUB taborniška brigada Miloša Zidanška in občinska zveza tabornikov organizirata skupaj z občinsko konferenco ZMS Maribor akcijo »Svobodno Pohorje«, ki bo trajala dva dni 6. in. 7. junija, udeležilo pa se je bo približno 3000 mladincev. Taborniki, planinci, pripadniki aktivov ZMS, počitničarji, ljudska tehnika in enote teritorialne obrambe, Partizan, 'strelske družine, borci NOV, udeleženci predvojaške vzgoje ZROP in JLA bodo razdeljeni v sedem skupin po pokrajinah. Od slovenskih pokrajin ne bosta imeli svoje brigade samo Dolenjska in Prekmurje. Akcija je široko zastavljena, organizatorji so povabili ZMS ki je dala svoje soglasje in bila mnenja, da je treba še več takih akcij in organiziranih pohodov, ne zaradi zgodovine, ampak zaradi mladincev samih. Pomoč so obljubili tudi republiški sekretariat za narodno obrambo, republiški odbor za vseljudski odboT, republiški odbor ZZB NOV, republiška konferenca SZDL in ljubljanske garnizije, v imenu katerih je obljubil podporo akcije generalpolkovnik Franc Poglajen. Akcija bo potekala takole: Sovražnik je zavzel severozahodno Slovenijo, svor bodno je ostalo le Pohorje, kamor so umaknili skladišča, bolnišnice in druge važne objekte. Sovražnik je okupiral Lovrenc na Pohorju in stalno napada iz te utrjene postojanke. Postojanko je treba torej uničiti, šest enot napade Lovrenc, ga zavzame in osvobodi. Ko je osvobojen, priredijo eno- te velik partizanski miting, ki naj pokaže domačinom sposobnost in moč naših enot za obrambo domovine. Udeleženci bodo priredili v petek, 5. junija zvečer, miting in prespali pri domačinih. Brigade bodo zjutraj odšle na marš mimo pomembnejših spomenikov in obeležij NOB. še isti dan se bodo brigade pripravile na bivakiranje, zakurile ogenj, drugo opoldne pa bodo napadle in osvobodile Lovrenc. Akcija je pomembna in bo zajela območje celotne republike. Politična naloga ZMS je tudi usposabljanje mladine za obrambo domovine, torej je treba take mladinske akcije ceniti. MILOVAN DIMITRIC Nagrajeno bo najboljše glasilo Predsedstvo republiške konference ZMS oziroma center za obveščanje in pro- Lepi uspehi dramatskega krožka Na novomeški osnovni šoli obiskuje dramatski pagodo bo leto® razpisalo krožek 160 učencev, ki pripravljajo vse šolske ^jeSsko ^ glasbo. Pri proslave ter sodelujejo na raznih prireditvah ocenjevanju bo komisija upoštevala ‘ informativnost Pustno rajanje na gimnaziji Novomeški srednješolci so organizirali v gimnazijski telovadnici predpustni ples. Za dobro voljo je poskrbel vokalno-instrumentalni ansambel »Alfa Centavri« iz Ljubljane. Telovadnica je bila kljub visoki cena vstopnic (6 din) skoraj premajhna. čeprav se j’e zabavalo več kot 200 mladih plesalcev, ni bilo na plesišču nobene maske (izvzamemo lahko samo nekega mladinca, ki si je privoščil neokusno in neprimerno pustno potegavščino). Vsi so bili navdušeni nad dobrim in v Novem mestu prvič prikazanim »light showom«. Podobnih prireditev z odlično glasbo in svetlobnimi efekti si mladi Novomeščand še želijo. M. G. Veliko načrtov in malo denarja črnomaljska mladinci želijo poživiti svoje delo in dokazati, da so nekateri očitki o nedelavnosti mladih ljudi tudi v njihovem kraju neupravičeni. V poletnih mesecih bodo organizirali srečanje hrvaške in slovenske mladine na Vinici. V marcu bo v Črnomlju kitariada, v maju pa tek po črnomaljskih ulicah in pohod na Gornje Laze. Odločili so se tudi za dve prostovoljni akciji: za ureditev gasilskega doma in organizacijo tedna čistoče v mestu. Načrti so lepi in veliki. Uresničili pa jih bodo lahko le, če bodo imeli denar. 2al pa imaj'o zaenkrat obljubljenega le toliko denarja, da bodo izplačali osebne dohodke predsedniku mladinske organizacije. TONI LATERNER Mišo Kovač bo pel v Metliki Priljubljeni pevec zabavne glasbe Mišo Kovač bo v soboto, 7. marca, pel v Metliki. Koncert bo organizirala metliška konfekcija KOMET in Na osnovni šoli Katje Ru- besedni zaklad, obenem pa prikaz življenja na šoli, kon- pena v Novem mestu že ne- si krepijo vztrajnost, odloč- cept[ zunanjost in likovno kaj let dela dramatski kro- nost in samozavest, kar jim opremo ter literarne pri- žek, ki je med najuspešnej- pozneje v življenju samo ko- Spev-ke. Za najboljše vliste so predvidene nagrade. J. PREZELJ M. D. Tu je lepo, le dolgčas nam je Šimi na šoli. Šolski pouk je risti razdeljen na dve izmeni, zato delujeta dve skupini dramatskega krožka, ki ju z uspehom vodita učiteljici Mara Glonar in 'Slavica Ca-nič. V obeh skupinah je več kot 160 učencev in učenk od 2. do 8. razreda. Delo s tako velikima skupinama j*e težko in zahteva veliko potrpežljivosti.. Težave SO predvsem zaradi, sta- Med počitnicami smo na črno- veni ji, spoznavam naše kraje, Iju- rostnih razlik učencev pre- maljskih ulicah opazili nekaj no- di in običaje. V Črnomlju mi vih mladih ljudi. Mladi Cmomalj- je bilo najprej zelo dolgčas, čani so jih sprejeli v svojo sre- Pogrešam zabave. Slišim, da mo- V Črnomlju je, prav tako kot v drugih podežel-skih mestih, malo prireditev, zato ni čudno, da se mladina pritožuje, kako ji je dolgčas majhnih prostorov za vaje ter zaradi neenotnega urni- dino, zato nas je zanimalo, kako rajo mladinci hoditi ob sobotah se počutijo v Črnomlju in kakšno na ples v Metliko. Tisti, ki nima- mnenje imajo o svojih sovrstnikih, jo prevoza, seveda posedajo v go- ■ (»IJA je prišla v Črnomelj iz stilnah. To mi ni všeč. V Črnomelj bom vedno rad prihajal.« »Prijateljica mi je pripovedova- n X. Y. — dekle, kl se ni ho- la o Črnomlju, zato sem se odlo- telo predstaviti z imenom: čila, da preživim letošnje zimske »V Črnomlju sem že stara znan-počitnice z njo v tem prijetnem ka. Tu imam sorodnike in še ne- belokranjsKem mestecu, 2ivl.jenje koga, ki mi je zelo pri se tu razlikuje od tistega, kakršne- srcu. Doslej je bilo v Cmom- stov in se otroci teziko VŽl- ga živim doma. Zdi se mi, da je lju vedno zelo lepo. Prijet- mladina zapostavljena, prepuščena no sem se zabavala, čeprav je to sama sebi. škoda, da mladinci ni- v Črnomlju zelo težko. Mladi nimajo prostora, v katerem bi se majo primernega prostora, kjer zbirali.« bi se družili in zabavali, gostilne ■ PETER je Mariborčan, star so prepolne v kinematografih pa - vrtijo dolgočasne filme. Mladi Čr- nomaljci so zelo prisrčni.« Minilo je samo nekaj tednov, ka. Kljub težavam skupini redno delata in z uspehom pripravljata šolske in druge Sombora. Takole je povedala: proslave. V programu imajo največ recitalov ter nekaj kratkih prizorčkov. Ker ni ustreznih mladinskih tek- vijo v vloge, ki so namenjene starejšim, vadi dramatski krožek manj iger. Novomeški osnovnošolci so imeli lani v Domu kultu- 21 let: . »V Črnomlju sem se ustavil ša- re kar 32 javnih nastopov, mo mimogrede. Potujem po Slo- ki so jih obiskovalci dobro ocenili. Otroci in starši so s takim delom v dramatskem krožku zadovoljni. Učenoi si na številih vajah bogatijo fafeNa črnomaljska mladina je dobila svoj klub. Ce bodo razvili pestro klubsko dejavnost, se bodo v njem dobro počutili domačini in tisti, ki prihajajo semkaj na počitnice. TONI LATERNER bo ob 19. uri v Domu PARTIZANA. Pevca bo spremljal ansambel Alegro iz Zagreba, prireditev pa bo vodil Božo Podkrajšek. Na Senovem tudi mladinski klub Na sestanku mladinskih aktivov Senovega (Rudnik, Lisca, vaški aktiv) so sklenili ustanoviti mladinski klub. Na razpolago imajo primeren prostor, ki pa ga morajo še urediti. Nekaj denarja naj bi prispevala občinska konferenca ZMS Krško. Za pomoč so prosili tudi krajevno skupnost Senovo. Klub naj bi bil odprt 15. marca. Ni kulture za mladino Pritožba mladincev na kabinet predsednika Tlidi na cesti smo ljudje... Mestnemu redarju Kolencu je gotovo spet zapr- lo sapo, ko je zvedel: na mostu čez Težko vodo je odlomljen velik kos ograje, ob sprehajalni poti vzdolž Krke postavljene klopi so razbite, na kan-dijskem mostu je odtrgan znak za omejitev hitrosti, prometni znaki na avtobusni postaji stoje ukriv Ijeni, kot bi najmanj sto križev sedlo nanje, peš pot od pošte do trafike na Ljubljanski cesti pa je sploh že pravo dirkališče kolesarjev, ki jim je vseeno, ali so znaki ali jih ni... Kdo to počenja, kdo se vendar znaša nad rečmi, ki mu nič nočejo? Vem, odgovorili boste: huligani! Pa kdo so ti huligani? Povejte imena, da jih javno ožigosamo! So med nami ali prihajajo od drugod? Kaj bi ne bil že čas, da bi jih zasačili in jim stopili na prste? Doklej se bo to ponavljalo? Doklej bodo'še po Novem mestu strašili taki pobalini in podirali to, kar mi s skupnimi močmi zgradimo? N. N. DEŽURNI POROČAJO ŠE DVA DECI! Slonel je za šankom in glava mu je nihala zdaj naprej, zdaj nazaj. Dosti ga je že predihal tisti dan, Pa mu še ni bilo dovolj. »Mina, še dva ded .. .« »Nič ne dam, Štefan. Pijan si žedomov pojdi! Zena in otroci te čakajo.« »Kuš, baba. Ti bom dal... Kdo je pijan? še dva deci, sem ti rekel...« »Bodi pameten, Štefan. Ne dam ti pa konec!« Zarohnel je in se trudoma spravil pokonci. Z roko je požugal in se odmajal proti mizi, kjer je sedela družba tujih gostov. »Mi boste pa vi dali, kajne?« je zakrulil, zgrabil za steklenico in jo nesel k ustom. Lokal je, da mu je vino teklo po bradi in mu oškropilo belo srajco.- »Štefan, m nori!« je zavpila natakarica in ga hotela spraviti stran. Surovo jo je odrinil in zakoračil na sredo sobe. »Aufbiks, barabe! Kdo če dobiti na gobec, a? Pometem z vami kot s smetmi ... Daj vina, Mina, če ne, te premlatim, da ti bodo zobje v štirih redeh v želodec korakali...« Zgrabil je za kozarec in ga treščil ob tla. »Drugega dobi v glavo, kdor se mi približa! še dva deci...« In vpil je in razgrajal in nič ni pomagalo. Morali so poklicati miličnike. »Jaz da bi bil razgrajal, pa še pijan povrhu? Ni res, tovariš sodnik. Jaz sploh ne pijem. Pa Mino naj bi zmerjal? Saj sva prijatelja. Kje neki!« Govoril je tako prepričljivo, da je sam sebi verjel. Ničesar ni priznal. Bilo je treba zaslišati priče, drugo za drugo, iti šele te so povedale, kako je v resnici bilo. »Ne strinjam se z odločbo, ker nisem prav nič kriv. Fsi so se spravili nadme in me hočejo uničiti ...« Pritožba, odločanjem pritožbenega organa, potrditev prve odločpe ... »Kljub vsemu nisem kriv!« se je pridušal Štefan in na jezo stopil v gostilno. Kozarec je stekel in na vrsto je prišel drugi, pa tretji in naslednji. »še dva deci, Mina!« je končno zatulil. Pa jih ni dobil in vsa zgodba se je začela znova. Vendar Štefan tudi to pot ni priznal ničesar . . . Ostal je trden in neomajen. Ko bi bil tak vsaj kje drugje! ■ OKRADEN V ČAKALNICI — Prejšnji teden je bil v čakalnici zdravstvenega doma v Metliki okraden Vlado Rozman s Suhorja. Neznanec mu je vzel plašč, usnjene rokavice in šal ter 40 din, ki jih je imel v žepu. ■ UKRADLI INTARZIJO — Iz OPREMALESA so sporočili, da jim je nekdo v minulih dneh ukradel intarzijo, ki jo je naredil novomeški intarzist Ciril Pod-fo^všok. ■ PREGNAL VLOMILCA — Vratar samskega doma SGP Pionir v Novem mestu je 12. februarja ponoči pregnal dva moška, ki sta poskušala vlomiti v samopostrežno trgovino DOLENJKE v Bršlinu. Ker pri samopostrežni trgovini nista imela sreče, sta neznanca vlomila v kiosk DELA in ukradla za 400 din raznih predmetov. ■ UKRADLI SO MU KOLO — 9. ali 10. februarja je bilo 16-let-nemu Janezu Bečaju iz Regerče vasi ukradeno kolo izpred skladišča v Gotni vasi. ■ VLOM V MOKRONOGU — 14. februarja ponoči je bilo vlomljeno v gostilno Petra Deua v Mokronogu. Storilec je razbil kuhinjsko okno in zlezel v notranjost. V točilnici je vzel 10 zavitkov cigaret in 30 din, iz drugih prostorov pa flobertovko, usnjen jopič in volneno jopioo. Vsega blaga je vzel za 900 din. Dejanja so osumili V. M., pobeglega mladoletnika iz VPD Radeče, pri katerem so dobili puško in druge ukradene predmete. ■ TAT V ZIDANICI — V zad njem tednu so ugotovili še eno' tatvino vina. Neznanec je vlomil pri 2dinji vasi v zidanico Alojza Kuma iz Regerče vasi in odnesel 20 litrov vina. Dejanje še raziskujejo. ■ SNEG OVIRAL PROMET — Zaradi novega snega so miličniki v sredo, 11. februarja, izločili iz prometa na avtomobilski cesti vse tovornjake s prikolicami. Zapora za ta vozila Je veljala od 15. do 19. ure. Podobno se je zgodilo 14. februarja, ko je novozapadli sneg spet oviral promet. Avtomobilsko cesto so za tovornjake s prikolicami zaprli ob 19. uri, zapora pa je veljala do 15. ure naslednji dan. M KOČEVJE: VINJEN OBLEŽAL — 10. februarja, ob 21.30 je Alojz Samsa iz Kočevja vinjen obležal na hodniku gostilne »Lovec«. Natakarice so se bale, da bo umrl. Poklicali so miličnike, da so ga odpeljali domov. ■ KOČEVJE: RAZSAJAL V GOSTILNAH — ll. februarja dopoldne so miličniki odpeljali in pridržali do iztreznitve vinjenega Rudija Oštirja iz Kočevja, ki je razgrajal po kočevskih gostilnah. II KOČEVJE: NAŠLI SO MRT VEČA — 12. februarja okoli 14. ure so našli v zaklenjenem stanovanju v Prešernovi ulici 14 mrtvega Jožeta Cetinskega, starega 60 let. Bil je srčni bolnik. Stanoval je sam, zato so njegovo smrt odkrili šele po nekaj dneh. ■ STARA CERKEV: KAMENJALI SO STARČKA — 13. februarja se je pritožil na postaji milice v Kočevju 90-letni Franc šnajder iz Konca vasi, da ga vedno nadlegujejo neki otroci iz Stare cerkve in da so ga celo že kamenjali. Storilci so znani, a zaradi mladoletnosti ne moremo navesti njihovih imen, so pa to otroci iz neurejene družine. ■ KOČEVJE: UKRADENA LOVSKA PAST — Dva lovca iz 2elj sta se pritožila, da jima Je bila ukradena past, ki sta jo nastavila 12. februarja zvečer. Miličniki so odkrili, da jo je ukra-del neki mladoletnik, past pa so vrnili lovcema. « KOČEVJE: RAZGRAJAL V KAVARNI — Zdravko Cop iz Kočevja je 14. februarja ob 21.10 razgrajal t kavarni in razbil šipo Sri vratih. Miličniki so ga odpe-ali in pridržali do iztresnitve. Nikola Džurašević ni kriv 15. Januarja smo v rubriki DEŽURNI POROČAJO pisali o pretepu med kvartopirci. 17. februarja nam je Nikola Džurašević iz Novega mesta pokazal odločbo sodnika za prekrške, Iz katere je razvidno, da ga je Anton Cimer-mančič iz Dolnje Težke vode v gostilni v Ribji restavraciji v Novem mestu vrgel po tleh. Po sklepu sodnika za prekrške Je bil Nikola Džurašević oproščen vsake krivde in kazni za nemir, ki Je nastal 9. januarja v novomeški Ribji restavraciji. — Čeprav smo dobili podatke za prvo vest na u-radnem mestu, jo s tem na željo Džuraševiča popravljamo. UREDNIŠTVO DL Franc Nose pred pogoriščem: »česa takega ne pomnim, pa sem že šestdeset let na svetu!« (Foto: Ivan Zoran) Strela iz snežnega viharja je požigala v Rumanji vasi Na pustni torek je do tal pogorel Nosetov skedenj, kozolec pa so komaj rešili - Bilo je napeto, da so žarnice pokale ... ■ Hud snežni vihar, ki je 10. februarja dopoldne zbesnel čez Dolenjsko, je marsikomu zagrenil pusta. Za dolgo let si ga bodo zapomnili prebivalci Romanje vasi, ki so imeli ta dan požar.- ■ Zgodilo se je nekaj( kar za ta letni čas ni navadno. Okoli 11.20 je iz belega vrtinca švistnila strela in zažgala Nosetov skedenj. Kozolec so komaj obvarovali. | »Šestdeset let sem že na svetu, a česa takega ne pomnim,« pripoveduje pogo-relec Franc Nose. »Najprej je udarilo v televizijsko anteno na strehi Podržajeve hiše, potem pa s suhim pokom še v moj skedenj.« Ostalo je malo, bore malo: nekaj ožganih stebrov in prečnikov, ki jih je čez dva dni pokril sneg. »Pa je bilo lepo poslopje,« pripoveduje Nose. »Notri sem imel krmo, slamo, šestdeset kosov letev, slamoreznico, ročno čistilnico za žito in ne vem kaj še. Vse je šlo po zlu. Ne_ proti taki streli se ni moči braniti. Ko je počilo, je bil Nose Smrt pod vlakom 72-letni Anton Blažič, upokojenec iz Trče vasi pri Novem mestu, je v ponedeljek, 16. februarja, zjutraj prečkal železnico na križišču pred kandijsko postajo pod spušče-ščenimi zapornicami v trenutku, ko je iz Bršlina prihajal motorni vlak. Strojevodja je opazil Blažiča na tiru in ga opozoril s sireno, česar pa naglušni Blažič ni slišal. Vlak je Blažiča zadel in ga vlekel 25 m proti postaji, kjer je izdihnil. Ugotovili so, da ima odrezano levo roko, počeno lobanjo in hude poškodbe s krvavitvami po vsem telesu. Kazen za krajo 5. novembra lani so Branko Kovačič, Boris Brajdič in Boris-Miško Brajdič prisilili Alojza Kopino z Vinjega vrha, da jim je dal 20-litrsko pletenko vina. Oba Brajdiča sta nato odšla k Ignacu Brulcu v Gornje Kronovo in mu ukradla 15 kokoši. Obravnava 6. februarja letos je pokazala, da je bil Branko Kovačič že pred tem kaznovan. Sodišče ga je tokrat Obsodilo na 14 mesecev strogega zapora. Bo-ris Brajdič je bil obsojen na 10 mesecev zapora, Mišiko pa na eno leto. A. V. v hiši onkraj ceste. Takoj se je pokazal plamen ... »V dveh minutah sva bila z ženo pri skednju,« nadaljuje pogorelsc. »Bilo j'e videti kot velik kup žerjavice. Da, da, vse kot žerjavica. Cesa takega še nisem videl. Zgrozil sem se. Ko so prišli vaščani z vedri, sem rekel, da tu ni več pomoči. Potegnili smo izpod ognja, kar se je še dalo, več nismo mogli storit. Skedenj se je spremenil v veliko baklo, 'ki je začela lizati tudi kozolec. Prosil sem ljudi, naj pomagajo gasiti kozolec. Pa ne vem kako bi se končalo, če ne bi bilo vmes hruške, ki je zadrževala ogenj in ga vlekla nase. (Seveda je zdaj suha in jo bom moral posekati.) Kljub številnim vedrom vode in hitremu posredovanj gasilcev, ki so prišli na pomoč, je ogenj znatno načel tisti konec kozolca, ki gleda proti skednju. Toliko pa smo vsi skupaj le napravili, da ni zgorel tudi kozolec, če bi še ta šel po zlu.« (škodo so ocenili na 35.000 din, Nose pa je imel poslopje zavarovano le za 3.000 din...) »Takrat, ko je treščilo v Nosetov skedenj,« pripovedu-jejo Nosetovi sosedje, »so pregorele varovalke v hišah, prižgane žarnice so popokale, televizorji in radijski sprejemniki so utihnili pokvarjeni. Še precej časa po streli je bilo ozračje nekam čudno naelektreno, grozljivo tiho, da se je skoraj slišalo, kako sneži. Tudi pred strelo,« se spominjajo, »je bilo tako: niti enkrat se ni zablis-nilo, niti enkrat ni zagrme- Požar v Hrovači Filip Stupica iz Hrovače 20 je v nedeljo, 15, februarja, kuhal žganje. Ob 11.45 je nenadoma prišlo do požara. Ker so 'bila vratca na dimniku slabo zaprta, so uhajale iskre. Okrog dimnika je bila naložena razna šara, ki se je hitro vnela. Od tam se je požar razširil na bližnje seno. Kljub hitremu posredovanju gasilcev je zgorelo ostrešje nad mizarsko delavnico, okrog 2000 kg sena in drugo, škodo cenijo na 20.000 Ndin. Imetja lastnik m imel zavarovanega. Le hitremu posredovanju gasilcev se je treba zahvaliti, da se požar ni razširil na stanovanjske stavbe v neposredni bližini. K. O. lo. Zato smo debelo pogleda- li, ko je začelo goreti...« IVAN ZORAN ■ NOVO MESTO: TRČENJE PRI »METROPOLU« — Na križišču pri hotelu METROPOL v No-vem mostu sta se 10. februarja zvečer zaletela z osebnima avtomobiloma Drago Pavič iz Ljubljano in Rudolf Kirn iz Novega mesta. Kirn se je peljal po prednostni cesti. Škodo so ocenili na 2.000 din. ■ ČRNOMELJ: TRČENJE NA KOLODVORSKI — 14. februarja sta pa Kolodvorski cesti v Črnomlju trčila osebna avtomobila, ki sta ju vozila črnomaljski voznik Anton Mali in Jože Rom iz Ručetne vasi. škode je bilo za 5.000 din. Potujoča razstava o varnosti v prometu je pred dnevi obiskala Krško in Brežice. Opozorila za upoštevanje prometnih predpisov ▼ besedi in slikah $o z največjo resnostjo prebirali številni šolarji, ki so se po pouku ustavljali ob njih. (Foto: J. Teppey) ■ HRASTJE: Z AVTOM V JA- REK — Mirko Milojevid iz Banjaluko se jo pripeljal 14. februarja z osebnim avtom do Hrastja, kjer ga je z zasnežene ceste zaneslo v meter globok Jarek. Sopotnica Maniru Mešinovič se Je poškodovala, gmotno škodo pa so ocenili na 2.000 din. ■ SKOPICE: PO TRČENJU NA NJIVO — 13. februarja zvečer sta se v gosti megli pri Skopicah oplazila tovornjak, ki ga je vozil Drago Medved iz Maribora, in osebni avto Josipa Bočne iz Siska. Po trčenju je osebni avto zaneslo na njivo. Voznik se je precej poškodoval, gmotno škodo pa so ocenili na 17.500 dm.' H RIBNICA: NALET ZA NALE- TOM — 11. februarja popoldne je na avtomobilski cesti pri Ribnici zaneslo osebni avto, s katerim se je od Ljubljane pripeljal Zagrebčan Tomo Mesič. Naproti se je pripeljal avtomobilist Bogdan Ili-ševič iz Dolnjih Podgr&ncev in zavrl. Vozili sta se zaleteli. Nekaj minut po dogodku je pripeljal Novomeščan Franc Piletič od Zagreba avtobus. Tudi to vozilo je zanašalo in je oplazilo oba osebna avtomobila, nato pa ga Je zaneslo s ceste. Pol ure zatem se je pripeljal na kraj nesreče Zagrebčan Ivan Maglica in zadel avto Toma Mesiča, škodo so ocenili na 10.000 din. ■ RUIINA VAS: TRČENJE TOVORNJAKOV — Milan Dfrnovski iz Bitolja je 11. februarja popoldne pripeljal tovornjak do Ruhne vasi, kjer pa ga je zaneslo na levo stran ceste. Zadel je tovornjak, ki ga je naproti vozil Dragutin Glušić iz Celin pri Samoboru. — Škodo so ocenili na 30.000 din. ■ PODGRACENO: ZMEDA NA SNEGU — Z zasnežene avtomobilske ceste pri Podgračenu je 10. februarja popoldne zaneslo osebni avto, ki ga je vozil Zagrebčan Fabjan Orešič. Obtičal Je v jarku. Italijan Luigi Malverti se je peljal za njim, oplazil njegov avto in obstal na robu ceste. Na levo stran ceste je zaneslo tudi zaneslo tudi zagrebškega avtomobilista Nevena Požgaja. Trčil je v osebni avto Novomeščiina Milana Blatnika, ki se je pripeljal naproti. Blatnika je zaneslo v jarek, Požgaja pa v Orešičevo in Malver-tijevo vozilo. Gmotno škodo so ocenili na 10 tisoč din. ■ DVOR: FICKO NA HLODE — Stanislav Turk iz Ljubljane se je peljal 14. februarja s fičkom proti Dvoru. Pri Srednjem Lipovcu se je prevrnil na nasip s hlodi, od tam pa ga je vrglo na pot, kjer je vozilo obstalo na kolesih. Voznik je bil laže ranjen, škodo pa so ocenili na 8.000 din. ■ METLIKA: NESREČA PRI NADVOZU — 12. februarja popoldne sta med srečanjem pri železniškem nadvozu v Metliki trčila osebna avtomobila, ki sta Ju vozila Marko Reba iz Ivanje vasi pri Mirni peči ter Slavko Božič iz Jurovskega broda. Škodo so ocenili na 2.000 din. ■ OTOCEC: TOVORNJAK OBR. NILO — Ivan Magič iz Zagrebe je 10. februarja zvečer vozil tovornjak s prikolico proti Zagrebu. Pri Otočcu je pripeljal naproti s tovornjakom Slavko Bradač iz Slavonske Požege, ki je prehiteval neko vozilo. Magič je zavrl, tedaj pa je prikolico zaneslo v Bradačev tovornjak, da se je znašel v jarku, Magičevo vozilo pa je obrnilo naokrog. — Škodo so ocenili na 5.000 din. ■ DOBRUSKA VAS: ZANESLO GA JE NA TRAVNIK — Italijan Giovanni Bracale je poskušal 9. februarja pri tDobru5ki vasi z osebnim avtom prehiteti tovornjak. Kor je. pripeljal naproti avtomobil, se je poskušal umakniti za tovornjak, to pa mu ni uspelo: zaneslo ga je na levo stran ceste, da je obstal na travniku. Italijan se je laže poškodoval, škodo pa so ocenili na 3.000 din. Zadnja- seja novomeškega športnega društva, ki je bila prejšnji četrtek, je ponovno zastavila vprašanje, ali je športno društvo Novemu mestu potrebno. Društvo je namreč zadnje čase čutiti samo na papirju, ker od zadnjega občnega zbora sploh nima uprave. Na seji so ugotovili, da imajo delovne programe in finančne načrte in da nasploh dobro delajo štirje športni kolektivi v društvu: atletski, košarkarski, šahovski in teniški. Vsi drugi životarijo, veslači pa so že pravzaprav razpadli in bi bilo pametno, ko bi čolne in prostore dali prizadevnim tabornikom — porečanom. Težave so tudi z odbojkarskim klubom, ki igra v nespremenjeni postavi že več kot desetletje, zaledja pa nima. šele zadnje čase so začeli vaditi mladinci. . Kajpak ni dnevnega reda športnih sej, na katerih se ne bi pogovarjali o denarnih težavah: pravijo, da bo letos na skladu za šport in telesno kulturo, ki ga je občinska skupščina ustanovila lani, 400 tisoč dinarjev, več kot kdaj prej. Kajpak razdelitev novomeškemu športnemu društvu ne ustreza, ker bo dobilo za osem svojih panog: atletsko, košarkarsko, odbojkarsko, rokometno, šahovsko, namiznoteniško, teniško in veslaško (če bo ta oživela) — komaj, 40- tisočakov. To pa je za društvo, v katerem je zbrana večina kvalitetnega športa v občini, odločno premalo. Neverjetno je tudi, da po tem predlogu dobi društvo komaj 40 tisočakov, nogometni klub Elan, ki tekmuje v podzvezni ligi, pa 15 tisočakov, torej toliko, kot bo v poprečju prišlo za tri klube športnega društva! J. SPLICHAL Prijetno, lepo in koristno! (Nadaljevanje s 1. str.) Dazen v Krškem veliko pomagal Dri izboljšanju njegovih dosežkov; Vevenka Jenkole pričakuje, da bo letos kljub večji obveznosti v šoli zaplavala še bolje. Janez Novinec je menil, da je uspeh Veljka Kolenca največ, kar se da dose-5i, vendar da mu bodo Dolenjci sledili. Ivica Jakše je povedala, da bosta s Tatjano Gazvoda, ki sta Slanici AK Novo mesto, skušali še letos ostati med najhitrejšimi v Jugoslaviji na 60 m. Igor Penko je omenil, da je njegova slaba uvrstitev na kočevskem šahovskem turnirju rezultat izredne igre prodornih kočevskih mojstrskih kandidatov. V nagradnem tekmovanju je 10 izžrebanih gledalcev odgovarjalo na vprašanja iz športa in prejelo lepa praktična darila, ki so jih podarila naslednja podjetja: NO-VOTEKS, KRKA, Gozdno gospo-darstvo Novo mesto, LABOD — Novo mesto ter LISCA Sevnica — obrat Senovo, trgovsko podjetje PRESKRBA — Krško, tovarna čokolade IMPERIAL, hotel TLR1ST — Semič in turistično društvo Krško. Mlade, gibčne in športno grajene telovadke novomeškega Partizana so si s svojo prikupno vajo med gledalci kmalu pridobile veliko navdušencev. Dekleta so uspela in bila navdušeno sprejeta.- Bila so lepa osvežitev na tej prireditvi. športniki so še prišli na oder, med njimi tudi štirje bodoči krški plavalni reprezentanti Igor Turk, Mojca Novak, Bojana Babič in Tea Preskar, razen njih pa še priljubljeni krški športnik štirikratni držtvni prvak v speedwayu Franc Babič. Športniki so odgovarjali na vprašanja in sprejeli lepa darila. Mladim plavalcem jih je podelili znani krški družbeni delavec Peter Markovič, ki jih je hkrati pozdravil v imenu občinske organizacije Društva prijateljev mladine. Prizadevno delo Petra Markoviča je bilo vseskozi prisotno tudi na sobotni prireditvi. Henček je s svojimi fanti in prikupnimi dolenjskimi vižami spet vžgal. Požel je priznanje, ki ga tudi zasluži, saj je znal pritegniti t lepimi melodijami vse gledalce! * S. DOKL Smučarski živžav pod Rogom V nedeljo dopoldne je bilo v dolenjskem smučarskefh središču Crmošnjicah občinsko prvenstvo za učence osnovnih in srednjih šol občine Novo mesto v slalomu in veleslalomu. Organizacija teikmo-vanja, ki so jo imeli v rokah smučarski delavci ROGA, je bila solidna. Rezultati — slalom: mlajši pionirji: 1. Turk (Dol. Toplice) 24,2; starejše pionirke: 1. Novinec (Vavta vas) 25,6; starejši pionirji: 1. Černelič (Dol. Toplice) 24,7; Dva naslova za Serinija V Crmošnjicah sta bili v soboto in nedeljo tekmovanji v veleslalomu za prvenstvo gozdarjev in lesarjev ter za tradicionalni Fri-cov memorial. Oba naslova je osvojil Novomeščan Zižo Snrini. Prvenstvo gozdarjev in lesarjev: 1. Serini (GG N. m.) 40,7, 2. Rastja (GG N. m.) 42,3, 3. Knez (GO Crmošnjice) 44,6, 4. Zupančič (GO Straža) 47,2, 5. Jereb (GO N. m.) 50,6 itd. Fricov memorial: 1. Serini (GG *N. m.) 41,4, 2. Rustja (GG N. m.) 42,4, 3. Knez (GO Crmošnjice) 45,0, 4. inž. Japelj (NOVOLES) 45,6, 5. Goleš (NOVOLES) 45,9, 6. Rebernik (NOVOLES) 48,2, 7. Znpanc (GO Straža) 48.7, 8. Gru-den (NOVOLES) 48,8, 9. Legan (GO Straža) 49,0, 10. Šebenik (GO Crmošnjice) 50,1. Ekipno: 1. uprava GG (Serini, Rustja) 83,8, 2. NOVOLES (inž. Japelj, Goleš) 91,5, 3. CO Crmošnjice (Knez, Šebenik) 96,8 itd. L. S. mladinci osnovnih šol: 1. šent (N. m.) 24,9; mladinke srednjih šol: 1. Kramarič (gimn. N. m.) 32,7; mladinci srednjih šol: 1. Novinec (TSŠ N. m.) 20,9. Veleslalom: cicibanke — 1. Šebenik (Crmošnjice) 65,5; cicibani: 1. Serini in Wachter (Novo mesto) 51,4; mlajše pionirke: 1. Drag- man (Vavta vas) 65,6; mlajši pionirji: 1. Klemenčič (N. m.) 22,9; starejše pionirke: 1. Serini (N. m.) 22,8; starejši pionirji: 1. Šonc (N. m.) 19,9; mladinke o-snovnih šol: 1. Dular (Vavta vas) 37,0; mladinci osnovnih šol: 1. Mrak (N. m.) 24,5; mladinke srednjih šol: 1. Saje 25,8, mladinci srednjih šol: 1. Novinec (TSŠ N. m.) 21,7. Ekipna uvrstitev: — veleslalom: pionirke: 1. OŠ Vavta vas (Novinec, Hrovat, Draginan) 161,3; pionirji: 1. OŠ Katje Rupena (Šonc, Zupanc, Klemenčič) 67,4. S. DOKL Kočevju ni uspelo! V Čate&kih Toplicah je bilo od 13. do 15. februarja kvalifikacijsko tekmovanje za vstop v II. zvezno šahovsko ligo. Na turnirju so sodelovale ekipe Zagreba, Zenice, Kočevja in Prištine. Končni vrstni red je bil naslednji: 1. Zagreb 18,5; 2. Zenica 15 (2 prekinjeni); 3. Kočevje 14 in 4. Priština 11,5 (2 prekinjeni). Tekmovanje Je teklo kaj čudno: Šahovska zveza Slovenije ni priskrbela niti šahovskih ur, tako da je Kočevje izgubilo eno srečanje s kontumacem; nasprotnikom kočevskih šahistov (mladincem in ženskam) so prišepetavali člani drugih ekip in celo kazali poteze itd. J. PRIMC V nedeljo dolenjsko hitropotezno šahovsko prvenstvo V nedeljo, 22. februarja, bo ob 9. uri v prostorih šahovskega kluba Novo mesto dolenjsko hitropotezno šahovsko prvenstvo za posameznike. Pravico do nastopa imajo vsi člani šahovskih sekcij in klubov z območja dolenjske šahovske podzveae. KRKA je startala V nedeljo se je začelo republiško kegljaško prvenstvo za moške, v katerem sodeluje 16 najboljših slovenskih kegljaških kolektivov. Dolenjsko zastopa novomeška KRKA, ki je imela dvakrat srečanje s Kranjsko goro v Ljubljani. Prvi dan je bil rezultat naslednji: Kranjska gora 6.650 kegljev, KRKA 4.459 (Karpljuk 790, Jarc 796, Zidanek 856, Rožič 767, Rodič 813. Turk 790, Krušič 803, Mralak 835). Drugi dan: Kranjska gora 6.610, KRKA 6.439 (Rodič 819, Petje 781, Zldanek 819. Karpljuk 792, Turk 810, Jarc 850, Krušič 791, Mrzlak 817). R. V. Od tu in tam ■ VAVTA VAS — V ponedeljek so učenci osnovne šole pod vodstvom svojih učiteljev izvedli tekmovanje v orientacijskem pohodu na smučeh. Na 2000 m dolgi progi z 8 kontrolnimi postajami in 7 nalogami so se učenci pomudili točno 30 minut. Dobro so izvedli prvo pomoč pri zlomih, premagali so razne ovire; težave so bile samo pri zadevanju s kepo v cilj in pri streljanju z zračno puško. Proga je bila dobro označena, tekmovalci pa so z veseljem opra-ljali naloge. Rezultati: 1. ekipa (Zadravec, Berkopec, Može) 145 točk, 2. ekipa (J. Dular, Bučar, Zupančič) 138 točk, 3. ekipa (B. Kren, Koncilja, Gričar) 134 točk. Nastopilo je 39 tekmovalcev. (J. P.) ■ KOČEVJE — Ker je zapadlo dovolj snega, saj ga je več kot 40 cm, bodo učenci osnovne šola nadaljevali z obveznimi smučarskimi tečaji. Tečaji potekajo med rednimi urami šolske vadbe telesne vzgoje. (A. A.) ■ MOKRONOG — Na mesečnem hitropoteznem turnirju za februar je zmagal Jože Hočevar z 20 točkami, sledijo: Zutič 19,_ Štefanič in A. Peterle 17, Rajer 16, N. Peterle 13,5, Lovše 12, Križi« 11,5, Zajc 11, Videčnik 10,5, M. Hrovat 10 itd. Na turnirju je sodelovalo 22 šahistov. (J. H.) ■ NOVO MESTO — Nadaljevalo se je šahovsko prvenstvo Novega mesta. Odloženi partiji iz I. kola sta se končali takole: Pet-kovič — Sitar 1:0 in Milič — Udir 0:1. V III. kolu so bili doseženi naslednji rezultati: Vene — Sitar 0:1, Adamič — Petkovič 0:1, Istenič — Šporar 0:1, Hrovatič —• Škerlj 0:1, Jenko — Mladineo 1:0, Milič — Bjelanovič 0:1 in Udir — Penko 0:1. IV. kolo: Sitar — Pen-ko remi, Bjelanovič — Udir remi, Vene — Adamič remi, Mladineo — Milič 1:0 in Škerlj — Jenko 1:0. Partiji Šporar — Hrovatič in Petkovič — Istenič sta bili odloženi. Vrstni red po IV. kolu; Škerlj in prof. Penko 3,5 Bjelanovič 3, Petkovič 2 (1), Vene in Adamič 2 itd. (J. TJ.) ■ LJUBLJANA — Končano je tekmovanje v zimski rokometni republiški ligi skupine C. Novo-meščanom je končno le uspelo zmagati in so po zmagi nad Savo iz Cmuč osvojili šesto mesto. V zadnjih dveh srečanjih so dosegli naslednja rezultata: Novo mesto — Sava 17:12, Slovan II — Novo mesto 19:12. Novomeščani so imeli malce smole in so v vseh srečanjih doživeli minimalne poraze. Zmagovalec v tej skupini je ekipa Kamnika. Nadaljevalo se je tudi tekmovanje v A skupini, kjer sta bili odigrani dve srečanji. Ribničani so v enakovredni borbi doživeli poraz s trbovelj* skim Rudarjem. Igrala so tudi dekleta. Brežičanke so eno srečanje izgubile, v drugem pa zmagale. Rezultat: Brežice — Gorenj« 12:7, Steklar — Brežice 9:8. (N. N.) ■ KOČEVJE — Nogometaši NK Kočevje imajo dvakrat na teden kondicijsko vadbo t veliki telovadnici Doma telesne kulture. Na vadbo prihaja redno 25 do 30 članov in mladincev kluba. (A. A.) ■ NOVO MESTO — Na novo. meški gimnaziji so pred kratkim začeli z redno vadbo košarkarji, ki jih vodi igralec Novega mesta Žarko Kovačevič. Treningi so dva^ krat na teden v večernih urah in je med dijaki zanje veliko zanimanje. (J. P.) ■ KOČEVJE — Šolsko športno društvo gimnazije Kočevje je ža organiziralo spomladansko med-razredno tekmovanje v košarki. Tekmujejo vsako nedeljo dopoldne v telovadnici Doma telesne kulture. Vodstvo tekmovanja ja v rokah samih dijakov, članov SŠD. (A. A.) ■ VAVTA VAS — Na prven-stvti šolarjev iz Vavte vasi '» smuku in veleslalomu je nastopilo 53 tekmovalcev. Rezultati: smuk — Zupančič, Škedelj, Hrovat, Dular, Novinec in Dragman (to so zmagovalci v posaleznih starostnih skupinah). Veleslalom: Novinec, Ravbar, Škedelj, Zupan, čič, Dular in Novinec. (J. P.) ■ KOČEVJE — Za starejše člane in članice kočevskega Partizana je organizirana redna rekreacijska vadba. Obisk v obeh oddelkih je zelo dober, posebno članice se pohvalijo, saj jim telovadba po celodnevnem delu prija. Vadbo vodi Nada Smola. (A. A.) ■ NOVO MESTO — Na gimnaziji je nekaj dobrih igralcev namiznega tenisa. Nekoč Je gimnazijska vrsta dosegla na vseh novomeških tekmovanjih lepe uspehe, medtem ko na zadnjem občinskem prvenstvu sploh ni nastopila. Namiznoteniški igralci gimnazije bi lahko obiskovali vadbo, Ju je organizirana za ostale novomeške Igralce. (J. P.) ■ ŽUŽEMBERK — Mladinska ekipa TVD Partizana Žužemberk marljivo vadi in se pripravlja na srečanje z mladinci iz okoliških krajev. Ekipo sestavlja 10 igral* cev in igralk. (P. S.) ZA OSEM PANOG - 40 TISOČAKOV Novomeška nesorazmerja Je novomeškemu športu potrebno enotno društvo? 1. ZIMSKO KOŠARKARSKO PRVENSTVO DOLENJSKE 661 košev doseženih v Trebnjem Izredno uspelo košarkarsko zimsko prvenstvo Dolenjske v Trebnjem -Največji napredek so naredili metliški košarkarji - Nekateri košarkarji so se navduševali za košarkarsko ligo na Dolenjskem Slavko Kovačevič (Novo mesto), Janez Pavlin (Trebnje) in Dušan Plut (Semič) — zgoraj, spodaj: Boris Šimec (Črnomelj), Peter Ivančič (Sevnica) in Bojan Geršak (Brežice) — vsi od leve proti desni V nedeljo, 15. februarja, se je v Trebnjem na I. zimskem dolenjskem košarkarskem prvenstvu za pokal Dolenjskega lista potegovalo 11 dolenjskih moštev. V 11 tekmah so košarkarji dosegli 661 košev (čeprav so igrali samo po 30 minut), kar je povprečno C0 košev na vsako tekmo. Res, da po tem ne moremo ocenjevati srečanj, vendar upravičeno trdimo, da so vse ekipe brez izjeme pokazale košarko, ki nas je navdušila. Nismo pričakovali, da se bodo Sevničafti, Brežičani, Črno-maljčani, Trebanjci - in nekateri drugi s tako vnemo lotili igranja. Pričakovali smo, da bodo Novomeščani zlahka osvojili pokal Dolenjskega lista, še več, da bo njihovo delo dosti laže, kot je dejansko bilo. V srečanju z Metličani so morali kar krepko zavihati rokave, ni vse teklo tako, kot bi moralo. Res pa je, da so Metličani menda najbolj napredovali. Prave moči vseh drugih ekip prej nismo toliko poznali, vendar nočemo nobeni delati krivice. Trebanjci so nekoliko srečno, vendar zasluženo prišli v finale. Njihova Pirova zmaga nad ekipo brežiških gimnazijcev jim je prinesla uspeh, ki ga verjetno niso pričakovali. V treh belokranjskih derbijih so bili Metličani. kot je bilo pričakovati, najboljši; vendar so Črnomaljci opozorili nase. Sevniški taborniki so dobro »upehali« simpatične fante iz Šentvida in Stične ter pokazali za oko lepo, vendar premalo koristno košarko. Vse svoje sile so iztisnili v srečanju s Šentvidčani, zato so bili za Novomeščane kasneje lahek plen. Brežičani poznajo košarko, zaigrali so podjetno in presenetili. Njihova uvrstitev v finale, po igri sodeč, ne bi bila preveliko presenečenje. Stražani, ki so prišli s solidno ekipo, so izgubili srečanje z Brežičani in prekmalu zapustili igrišče. To je ekipa, ki zna presenetiti, pa tudi razočarati. Krčani so pokazali veliko dobre volje, saj so nastopili z dvema ekipama, vendar sta bili- prešibki, da bi šli naprej. V nedeljo je bil pravi snežni metež. Pričakovali smo, da bo kakšna ekipa odpovedala, zgodilo pa se je ravno nasprotno: vse so prišle v Trebnje. To je športno! Vsa srečanja so vodili sodniki Pirc, Splihal, Polojac in dr. Možgan. Rezultati: Beti (Metlika) —TSŠ (Krško) 69:23, Partizan (Semič) — Partizan (Črnomelj) 21:49, Ta. borniki (Sevnica) — Partizan (Šentvid-Stična) 25:22, Partizan (Trebnje) — Prosveta (Krško) 40:31, Gimnazija (Brežice) — Partizan (Straža) 29:20, Beti — Par-tizan (Črnomelj) 43:28, Novo mesto — Taborniki (Sevnica) 77:16, Partizan (Trebnje) — Gimnazija (Brežice) 29:28, — Finale: Novo mesto — Partizan (Trebnje) 60:25, Novo mesto — Beti 40:34 in Beti — Partizan (Trebnje) 33:28. Dobra igra in izredna požrtvovalnost vseh nastopajočih v Trebnjem je bila vedno prisotna. (Foto: S. Dokl) Končni vrstni red: 1. Novo mesto (Štangelj, Kovačevič I in II, Splihal, Počrvina, Spilar, Kopač, Gošnik, Ušaj. Piletič, Uhan, šepetave); 2. BETI — Metlika (Guštin, Mrvar, Ipavec, Jezerinac, Mi-lek, Vidic, Gašperič I in II, Či-kič, Vergot); 3. Partizan Trebnje (dr. Možgan, Pavlin, Babnik, So-lak, Piškur, Polanko, Maruš, Muhič); 4.—6. Partizan Črnomelj (Weiss, Zupančič, Goršek, Svetič, šimec, Fortun, Zunič, Črnič, Vovk, Turk, Tkalčič); Gimnazija Brežice (Geršak, Dejak, Gelb, Mišigoj, Ogorevc, Seničar, - Čargo, Prosenik, Vrhnjak, Žiberna); Taborniki-Sevnica (Ivačič, Maček, Seničar I, Seničar II, Planinc, Krejan); 7. do 11. Partizan Straža (Aš I, Aš II, Virant, inž. Kržan, Štrukelj, Vin-tsr. Pirp. Pctelinkar, špelko, Du- lar); Prosveta-Krško (Bednaršek, Zajc, Zvan, Iskra, Senica); TSŠ Krško (Velkavrh, Novinec, Popeč, Sepec, Potrebiješ, Zigante, Jošt, Donato); Partizan Šentvid (Glavič, Hrovat, Petek, Cerkvenčič, Rovanšek I, Rovanšek II, Peternel, Hr-linkar) in Partizan Semič (Pavla-kovič, Bukovec, Hančič, Kočevar, Velše, šprajcar I, šprajcar II, Lipar, Podgornik, Strniša, Plut). Na koncu še naša sodba o deseterici najboljših košarkarjev na trebanjskem turnirju: Kopač, Splihal, Počrvina (Novo mesto), Polojac, Jezerinac (BETI), dr. Možgan (Trebnje), Čargo (Gimnazija Brežice), Iskra (Prosveta-Krško), Kočevar (Partizan Semič) in Gor. šek (Partizan Črnomelj). S. DOKL DRUGJE SE JE ZGODILO Uboj zaradi ljubosumnosti Se en uboj je pretekli teden razburil Karlovac. Katica Kiš, 42-letna delavka, je streljala v svojega moža Zdravka Kiša, brivca iz Banije; sumila je v moževo zvezo z nekim dekletom. Tega dne ju je našla v dekletovem stanovanju, z njima pa sta bili še dve osebi. Prišlo je do mučne ljubosumne scene; Katica je potegnila za petelin na pištoli ih zadela moža v trebuh. Kiša so takoj prepeljali v karlovško bolnišnico, kjer je po treh dneh zaradi poškodb umrl. Katica je imela dovoljenje za nošenje orožja. Proti njej so začeli kazenski postopek. »KARLOVAČKI TJEDNIK, Karlovac — 12. 2. 1970 Letna skupščina kluba ozdravljenih alkoholikov II. redna letna skupščina kluba ozdravljenih alkoholikov v Vinkovcih bo jutri v dvorani ljudske univerze ob 9. uri. — Na zboru bodo poročali o delu kluba v preteklih letih, sprejeli bodo načrt dela za 1970, 23 članov kluba pa bo dobilo diplome za enoletno vzdrži ji- ' vost, ko niso pokusili alkohola. — Pričakujejo, da se bo letne skupščine udeležil tudi docent dr. Vladimar Hudolin, ugledni strokovnjak za boj proti alkoho-zmu. »NOVOSTI«, Vinkovci — 13. 2. 1970 Hiša uničena - stanovalci živi Deset ton težka skala je do temeljev uničila hišo Ranka Gavriča iz Lupoglava. čeprav je sredi noči pridrvela ogromna skala z bližnjega hriba in padla prav na sobo, v. kateri je spala 4-članska družina, jih je rešilo prav bo dejstvo! Ko je skala priletela na streho ter podrla ostrešje in strop, je zaradi silnega zračnega pritiska mater in tri otroke s posteljami vred vrglo na presto v sr.eg, kjer so pristali živi in zdravi. Gospodar družine je bil kot ponavadi na delu v Majdanpeku. — Hiša ni bila zavarovana. »FRONT SLOBODE«, Tuzla — 11. 2. 1970 Duhovnik je prodajal svetnike ■ Na zatožno klop občinskega sodišča v Čakovcu bo v kratkem prišel duhovnik iz vasi Vratešinec > -Medjimurju, Ljudevit Balent, 54 lert. Preisteo-valni organi iz Čakovca so ugotovili, da je junija lani prodal italijanskim lovcem 17 kipov svetnikov in angelov ter cerkvene slike. — Ljudevit Balent je dobil za kipe in slike blizu 4.000 dinarjev. Zase je namenil tisoč, ostanek pa je dal v cerkveni sklad — Duhovnik pravi, da bo razprava pokazala, koliko je kriv, vaščani pa nestrpno pričakujejo besedo sodišča, če bo namreč dokazalo Balentovo krivdo, bodo »zahtevali, da bo ta, še do včeraj priljubljeni duhovnik, zapustil njihovo cerkev in vas. »VEČER«, Maribor — 13. 2. 1970 V močno otovorjeni postavi, ki je v snegu drobila pot pred menoj, sem spoznala Zvonko Hudorovac, mater ciganskih trojčkov iz Lokev pri Črnomlju. Bila je v mestu. Domov je nesla dve štruci belega kruha, več paketov in moški suknjič. Skupaj sva prišli v cigansko naselje. Ko sva hodili mimo lesenih barak, so lajali psi, kure in purani pa so se jezno šopirili. — Radovedna sem, kaj počno otroci sami doma. KAJ SO PRED 70 LETI PISALE Dolenjske Novice. Kdaj pride elektrika? ■ (ELEKTRIČNA RAZSVETLJAVA) Razni lasti poročajo, da namerava novomeška trgovec in posestnik gosp. Pr. Seidl -upeljati električno razsvetljavo. Pocročali bomo, kadar kaj zanesljivega poizvemo. ■ (PREŠERNOV SPOMENIK) — Odbor, ki je imel sklepati o načrtih za Prešernov spomenik v Ljubljani, je priznal prvo častno nagrado v znesku 600 K gosp. akad. podobarju Iv. Zajcu na Dunaju, drugo častno nagrado v znesku 400 K. pa g. akad. podobarju Alojziju Progarju v Celovcu. Vseh načrtov je bdio došlo 6. Gosp. Progarju, rodom Dolenjcu, od srca čestitamo! ■ (ZA KONJEREJCE). — Poljedelsko ministrstvo je ukazalo, da se bode na Kranjskem v spuščalnih postajah Kočevje, Ribnica, Rakovnik, Kostanjevica, ško-cijan, St. Jernej, Cerklje, Studenec, Grosuplje, Horjul, Vrhnika Selo in Vel. Gaber od letošneje spuščalne dobe pričenšd zopet pobirala taksa za državne žrebce, in bo po dve kroni. — V postajah Postojna, Koseze, Cerknica, Noivo mesto in Žužemberk pa ostane še nadalje bree plačno spuščanje. ■ (POSOJILNICA PRI SV. KRIŽU PRI KOSTANJEVICI) — ima belo nedeljo, t. J. 22. aprila 1.1. ob 3. uri popoludne v zadružni pisarni »voj občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. letni račun za 1. 1900; 2. volitev načelstva in nadzorstva; 3. predlogi. 0 0 0 □ 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 ■ (V BOLNIŠNICI USMILJ. BRATOV V KANDIJI PRI NOVEM MESTU) — se je sprejelo meseca januarja 114 bolnikov, konec decembra jih je ostalo 65 skupaj 179. Od teh se jih je ozdravilo 91. Umrl je eden, in sicer zaradi jetike. V oskrbovanju jih je ostalo 69. Oskrbovalnih dnih se je nabralo preteklega meseca 2812. ■ (DOKTORJEM VSEGA ZDRAVILSTVA) — bil je dne 5. febr. na graškem vseučilišču promoviran gospod Ivan Ora-žem. ■ (St. — RUPRSKA POŽARNA HRAMBA) — bo imela predpustno veselico dne 18. febr v gostilni Planinšek, po domače Sovan na Mimi. H (MESTNA HRANILNICA V NOVEM MESTU). — V mesecu prosincu 1900 je 298 strank vložilo 78700 K 51 h, 204 strank vzdignilo 52091 K 30 'h, torej več vložilo 26609 K 21 h. 12 strankam se je izplačalo posojilo 31440 K — h. Stanje vlog 1,388100 K 71 h. Denarni promet 25>3532sK 03 h. ' g (HRANILNICA IN POSOJILNICA V KANDIJI) — Denarni promet meseca januarja 1900: 22.488 K 56 h; zadružnih deležev je vplačanih 1341 K 60 h; tedaj stanje konec januarija 13.582 K 80 h; novih deležev podpisanih 7984 K 63 h; povrnjenih 246 K; stanje konec januarija 46.245 K 86 h; posojil se je dalo 3784 K; vrnjenih 916 K; stanje konec januarija 61.476 K. IZ DOLENJSKIH NOVIC — (15. februarja 1900) Ne smete zameriti, če bo vse narobe, se je opravičevala Zvonka. Prišli sva v leseno barako, kjer so okna tu in tam zadelana s papirjem ali kosi lesa. V prvem prostoru | je štedilnik. Na mizi je bil velik kup na pol opranega perila. Zraven lepo zloženih drv so se golobi družno sprehajali s kurami, na vrvi pa se je sušilo več kosov premočene obleke. Drugi, večji prostor, je soba. Gašperček je dajal ugodno toploto. Pogled mi je obstal na stari hrastovi omari, štirih posteljah, mizi in mali klopi. Na steni razbito ogledalo. Prazna steklenica olja in ura na oknu. Na mizi raztresen sladkor. Izpod postelje Je gledal kuhan krompir. Dojenčki Janko, Anica in Metka so spali pod odejami, zraven sta dva večja Cigančka na hitro hotela skriti cigareto. Zvonka je večjega oslinila okoli ušes in se jezila: — Že spet kadita, ko me ni doma! Ko sta se izmuznila k vratom, sem zagledala še malega, drobnega in otožnega dečka. Njemu ni rekla žal besede. — Je tudi ta vaš? jo vprašam. — Ni moj sin, pač pa je zdaj naš. Mama mu je umrla že pred tremi leti za jetiko, očeta je pobralo letos za novo leto. Štirje otroci so ostali sami. Najstarejša sestra ima 16 let, a je takoj po očetovi smrti pobegnila z vojakom na Kosovo. Mali so ostali sami. Dve punčki je vzel k sebi Cigan Luka, Tonček je prišel k nam. Sedem let ima. — Sami težko živite, ali lahko preživljate še enega? — Lahko ne, ampak ga. Kar imamo mi, damo tudi njemu. Spi z našim Stankom, ki hodi v četrti razred. Ob tej revščini in hrati dobroti mi ni prišla beseda iz ust. Medtem ko je mama Zvonka prebujala trojčke in glasno klepetala od veselja nad lepimi oblačili, ki so jih dobili v dar od tovarne JUTRANJKA ▼ Sevnici, sem Hudorovčevi trojčki z mamo in bratom (večji z leve) so dobili od tovarne Jutranka v Sevnici nove dolge hlače in lepe puloverje. Kako malo je potrebno, da je človek lahko srečen... NA OBISKU PRI CIGANOVIH „Tonček ni moj, je pa naš.. “ Ena izmed Hudorovčevih družin v Lokvah pri Črnomlju ima trojčke, še dva večja otroka, ob revščini in 750 din mesečnih dohodkov pa so brez besede vzeli k sebi Tončka, ki je ostal brez staršev razmišljala, kaj bi se z otroki brez staršev zgodilo na vasi ali v mestu. Ne vem za primer, da bi jih kje sprejeli tako od srca in odprtih rok, kot se je to zgodilo pri Ciganovih. Mali trije so jokali, ko jim je mama natikala oblačila. — žabe in jopice še imamo, kap ni za vse tri in tudi na noge jim nimam kaj dati. Eno kapo je potegnila z glave večjemu bratcu. Izpod lepih rdečih in modrih hlač, kombiniranih z usnjem, so gledale bose nožice. Ko so otroke v novih oblekah prinesli pred hišo, je bilo na mah zbranih več sosedov. Nekateri kuštravč-ki so radovedno kukali skoz pkna barak. — Tamle smo začeli lani kopati za novo hišo, — mi je pravila Zvonka in pokazala na kup razrite zemlje pod hribom. — V tej baraki je vse vlažno in podira se. Radi bi imeli zidano hišo. Mož dela v obratu IMV v Črnomlju že veliko let. Obljubili so^ mu milijon posojila, a denarja od nikoder. Samo za cement in opeko Aparat za predvidevanje potresov Znanstveniki so izpopolnili aparat, ki bo na osnovi sprememb v zemeljskem magnetnem polju predvideval potrese. To je zelo občutljiv ma-gnetometer, ki lahko izmeri zemeljsko magnetno polje desetkrat bolj natančno kot vsi dosedanji inštrumenti te vrste. Ob potresu se namreč premikajo veliki sikladi v zemelj, ski skorji, to pa po teoriji povzroča spomembe v zemeljskem magnetnem polju. Z drugimi besedami, spremembe v magnetnem polju so predhodnice potresov. Pri izpopolnitvi tega aparata za pravočasno odkrivanje potresov so največ pripomogli ameriški učenjaki Joe H. Allen, Dale L. Vanče in Peter L. Bender. Sedemletni Tonček, ki je ob novem letu ostal brez staršev, je našel streho nad glavo. •potrebujemo denar, vse drugo bi naredili sami. — Kolfko zasluži vaš mož? — Vsak mesec prinese domov okoli 750 din. Lačni nismo, čeprav sta včasih na mizi samo krompir in kruh, vsega drugega pa nam manj ka. Poglejte, kakšne imam čevlje! Desni palec Ji Je gledal skozi razporek med podplatom in vrhnjim delom starega čevlja. • — Veste, jaz ne prosim po hišah. Mi, lokevski Cigani smo drugačni. Veliko jih hodi v službe. Nekateri imajo že hišo s kopalnico. Eden naš!h je končal osemletko, eden pa ima avto. 'Radi bi bili taki, kot so drugi ljudje, »civili«, — Je rekla. — Ne družimo se s Cigani, ki nočejo delati. Obsula me je s plazom besedi, a nisem vsega slišala. Po glavi mi je rojilo samo to, da s Cigani ne znamo prav ravnati. Niso vsi za v en koA! RIA BAČER S SEJE KOMISIJE ZK ZA GOSPODARSKI RAZVOJ OBČINE KOČEVJE Oceniti gospodarstvo in razvojne Vendar mora dati komisija večji poudarek političnim kot gospodarskim vprašanjem - Oceniti tudi gibanja za združevanja podjetij - Kje je kmetijstvo in kakšne so možnosti njegovega razvoja? Na zadnji seji komisije za gospodarski razvoj in gospodarsko politiko pri občinski konferenci Zveze Komunistov Kočevje, ki je bila 11. februarja, so razpravljali o vsebini in metodah dela te komisije. Sestanka se je udeležil tudi predsednik komisije za gospodarski razvoj pri CK ZK Slovenije Zvone Dragan. Seja skupščine Za 24. februar je sklicana seja občinske skupščine Kočevje, na kateri bodo razpravljali c poročilu o stanju cest v občini, o merilih za srednjeročni plan vzdrževanja, obnove in posodobljenja ces'1 ter o poročilu o delu upravnih organov občinske skupščine. Na dnevnem redu je tudi sprejemanje in spreminjanje nekaterih občinskih odlokov .ter osebne zadeve. Niso nas pozabili 13. februarja je kolektiv gostinskega podjetja Hotela Pugled v Kočevju obdaril 12 članov kolektiva, ki so pri podjetju 20 oziroma 10 let. Ob tej priložnosti se je kolektiv spomnil tudi nas, upokojencev, nekdanjih članov tega kolektiva. Povabil nas je na slovesnost in zabavo ter obdaril. Žal je v Kočevju veliko podjetij, ki se ne spo-m'iijo m'.kda'iiih sodelavcev, čeprav so delali v precej težjih pogojih. / imenu vseh upokojencev se članom kolektiva Hotela Pugled za to lepo in prisrčno pozornost najlepše zahvaljujemo, posebno tov. direktorju, m jim želimo veliko poslovnih uspehov in osebnega zadovoljstva. Za upokojence iz Kočevja ANTON PETROVIČ Tri poravnave Poravnalni svet za mesto Kočevje je lani obravnavaj le tri primere in pri vseh dosegel poravnavo, štiri pritožbe so bile še zaradi škode, ki so jo delale kokoši, a so vse rešili s pomočjo mestnega paznika. V zadnjem obdobju se občani, kljub uspešnemu delu poravnalnega sveta, vedno manj obračajo nanj. Ločiti, pristojnosti Izkušnje pri delu so pokazale članom sveta krajevne skupnosti Stara cerkev, da bi kazalo v statutu občine Kočevje in statutu njihove krajevne skupnosti točneje določiti, katere samoupravne pravice in dolžnosti obiani v krajevni skupnosti vrDiničujejo sami oziroma njihova krajevna skupnost. Tako bi marsikdaj odpadle razne pripombe o delu krajevne skupnosti, ki je zlasti v zadnjem času v tem kraju dosegla lep napredek pri reševanju številnih komunalnih in ostalih vprašanj od Ložin do Mlake. -š- Januarja manj nočitev V HOTELU PUGLED v Kočevju so januarja zabeležili le 618 nočitev (532 domačih in 86 tutjih), v istem mesecu lani pa 679 ( 535 domačih in 144 tujih). Manj nočitev je bilo predvsem zato, ker je prenočevalo v hotelu manj’ tujih lovcev. Menjalnica HOTELA PUGLED je lani zamenjala za 266.200 din deviz, predlanskim pa za 196.800 din. Lani so menjali 13 različnih valut, med njimi največ mark, lirt dolarjev in šilingov. Gibanje prebivalstva Na območju matičnega urada Kočevje v januarju ni bilo rojstev. Poročilo se je 5 parov. Umrli so: Marija Ožbald, gospodinja s Smuke, stara 77 let; Ignacij Meglen, kmet iz Potiskavca, star 81 let; Kristina Novak, delavka iz Tisovca. stara 26 let; Julijana Marinšek, soc. podpiranka iz Corenjeua, stara 77 lot; Jerko Fi-latjič iz Morave, star 65 let in Marija Sebalj. gospodinja iz Konca vasi, stara 71 let. Razpravljali so predvsem o programu dela komisije za letos, ki predvideva analizo stanja gospodarstva v občini in gibanja gospodarstva v poreformskem obdobju (od leta 1965 do konca 1969). Ta analiza naj bi bila osnova za nadaljnje načrtovanje gospodarstva v občini. Program predvideva še izdelavo analize o usklajevanju samoupravnih aktov v delovnih organizacijah in uskladitev dela te komisije z delom podobnih komisij pri občinski konferenci SZDL, občinskem sindikalnem svetu in občinski skupščini. Zvone Dragan, ki je tudi sodeloval v razpravi, je dal članom komisije več napot- ■ KULTURNI KOI.KD A It — V začetku te rubrike bomo v vsaki številki kratko poročali, kaj se M dogajalo v Kočevju na kulturnem področju v prihodnjem tednu. Objavljali bomo dneve, čas in program prireditev ter ostalo v zvezi s prireditvami. Opozarjali bomo tudi na razne razstave. in druge kulturne dogodke. V petek. 27. februarja, bo nastopilo Mestno gledališče ljubljansko v Domu Jožeta Seška z igro Igorja Torkarja »Zlata mladina«. Pričetek bo ob 19. uri. Prodaja vstopnic bo v kiosku na Trgu svobode. ■ ■ ■ MINIL JE PUST, v Kočevju pa Je bilo samo nekaj običajnih veselic in plesov po gostinskih lokalih. Bilo Je mirno, le nekaj rednih skupin ponočnjakov je bilo bolj glasnih. Vendar ti razsajajo po mestu, tudi če ni pust. Res, tla nimamo pustnih »strokovnjakov«, gadov, beloušk itd., kot v drugih krajih, nekaj več bi pa v Kočevju le lahko spravili skupaj, kot »za jedačo in pijačo poskrbijervo«. Videti je, da je tudi v Kočevju marsikaj pomrznilo. Prebili smo pač pustni čas in sam pustni torek kar v civilu in prirojenih »maskah«. V trgovinah je ostalo mnogo neprodanih mask. Na račun so prišli samo otroci, ki so hodili v maskah po mestu in stanovanjih ter prosjačili. ■ ■ ■ PODfJANE SO v okolici stare vrtnarije in za osnovno šolo. Tu imajo dosti hrane, ker kov za uspešnejše nadaljnje delo. Najprej je menil, naj da komisija večji poudarek političnim kot gospodarskim vprašanjem v zvezd s stanjem gospodarstva v občini in njegovim nadaljnjim raz-voj’em. Nato je poudaril, da je prav_ ker delovni program komisije ni preveč obsežen, saj bi se v nasprotnem primeru lahko zgodilo, da ga komisija ne bi mogla izpolniti, ker bo razen tega opravljala še nekatere nalcge komisije za gospodarstvo pri CK ZKS. Vendar je menil, naj bi program dopolnili z oceno gibanj za združevanje domačih podjetij znotraj občine in izven nje. Analizirala vrtičkarji jeseni ne pospravijo vsega z gredic. Taka zanemarjena vrtičkarija v sredi mesta res ni koristna. Prav bi bilo, da bi to golazen pričeli uničevati še pred pomladjo. Tako bi dovolj zgodaj zatrli razmnoževanje po novih kanalih tega okoliša. Zaradi blage zime oživlja tudi ostali mrčes. Celo komarji in mušice so se pokazali iz svojih skrivališč. ■ ■ ■ ZDAJ KAR DEŽUJEJO obrazci za razne davčne prijave, prijave o zaposlenih, vajenske pogodbe itd. Skoraj vsi obrazci so že delno zastareli. Zaradi novih uredb in predpisov je veliko kolon v obrazcil\ že nepotrebnih. Kr. že, da so prevelike zaloge obrazcev ali pa se predpisi prehitro spreminjajo. Skratka: s tem so težave, veliko nepotrebnih potov, pojasnjevanj in podobnega, preden je vte v redu izpolnjeno. ■ ■ ■ MARSIKATEKI AVTOMOBIL. ki je bil parkiran zunaj, je pokril novi sneg. ■ Na strehah se je nabralo tudi do 40 cm snega. Lastniki osebnih avtomobilov so strehe avtov zjutraj pred vožnjo očistili. Drugače pa je bilo z avtomobili podjetij, posebno s kombiji: še tri dni so vozili po mestu z zasneženimi strehami in prevažali težak sneg, To je slabo spričevalo nekaterih šoferjev za skrb nad družbeno lastnino. ■ ■ ■ V PRETEKLEM LETU se je prijavilo k vozniškim Izpitom 30 kandidatov (26 moških in 4 ženske). Pri pismeni nalogi o prometnih predpisih in znakih je bil uspeh zadovoljiv: odklonjenih je bilo 8 kandidatov, ker so imeli v nalogi več kakor 10 slabih točk. Ker so bile ceste zaradi novega snega zasnežene In neurejene, izpitov iz voženj niso delali. Praktični del izpita bodo opravili skupaj s prihodnjo skupino, ki bo delala izpite danes popoldne. pa naj bi tudi položaj kmetijstva in predvidela možnosti za njegov razvoj. Nadalje je menil, naj bi se komisija pri svojem delu posluževala občasnih delovnih skupin in analiz drugih ustanov in organov (oddelek za gospodarstvo občinske skupščine, službe družbenega knjigovodstva, banke). Delati bi morala tudi za ne- Vzporedno s temi vprašanji bi morali proučiti upravičenost davka na tujo delovno silo. Zdaj, ko si mnogi nezaposleni iščejo delo v tujih državah, ta davek ni upravičen. Zaradi njega in ostalih težav mnogi obrtniki odklanjajo zaposlitev kvalificiranih obrtnikov. Nadalje bi morali uvesti davčne in druge olajšave za gradnjo in modernizacijo obrtnih delavnic in za nakup novih strojev ter opreme. Te olajšave potrebujejo predvsem tisti, ki na novo odpirajo obrtne delavnice. 13. februarja zvečer je imel kolektiv HOTELA PUGLED prisrčno slovesnost, na kateri so obdarili z urami 12 članov kolektiva, ki so pri podjetju oziroma njegovih pravnih predhodnikih že 20 oziroma 10 let. Nagrajeni so bili: Marija Žagar, Pepca Zajc, Franc Be-ljan in Marija špinzer (vsi možnosti gospodarsko področje (šolstvo, zdravstvo itd.), predvsem v zvezi z razvojem samoupravljanja, nagrajevanjem organizacijo dela in materialno osnovo teh služb. Razen tega bi morala biti komisija v stalnem stiku z osnovnimi organizacijami ZK v delovnih organizacijah. Posebno je naglasil, naj bo delo komisij’e kot tudi drugih partijskih in ostalih organov čimbolj javno. Ljudje morajo biti obveščeni o delu raznih organov, ker bodo le tako lahko tudi vplivali na njihovo delo. Cilj vseh teh ukrepov je, da bi v prihodnje več mlajših obrtnikov odpiralo obrtne delavnice. Tako bi doseg- li večjo Konkurenco tudi v obrtništvu, ki ga sedaj na njimi zasebni gostilničarji iz območja kočevske in rib- so pri podjetju že 20 let) ter Marica Sega, Marija Kotar. Zinka Kač, Ivanka Koželj, Marija Strekelj, Ančka Kovač, Milan Jarc in Ančka Turk, ki so pri podjetju že 10 let. Letos nova brizgalna Člani gasilskega društva Vas-Fara so na nedavnem občnem zboru ocenili svoje delo v preteklem obdobju. Pri tem so ugotovili, da so navzlic nekaterim težavam in pomanjkanju denarja uspešno opravljali naloge iz področja požarne varnosti, čeprav jim primamjkuje mladine, so se odločili, da bodo letos nabavili z lastnim denarjem, s pomočjo gasilskega sklada in občinske gasilske zveze novo motorno brizgalno. Prizadevaijo pa se, da bi v Kužlju ustanovili posebno gasilsko desetino, ki bi skrbela za požarno varnost v tem predelu Kolp-ske doline. -š- območju občine ni. Večja bi bila ponudba obrtnih storitev, boljša pa tudi kakovost obrtnih izdelkov in storitev. S sedanjim številom obrtnikov niso zadovoljni niti obrtniki niti potrošniki, po vsej verjetnosti pa tudi ne tisti, ki dobivajo obrtniške prispevke in davke. Zato je nujno posvetiti več skrbi in naporov hitrejšemu razvoju obrtništva. -š- niške občine, so kupili igralne avtomate na srečo, da bi z njimi ustvarjali dodatni do hodek. Uporaba takih avtomatov je kazniva. Vsi, ki so avtomate nabavi- li in jih uporabljali, se bodo moralj zagovarjati. Med njimi je tudi gostilničar J. L., ki trdi, da ni vedel in da mu tudi nihče ni povedal, da je uporaba take naprave prepovedana. Čeprav o te*n na bil poučen, so mu igralni avtomat, vreden nad 3.800 dinarjev, zasegli. Nerazumljivo je, da niso opozorili gostilničarjev tisti, ki so dovolili uvoz teh naprav in tudi ne drugi pristojni organi. Ce bi to storili, bd odpadle mnoge nevšečnosti in kritike. Ob tej priložnosti je kolektiv obdaril s praktičnimi dar rili tudi 5 upokojencev, ne- kdanjih članov kolektiva. f -š- Kolektiv HOTELA PUGLED v Kočevju je 13. februarja nagradil z urami svoje člane, ki so pri podjetju oziroma njegovih pravnih predhodnikih zaposleni že 20 ali 10 let. Nagrajenih je bilo 12 članov kolektiva. (Foto: Mohar) ZAKAJ TAKO? Preveč živahni otroci Petardo pod vola - Pijana šolarja Ootroci iz ekonomskega bloka v Kočevju so že nekoliko preveč živahni, če ne celo objestni. Pred kratkim je neki možakar gnal po cesti par volov, otroci pa so pod vola vrgli petardo. Možakar je bil prepričan, da mu je nekdo vola ustrelil. Živali se precej časa sploh nista hoteli premakniti. Možakar je nameraval zadevo prijaviti miličnikom, ko pa je videl, da sta vola živa, se je potolažil. Nekaj tednov predtem se je k bloku pripeljal nekdo na motorju. Zadaj je imel aktovko, v njej pa liter žganja. Ko se je kasneje vrnil k motorju, ni bilo ne žganja ne aktovke. Ponoči so starši našli enega otroka, ki je ležal pijan v kopalnici, in drugega, ki je ležal pijan za železniško progo. Otroci tega bloka se spotaknejo v vsako stvar, ki jih sicer ne bi smela brigati. Takih otrok ni drugje v mestu. Prav bi bilo, da bi jih starši podučili, kaj je prav. Vragolije otrok so le prehude. Ne bi bilo lepo, da bi se vmešavali miličniki, vendar se bodo morali, če starši ne bodo poskrbeli za red. DROBNE IZ KOČEVJA Obrtniki kritizirajo odnos do njih Sedanja davčna politika ne spodbuja razvoja obrti - Obrtnikov v občini Kočevje primanjkuje, zato pa priteka v občinsko blagajno tudi manj davkov - Obrtniki se raje zaposlujejo v tujini Obrtniki kočevske občine so na nedavnem razgovoru o svojem delu ugotovili, da bi morali temeljito proučiti celotno davčno politiko do zasebnih obrtnikov. Trdijo, da primerni davki in pravilen odnos do obrtnikov lahko najbolj vplivajo na pospeševanje obrti, posebno tistih, ki v Kočevju in v občini močno primanjkuje. Slovesnost gostincev Obdarili stare člane kolektiva in upokojence „Nihče mi ni povedal" Dovoljen uvoz, prepovedana uporaba Nekateri posamezniki, med 20 DOLENJSKI LIST Stran uredil: JOŽE PRIMC St. 8 (1039) * * — 19. II. 1970 Letošnji ureditveni načrti Ribnice Lastniki novih hiš bodo morali doplačati za zemljišče - Nekateri načrti iz osnutka programa krajevne skupnosti - Bo prispevek za uporabo mestnega zemljišča letos polovico večji? - Dela veljala 710.000 din Pred kratkim je bila v Ribnici skupna seja sklada za urejanje mestnega zemljišča in sveta krajevne skupnosti Ribnica. Seznanili so se s finančnim stanjem sklada. Z denarjem sklada bi bilo lani lahko storjeno več, če ne bi bilo toliko dolžnikov. Dolg znaša nad 300.00 din. Sklenili so, da bodo dolg letos izterjali. Razpravljali so tudi o še neurejenem zemljiškoknjižnem stanju nekaterih novih hiš, njihovi lastniki bodo lahko prepisali zemljišče na svojo last šele,' ko bodo doplačali razliko v ceni za zemljišče, in sicer 4 din za kvadratni meter. Da ne bodo preveč obremenjeni, bo- do dolžne zneske lahko plačali v letu dni. Udeleženci seje so dolgo razpravljali o programu sklada za urejanje mestnega zemljišča za letos. Program je enak programu krajevne skupnosti Ribnica. Največja investicija bo dokončna ureditev okolice stolpnic (z delom so začeli lani) ter asfaltiranje ceste na Veliki mlaki. Nadalje /e v programu ureditev Vrvarske poti in Sodražica: letos prvi milijarder Pred kratkim izguba, danes mnogo obetajoči obrat - Letos za 43 odstotkov večja proizvodnja - Izvozili bodo 30 odstotkov proizvodnje V delovni enoti podjetja INLES v Sodražici bo znašala letošnja proizvodnja predvidoma 11,880.000 din. V primerjavi z lanskim letofh bo znašalo povečanje 43 odstotkov. poti ob Bistrici, Urbanove ulicei Gallusovega nabrežja, Ulice’ talcev, Kurirske poti, Šolske ulice, dveh cest za Cenetom, plačilo načrtov za park kulture in plačilo spomenikov in načrt za most čez Bistrico. To bo zneslo skupaj 710.000 din. Za vsa ta dela naj bi dobili denar iz prispevkov za uporabo mestnega zemljišča, ki naj bi bil za polovico večji kot lani, z izterjavo dolgov prejšnjega komunalnega prispevka in prispevkov za uporabo mestnega zemljišča ter z najetjem kredita. Ti dohodki bi znašali nad 700.000 din. Člani sveta krajevne skupnosti in ostali udeleženci seje so bili soglasni, da se poveča prispevek za uporabo mestnega zemljišča od sedanjih 10 na 15 par. Sklep bodo predložili v potrditev občinski skupščini. Strinjali so se tudi s programom sklada za urejanje mestnega zemljišča in sveta krajevne skupnosti. Izvolili so še tri nove člane za pokopališko upravo Hrovača. -r Osebni dohodki v tem obratu rastejo iz meseca v mesec, posebno nagel je bil porast v drugem polletju lani. Za december so znašali povprečni prejemki 1.160 din. Proizvodnja uspešno napreduje, zato računajo, da bodo povprečni osebni dohodki letos večji, kot so bili lani, ko so bili v primerjavi z letom 1968 večji za 30 odstotkov. Zelo lepe uspehe so dosegli pr; skladih. V lanskih prvih 11 mesecih so ustvarili 510.000 din skladov. Uspeh je še večji, če upoštevamo, da so še pred nekaj leti izkazovali izgubo. Zasluge za uspeh ima ves kolektiv in šefjosebej vodstvo obrata ter podjetja. Edina proizvodna obrata so vhodna in garažna vrata. Lani so izvozili četrtino svojih izdelkov, letos pa bodo izvoz povečali na 30 odst. celotne proizvodnje. Skrbijo tudi za strokovno usposobljenost članov kolektiva. Prav sedaj imajo tečaj za polkvalificirane delavce za delo pri strojih. Obiskuje ga 37' delavcev. Obrat v Sodražici bo v bližnji prihodnosti dogradil nove delovne prostore in tako omogočil zaposlitev novim delavcem. Najbolj uspela ribniška maska je bil po mnenju mnogih Ribničanov »Burovž«, ki vsako leto na pustni to* rek zvoni po Ribnici in zbira denar za pokop pusta in menda tudi za »sedmino« oziroma pijačo. Obišče tudi podjetja. (Foto: .Primc) Zadruga že odkupuje suho robo Navezujejo stike s proizvajalci izdelkov domače obrti - Odkupna postaja KZ bo tudi v Sodražici - Poslovni stiki s KZ Velike Lašče Januarja letos je začel pri kmetijski zadrugi Ribnica delati že dolgo obljubljeni odsek za domačo obrt. Tako je tudi ribniška zadruga začela odkupovati in prodajati izdelke domače obrti. Sicer pa to vsekakor sodi v njeno dejavnost. že navezuje stike in sklepa kooperacijske dogovore. Ti dogovori bodo imeli dvojno korist: izdelovalcem bodo zagotovili prodajo svojih izdelkov, zadrugi pa blago. Čeprav je zadruga s svO- Na svojem območju, ki lovanje proizvodov hišne do- obsega vso Ribniško dolino, mače obrti in drobne lese- ,-^"0^0 dHaraost'io^šplp'za- bo zadruga pospeševala izd^ ne galanterij. Z izdelovalci čgla in ni tega obesila na Letovalo naj bi čimveč članov Vse manj kmetov V ribniški občini se več organizacij bolj ali manj uspešno prizadeva za organiziranje letovanj skupin občanov - Predlog: prizadevanja naj bi združili - Doslej najuspešnejša Počitniška skupnost Kakor drugod v Slovenji se srečujemo tudi v ribniški občini z istim pojavom: zmanjševanjem števila prebivalcev, ki se preživljajo s kmetijstvom. V zadnjih štirih letih se je število kmetov zmanjšalo za 6 odstotkov in znaša njihov delež v številu prebivalstva le še 32 odstotkov. Povprečno odpade na Počitniška skupnost Ribnica je doslej opravila pomembno delo v zvezi z organiziranjem letovanj občanov ob morju. Denar, 10 ga je dobila za prodani dom »Urban« v Novem gradu, bo uporabila tudi za gradnjo novega doma na otoku Krku. Tako bodo občani razen v Novem gradu lahko letovali tudi na Krku. Organiziranje letnih do- borcev imajo v Banjolah na kmeta hektar obdelovalne pustov v okviru Počitniške razpolago 3 ležišča, kar pa zemlje, 2 hektara travnikov skupnosti pa ne vključuje je zanje premalo. in 3 ha gozdov. Vseh lastni- letovanj otrok, borcev, upo- kov zemlje je v občini okrog konjencev in kmetov. 2.000. Naj k temu dodamo, Občinska zveza prijateljev da je 15 odstotkov prebival- mladine je pred leti organi-cev zaposlenih. Narodni do- zirala letovanja otrok, zdaj hodek na prebivalca je zna- pa je to delo zamrlo, ker ni nosbi. denarja. Tudi člani Zveze Črno obrt zajeti v proračun Zveza prijateljev mladine je prepustila organizacijo letovanj otrok upravnim organom občinske skupščine, zdravstveni službi in socialnemu zavarovanju. Tudi borci še ne vidijo, kako bi izboljšali pogoje za letovanje v Banjolah. Vse pa pomeni, da o organizaciji letnega oddiha v občini ni enotne zamisli (tako o krajih letovanj, razpo- kmalu pogovorili vsi, ki se bclj ali manj uspešno prizadevajo, da bi omogočili čim prijetnejše (in cenejše) letovanje čimveč občanom. Ribnica: mesec čistoče Ribnica postaja vse bolj obiskan turistični kraj. Zato je dolžnost občanov, da bo njihov kraj lep in privlačen. To je prvenstvena naloga KOMUNALE, krajevne skupnosti in Turističnega društva. veliki zvon, ji izdelovalci že prinašajo svoje Izdelke. 2e to nam pove, da je bil ta odsek potreben. Odkupujejo Vse vrste izd&lkov hišne domače obrti in suho robo, in to po primernih cenah. Skladišče izdelkov domače obrti v Ribnici, v kratkem pa nameravajo odpreti odkupno postajo še v Sodražici. Tako bi zajeli vse izdelovalce na območju občine, pa tudi iz sosednjih krajev. S sosednjo kmetijsko zadrugo v Velikih Laščah, kjer imajo že dolgo in dobelo vpeljano trgovino z izdelki domače obrti, nameravajo navezati poslovne stike, kar .bo obojim v korist. -r Potrebujejo strokovnjake Največje ribniško podjetje INLES se dogovarja s Stanovanjskim podjetjem za odkup štirih družinskih stanovanj v novem stolpiču, ki bo dograjen jeseni. Kupujejo jih zato, ker potrebujejo že zdaj več inženirjev, tehnikov in ekonomistov, katerim bodo razen primernih osebnih dohodkov omogočili tudi nadaljnje strokovno izobraževanje. Delni program V podjetju INLES Ribnica je centralni delavski svet sprejel delni načrt investicij za letos v vrednosti 2 milijona din. Ta načrt zajema le nakup najnujnejšega opreme, ki je potrebna za redno izpolnjevanje proizvodnje-ga plana. Popoln investicijski program bodo sprejeli, ko bo izdelan zaključni račun. Cene v Kočevju in Ribnici Pretekli ponedeljek so veljale ▼ trgovinah s sadjem in zelenjavo v Kočevju in Ribnici naslednje ma- loprodajne cene: Kočevje: Ribnica: (ce snegom uničil veliko truda, saj so bili obiskovalci pustovanja, ki jili ni bilo manj kot ob 100-letnici tabora, prikrajšani za marsikatero domislico. Karnevalsko vzdušje pa je ostalo: ljudje so pustovali, kot že dolgo ne. Pustna oblast je torej dobro opravila svojo nalogo. Na sliki: vesoljski par Lune in Marsa. (Foto: Franc Pavkovič) IZJEMA STA LE ŠOLI V TRŽIČU IN NA BLANCI Plat zvona za stanovanja Kjer ni stanovanj, ne bo učiteljev, zakaj danes jih ni več mogoče premeščati z odločbami Občinska skupščina Sevnica je na zadnji seji sprejela jamstveno izjavo za najetje posojila pri celjski banki. Osnovna šola Krmelj bo dobila 37.000 dinarjev, sevniška osnovna šola pa 50.000 dinarjev posojila za gradnjo stanovanj. Ta pomoč pri gradnji stanovanj za prosvetne delavce je sicer zelo dobrodošla, toda dokaj skromna, šole na deželi namreč vse težje dobijo ljudi, ki bi bili voljni poučevati v težavnejših razmerah, vrhu vsega pa niti ne imeti primernih stanovanj. Na veliko pomanjkanje prosvetnih delavcev, ki se obeta zaradi pomanjkanja stanovanj, je skupščino opo- zoril ravnatelj šole na Blanci odbornik Franc Zorko. Le dve šoli v občini — v Tržišču in na Blanci — imata stanovanja, druge pa so skorajda brez njih. Šole, z izjemo sevniške, stanovanjski denar sicer združujejo, vendar lahko z njim zgradijo eno samo stanovanje na leto. Ker se na ta način ne bo dalo narediti kaj več, je nujna večja pomoč občinske skupščine. V občini pripravljajo 5-letni načrt razvoja šolstva, ki bo moral upoštevati tudi stanovanjske potrebe. Ker bo denarja gotovo primanjkovalo, je treba iskati tudi različne rešitve, kot je obetana preureditev stavbe krajevnega urada v Šentjanžu, kjer bi z nadzidavo pridobili dvoje stanovanj. M. L. Tekmovanje z vodovodi Velika Hubajnica ga bo V KS Primož le še dve SEVNIŠKI PABERKI ■ »MILIJONARJEV« VEC KOI’ OBUMCEV. Po doslej zbranih podatkih je prijavilo skupni dohode!; nad 20.000 dinarjev doslej že 278 ljudi, kar je več kot trikrat toliko kot lani. Davčni upra- vi je zmanjkalo celo obrazcev, ker očitno ni pričakovala toliko prijav. Največji prijavljeni znesek je 56.475 din. Davka bo zaradi olajšav oproščenih okoli 200 prijavi jencev. ■ OŽIVELO MEŠETARJENJE. S povišanjem cen goveje živine se je povečalo tudi število meSe-tarjev, ki preprodajajo živino in skušajo čimveč spraviti v svoj žep. Inšpekcija ugotavlja, da so pogostni primeri, ko so nevedni ljudje ogoljufani in zato posku-šato doseči svojo pravico na sodišču, kar pa jjm ponavadi prinese dodatne stroške. m IZ Ml*z NASTAL STILLES. V mizarski zadrugi, ki je svoj čas nosila še pridevek »produktivna«, so že dalj časa ugotavljali, da je za razvijajoče se podjetje ime vse manj primemo. Zaradi tega so podjetje pred kratkim pre-imenovali v STILLES, kar dobro označuje proizvodnjo stilnega pohištva in opreme iz lesa, razen tega pa zveni nekako tuje. Znano je, da so pri vodstvih naSih to-vam imena, ki imajo vsaj nekoliko tujega zvena, zelo v čislih. ^ VESELI VEČER. V nedeljo so se Sevničanl spet lahko zabavali. V kraju je gostoval ansambel Toneta Videča s humoristom. Ta skupina deluje v okvira prosvetnega društva iz Šentjurja. ■ LJUDI KOT NA STOLETNI-Čl TABORA. Kljub snežnemu metežu v popoldanskih urah se je sevniškega pustnega karnevala Udeležilo zelo veliko ljudi; hudo-mu&nežl 90 celo pripominjali, da jih ni bilo nič manj kot ob stoletnici sevniškega tabora junija lani. Roke so si meli gostinci, ki so imeli zelo dober obisk, pritožili pa se niso niti na milici, ki kljub obilici »vesoljske« pijače in posebnih dovolilnic ni imela niti enega prekrška. (Ce niso miličniki na eno oko zamižali?) ■ KAR DOBER OBISK. Ce računamo šolske otroke, ki v precejšnjem številu obiskujejo raz-stavo Toneta Zgonca v galeriji v sevniškem gradu, je mladi avtor deležen precejšnje pozornosti. Najboljša njegova dela so že razprodana. Razstava bo odprta še do sobote, 21. februarja, vsak dan od 9. do 11. ure in popoldne od 16. do 19. ure. ■ ODDAHNILI SO SE. V gostišču v gradu ne skrivajo veselja nad tem, da se je odselila večina stanovalcev, ki so doslej povzročali obilico preglavic. Medsebojne snore so razčiščevali celo na so- H SODELOVANJE MLADINCEV. Mladinski aktiv iz LISCE je zaradi trenutne stiske s prostorom sklenil tesneje sodelovati s sev-niškim mladinskim klubom. Mladi se dogovarjajo tudi o vsebinsko bogatejšem sodelovanju. ■ VENDARLE USTREGLI. Nn zapornice pri Boštanju so pred kratkim po vsej dolžini namestili odbojna stekla, ki naj bi varovala pred nesrečo. Vprašanje Je, če Jih bodo dolgoprstneži pustili na mira. ■ (iOVORICA O UBOJU OTRO-KA. Delavci, ki so čistili kanalizacijo, so razširili vest, da so našli mrtvega otroka, ki naj bi ga odvrgla neznana detomorilka. Zadevo so si ogledali tudi sevni-ški miličniki, ki so nam zatrdili, da je vse to gola izmišljotin« in hudo neslana šala. SfcVNISKIJfESTNIK L _ Čeravno smo : še skoraj sredi zime, so ljudje iz Velik Hubajnice pridno prijeli za delo pri gradnji vodovoda. S svojim denarjem so nakupili 100 vreč cementa in napeljali gradbeni material za gradnjo vodnega rezervoarja, ki bo držal do 75 kubičnih metrov vode. Higiensko-epidemiolo'ki od-deleic zavoda za zdravstveno varstvo iz Celja je s pregledom vode ugotovil, da je primerna za pitje. Graditelji so prek občinske sanitrane službe zaprosili, naj jim pomaga dobiti tudi načrte. Ker so ljudje trdr kronika - Objave. * gj, , sporod klncmntoprn k(l| o tcii-stvenl napotki —■ p^o j ■rf#' - Črnske pesmi rj^ »e\\& »tov v Sevnici ~ ,tlajc nlh _ Prvi del inlodlS^ Reportaža o d. 1JonJn d Sentlanž — t* Dihal8 ,-1 na živali — Godba na gristi#* dete-tijskl napol ki *T ^ tuj*]* Y>° potki za potovanj poje v .50 «■$ - Objave. reklamp{)Rled nematocrafov fl0eja ' kiost nalaga od SuVo „sv ski pevski ^^dinJ^post l Sevnica - 0»^%. - NOVO u«*1* tehnika —- ^ glasb* for - Zabavna K 22 DOLENJSKI LIST Strun udedll: MARJAN LEGAN At. 8 (1039) ★ 19. NAČRTI za DELO V PRIHODNJIH MESECIH Zakaj aktivi ne delajo? Občinsko mladinsko vodstvo je sklenilo do letne konference v marcu preučiti to vprašanje Dreic razširjeni seji ganizacij in imeli razgovore mn.Se rftva občinske konfe- z mladimi delavci. fence ZMs so spreieli natančen nafirt j j Se ta mesec bodo pripra- vne konference ki bo ^ed vili posvet ° mladinskem »■doma , prvl p0tovicl Pmar. prestopništvu v obfinL V cf' Ker delo v mladinskih Počastltev dneva z0na bodo čtivih peša - so sklenili nre priredili °*>činsiko mladinske «u. zakaj je ,ako in kdo je P"?*}'0 7. «**>. "T" !e' odgovoren ga bodo obiskali partizanske ,,Na seji so ustanovili pet- mamice. SkUenili so da bo- ^lansko komisnjo ki bo do ra-z^isah nagradni nate- Pfipravila delovni načrt s ka- čaj v P°5astitev dneva mlatovi— . . - dosti pod naslovom: »Lepo bodo Po^repili svoj . . JJtevek za občinsko pomoč. je, / Daši domovini biti mlad«, razen tega pa bodo zaprosili repub’iško mladin- O^insko skupščino so nam ; zaprosili za 35.000 dinar- pomoči kar pa' bo še ve sko vols,tvo- naJ bi šla letos premalo, če bodo hoteli zvezna ali v?aj republiška imeti poklicnega predsedni- štafeta tudi skozi Trebnje. *a OVEN ZMs. Ker občinske konference ZWc rePubliška konferenca Pripravlja posebno za-aanje o problemih učen-i , v _ gospodarstvu, tudi Trebelno: uspeh »udarniških« akcij trebanicvr^"UilI&l'vu’ tuai v Krajevni skupnosti Trebelno anar 1 °^5ini pripravlja- no pomenita pomoč iz občin-dini in 1Z° ° zaiPc>sleni mla- skega proračuna in pomoč Carstvu ° .^enc^1 v g°sP°' gozdnega obrata Mokronog so , predsedstva edini dohodek. Minulo leto liskah več delovnih or' je s pomočjo prebivalcev ra- zličnih vasi nekajkrat poju. . množila prejeti denar, saj Mokronog: letos računajo, da znaša skupna Sr>Orninskn phAlpSip vrednost opravljenih del kar „ finski odbor bo letos 350 000 n0vih dinarJev a!i na’ 10.000 dinarjev namen- tanko dvakrat toliK°' kot 50 denarj& za ureditev d*bile flani , Tse spominskega obeležja na mo- skupnosti v občim pomoči iz "boškem pokopališču Ta Proračuna. S prostovoljnim r^ar ne bo zadostoval, zato delOT1 so ljudje na Trebe-Tp10 skušali nekaj zbrati tu- Uans^em omogočili, da se je s Prispevki delovnih orga- zdaj že mogoče pripekati v zacij. Ko bo postavljeno vsako vas in zase’.ek z avto-spominsko obeležje v mobilom. Zelo si tudi želijo vsa ^u’ hodo tako urejena cestno povezavo pro“i Kar-VečJa partizanska grobi- teljevemu, česar pa brez več-v občini. je pomoči ne bodo zmogli. PRESENETLJIVA UVRSTITEV TREBNJEGA. TVD Partizan Trebnje je v nedeljo v sodelovanju z uredništvom »Dolenjskega lista« priredilo zimsko košarkarsko prvenstvo, na katerem je sodelovalo kar 11 moštev iz vse Dolenjske. Domačini so nemalo po zaslugi dobre igre dr. Možgana, ki je okrepil ekipo Trebnjega, osvojili odlično tretje mesto, takoj za ligašema Novim mestom in »Beti« iz Metlike. Na sliki: športni urednik Slavko Dokl izroča pokal Marjanu Kopaču, igralcu zmagovitega moštva iz Novega mesta. Več o prvenstvu na športni strani- (Foto: M. Legan) DOKAJ MAJHEN RAZKORAK MED ŽELJAMI IN MOŽNOSTMI Prispevne stopnje - nespremenjene Sestavljanje občinskega proračuna je olajšal lanski presežek - Obremenitev kmetijstva nespremenjena - Mnogo več za krajevne skupnosti Ker je bilo precej prebitka v lanskem občinskem proračunu na priporočilo republiške skupščine preneseno v rezervni sklad občine in bD ta denar mogoče porabiti letos, se sestavljavci letošnjega proračuna niso znašli pred tako hudimi problemi kot prejšnja leta. POTREBEN ŠE PRISTANEK SKUPŠČINE Skoraj vsi dobili več Otavniki organizacij in društev so soglašali -— s Predlogom skupščinske komisije /t.. - ■ ■- ' ———— - za Potrebe druž- S d^t^nihKx organizacij sčina 'p občinska skup-420.000 namenila 2*.7 odst JV. • dinarjev ali ^ana noJ'f? kot 1&ni. Po-1 Osebni J6 olaiSala de' misiji k1 . ^upščinski ko-** med i® raztleliia ta de- ^ društva62"6 °rgani' jdobrn delit0V raZme‘ Pokay„i 0 opravljena, je azal f.^tavnfi! sestanek s ^ih ori . dmžbeno-poli-5*. na ^nlzaciJ i« dni-rilstvenih nr?terem ni bilo parja prlPomb k delitvi končnodeH,eV’ ki Jo »S ohA ja. je SZDL ^lnSka konle- fea konf 000 din- ob-din^^enca ZMS o£N°v in Sski «dbor di ^ki ortK VVI din S; °»«te£'r,ZROP ^>>‘uro 302^“ 'e. °dbor „ din- ob-Odbor t • 000 din. syet 23-Ooo din ,^udske teh-kulturno n obCinski ^‘1 SoMXetalh or- Miai'eSvbo dobilo “'“ :,%l rt s,eplh r din, vo dln. ZVeza ,\ mesto sfa.*? «•»”: ~'5s’*r;s 2a turlzZT d,n- ko-l2%rn 4.000 din, Zveza prostovoljcev za severno mejo 1.000 din ter ostale organizacije in društva 3.290 din. Prvi vodovod v Do-brniški dolini? Na zadnjem zboru volivcev v Dobrniču so, kot smo poročali, sklenili imenovati posebno komisijo, ki naj preuči, kako je z gradnjo vodo voda v Koritih. Novomeški Dominvest je ta čas izdelal tudi načrt. V njem je ugotovljeno, da ima izvir v Koritih zmogljivost 0,7 litra na sekundo, predvidene potrebe Korit in bližnjega Vrbovca pa bodo znašale 0,6 litra na sekundo. Ce bi zgradili dovolj veliik rezervoar za vodo, bi izvir torej lahko zadostoval za obe vasi. Pri gradnji pa Je seveda treba upoštevati tudi stroške. Po. predračunu bi vodohram in zajetje stala okoli 54.000 di. nar jev. KPD Dob za dom v Banjaluki Ze takoj po nesreči v Banjaluki je bil KPD Dob pri Mirni med prvimi delovnimi organizacijami, ki so prispevale večjo količino denarja za prizadete ob potresu. Vendar to še ni bilo vse: industrijski obrat »Pohorje«, ki •vpada v KPD Dob, je te dni sklenil prispevati še 10.000 novih dinarjev za gradnjo gasilskega doma v Banjaluki. Za letos je značilna ustaljenost občinskih prispevkov in davkov. Prispevne stopnje bodo enake lanskim, ukinjen je bil le davek na hibridno trto. Kljub nespre-monjen m stopnjam se bo skupaj z lanskim presežkom nabralo v občinskem proračunu za 23 odst. več denarja, kot je bilo porabljeno za lansko leto. Računajo, da bo letos na voljo 5,87 milijona dinarjev za kritje občinskih potreb, to pa je še odvisno od tega, koliko bo treba dati za šolstvo. Za kmetovalce je gotovo pomembno, da se skupna obremenitev kmetijstva letos ne bo povečala in da bo kmetijstvo prispevalo v občinski proračun 826.700 dinarjev. Dvakrat tolikšen znesek bodo od svojih zaslužko^v v obliki proračunskega prispevka dodali zaposleni v družbenem sektorju. Obrtniki bodo, kot je predvideno, skupno prispevali desetino več kot lani, več pa bodo nanesli tudi različni davki: davek od prometa za alkoholnimi pijačami za 8 odst. več itd. Kot že rečeno, bo k povečanju občinskega proračuna veliko prispeval prebitek iz lanskega leta, ki bo pomagal, da bodo letos uporabniki proračuna lahko dobili precej več. Predlagano je, da bi kul-turno-prosvetna dejavnost dobila 36,4 odst. več kot lani, socialno skrbstvo 20,2 odstotka več, zdravstveno varstvo 16,1 odst. več, komunalna dejavnost 15 odst. več, delo državnih organov 25.2 odst. več, narodna obramba 38,9 odst. več, krajevne skupnosti 60 odst. več, družbeno-politične organizacije in društva 21,7 odst. več, za gospodarske posege naj bi šlo 54 odst. več in za negospodarske investicije 61 odstotkov več kot lani. Velikega pomena je povečanje pomoči krajevnim skupnostim, ki bodo letos ZAKAJ TAKO? dobile že 280.000 dinarjev. Boljši časi se obetajo tudi za ceste četrtega reda, saj bo v komunalnem skladu 459.000 dinarjev. Razumljivo, da ta predlog občinskega proračuna še ni dokončen, saj je dan v javno razpravo in bo onjem dokončno odločila občinska skupščina na prvi prihodnji seji. M. L. Marca nova skupščina stanovalcev V marcu se bo sestaia nova skupščina stanovalcev, sestavljena iz delegatov hišnih svetov, ki jih volijo te dni. ■Njena naloga bo dokončno odločiti, koliko denarja bo Stanovanjsko' podjetje Trebnje namenilo za redno in investicijsko vzdrževanje in katere stavbe bodo pri popravilih najprej na vrsti. Ker bodo tudi letos stanarine enake lanskim, je občinska skupščina na zadnji se.ji povečala odstotek denarja za subvencioniranje stanarin. Letos bo v ta namen porabljeno 10 odst. denarja, >ki ga delovne organizacije namensko izločajo za stanovanjsko gradnjo. Šentrupert: referendum zaradi ceste? V Šentrupertu nameravajo razpisati referendum o prispevku za modernizacijo ceste Slovenska vas—Šentrupert —Prelesje. Do asfaltne cr~*e v Slovenski vasi vleče kraj z kilometra zelo slabe makadamske ceste četrtega reda, zato se že dalj časa pogovarjajo, da bi modernizirali še ta odsek. Na zadnji seji odbora krajevne organizacije SZDL so predlagali, da bi z referendumom uvedli samoprispevek. Vsaka hiša naj bi prispevala 500 din, lastniki motornih vozil pa še vsak po 50 din. Da bi cesto lahko asfaltirali, bi bila potrebna tudi pomoč širše družbene skupnosti. Šentlovrenc: zamenjati »rede« cest Z gradnjo nove ceste Ljubljana—Zagreb se je zmanjšal promet na stari cesti, ki pelje čez Medvejek, hkrati pa povečal na cesti Mala Loka— Šentlovrenc—Breg. Vendar je ta cesta še vedno četrtega reda in dobi temu sorazmerno malo denarja. Zdaj je skorajda neprevozna, so povedali na zadnjem sestanku v šentlovrencu, ko so sklenili zaprostl občino, naj pomaga, da bi republiški cestni sklad cesto skozi šentlovrenc prekategoriziral v tretji red, v zameno za to pa naj bi cesta čez Medvejek postala cesta četrtega reda. Dobro obiskan pustni ples Novoustanovljeni Klub študentov trebanjske občine ki nosi ime pesnika Pavla Golie, je 7. februarja priredil v Domu TVD Partizan na Mir. ni pustni ples. Prireditev je bila zelo živahna in dobro' obokana, najboljšim pa so podelili tri nagrade. Obiskovalce so zabavali že dokaj poznani godci »Fantje izpod Bmeka«. T. 2. Knežja vas: ne soglašajo s predlogom Letne konference krajevne organizacije SZDL v Knežji vasi ve je udeležilo 36 ljudi. Udeleženci se niso strinjali s predlogom, zapisanim v analizi o šolski mreži v trebanjski občini, po katerem naj bi ukinili osnovno šolo v Knežji vasi, otroke pa prevažali k pouku v Dobrnič. Poudarjali so, da je šolski okoliš Knežje vasi dokaj velik in je pot v šolo za učence nižjih razredov že tako dovolj dolga. , Zal je danes drugače trebanjske iveri Šentlovrenc: mladinski aktiv, ki je nekdaj uspešno deloval, obstaja zdaj le še na papirju R«feffa Mladinski aktiv v šentlovrencu že dalj časa životari, čeravno ima za svoj obstoj take možnosti kot malokje. 2al nimajo mladinci ustreznega vodstva aktiva, ta čas so celo brez predsednika, ki služi vojaški rok. Prejšnja leta je aktiv sodeloval na različnih prireditvah, predsednik se je udeleževal mladinskih sestankov občinskega komiteja v Trebnjem in Je sproti seznanjal člane z aktualnimi nalogami. Aktiv je vključeval mlade športnike in mladince, ki so sodelovali pri dramskih prireditvah. Vsako leto so se naučili po eno igro in z njo nastopali v bližnjih krajih. Ob sobotah so prirejali mladinske plese. Zal je danes precej drugače. Mladinski prostori so zanemarjeni, mladi ljudje se zbirajo po gostilnah, o delu aktiva pa ni ne duha ne sluha. Menim, da bi bil vsem mladincem potreben opomin starejših in izkušenih vaščanov. Potrebno bi bilo izvoliti novo vodstvo aktiva, ki bi se prizadevalo, da bi delo v mladinskem aktivu znova zaživelo. JANEZ GRM Sprememba naslova! Naročnilci O spremenijo svoj »tari naslov naj sporočijo oba naslove Dogaja se da spora đljo samo novega ker pa imamo pri nas vfiaslh več narod-alkov t enakim priimkom m imenom seveda ne moremo vedeu čigav naslov te treba spremeniti ■ PRI KKLKM KONJIČKU. V nedeljo zvečer ob 19.30 bo v prosvetni dvorani gostovalo kulturno-umetniško društvo »France Prešeren« iz Ljubljane z opereto »Pri belem konjičku«. Vstopnina je 7 dinarjev na osebo, kar je za trebanjske razmere vsekakor zelo veliko. ■ VPIS V PRVI RAZRED. Vpisovanje »Soli doraslih otrok«, tako namreč pravi razglas, bo danes, 19. februarja. Vpisovali bodo otroke, ki ko rojeni leta 1963, pogoj-no pa tudi tiste, ki so rojeni prve mesece v letu 1964. Starši, ki pripeljejo otroke, naj s seboj prinesejo izpiske iz matične knjige in zdravstvene izkaznice. ■ OBČNI ZBOR KLllBA. V torek Je iniciativni odbor sklical občni zbor novo ustanovljenega smučarskega kluba, ki bo deloval kot sekcija TVD Partizan Trebnje. Svojega ikstopnika bo imel tudi v odboru občinske zveze za telesno kulturo. Za začetek bo združeval okoli 50 ljubiteljev smučanja, kasneje pa sc bo njih število gotovo gotovo še povečalo. Več o tem prihodnjič. ■ BREZ ELEKTRIKE. Težak, moker sneg, ki je padel v noči od sobote na nedeljo, je povzročil električarjem in telefonistom dosti dela. Gospodinje so bile pri nedeljski kuhi nekajkrat brez električnega toka, v kinu pa je odpadla popoldanska predstava, ker ni bilo toka. ■ PREMAJHNA UDELEŽBA. Kar se je že primerilo v večjih krajih na Dolenjskem (v Novem mestu, Sevnici), se je zgodilo tudi v Trebnjem: četrtkova letna konferenca krajevne organizacije SZDL je bila tako slabo obiskana, da so Jo morali prestaviti. Konference se je udeležilo le okoli 30 ljudi, kar dš zelo majhen odstotek v primerjavi s skupnim številom volivcev. ■ JUTRI ZNOVA SEMINAR. V sejni sobi občinske skupščine :e za jutri znova sklican seminar, ki ga občinski komite ZK prireja za člane sekretariatov krajevnih organizacij. Doslej sta bila opravljena že dva taka seminarja. (103})) * 19. II. 1*170 Stran udedil: MARJAN LEGAN DOLENJSKI LIST 211 Danes občinska konferenca SZDL Danes dopoldne bo v Črnomlju zasedala občinska konferenca SZDL, ki bo sprejela delovne načrte organov konference in izvolila sekretariate sekcij, nato pa bo skupno s predstavniki gostinstva, trgovine ribiških in lovskih organizacij ter turističnih društev razpravljala o možnosti za razvoj turizma. V sredo seja skupščine V sredo, 25. februarja, bo občinska skupščina Črnomelj obravnavala analizo prispevkov in davkov ter davčno politiko v letu 1970. Sprejeli bodo še nekaj nujnih finančnih predpisov in potrdili statut novoustanovljenih krajevnih skupnosti. Odbornika bodo dobili tudi informacijo o okvirnih številkah letošnjega proračuna. Poravnalni svet ima manj defa Poravnalni svet pri krajevni skupnosti Vinica je imel pred leti veliko več dela. število prijav poskusne poravnave pada iz leta v leto. Leta 1963 je bilo 73 prijav, leta 1964 70, v letu 1965 62, 1966. 53, 1967 . 56, v letu 1968 43 in v letu 1969 le 26 prijav. V 7 letih je bilo skupaj 383 prijav, od tega je bilo s posredovanjem poravnalnega sveta uspešno rešenih 265 primerov, 118 primerov pa je poravnalni svet odstopil občinskemu sodišču. Vse kaže, da so občani spoznali, da se dajo sporne zadeve rešiti še prej, preden gredo na sodišče. Največ sporov je bilo zaradi obrekovanja, žalitev in motenja posesti. Semič: 3544 prebivalcev Na območju krajevnega urada Semič je bilo lani rojenih 39 otrok, umrlo je 47 ljudi, iz drugih krajev se je priselilo 60 občanov, odselilo pa se jih je 92. Konec leta 1969 je bilo na semiškem območju 3.544 ljudi, od tega 1653 moških in 1891 žensk. Število prebivalstva se je • v preteklem letu zmanjšalo za 40 oseb. Pred desetimi leti je imelo semiško območje 3.728 prebivalcev, ženske pa so bile že tedaj v večini. Podatki za sto let nazaj kažejo na veliko večje število rojstev in smrti. Leta 1869 se je v Semiču in okolici rodilo 202 otrok, umrlo pa je 147 ljudi. L. M. V črnomaljski občini se sprehaja 116 medvedov Lovske družine so plačale lani 3.590 din za škodo, ki jo je kmetom povzročila divjad .. ■ . - . • vv^ ••• Občina Črnomelj ima 34.760 hektarov lovskih površin, na katerih se po oceni sedmih lovskih družin sprehaja najmanj 116 medvedov, 90 jelenov, 640 srnjakov, 70 divjih svinj, 1160 zajcev, 420 jerebov, 95 fazanov in 140 jerebic. Lani so lovci odstrelili 1430 roparic, od tega 197 lisic, 35 divjih mačk, 35 jazbecev, 130 kraguljev, 964 šoj itd. Divjad je storila kmetovalcem precej škode, najbolj predrzne pa so bile lisice. Lovske družine so v zadnjih dveh letih vložile v lovišča 84 divjih zajcev in 550 fazanov v vrednosti 3340 din. Vseh registriranih lovcev je 269, na razpolago pa imajo 5 lovskih koč, od katerih so nekatere prav lepo urejene. Za lov na črnomaljskem območju kažejo vse več zanimanja tujci. Lovci so imeli v preteklem letu v gosteh 39 tujih kolegov, ki so za odstrel plačali 2620 dinarjev. . Tudi v Črnomlju imajo snega na pretek, zadnje dni pa je spet zapadel, čeprav prejšnji še ni skopnel. (Foto: Ria Bačer) O NAČRTIH ZA RAZŠIRITEV OPEKARNE Daleč naokrog brez tekmeca! Ob pomanjkanju gradbenega materiala na trgu se opekarna v Kanižarici loteva rekonstrukcije, ki bo proizvodnjo opeke podvojila Opekarna je lani dobro poslovala. Proizvodnja je šla sproti v denar, saj je bilo za razne vrste opeke tolikšno povpraševanje, da bi kupci najraje pograbili na pol suhe izdelke. Kolektiv že dolgo misli na povečanje proizvodnje, zdaj pa so ustvarili že toliko lastnih sredstev, da se lahko lotijo rekonstrukcije podjetja. Predvsem nameravajo odpraviti sezonski značaj poslovanja in izkoristiti dosedanje zmogljivosti. Peč bo na primer po novem obra- Hvala vsem! V imenu prizadetih prebivalcev Bosenske krajine se črnomaljski občinski štab za elementarne nesreče in odbor za pomoč Banjaluki lepo zahvaljujeta vsem delovnim kolektivom in občanom, ki so s svojimi prispevki pomagali ublažiti posledice hude nesreče. Doslej je bilo zbranih v občini Črnomelj 118.041 din, akcija pa še ni končana. ČRNOMALJSKI DROBIR ■ PODRUŽNICA ZSAM Črnomelj je organizirala v nedeljo, 15. februarja, za svoje člane, tečajni, ke in druge poslušalce predavanje o varnosti v prometu. Predvajali so tudi film. Poslušalci so dobili veliko koristnih napotkov in navodil za svoje delo, seznanili pa so se tudi z najnovejšimi predpisi o cestnem prometu. Dl POKOJNEGA PUSTA so v Črnomlju objokovali Cmomaljča-nl v sredo, 11. februarja, v gostilni »Pri Rojcu«. Pokojnika so vozili po mestu ter ga na malem mostu zažgali in gorečega vrgli v Lahinjo, da ne bi šel žejen na om svet. V žalnem sprevodu je bilo tudi veliko mask. ■ VES SNEG Je pobrala odjuga v začetku februarja po Bell krajini. Prejšnji teden pa je zima spet pokazala svoje roge. Ker je v sredo in soboto močno snežilo, so morali delavci Cestnega podjetja ter Elektro enote Črnomelj delati ves dan. da ni bilo nepotrebnih težav. Južni sneg je naredil precej škode v gozdovih in sadovnjakih, potrgal je nekaj električnih in telefonskih žic in povzročil zastoj prometa na makadamskih ■ POTUJOČI KINO redno obiskuje napovedane kraje kljub ne- ugodnemu vremenu. Včasih pa nastopijo težave, zaradi katerih ne morejo predvajati filma. V Adle-šičih je bil pred kratkim prostor zaklenjen, nezakurjen in zatemnjen. Kje je vzrok? ■ ZA NATEČAJ se je prijavilo 22 dramskih in pevsko glasbenih skupin. Prijavili sta se tudi pihalni godbi iz Črnomlja in Metlike. Slišati je, da se v Semiču pripravljajo na natečaj, le da se doslej še niso prijavili. B LETNE KONFERENCE sindikalnih organizacij v črnomaljski občini so v polnem teku. Na njih obravnavajo pravila sklada godbe na pihala, sprejemanje in dopolnjevanje statutov v zvezi s 15. amandmajem in nekatera nerešena vprašanja v podjetjih in ustanovah. ■ ČLANI GODBE NA PIHALA so organizirali široko akcijo za zbiranje sredstev, ki pa je povzročila med občani zmedo, ker poteka sedaj ta akcija dvotirno tudi prek sindikalnih organizacij (vsak član naj bi prispeval za črnomaljsko godbo 1 dinar). — Predstavniki družbeno političnih organizacij in predsednik občin, ske skupščine Črnomelj so to akcijo ustavili in sprejeli sklepe, kako. bi lahko pomagali godbi. tovala 11 mesecev na leto, medtem ko je zdaj v njej gorelo le dobrih 7 mesecev. Sedanjo proizvodnjo 3.200.000 opečnatih enot na leto bodo podvojili. V načrtu je gradnja nove proizvodne hale, velike 1500 m2. Delo je poverjeno Kemoopremi iz Trebnjega. Izkazalo se je, da je to podjetje najugodnejši ponudnik glede na ceno hitrost gradnje in solidno izvedbo del. Pogodba je že podpisana. V novih prostorih je predvidena oblikovalnica opečnih izdelkov, obdelava gline in odležavanje ter umetna sušilnica opeke. Kupili bodo tudi nekaj novih strojev za izdelovanje opeke in transporterje gline, da bo proizvodnja potekala po tekočem traku. Ker bo delo mehanizirano, se število zaposlenih ob povečani proizvodnji ne bo povečalo, pač pa bo za sedanji 35-članski kolektiv rekonstrukcija velikega pomena. V zimskem času ne bodo več odpuščali delovne sile, boljša organizacija dela in še enkrat večja proizvodnja pa bosta zaposlenim pomagala do znatno boljših osebnih dohodkov. Rekonstrukcija opekarne bo veljala okoli 2,200.000 Nihče ne pomaga pisati prošenj Pred kratkim je bil v D ra-gatušu občni zbor krajevne organizacije ZB, ki se ga je udeležilo 50 članov. Razpravljali so o borčevskih prizna valninah in dolgoročnih posojilih borcem NOV za gradnjo ali dograditev stanovanj. Ugotovili so, da v Dragatušu ni nikogar, ki bi borcem in ostalim organizacijam nudil pomoč pri pisanju prošenj. Pisarna krajevnega urada je odprta 1© trikrat na teden, delavka, ki jo vodi, pu se vozi z Vinice in meid uradnimi urami ne more delati še za organizacijo. Za novega predsednika je bil izvoljen Leopold Beča j. din. Od tega ima opekarna 200.0 00 din že vloženih kot vezano vlogo pri komunalni banki, od lanske bilance bodo primaknili še tolikšen znesek, medtem ko bodo v letu 1970 ustvarili 500.000 din skladov za amortizacijo. Tako bodo šli v investicijo z 3,900.000 din lastnih sredstev, za ostalo pa so prosili posojilo pri ljubljanski Komunalni banki. Trg je kanižarski opekami nedvomno zagotovljen, ker 5 kilometrov daleč ni nobenega konkurenčnega podjetja, zato rekonstrukcija ni prav nič tvegana in pomeni lep napredek črnomaljskega gospodarstva. Tribuče: čakalnica že stoji Poročali smo, da bo temeljna izobraževalna skupnost Črnomelj dala postaviti več avtobusnih čakalnic, namenjenih otrokom, ki se vozijo v šolo. čakalnice so že v delu, slabo vreme pa je zavrlo postavitve/ Trenutno že stoji samo čakalnica v vasi Tribuče, tri pa so narejene in bodo v kratkem postavljene: ena pod Brezgov-cem, dve pa na viniškem področju, čakalnice gradi in postavlja podjetje BEGRAD. V načrtu je, da bo v vsej črnomaljski občini postavljenih 20 avtobusnih čakalnic. Preloka: imajo svojo organizacijo člani ZB NOV s Preloke in okolice so bili do nedavnega vključeni v krajevno organizacijo ZZB NOV Vinica. Vodstvo te organizacije ni posvečalo dovolj skrbi preloškim borcem, zato so se borci iz Preloke osamosvojili. V petek, 6. februarja, so imeli ustanovni sestanek, na katerega so povabili tudi predstavnike občinskega odbora ZZB iz Črnomlja. Za prvega predsednika je bil izvoljen Stanko Novak s Preloke. Pre-ločani menijo, da bo domači odbor hitreje in natančneje reševal njihove nadeve. V tem tednu možnost ugodnega nakupa kvalitetnega belega blaga za posteljnino, jopic in puloverjev po znižanih cenah. Velika inbira fantovskih oblek ter kamgarnov. O vsem se prepričajte pri Kdor se Juletu zameri... Na pogrebu nobenega »heca«, v gostilni pa se Jule Karin r^d pošali in požuga s prstom 64-letni Jule, ki ga pozna ves viniški okoliš, je vse življenje veseljak. S prevozništvom se ukvarja vrsto let. Njegovi konji so vozili že vse mogoče stvari. Prevaža ljudi, vozil je mleko, odkar pa je krajevna skupnost kupila mrliški voz, je Jule postal prevoznik na pogrebih. Ob žalostnih dogodkih je prevoznik eden izmed najresnejših pogrebcev, ko pa izpreže in ga pot prinese v gostilno, rad požuga znancu: — Če ne boš tiho, te zapišem v svoje knjige. Prvi boš na vrsti! Decembra lani so vaščani Juletu očitali, da vozi na pokopališče samo moške. — Le potrpite, — je dejal, — prav zdaj sem sklenil udrihati po žen skah. Kaj ni bilo tako, kot je Jule napovedal? Kmalu zatem so moški nehali u-mirati in smrt je zaporedoma pokosila štiri vaš-čanke. Razsajala je gripa, toda moškim ni storila žalega. Prevoznik Jule pa v šali še strahuje ljudi: — Nikar se mi ne zamerite! Pokličite me v gostilno na dva deci, pa vas črtam iz seznama ... Na Vinici imajo Juleta zelo radi. Njegove šale ljudje razumejo in nihče mu ne zameri besedičenja. Jule je prava krajevna posebnost! F. P. Letos nova brizgalna! Občni zbor gasilskega društva na Vinici Po obveznih poročilih je bila burna razprava, ker so navzoči ugotovili, da posamezni člani upravnega odbora, posebno blagajnik in tajnik, nista delala tako, kot zahtevajo društvena pravila. Največ očitkov je bilo na račun predsednika, ki je opravljal tudi blagajniške posle in pri sebi zadrževal račune, namesto da bi jih oddajal v knjiženje blagajniku. Tudi druge pomanjkljivosti so nastale po krivdi predsednika, ki ni kazal dovolj zanimanja za predloge drugih članov upravnega odbora- Na občnem zboru so gasilci sprejeli v svoje vrste nekaj mladincev, izvolili pa so tudi novega predsednika in blagajnika. Sklenili so, da bodo še letos kupili novo motorno brizgalno. Krajev- na skupnost in druge vaške organizacije ter društva so pr pravljeni gasilcem pomagati. O denarni pomoči se že odločajo. Borčevska organizacija bo prispevala 500 din, SZDL bo dala 400 din, drugje pa o tem še niso sklepali. P. P. Na Vinici ne spijo Mladinci z Vinice so člani pevske in glasbenoinstrumen-talne skupine, ki jo vodi učitelj Mirko Bartolj, predsednik vaškega mladinskega aktiva. Doslej so že večkrat nastopili. Lani so se predstavili pri domačem občinstvu z domačim večerom, ki je bil zanimiv in zabaven. Gostovali so tudi v Dragatušu in Semiču. 2e zdaj se pripravljajo na dan žena. 8. mar. ca bo nastopil tudi pevski zbor. Prav tako se za nastope pripravljajo druge skupine. Osnovna šola Mirana Jarca v Črnomlju o b v e š ča starše, da bo vpisovanje v prvi razred v sredo, 25. februarja 1970, ob 10. uri v telovadnici osnovne šole v Zupančičevi ulici 8. Pri vpisu naj predložijo izpisek iz rojstne matične knjige. — Vpisovali bomo otroke, rojene v letu 1963 in januarja 1964. — K vpisu naj pridejo samo starši, ker bo zdravniški pregled naknadno. NOVICE 10 čmomaJjsfiJi komim/L »OeleieksHl« ČRNOMELJ 22 DOLENJSKI LIST Stran uredila: RIA BAČER Št. 8 (1039) * * — 19. II. 1970 3.882 volivcev je podprlo referendum Nedeljski referendum za podporo občinskemu pro-gramu komunalnih del v prihodnjih petih letih je izredno uspel. Vseh volilnih upravičencev je bilo 4747, od teh pa jih je volilo kar 4293 ali 90,44 odstotka. Referendum je podprlo 3882 volivcev (81,7 odst.) proti pa jih je bilo 355 (7,47 odst.). Neveljavnih lističev je bilo le 56. Takšen odziv na referendum je v vsej metliški občini ugodno odjeknil; pričakovali so uspeh, vendar na tako veliko pripravljenost ljudi niso računali. Predsednik občinske skupščine Metlika Ivan 2ele v razgovoru ni mogel skriti "presenečenja in zadovoljstva. Povedal Je: »Program, ki smo ga začrtali za prihodnjih 5 let, je segel skoraj v vsako vas, zato je bil tudi odziv takšen. Ljudje so razumeli naša prizadevanja, da Čimprej napredujemo. Posebno so me razveselili občani Božakovega, Drasičev, Grabrovca, KraSnjega vrha, Ho jan je vasi, Železnikov in Skcmljevca, ki so vsi brez izjeme podprli referendum.« S. D. še nekaj klopi bo treba narediti, pa bo vse nared za prvo otvoritev gasilskega doma. Pravo slavje z veliko veselico pa bodo Otočani preložili na lepše vreme v začetku poletja. (Foto: R. Bačer) Jutri se sestane skupščina Predsednik občinske skupščine Metlika Ivan 2ele skii-cuje jutri, v petek, 9. sejo občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti občinske skupščine Metlika. Na seji bodo poročali o izidu referenduma ter sprejeli odlok o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje občine Metlika v prihodnjih petih le. tih; razpravljali in sklepali bodo o sprejetju odloka o nagradah oz. osebnem dohodku vodilnih delavcev vv upravi ObS Metlika. Ob tej priložnosti bodo odborniki dobili še informacije o proračunu za leto 1970. Razen tega bodo imenovali komisijo za družbeno nadzorstvo in imenovali upravni odbor Delavske univerze. Občni zbor BELOKRANJSKO MUZEJSKO DRUŠTVO V METLIKI BO OB DVAJSETLETNICI SVOJEGA OBSTOJA IMELO V PETEK 20. FEBRUARJA V SEJNI SOBI OBČINSKE SKUPŠČINE REDNI OBC-NI ZBOR. PO ZBORU BO PREDAVANJE Z BARV. NIMI DIAPOZITIVI »S POTI PO JAPONSKI«. PREDAVALA BO ETNO-DR. PAVLA ŠTRUKLJE-MUZEJA IZ LJUBLJANE LOGINJA NARODNEGA VA. ČLANI IN PRIJATELJI DRUŠTVA VABLJENI! Božakovo: kmetijsko predavanje Pred kratkim je bilo na Božakovem kmetijsko predavanje, ki so ga spremljali s filmom na temo: »Sodobna živinoreja in higiena mleka.« Predaval je dipl. inž. Janez Gačnik. Škoda, da predavanja ni poslušalo več gospodinj. Kmetje so se pritoževali zaradi prenizke odkupne cene mleka in so dobili obljubo, da se bo v marcu dvignila cena mleka za 50 par. Letos velika proslava V Ljubljani se je nedavno tega sestal odbor 15. SNOUB, ki ima domicil v metliški občini. Sklenjeno je bilo, da bo letos prvo nedeljo v septembru spet večja proslava v Metliki, na kateri bodo borcem slovesno poklonili knjigo o zgodovini 15- brigade. Knjigo pripravlja Mile Pavlin in bo v kratkem tiskana. moči pri občini, krajevni skupnosti in gasilski zvezi. To so imeli za opeko in cement, vse drugo so dali sami. Človek bi pričakoval, da si bodo oddahnili, ko bo stavba izročena namenu, toda že mislijo naprej. Takole so mi rekli: — Mimo naše vasi ceče Kolpa. Ob njej je kraj, ki se ne imenuje z as Umi j Paradiž. Poleti je ob nedeljah v vasi vedno več avtomobilov. V vasi sta tudi že dva vikenda, veliko pa je še interesentov za gradnjo. Na Otok pridejo ljudji, ki so bili tu med vojno. Vsi prihajajo kljub izredni s’abi cesti, vendar pravijo, da ne bodo več dolgo, ker je škoda avtomobilov. Temeljito popravilo poti bo torej nova naloga Otočanov. Lani so v vaška pota vgradili 30 kub metrov gramoza, a nalivi so skoro ves trud odnesli. Načrt imajo tudi za napeljavo vodovoda s Kučerja. Prav zares so Otočani vrli ljudje: brez garanja sploh ne zna,-) živeti. i.B. To ni organizacija gospodinj ter upokojencev in kmetov! Socialistična zveza meni, da je treba hitro menjati odnos do strokovnjakov in da mora organizacija bolj sodelovati z zaposlenimi SPREHOD PO METLIKI ■ NA PUSTNI TORKK so si tudi metliški gasilci in njihovi družinski člani v novem gasilskem domu pripravili lep družabni večer. Domače vzdušje, posrečene maske in šale so še stopnjevali prijetno razpoloženje. ■ PRI ORGANU, PRISTOJNEM za notranje zadeve občinske skupščine Metlika, je bilo v letu 1969 na novo registriranih 309 motornih vozil. Vsega skupaj je v občini že čez 900 motornih vozil. ■ ISTI ORGAN JE LANI IZ-DAL ali podaljšal 454 potnih listov. Ljudje so odhajali predvsem na sezonsko delo v Zahodno Nemčijo, Švico, Avstrijo in Italijo. Precej Je bilo tudi izletniških potovanj. — Letošnje leto je bilo v prvih 40 dneh izdanih ali podaljšanih 2e 46 potnih listov. ■ DESET IJUDI IZ METLIŠKE OBČINE se Je lani za stalno izselilo v tujino. Devet oseb je odšlo v Kanado, eden pa v Avstralijo. ■ AVTOPREVOZNO PODJETJE METLIKATRANS se Je v kratkem času svojega obstoja krepko raz- vilo, saj ima v svojih osnovnih sredstvih že 34 tovornih avtomobilov in 15 prikolic. Razen tega je dalo podjetju v najem svoje tovornjake 36 najemnikov. Med vozili je največ tater, nato sledijo mercedesi in mani. ■ DO KONCA JANUARJA je 57 metliških občanov prijavilo letni osebni dohodek nad '20.(X)0 dinarjev. Tu niso všteti obrtniki in morebitni zamudniki. Lani je bilo le 37 prijav. Vendar letos najbrž več kot polovici prijav-ljencev ne bo treba plačati dnvka na osebni dohodek, ker vzdržujejo po več družinskih članov. ■ V PONEDELJEK, 9. FEBRU-ARJA, so v Metliki pokopali 88-letno Marijo Nemanič. Petnajst let stara je iz rodnih Dobravic šla služit v Trst, nato pa jo je pot zanesla v Egipt, kjer je 30 let služila kot pestunja in kuharica pri uglednih družinah, med njimi tudi pri francoskem poslaniku. Dobro Je govorila zlasti arabsko in italijansko. Leta 1932 se Je vrnila v domovino in jesen življenja preživela v Metliki. Na dobro obiskani občinski konferenci SZDL v Metliki so prejšnji teden skupno s poročilom o dveletnem delu obravnavali tudi novo vlogo organizacije v sodobni družbi. Konferenca je imela v tem času precej kadrovskih težav, saj je izmenjala tri predsednike in dva sekretar,^, kar se je pri delu poznalo. Ugotovili so, da je organizacija v zadnjem času izgubila stik z delovnimi organizacijami. Kot je v referatu poudaril sekretar Egon Petrič, SZDL ni organizacija kmetov, zato mora v prihodnje skupno s sindikatom bolj prodreti v kolektive. Tako naj bi SZDL pomagala reševati kadrovsko strukturo, ki je prav porazna. V vsej metliški občini ni namreč niti enega* pravnika, imajo samo 1 ekonomista, 2 tekstilna inženirja, 4 agronome in nekaj zdravnikov. Konferenca je zavzela stališče, da je treba odnos do strokovnjakov hitro spreme- Na Gavgen hribu so težave... Zaradi ciganskih tatvin so začeli prebivalci Križevske vasi opuščati njive S Cigani v metliški občini nimajo posebnih težav, saj je nekaj družin tega rodu že povsem urejenih, pač pa posamezniki delajo težave. Cez prebivalce Gaugen hriba je zadnje čase veliko pritožb. Občani sosednjih vasi se pritožujejo, da Cigani kradejo vse, kar jim pride pod roko: kure, les, poljske pridelke. Konje redijo, pašnikov nimajo, zato pasejo na tujem. Vaščani Križevske vasi so že nekaj njih pustili v pušči, ker se jim ne izplača saditi in delati, ko pa pridelka ni. Skoda je, ker so njive na dobri zemlji, kakršne ni veliko. Namesto pšenice, ki Drašiči: vsi so glasovali »za«! V Drašičih so z volitvami za referendum končali že ob 8. uri. Ko je volilna komisija pregledala listke, je ugotovila, da so vsi volivci glasovali z »DA«. Pet volivcev se glasovanja za referendum ni udeležilo. Do zdaj 100-odstot-no! Pred kratkim so izredne učenke poklicne šole BETI končale za prvi letnik predmete: slovenščino, matematiko, zemljepis in zdravst veno vzgojo. Do konca leta bodo imele še štiri predmete. Učenke so razred izdelale 100-odstotno, kar je najboljši učni uspeh na šoli, čeprav so vse izredne učenke zaposlene. Zadnji dan pouka so se zahvalile svojim predavateljicam in Jim podarile Šopk'« cvetja. -jn bi tod prav dobro uspevala, raste v najboljšem primeru detelja, a še to popasejo ciganski konji. Občani prizadetih vasi so prosili za posredovanje svoje odbornike, ureditev ciganskega vprašanja pa so zahtevali tudi prek SZDL. Predlagali so, naj bi Ciganom vsaj prepovedali rediti konje. Prebivalstvo v občini V letu 1969 se je v bolnišnici rodilo 107 metliških občanov, doma pa 8. V Metliki in Gradcu se je poročilo 30 parov, drugje pa 25. Doma je umrlo 76 občanov in v bolnišnici 6. Tako je v metliški občini lani živelo 3390 moških in 3840 žensk, skupaj 7230 ljudi, kar pa je le 17 ljudi več kot v letu 1968. Vse to kaže na še vedno močno odseljevanje prebivalcev v druge kraje in tujino, čeprav domača industrija marsikomu reže že kar lep kos kruha. Lahko si mislimo, kako težko bi ljudje živeli, če ne bi bilo v kraju prav nobenega večjega podjetja, kot na primer pred letom 1956, ko je bilo v Metliki le trgovsko podjetje, vinska klet in nekaj manjših obrti. Sele v tistem letu je Metlika dobila trikotažno tovarno BETI, dve leti nato predilnico Novoteks in spet dve leti pozneje (1960) Invalidsko podjetje, dana&nji KOMET. Tako je bila postavljena osnova za vse lepši gospodarski razvoj mesta in celoine občine. Otok šteje 28 hiš. Med vojno je bilo tu prvo partizansko letališče, danes pa ljudje spet samo kmetujejo. V vasi ni nobene gostilne, ni vaške hiše, ni vodovoda. Pota so strašansko slaba. Ljudje so zelo složni. Nista bila še dva soseda na sodišču zaradi meje, in če kdo v vasi gradi, mu vaščani pomagajo zidati zastonj. Se več! Nekdo je zidal vikend. Tudi temu so rade volje pomagali. Naravnost l/aneni bi bili, če bi jim nede’iske »šihte« kdo hotel plačali. Samo za hrano in pijačo delajo. Otočani že dolgo let najbolj pogrešajo prostora, kjer bi lahko imeli sestanke in se kdaj pa kdaj poveselili. Ker so tudi gasilci pogrevali orodjarno, so pred dvema letoma začeli zidati večje vaško poslopje. Danes je ga silski dom zgrajen, manjka mu le še zunanji omet, sicer pa je stavba povsem u-rejena. Ondan so vaški možje in fantje delali še mise in klopi, kajti otvoritev je napovedana za 22. februar. Povedali so, da so v dveh letih naredili 2.400 prostovoljnih delovnih ur, zadnjih 14 dni pa Urhovi, Stareši-ničevi, Križanovi in Pezdir-čevi tako rekoč sploh ne gredo -domov. Ne le, da so sezida.i gasilski dom sami, /saka hiša je dala še kubik lesa! Sami so tudi pleskali, naredili lesen strop, zgradili vo hi a* Strokovnjak je pri stivbi delal samo 6 šihtov, ko so postavljalai streho. Vssga so zbrali 16 tisoč din po- V složni vasi je lepo živeti Novi gasilski dom na Otoku bo vsak čas zgrajen - Postavili so ga vaščani sami - Sploh je v tej vasi navada zidati zastonj! niti in odstraniti vzroke, ki preprečujejo, da bi se šolani ljudje bolj zaposlovali v Beli krajini. Razpravljali so tudi o odhajanju v tujino. Ce si nezaposleni in kmetje najdejo delo na tujem, se zdi to članom konference povsem v redu, pač pa bi morali razčistiti primere zaposlenih, ki odhajajo zavoljo nepravilnih odnosov v kolektivih. Pri obravnavai položaja v gospodarstvu so načeli tudi združevanje kolektivov. Po mnenju konference se o tem ne bi smeli pogovorjati samo »na vrhu« kot doslej, temveč bi morale pobude za združitve prihajati od proizvajalcev. Socialistična zveza je bila prek sekcije za kmetijstvo. Sklenili so, da bodo v bodoče s tako obliko dela segli tudi na področje kulture, družbene aktivnosti žensk itd. Metliški dom počitka je veliko pridobil z novo fasado na vhodni strani stavbe ter z drugimi preureditvenimi deli v notranjosti poslopja. Vse investicije so veljale okoli 90 000 din. (Foto: K. Bačer) Učenci osemletke v žužemberku so navdušeni smučarji. Ker pa zaradi pomanjkanja snega niso mogli na snegu preizkusiti svojih sposobnosti, so v zimskih počitnicah pod vodstvom tov. Srečka Kodreta organizirali fotografski tečaj. V razredu, ki so ga preuredili v temnico, so v sedmih dneh izdelali 570 fotografij. Z nekateri izmed teh so opremili tudi svoje šolsko glasilo Z BREGOV KRKE. Tečaj je redno obiskovalo 22 učencev. (Foto: V. Kodre) LETOŠNJI NAČRT: ZNANČEVE NJIVE IN MAROF Kakšna bodo letošnja izkopavanja? Kustos Dolenjskega muzeja Tone Knez bo letos začel odkrivati novo naselbino halštatskih Ilirov na Marofu - Kam z izredno bogatimi najdbami zadnjih let? - Letos konec na Znančevih njivah NOVE INVESTICIJE HOTELA GRAD OTOČEC Več zabave na Otočcu Več možnosti za zabavo petičnih turistov Zakaj izbirati šolo? Na novomeški in šmi-helski c*novni šoli bodo začeli te dni vpisovati u-čemce v 1. razred osnovne šole. Na obeh šolah je dvoizmenski pouk, ker so prostori pretesni. Čeprav bi se morali otroci iz nekaterih novomeških naselij — ločnica so Trdinova cesta, Težka potok in Krka — vpisati na šmihelsko osnovno šolo, imajo starši bodočih prvošolcev pred vpisom različne pomisleke. Skoraj vsi bi radi otroke vpisali na novomeško osnovno 56k>, ki pa je preobremenjena. Ker je šmi-helska šola kadrovsko dobro zasedena in imajo o-troci dobre učne pogoje, prav take kot na novomeški šoli, je ravnateljstvo Sklenilo, da bo otrobom iz omenjenih naselij le v izjemnih primerih dovolilo vpis na šolo »Katje Ru-pena«, tasti, ki nimajo posebnih vzrokov, pa bodo postali učenci na osnovni šoli Milke Sobar — Nataše. Posvet z mentorji in mladinci V februarju bo v Dolenjskih Toplicah posvet, ki ga bo organizirala občinska konferenca ZMS Novo mesto za mentorje mladinskih aktivov in za predsednike aktivov. Na posvetu naj bi obravnavali stališča, ki so bila sprejeta v Celju, sprejeli pa naj bi tudi sklepe, kakšno naj bo poslej skupno de- lo mladinskih aktivov. Novomeški srednješolci so predlagali, naj dokončno obravnavajo in sprejemajo predlog, da je treba glasbo, telesno vzgojo in vedenje drugače ocenjevati kot druge predmete, ker je treba pri posameznikih upoštevati tudi nadarjenost in značaj. Nove barvne razglednice Dolenjska turistična zveza v Novem mestu pripravlja izdajo serije 25 novih barvnih razglednic, ki /ih bodo natisnila v Italiji. Slikal je Niko Paulič, skupna naklada bo 175.000 razglednic. Za tiisk bodo odšteli 60.000 dinarja-. Na razglednicah bo do znani turistični kraji iz vse Dolenjske. Kustos Dolenjskega muzeja Tone Knez bo letos nadaljeval izkopavanja velike halštatske gomile na Znančevih njivah v Novem mestu. V načrtu je še odkop dveh, deloma že poškodovanih gomil, potem pa bodo končali z izkopavanjem znamenitega kandijskega grobišča, kjer so pred 30 leti slučajno našli sloviti halštatski bronasti oklep. Novomeške halštatske najdbe sodijo v vrh evropskih odkritij te dobe. Zato je u-pravičeno pričakovanje, da bo Tone Knez spet presenetil javnost z novimi dragocenimi najdbami. Letos čaka novomeške arheologe še drugo delo: na Marofu bodo začeli Okopavati obsežno utrjeno prazgodovinsko naselbino, kjer so tudi prebivali halštatski Iliri in pozneje verjetno še Kelti. Dosedanje najdoe so izpričale, da je Novo mesto doseglo svoj največji prazgodovinski kulturni in gospodarski razcvet v 5. stoletju pred našim štetjem, ko je bilo resnično sreiišče Ilirov v osrednji Dolenjski. Nova izkopavanja naj bi 'sedanje prepričanje samo še utrdila-Medtem ko arheologi počivajo, pa v preparat'>rskih delavnicah urejajo lanska odkritja. V četrti gomili, ki so jo lani odkrili so bili trije grobovi izredno pomembni, saj so v njih našli bronasto situlo, bronasto skledico, lep in pester nakit iz stekla in jantarja, lepo okrašene zlate lističe, ki so bili deli zlatega diade-ma, bronaste fibule in veliko zelo kvalitetnih keramičnih vaz. Bogastvo knežjih grobov izpričuje zadnji blesk umirajoče halštatske kulture pred vdorom divjih Keltov v naše kraje. Medtem ko v slovenskih preparatorskih delavnicah in v znamenitih delavnicah centralnega muzeja v Mainzu restavrirajo dragocene najdbe, pa se v Novem mestu ubadajo z drugimi težavami: ko bodo dobili restavrirane dragocenosti, ne Do-do imeli primernega prostora, kjer bi jih pokazali javnosti. Sedanji prostori Dolenjskega muzeja namreč niso dovolj veliki za primerno predstavitev izkopanega gradiva. Ce pa hkrati upoštevamo, da bodo letošnja raziskovanja dala bržkone nove najdbe, potem se upravičeno zastavlja vprašanje, da bi bilo treba zgraditi paviljon za arheološke raziskave, v katerem bi pokazali izkopanine starega Novega mesta. Bogastvo najdenih predmetov je namreč že zdavnaj preraslo novomeške okvire in postalo evropsko pomembno najd-bišče stare halštatske kulture. J. SPLIHAL Hvala vsem darovalcem Prostovoljno gasilsko društvo v Vavti vasi je letos kupilo nov gasilski avto. Pri tem so mu pomagali: podjetji NOVOLES in GORJANCI, krajevna skupnost v Straži in občinska gasilska zveza ter prebivalci, ki so z razumevanjem prispevali po svojih močeh. Vsem darovalcem se društvo toplo zahvaljuje za pomoč. Gasilsko društvo ima sedaj 38 rednih in 15 častnih članov ter pionirsko skupino. Med rednimi člani Je 17 mlajših od 23 let. Brez mladih prav gotovo ne bi moglo tako učinkovito opravljati svojih nalog. J02E DULAR Premajhno pokopališče Šmihelsko pokopališče postaja od dne do dne bolj tesno, in skoraj ni več prostora za nove grobove. Komunalno podjetje Novo mesto, ki vzdržuje novomeško in šmihelsko pokopališče, je že zaprosilo občinsko skupščino, naj razširi sedanje pretesno pokopališče. Ce tega ne bo mogoče uresničiti, bo potrebno misliti na novo. Štirje labodi, ki so sprva zvedavo gledali na grad sredi Krke so se že udomačili in postali pravi simbol O-točca in obenem simbol ekskluzivnosti tega hotela. Medtem ko liani niso kaj prida gradili, so letošnjo poslovno leto na Otočcu začeli z množico želja. Petični gostje namreč puščajo na Dolenjskem premalo denarja, ker ga nimajo kje zapraviti. Prav zato je v letošnjem programu gradnja hotela s pokritim bazenom in igralnimi avtomati. Bazen bo sezono podaljšal, avtomati pa bodo goste kratkočasili. K temu velja prišteti še da bodo* hkrati z novim hotelom zgradili tudi avtomat- O strojih za kmete! Društvo kmetijskih tehnikov, Kmetijska šola Grm in Kmetijska zadruga KRKA pripravljajo posvet o kmetijski mehanizaciji, zlasti o tisti, ki je namenjena zasebnemu kmetu. Posvetovanje bo 24. februarja ob 8. uri na Kmetijski šoli Grm v,Novem mestu, k udeležbi pa vabijo vse zasebne kmete, ki se zanimajo za delo s stroji. Delovni naziv posveta bo: Mehanizacijo kmetijam. Predavali bodo strokovnjaki Kmetijskega inštituta Slovenije in AGROTEHNIKE iz Ljubljane. Popoldne bodo prikazali servis na traktorju znamke Steyer in še na nekaterih drugih traktorjih. Lani so delavci komunalnega podjetja v Novem mestu na Trdinovi cesti položili glavni kanalizacijski kanal, potem pa jih je prehitelo slabo vreme in 12 kanalizacijskih priključkov je moralo pomakati do letos. Računajo, da bo do sredine marca vreme že toliko lepo, da bodo z delom lahko nadaljevali. Komunalnemu podjetju je od lani ostalo tudi urejanje približno 150 metrov dolgega dela kanalizacije v Naselju Majde Šilc, položiti morajo "tudi del kanalizacije v No-voteksovem naselju v Bučni vasi, kjer bodo letos gradili nove hiše. Prav tako je podjetje že dobilo ponudbo Dom in vesta Seminar o sodobni prehrani novorojenčkov in nosečnic Jutri, v petek, 20. februarja, bo na srednji šoli za zdravstvene delavce v Novem mestu enodnevni seminar o sodobni prehrani novorojenčkov, dojenčkov in malih otrok, združen s prehrano v nosečnosti in kliničnih izkušnjah z novim preparatom domače proizvodnje bebimiksom. Po končanih predavanjih, ki jih bodo imeli primarij dr. Alojz Boh, dr. Milena Janžekovič in dr. Jane/. Janžekovič, bodo predstavniki PLIVE s filmi prikazali tehnološki postopek priprave teh preparatov; nato bo ogled prehrambenega oddelka proizvodnje v zagrebški PLIVI. Na seminarju bodo zdravstveni delavci ter babice s področja zdravstvenega doma Novo mesto in bolnišnice ter medicinske sestre, ki delajo v preventivnih ustanovah za varstvo otrok in žena. sko štiristezno kegljišče in manjšo dvorano, v kateri bodo lahko igrali namizni tenis. Razumljivo je torej, da bo možnosti za razvedri-drilo razvajenih gostov več kot prejšnja leta. Gradnja hotela bo povezana s sedanjo restavracijo nad avtomobilsko cesto, ki ima že tudi vse potrebne pritikline za novi hotel. Menda ni treba posebej poudarjati, da bodo potem, ko bo hotel zgrajen, na O-točcu občutno povečali število nočitev in promet. Lani so imeli 39.2287 nočitev, od tega 22.964 nočitev tujih turistov, promet pa je dosegel 7,75 milijona dinarjev. Ko bo zgrajen novi hotel, se ne bo več dogajalo, da bi bili sredi turistične sezone prisiljeni zaradi premajhnega števila ležišč pošiljati turiste v druge hotele. Ugoden januar Januarja je lesni kombinat NOVOLES prodal za dobre 4,38 milijona dinarjev izdelkov. Številke so sicer nižje kot sredi sezone, vendar pa je treba upoštevati, da prve mesece prodaja ni najboljša. V primerjavi z lanskim januarjem pa so letos v NOVOLESU prodali za 29 odst. izdelkov več. Računajo, da bo tovarna v Straži letos ustvarila, proizvodnjo v skupni vrednosti 105 milijonov dinarjev. za ureditev kanalizacije v Novoteksovem naselju v Bučni vasi, kjer bodo letos gradili nove hiše. Prav tako je podjetje že dobilo ponudbo Dominvesta za ureditev kanalizacije v šmihelski in Ragovski cesti in v obrtni coni v Ločni. V načrtu imajo, da bodo letos obnovili še nekaj novomeških cest, kjer bodo položili kanalizacijo in opravi- li zemeljska dela za polaganje vodovodnih cevi. Komunalno podjetje vzdržuje tudi približno 100 kilometrov cest četrtega reda in skrbi za čistočo Novega mesta, njegovih trgov in ulic ter zelenic. Za vzdrževanje cest bodo potrebovali 900 tisočakov, za čistočo in olep-šanje mesta pa milijbn dinarjev. Občinsko skupščino so že- zaprosili za potrebni denar, ki ga vsako leto dobijo deloma iz sklada za ceste, deloma pa iz proračuna. Lansko poslovno leto je v Komunalnem ‘podjetju Novo mesto znašala vrednost proizvodnje 5,56 milijona. Podjetje, ki ima približno 100 zaposlenih, je imelo poprečne osebne dohodke 1.000 dinarjev, razmerje med osebnimi dohodki in skladi pa je bilo 85:15. Presenetili bodo za 8. marec Učenci novomeške osnovne šole, ki so člani dramatske-ga krožka, se skrbno pri-pr avl ja j o za 8. marec. Recitatorji in solo pevci pripravljajo kratek kulturni program za dekleta in žene, ki so zaposlene v »Krki«, osmošolci bodo v šolski telovadnici s proslavo presenetili svoje matere, pred 8. marcem pa bo v Domu kulturo svečana proslava, na kateri bodo prav tako sodelovali novomeški šolarji. NOVO MESTO V PODOBI OSTANKI »MESTNIH PODOV« PO LETU 1901 Mestni podi. Slika kaže podobo kraja, kjer je danes kavama in bife Metropol, kot ga je gledal človek okoli 1900. Na vsem prostoru od Metropola do bolnišnice in proti Loki so stali takrat mestni podi, gospodarska poslopja meščanov, ki so se bavili tudi ali samo s kmetijstvom. Podi so pogoreli 21. januarja 1901. Levo nad gospodarskimi poslopji proštija s kapiteljskim zvonikom, desno viden še danes ohranjeni del mestnega obzidja z nekdanjim sprehajališčem »Na šancah« (na okopih). DVA MILIJONA ZA MESTO IN CESTE Obilo komunalnih del Kanalizacija: letos nadoknaditi lanske zamude ZANIMIV SPREHOD SKOZI NOVOMEŠKE KIOSKE IN KNJIGARNO Kaj in koliko berejo Novomeščani 3000 izvodom Dolenjskega lista na teden sledijo Nedeljski dnevnik, Delo, Tovariš itd. - V promet gre tudi veliko tujejezičnih stripov in revij z ne najbolj vzgojno vsebino V knjigarni Mladinske knjige je vedno dosti ljudi. Razen Knjig dobiš tu tudi vrsto tujih revij, ob katerih si lahko izpopolnjuješ znanje tujih jezikov, mimogrede pa zveš, kaj se je zgodilo v Rimu, Parizu, Nfew Yorku ali Tokiu in kaj bo prinesla moda v novi sezoni. Od 10 do 20 izvodov vsake od tujih revij (razen modnih!) zadošča Novome-ščanom in okoličanom. Tudi v kioskih, ki jih je dosti več in so založeni z raznovrstnim dnevnim tiskom ter revijami vseh oblik in V šolskem varstvu ni prostora Novoimenovana komisija, ki bo odločala o sprejemu šolskih otrok v varstvo, bo rešitev le za dve leti, dokler ne bo novih šol Kettejev drevored je sredi-dopoldneva poln vrišča. Osnovnošolski otroci, katerih starši so zaposleni, prebijejo prosti čas v že pretesnih prostorih nekdanje Medice ve hiše. Trenutno je v varstvu 182 otrok, čeprav je prostora le za 120 šolarjev. Prihodnje šolsko leto bi se rado vključilo v šolsko varstvo še več kot 60 .otrok, ki so zdaj še cicibani, šolsko varstvo pa bo zapustilo le kakih 15 otrok. Seveda bo tudi še naprej v teh prostorih velika stiska, čepTav v šolsko varstvo ne bodo sprejeli vseh šolarjev, ki bi si to želeli. Na nedavni seja sveta šole »Katja Rupena« so se pogovarjali tudi o teh težavah. Sklenili so, da bodo imenovali posebno komisijo, ki jo bodo sestavljali predstavniki osnovne šole, šolskega varstva, krajevne skupnosti, centra za socialno delo ter sveta za zdravstvo, socialno varstvo in delo. Ta komisija bo Odločila, koliko otrok bo- do sprejeli v šolsko varstvo in kakšne razloge bodo pri sprejemu upoštevali. Doslej so v varstvo sprejemali najprej tiste učence, katerih starši so zaposleni, potem otroke mater samohranilk, zdaj pa bodo najprej na vrsti otroci mater samohranilk, potem pa otroci zaposlenih staršev, kajti teh je največ. Na seji * so živahno razpravljali tudi o tem, ali naj bo ta oddelek namenjen predvsem otrokom iz niž;ih razredov ali pa naj rešuje vzgojne in socialne probleme nekaterih šolarjev. Sklenili so oskrbnino v šolskem varstvu povečati. Starši bodo poslej za otroke prispevali 50 din za režijo, plačali pa bodo tudi njihovo malico v višini 12 din. Nekaterim otrokom bo šola odobrila nižjo oskrbnino, tisti, ki so socialno šibki, pa bodo imeli šolsko varstvo celo zastonj. Opoldne, ko se v nekdanji Medicevi hiši nabere 182 šolarjev, nekateri prihajajo iz šole, drugi šele &red<>, so učiteljice komaj kos tolikšnemu živžavu. Popoldne se šolarji spet umirijo. Sedijo v klopeh in rešujejo domače naloge, se učijo in čakajo, da stf njihovi star-ši vrnejo iz službe. (Foto: Marija Padovan) Hvala za vašo kri, ^ ki rešuje življenja! Pretekli teden so darovali kri na novomeški transfuzijski postaji; Danilo Kovačič, Vinko Opalk, Brane Strumbelj, Jo* £ Udovič in Lado Janc. člani Novoteksa, Novo mesto; Ura-ro Brezovar. Joie I*akar, Avgust Bobič. Alojz Novak, Cveta Kodrič, Marija Sobar, Mirko Zupančič Miha Jerman, Joi* Mikec, Anton Goršin. Jože BaAelj, Jože Turk, Jose Lokovšek in Stanko Tranite. člani Krke. tovarne zdravil, Novo mesto, Martin Safar. Jože Boilč, Franc Andrejčič, Janer Može, Karolina Zupančič, Franc Clmerniančlč jože lvanez, ^anc Stanič i(>i,. i,uzar, Jože Gazvoda, Rezika Arlnger Silva Tajč-man’ Stanko Klobučar, Valentin Murgelj, Danijel Nagelj in Franc Udovč, člani IMV Novo mesto; Alojz Poljane, Alojz Hrovat. Ivan Zoran, Ivan Murn in Anion Kantrevc, ćlani f Komunalnoga podjetja. Novo mesto; Janez Konda upokojenec iz Osolnika; Avgust filvak, član splošne bolnice Novo mesto; Frane Sašek, član 2GP Ljubljana; Fraic Kastelic, član Zavarovalnice Novo mesto; Izidor Murn, Boris KrStinc, Alojz Petrič, Drago Zupančič, Karel Doboš, Josip Jurinec, Franjo Novak. Franc KIsovcc, Drago Tumpld Ivan Ilrovat, Viktor Slunski, Pavao Pigoc, Josip Gregorič in Zelltnlr Men-cinger, učenci poklicne Sole Novo mesto; Marjan Strajnar, Student iz Dolnje Težke vode; Milan Gazvoda, Student iz Šentjošta; Franc Vidrih in Franc Goršin. delavca iz Smolenje vasi; Janez Murn, kmet iz Velikega Orehka; Milan V dllno-vič, član Pionirja, Novo mesto; Marija Mrgole, gospodinja iz Novega mesta; Angela Može, delavka iz Stopič; Ana Bartoli, gospodinja iz Dolnje Težke vode; Terezija Može gospodinja iz Šentjošta; Jože Klobučar in Alojz Okleščen, člana Opremah*«, Gotna vas; Alojz Malnar, član Pionirja, Novo mesto. velikosti, imajo velik promet. Kako 'tudi ne, ko pa človeka noge kar same vlečejo k tistemu, kar vidijo oči razstavljeno na steklenih stenah in v izložbenih oknih! Naslovi so tako vabljivi, da se človek samo oare po njih in že je zastrupljen. Se sam ne veš, kdaj vstopiš in nakupiš nekaj kilogramov »hrane« za prosti čas za nekaj tisočakov, kajti to ni poceni! Sicer pa lahko papir, potem ko ga prebereš, še Koristno uporabiš za zavijanje ali kurjenje ali kaj podobnega. Novomeščani in okoličani preberemo 326 izvodov Antene, 2.200 Nedeljskih dnevnikov, 408 izvodov Pavlihe, 1.408 izvodov Dela, 1171 Karavan, 1.200 Tovarišev, 1.082 Zvitorepcev, 1.070 izvodov Tedenske tribune, 630 Sto-pov, 620 izvodov Avta, 360 Dnevnikov, 400 različnih stripov, 310 romanov NN, 103 Naše razglede in vrsto drugih zanimivosti, ki jih pokupimo v manj kot 100 izvodih. 4 Ker pa vsi dokaj razumemo culi srbohrvaško (če že ne teksta, pa vsaj slike), pokupimo v Novem mestu tudi 354 izvodov Cika, 338 Adamov in Ev, 218 Veselih svetov, 182 Aren, 165 Westerrov, 120 izvodov Humorja, 100 Športnih novosti, 82 Vie^ni-kov u srijedu in okrog 20 raz’ičnih drugih časopisov ali revij v manj Kot 100 izvodih. Zato pa moramo priznati, da so bralci na tem območju zelo navezani na svoj domači list, saj prejemajo na dom oz. pokupijo, kar 3.028 izvodov Dolenjskega lista. Ta številka je daleč največja. To pa je razumljivo, posebno če pomislimo, kako se list trudi, da bi s svojo pestrostjo čim bolj zadovoljil bralce. ANA VITKOVIC Če vas zanimajo kosilnice! Društvo kmetjske tehnike. Kmetijska šola Grm in KZ Žužemberk prirejajo 25. februarja ob 9. uri v Žužemberku razgovor o uporabi motornih kosilnic na kmetijah. V razgovoru bodo sodelovali strokovnjaki AGROTEHNIKE iz Ljubljane, ki bodo udeležencem prikazali, kako je treba vzdrževati motorne kosilnice. Prireditelji vabijo na razgovor kmetovalce z območja KZ Žužemberk. Enak razgovor bo 26. februarja ob 9. uri v Dolenjskih Toplicah za kmete s tega območja. Kurentova oblast je letos pripravila pester program. V nedeljo so slavili tradicionalno Kurentovo ohcet, v torek pa so pripravili pustno kroniko, s katero so opozorili na probleme v Šentjerneju, kot so: zobozdravstvo, nove trgovine, asfaltiranje eeste in vodovod. Odlikovali so tudi najzaslužnejše norce. V sredo pa so pokopali Kurenta na povsem nov način: poslali so ga z raketo v vesolje. Na §liki: prizor iz torkove kronike. (Foto: T. Bučar) OB VPISU ŽELEZNIŠKEGA POSOJILA Zakaj tako slab odziv? SRS je z zbrano vsoto denarja daleč pred drugimi republikami - Pričakovanja železničarjev ” M ................................... Pretekli teden so v novomeSki porodnišnici rodile: Helena Popit iz Adlešičev — Tomaža; Marija Povšič iz Sela pri Zburah — Franca, Jožica Lampe iz Šentjerneja — Mojco, Ivica Dvojmoč iz Ivanji — Janka, Fani Cimermančič s Hriba — Jožeta, Alojzija Dragan s Studenca — Marjano, Veronika Tratar iz Hrastovice — Elizabeto, Amalija Bevcc z Jezera — Marijo, Anica Kobe iz Dolža — Alojza, Martina Papež iz Črnomlja — Suzano, Terezija Šalamun iz Gabrja — Jurija, Julka Turk s Prevol — Jožeta, Joža Kirn iz Dobravice — Zdenko, Ivanka Smiljanič s Krajnega vrha — Roberta, Draga Zagorc iz Apnenika — Natašo, Cirila Pregrad iz Gornje Radulje — Branka, Jožefa Absec Iz Mlhelje vasi — Rozinko, Ana Muhič iz Gornjih Lakovnic — deklico, Marija Bobič 7. Gornjega Gradišča — deklico, Marija Jarkovič iz Dobrave — dečka, Ana Vidrih iz Sela — deklico, Marija Stemberger iz Dobravice — deklico, Ana Medved iz Volčkove vasi — deklico, Ana Skubic iz Cegelnice — deklico in Milica Radovan iz Gradca — Petra. — Čestitamo! 25 — Z razpisom posojil si je ZZTP obetalo, da bo zbralo ta sredstva. Toda alcciia, ki bo trajala do konca marca, je pokapala, da ie vsota zbranih posojil dosti manjša, kot so pričakovali. V Novem mestu so do sedaj zbrali samo OKrog 5 milijonov in pol dinarjev od gospodarskih organizacij in posameznikov, ćakaj je akcija tako slabo uspela, smo vprašali predsednika o’- iinske skupščine Novo mesto tov. Franca Kuhar.ia. »Ni dvoma, da moramo akcijo podpreti, posebno zato, ker se zavedamo gospodarskega pomena železnic na Dolenjskem,« je dejal tov. Kuhar. »Toda ko bo Z/.TP dalo celotni program železnic, kjer bomo videli izboljšave tudi na svojih področjih* pa čeprav v naslednjih 20 letih, bomo videli smisel tega posojila tudi pri nas. Po moji oceni je vpis pri nas prav zaradi dejstva, da v programu, ki ga je ZZTP dala v javnost, ni točno določeno, kaj bo z nekaterimi programi na našem področju. Važno vprašanje je, na primer, kaj bo s progo od Novega mesta do Karlovca. Ko bomo videli, da bo ta proga ostala in se ne bomo več pogo- varjali o njeni ukinitvi, bo tudi odnos do železnice la- hko bistveno drugačen. Ko bodo ti vzroki odstranjeni, bomo imeli tudi osnovo, da bo občinsk skupščina dala širšo podporo akciji železničarjev, ki je brez dvoma potrebna in povsem utemeljena. A. V. Na srednjih šolah slab učni uspeh Predsedstvo občinske konference ZMS Novo mesto je pred kratkim obravnavalo slabe učne uspehe na novomeških srednjih šolah. V prvem polletju so na gimnaziji dosegli 68-odstotni učni uspeh, na ekonomski srednji šoli le 50,9-odstotni, na šoli za zdravstvene delavce pa 75,6-odsto. Na seji so bili tudi predsedniki aktivov na srednjih šolah, ki so povedali, da je za neuspeh kriva neresnost dijakov samih, izostajanje od pouka ter različni vzgojni vplivi. Otočec: spet o Ciganih Danes popoldne bo vodstvo družbeno-političnih organizacij na Otočcu skupaj s predstavniki občinske skupščine Novo mesto razpravljalo o programu krajevne skupnosti, ciganskem vprašanju in vprašanjih TVD Partizan. Osmošolci si izbirajo poklice Na novomeški osnovni šoli je v torek ir. sredo predavala diplomirana psihologinja Vilka Avsec staršem in otrokom iz 8. razredov o poklicnem usmerjanju. Zdaj, ko se otroci odločajo za poklic, poizkuša tudi sekretariat za narodno obrambo navdušiti fante za vojaški poklic. V sredo, 25. februarja, se bo na novomeški osnovni šoli oglasil predstavnik republiškega sekretariata za narodno obrambo, ki bo učencem predaval o vojaškem poklicu ter jim zavrtel film. Morda se bodo fantje navdušili za vojaške šole. Med starešinami JLA je namreč le malo Slovencev. Obvestilo članom ZZB NOV Zveza združenj borcev NOV Novo mesto-levi breg obvešča vse člane ZZB NOV, da bo letni občni zbor dne 20. februarja. Vljudno vabljeni! Odbor Novomeška kronika Ozka grla — 800 tisočakov Tovarna ploskovnega pohištva v Novem mestu, ki zdaj dela v okviru NOVOLESA — prej je bil to OPREMLES — bi letos potrebovala za odpravo ozkih grl v proizvodnji približno 800.000 dinarjev. Le na ta način bodo lahko povečali proizvodnjo ploskovnega pohištva. Njihov proizvodni načrt namreč kaže, da bi letos lahko z dobrim delom presegli 10 milijonov dinarjev po vrednosti ustvarjene proizvodnje. * ■ NA GLAVNEM MOSTU — so vse odvodne cevi že nekaj časa zamašene, ob slabem vremenu se zato na mostu nabira umazana voda, ki ovira že tako oteženi promet, in so vozniki prisiljeni zaradi pešcev voziti počasi. ■ NEKATERI NAJPOGUMNEJŠI gimnazijci so kljub prepovedi in številnim ukorom še enkrat dokazali, da med odmori kadijo. Po nekaterih straniščih so namesto pepelnikov postavili konzervne škatle, napolnjene z vodo, da cigarete lahko v trenutku ugasnejo. Vse je odvisno od hitrost^ posameznika. ■ VSAKO DRUGO SOBOTO ie v domu JLA mladinski ples, ki pa je zelo slabo obiskan. Krivda je verjetno v tem, ker za plese razen nekaterih posameznikov ne ve nihče. V mestu ni nobenega plakata. Na plesu igra orkester novomeške garnizije. ■ DROGERIJA že nekaj časa posluje v novih, privlačnih prostorih. Vse kaže, da so na leseno ograjo v Citalniški ulici, kjer je bil prej vhod, ko so trgovino še popravljali, pozabili. Ograja Je na pol porušena in kazi podobo mesta. ■ JAVNA STRANIŠČA pred glavnim mostom v Pugljevi ulici so zanemarjena in zanje nihče ne skrbi. Voda priteka v deževnih dneh z Glavnega trga in se steka v stranišča, ki so potrebna popravil. ■ ZNAK STOP na Prešernovem trgu nasproti mestne tržnice bi morali zamenjati ali popraviti. Je že tako poškodovan, da sp na njem nič več ne vidi. ■ STRMO ULICO Mej vrti, ki vodi k zdravstvenemu domu, bi morali delavci Komunalnega podjetja posipati s peskom. Zadnje dni je bila močno poledenela in za ljudi, ki obiskujejo zdravstveni dom, močno nevarna. ■ LEPO UREJENO vitrino imajo novomeški jamarji, ki tokrat razstavljajo zanimive slike iz naših podzemnih jam. Ob straneh vitrine je nekaj manjših slikovitih kapnikov. Skoda, da niso razstavljeni tudi barvni diapozitivi. ■ MNOGE HISE v Novem mestu in okolici so bile brez hišnih številk. Pred kratkim so tablice s številkami v nekaterih ulicah stanovalci le dobili in so jih pridno pribijali. ■ NA TRGU so bile v ponedeljek cene takele: hruške 4 in 6, pomaranče 5, jabolka 2 in 1,5, ohrovt 3 in 4, zelje 3,5, banane 6, limone 6, čebula 3,5 in 4, korenje 3 in 4, krompir 80 par in 1 din, fižol 5, česen 14, slive 5,5 din kilogram. Jajca so po 80 par. ■ RODILA JE: Marija Sečen iz Ljubljanske 16 — Matejo. ■ HORTIKULTURNO društvo vabi vse ljubitelje vrta in cvetja na strokovno predavanje z naslovom »Bolezni in škodljivci vrtnih in lončnih rastlin«. Predavatelj dr. Jože Maček iz Ljubljane bo tudi odgovarjal na vprašanja. Predavanje bo v ponedeljek, 23. februarja, ob 17. uri v dvorani Sindikalnega doma — Ena gospa je rekla, da iz načrtov za gradnjo štirih novih hotelov v mestu ne bo nič: bolje Je imeti direktorski stolček v starem »hotelu«, kot pa nov hotel brez direktorskega stolčka . Stran uredil: MILOŠ JAKOPEC DOLENJSKI LIST 25 INTERTRADE PODJETJE ZA MEDNARODNO TRGOVINO LJUBLJANA, TITOVA 1/111 Generalni zastopnik firme IBM za Jugoslavijo išče TEHNIKA za vzdrževanje IBM elektronskih računalnikov — delovno mesto Novo mesto ali Sevnica POGOJI: višja ali srednja šolska izobrazba elektrotehnične smeri — šibki tok urejena vojaška obveznost obvezno znanje angleškega jezika mlajši od 27 let Vsi kandidati, ki bodo izpolnjevali pogoje iz objave, bodo testirani po posebnih IBM testih. Kandidat bo sprejet na delo s polnim delovnim časom za nedoločen čas. Nudimo dopolnilno šolanje za specializacijo na delovnem mestu. Prijave z življenjepisom, opisom dosedanjih zaposlitev in dokazilom o šolski izobrazbi pošljite na naslov: INTERTRADE, podjetje za mednarodno trgovino, Ljubljana, Titova l/III, kadrovska služba — do 2. marca 1970. Rezervisti letos prvič na izpitih Intervju z Ivanom Slapnikom, predsednikom občinskega odbora ZRVS Novo mesto, članom predsedstva republiškega odbora in delegatom zveznega kongresa, ki je tudi dal novo ime organizaciji Koncept naše splošne ljudske obrambe je zastavljen tako, da bo dobil ob morebitnem napadu svojo vlogo vsak prebivalec. Pomembne in odgovorne naloge bodo zaupane rezervnim starešinam. Zveza rezervnih vojaških starešin je v ta namen pripravila obsežen delovni načrt. Predsednika občinskega odbora ZRVS Novo mesto tovariša Ivana Slapnika smo prosili, naj o tem pove kaj več. ■ Tovariš Slapnik, zakaj je postala organizacija rezervnih oficirjev in podoficirjev spet samostojna? Zakaj se je ločila od ZZB? »Za to je bilo več razlogov, vendar bi v odgovoru omenil le nekatere, ki se mi zdijo najpomembnejši. Zakon o narodni obrambi, če začnem s tem, je dal tej organizaciji zelo odgovorno mesto pri izvajanju koncepta splošne ljudske obrambe. Iz tega sledi, da se bodo morali rezervisti vojaško in politično tako izobraziti, da bodo kos nalogam, ki jih je dobila organizacija. O tem je bilo več povedano na republiški skupščini in zveznem kongresu, ki sem se ju udeležil. Poleg tega ne smemo pozabiti, da sestavljajo okoli 60 odstotkov rezervnega oficirskega in podoficirskega ka- Piknik za izseljence Dolenjske izseljence bo letos gostila brežiška občina. Ta teden smo zvedeli za program, ki ga je napravil pripravljalni odbor. Sprejem izseljencev bo 11. julija v viteški dvorani brežiškega gradu. Naslednji dan bo srečanje v Ceteških Toplicah. V kulturnem sporedu se bodo predstavili rojakom iz zamejstva: moški pevski zbor iz Brežic, folklorna skupina lz Artič, orkester mladih harmonikarjev iz Karlovca s slovenskimi melodijami in folklorna skupina iz Karlovca s hrvatskimi plesi. Popoldne bo tekmovanje v točenju piva in tekmovanje najbolj’ših koscev. m vm KNJIŽEVNE ZANIMIVOSTI GOTSKA ARHITEKTURA — Med serijskimi publikacijami, ki jih izdaja Mladinska knjiga, zavzema pomembno mesto zbirka Ars Slo-veniae. Njen namen je približati naše kulturne spomenike bralcem, da bodo znali bolj ceniti to, kar imamo, čeprav nimamo veličastnih katedral in premoremo le nekaj spomenikov, ki presegajo slovenski okvir, so nam naSi domači spomeniki toliko bolj dragi. Ce bo založba izpolnila napovedani program te zbirke, bo opravila veliko delo, s kakršnim se ne bodo mogle pohvaliti druge dežele. Doslej so lzSle že tri knjige: dr. Sergej Vrišer: Baročno kipar, stvo; dr Emilijan Cevc: Gotsko kiparstvo; dr. Nace Sumi: Baročna arhitektura. Kot četrta knjiga pa je izšlo delo Novomeščana dr Ivana (Draga) Komelja: Gotska arhitektura. Posnetke tlorisov je izdelala inž. arh. S umijeva, fotografije pa so delo Nina Vraniča. Gotska arhitektura obsega 78 strani teksta s tlorisi in celostranske slikovne priloge. Iz Dolenjske so obdelani tile spomeniki: cistercijanski samostan Kostanjovlca, stara samostanska cerkev Pleterje, župnijska cerkev Šentrupert, križni hodnik cistercijanskega samostana v Stični, kapiteljska cerkev sv. Nikolaja v Novem mestu, podružnična cerkev sv. Ahaca nad Turjakom, podružnična cerkev sv. Treh kraljev na Brunku, podružnična cerkev sv. Petra na Kamenem vrhu nad Ambrusom, podružnična cerkev Marijinega vnebovzetja na Muljavi, župnijska cerkev sv. Janeza Krstnika na Mimi, župnijska cerkev vnebovzetja Marije Device v Trebnjem ter gradovi Otočec, Gracarjev tum, Mirna, Hmeljnik In Stari grad. B. K. Popis nekdanjih aktivistov OF Občinske konference SZDL naj takoj uredijo in izpopolnijo njihove sezname Odbor za proslave pri republiški konferenci SZDL Slovenije je pri odločanju o letošnjem zboru aktivistov, ki bo v Dolenjskih Topiicah 26. aprila, posebej poudaril potrebo, da bi vsaj zdaj, 25 let po osvobodit, vi, organizacije SZDL končno evdentirale vse nekdanje aktiviste OF. Zaradi velikih preseljevanj po vojni se je mnogo nekdanjih aktivistov izgubilo in so tako ostali pozabljeni. Ljudje so se selili z dežele v masta in tako izgubili stike z nekdanjimi aktivisti OF, zlasti pa so ostali pozabljeni nešteti tihi in požrtvovalni odelavci OF, ki po osvoboditvi niso prišli do političnih in drugih fnukcij Večidel so organizirani v organizaciji Zveze borcev, toda ne vsi. Ostali so pozabljeni in dostikrat zagrenjeni. Socialistična zvez?., naslednica Osvobodil, ne fronte slovenskega naroda, le dolžna zamujeno popraviti. Zaradi tega naj vse občinske konference SZDL takoj sedaj uredijo in izpopolnijo sezname aktivistov OF To delo bi bilo po našem mnenju izvedljivo na ta način, da bi se vsi nekdanji aktivisti sami prijavljali s potebnimi podatki občinskim organizacijam SZDL, in to najprej v občinah, kjer stanujejo, obenem pa tudi organizacijam SZDL v tistih krajih, kjer so med vojno delovali kot aktivisti OF. Tako zbrane sezname naj organizacije SZDL uredijo in posamezne prijave tudi kritično presodijo, kolikor se ne bi skladali s preverjenimi zgodovinskimi ugotovitvami in kriteriji, po katerih je upravičen naziv aktivista. Izvršni odbor SZDL meni, da je treba šteti med aktiviste Osvobodilne fronte slovenskega naroda zlasti tiste, ki so v času osvobodilnega gibanja v letji 1941 do 1945 bili: — člani IO OF, Vrhovnega plenuma OF, člani SNOS. odposlanci Kočevskega zbora, — člani nekdanjih pokrajinskih, okrožnih, podokrožnih, krajevnih rajonskih in terenskih odborov OF ter odborov OF raznih ustanov in poklicev, — članice odborov AF2, — člani vodstev mladinskih organizacij (SKOJ in ZMS) od osnovnih do naj višjih, — člani poveljstva Narodne zaščite, zlasti v letih 1941 in 1942, ter tisti, ki so v tej polvojaški frontovski organizaciji zbirali orožje in opremo za partizane ali obveščali partizane o sovražnih premikih ter se udeleževali akcij NZ na zasedenem o-zemlju, — člam odborov Delavske enotnosti (sem je šteti tudi take odbore v Trstu in Trži- • ču, kjer je bila organizacija DE glarrna oblika skupnega revolucionarnega boja slovenskega in italijanskega proletariata), — vsi tisti, ki so trajno aktivno sodelovali pri zbiranju sredstev za ljudsko pomoč, materiala za partizane ali aktivno sodelovali pri skrivanju in transportiranju take pomoči, — zdravniki m zdravstveno osebje, ki so zbirali in pošiljali sanitetni material ali za zdravili ranjence in ilegalce, — terenski zaupniki in obveščevalci, — družine ali osebe, ki so dajale stanovanja in zavetje ilegalcem, — kurirji in kurirke, ki so vzdrževali zveze med posameznimi ileglaci v okupiranih krajih, — družine, ki so skrbele za otroke ilegalcev in partizanov, — tisti, ki so dajali prostor za ilegalne tehnike in ki so v takih tehnikah delali, — člani gospodarskih komisij, ki so požrt vovalno zbirali hrano in drug material za partizansko vojsko, — člani NOO, izvoljenih na osvobojenem o-zemlju 1942 ali kasneje; ti odbori so bili večkrat tudi odbori OF ter so morali večkrat delovati ilegalno, — interniranci, ki so v taboriščih organizirano delovali v interesu osvobodilnega boja. — slovenski pregnanci v Srbiji in na Hrvaškem ki so organizirano kot aktivisti so-deiovaii v srbskem ali hrvaškem osvobodilne^ gibanju, — končno vsi tisti, ki so še na razne druge načine organizirano sodelovali pri slovenskem osvobodilnem boju doma ali v tujini. Vse zgoraj naštete je mogoče smatrati za aktiviste OF, kolikor je bilo njihovo delo organizirano in trajnejšega značaja ter se niso izneverili ali kapitulirali ter z delom prenehali, razen iz opravičljivih razlogov, kot so npr zapor, internacija, ali po direktivi OF iz varnostnih razlogov Pozivamo vse organizacije SZDL, da se takoj lotijo urejanja spiskov aktivistov OF, da poiščejo pozabljene aktiviste ter obenem pregledajo, v kakšnem položaju živijo. Zlasti je treba poskrbeti za njihov socialni po-ložaj in po potrebi poskrbeti za družbena priznanja za njihovo aktivistično delo. Prav bi bilo, da bi organizacije SZDL zbrale vse svoje nekdanje aktiviste ter Jim dale ob letošnjem jubilejnem letu primerno priznanje. Nadalje se nam zdi tudi primerno, da bi imele organizacije SZDL aktiviste OF v stalni evidenci ter jim po potrebi nudile moralno in tudi materialno poanoč, če so Je potrebni. Zavedati se moramo, da so izkušnje nekdanjih aktivistov OF dragocen element tudi naše današnje vseljudske obrambne pripravljenosti in sposobnosti. Priporočamo orgaizacijam SZDL, naj poskrbijo za udeležbo in omogočijo prevoz vseh nekdanjih aktivistov OF na zborovanju v Dolenjskih Toplicah 36. aprila. Republiška konferenca SZDL Slovenije bo tiskala ln razposlala svojim organizacijam prijavne dopisnice za nekdanje aktiviste OF z namenom, da se aktivistom olajša prijavljanje. Te bodo lahko služile tudi za karto teko OF. Izvršni odbor republiške konference SZDI. dra ljudje, ki so dobili čin v letih po zadnji vojni. Mislim, da je tudi to zadosten razlog za samostojnost omenjene organizacije.« Zakaj se je organizacija preimenovala v Zvezo rezervnih vojaških starešin (ZRVS)? B Zakaj se je organizacija preimenovala v Zvezo rezervnih vojaških starešin (ZRVS)? »Poudariti moram, da je to družbeno-politična in strokovna organizacija. Novo ime ji popolnoma ustreza, njen delovni načrt pa je zasnovan na stališčih VI. kongresa ZKS in IX. kongresa ZKJ ter tudi Socialistične zveze. Mislim, da je delitev rezervistov na oficirje in podoficirje, čeprav jih zakon o JLA tako deli, že zastarela zadeva, podedovana s terminologijo, ki je Jjila včasih v veljav. Dandanes se udomačuje naziv starešina, pa naj gre za oficirja ali podoficirja. V mehanizmu splošne Ljudske obrambe imajo pomembne oficirske in podoficirske dolžnosti tudi desetarji, razvodniki in vojaki. Omogočili bi jim morali, da bi postali člani ZRVS. Naziv starešina je torej širši pojem kot oficirja in podoficirja. to pa povsem ustreza konceptu splošne ljudske obrambe.« | Kako pa je videti ZRVS v občini in kaj od nje pričakujemo? »Krajevne organizacije oziroma združenja obsegajo ista območja kot prej, ta pa se ujemajo z območji krajevnih skupnosti. Pri združenjih se ni pravzaprav nič spremenilo: so prav tako samostojna, kot so bila prej. Najvišje telo združenja je skupščina, ki jo sestavljajo vsi člani. Lanskega oktobra so združenja izvolila delegate za občinsko skupščino ZRVS, ki ji traja mandat dve leti. Skupščina je izvolila izvršni odbor. Kaj vse mora imeti ZRVS, je določeno v republiškem statutu, še podrobneje pa bo to napisano v pravilih občinske zveze. Statuti, pravila — pravni akti, kot jih lahko imenujemo, so rešili pomembno stvar, vsega pa ne. Tu bi poudarn, da bistvo samostojnosti ZRVS ni v taki ali drugačni organizacijski se- stavi, ampak v njenih delovnih prijemih, delavnosti in zavzetosti vsega njenega članstva. Ni dovolj, da prisostvujemo obveznim predavanjem, sodelovati moramo povsod tam, kjer lahko krepimo ljudsko obrambo, kjer lahko tudi prebivalstvu pomagamo do boljše politične in tudi strokovne vzgoje.« ■ Bi nam zdaj lahko povedali Še kaj o delovnem načrtu občinskega odbora ZRVS v letu 1970? »Odbor Je že na prvi seji sprejel poleg večjega števila tudi delovni načrt. Strnjen v Štiri poglavja zajema: strokovni pouk s predavanji, tehničnim Oborom do strelskih vaj notranja vprašanja organizacije (evidenca članstva, kadrovanje sposobnih na pomembne dolžnosti v splošni ljudski obrambi itd.) dejavnost članov in organizacije v drugih organizacijah, društvih družbeno življenje (srečanja s pripadniki JLA, izleti v znamenite kraje, obiski drugim organizacijam).« g Omenili ste, da bodo morali rezervni starešine obiskovati strokovni pouk oziroma hoditi na predavanje. Prosim, da kaj več poveste o tem! »Za strokovno izpopolnjevanje predvideva načrt 36 ur obveznega dela, od tega je 16 ur namenjeno za učenje doma, tako da ne bo treba na predavanje za določeno snov. Gradivo, ki se ga bodo starešine učili doma, bo objavljeno v reviji Naša obramba. V tej reviji pa bodo tudi izpitna vprašanja. Novost bodo torej izpiti, ki bodo predvidoma novembra in decembra. Kdor bo izpit opravil, mu bo to priznano kot sedemdnevna vojaška vaja. Kdor bo padel, bo moral znova pred izpitno komisijo.« | Lani je bil na predavanjih dob«r obisk. Kaj pričakujete letos? »Mislim, da je obisk dober takrat, kadar rezervni starešine pokažejo zavest, željo po strokovnem znanju, da bi v' vojni lažje poveljevali enotam ali opravljali kakšne druge naloge. Seveda mora biti tudi snov zanimanja in predavatelj nesuho-paren. Letos naj bi ne bilo drugače kot lani, če ne celo boljše. Naj ob tej priložnosti omenim, da predvideva 68. člen zakona o vojaški obveznosti ukrepe zoper tiste, ki bi neupravičeno izostali.« | Kdaj bo ZRVS izvedla ves ta načrt? »Splošni del med 15. februarjem in 15. marcem, to je v času, ko na poljih še ne bo dela. Tehnični zbor bo v sporazumu s poveljstvom novomeške garnizije ob koncu aprila ali v začetku maja.« | AH je za vse to delo tudi denarno kritje? »Občinski proračun še ni sprejet, zato ne bi mogel povedati, koliko bo denarja. Prepričan pa sem, da nas bodo pristojni razumeli in podprli.« I. Z. Turistični načrti Na območju občine Grosuplje je obilo naravnih in drugih pogojev za turizem, ki pa žal še niti niso izrabljeni tako, kot bi bilo želeti. Občina Je revna in zato računajo na zanimanje večjih turističnih organizacij od drugod, ki bi bile pripravljene naložiti denar v razvoj turizma. Mod objekti, ki bi Jih bilo vredno obuditi k življenju in razvijati, omenjajo Taborsko jamo, staro iliroko-keltsko selišče Vir, grad Podsmreka, ki naj bi se razvil v slovenski etnografski muzej na prostem, Jurčičev rojstni kraj Muljavo in Polževo. Turistični delavci menijo, da bi bilo treba te turistične in zgodovinske znamenitosti med seboj bolj povezati. Sodobna hrana za dojenčke in male otroke BEBIMIKS je najnovejši proizvod zagrebške PLIVE: to je sodobna hrana iz kvalitetne zelenjave in sadja za dojenčke in majhne otroke v času njihove najpomembnejše rasti in razvoja Pred kratkim so v tovarni zdravil in dietetskih preparatov »PLIVA« v Zagrebu spustili v obratovanje nov obrat, ki ima poseben pomen za proizvodnjo hrane za dojenčke in male otroke. V obratu, ki je najsodobneje opremljen, je proizvodnja popolnoma mehanizirana in avtomatizirana; to omogoča hitro razširitev izbire preparatov in znatno povečanje zmogljivosti s sorazmerno malimi naložbami. proizvodi so pakirani v pločevinastih škatlah po 300 g, kar zadostuje za 8—10 obrokov. S široko izbiro BEBIMIKS A je omogočena prehrana s potrebnimi hranljivimi snovmi, posebno važnimi za razvoj kosti in zob v obdobju naj intenzivnejšega psiho- kebimikš Novi obrat je odprl sekretar CK Hrvatske Pero Pirker, ki je ob tem v svojem govoru poudaril, da je obrat za proizvodnjo hrane dojenčkom rezultat koristne integracije sorodnih tovarn, s čimer je dosežena večja ta popolnoma avtomatizirani združitev sredstev, večja kvaliteta kadrov in večje iz--------------------------------- koriščanje surovinske osnove. • Za zboljšanje življenjskih pogojev dojenčkom in ob spoznanjih o dejanskih potrebah otroka po kalorični prehrani se danes v naprednih državah po svetu vse bolj uveljavlja prehrana z gotovimi industrijskimi proizvodi. .V našem novo odpr- Skrbite za vitko linijo! Imate tudi ve probleme z linijo? čeprav smo šele februarja in je do dopusta še dolgo, ne smete pozabiti, da tem obratu na Borongaju v se kaj hitro zredimo, potem Zagrebu proizvajamo gotovo pa... Da. potem pa stoka-mo, ko pomerjamo lanske obleke, še bolj groza nas je, ko pomislimo, kakšne bomo v kopalkah. Torej, čeprav zgodaj, preberite si tale pravila in težave zaradi linije bodo izginile. Tehtajte se enkrat na teden ob isti’uri. Vsakič si zapišite težo. Svetujem vam, da si naredite mali grafikon. Verjemite, tako z veseljem boste vpisovali padajočo težo, da na večerjo še pomislili ne boste ... Navadite se puščati hrano! če je porcija še tako majhna, vedno pustite malo na krožniku. Kruhu se pogumno odrecite, raje si kupite prepeče, nec. ■ Nikoli ne uporabljajte globokih krožnikov, vedno le plitve. Zakaj? Optično in da ste že mnogo pojedli. Vsaj v začetku shujševalne kure ne imejte doma čokolade, keksov in bonbonov. Kaj lahko se zgodi, da bo nastopila kriza in konec bo z vašo dieto. če ste med obroki lačni, potem pojejte kos prepečenca ali trdo kuhano jajce. Enkrat v tednu si lahko omislite sadni dan. Njegove dobre strani? Linija, ki jo želite, dobra prebava in zavidljivo lepa polt. Odpovejte se večerjam, v svoj urnik pa vpišite 15 minut telovadbe! Tako, za kohec pa še želja, da vam nikoli ne bi zmanjkalo trdne volje! BEBIMIKS je mešana in polnovredna hrana iz po-vrtnin in sadja, ki vsebuje vse potrebne bioelemente posebno železo in kalcij, ki motornega razvoja otroka, sta potrebna za pravilno rast . . in razvoj otroka, ter vilami- Zn“° J«. * otrok * »r: ne A, B in C, ki so potrebni zlv’lj“»r, za zaščito in odpornost občutljiv za Prehrano m da otroka. je v tem obdobju najbolj Takšna optimalna sestava izpostavljen naj večjim nevarnostim nepravilne prehrane. Zato je potreba in vrednost BEBIMIKSA v pravilni prehrani dojenčka tako pomembna. BEBIMIKSA je dosežena dolgoletnim sodelovanjem strokovnjakov pediatričnih ustanov v državi in našega raziskovalnega centra. BEBIMIKS preparati so preizkušeni na velikem številu otrok v 33 pediatričnih S povečanjem izbire dojenčkove prehrane je »PLIVA« edina tovarna v Jugo- ustanovah. Preiskave so vo- slaviji, ki poleg zdravil pro-dili naši najboljši pediatri, izvaja specialno hrano za do-Ugodni rezultati preiskav jenčke in male otroke. Poleg BEBIMIKSA so pokazali njegovo nedvomno hranljivo vrednost, kar je najboljše jamstvo za kakovost nove hrane, ki omogoča da dobi dosedaj znanih in uspešnih preparatov — Bebiron, Lak-tovit, Laktacit, Bebivit —bo BEBIMIKS izpolnil izbiro v otroški prehrani. Z BEBI- hrano iz povrtnin in sadja za dojenčke in male otroke, ki jih prodajamo pod skupnim imenom BEBIMIKS v sledeči izbiri: N korenje, krompir s špinačo, krompir s paradižnikom, grah s korenjem, grah s paradižnikom in jabolka. Povrtnina in sadje ohranita prirodno barvo in okus Pri sestavi recepture smo želeli izbrati vrste povrtnin in sadja, ki se pri nas največ uporabljajo, imajo visoko hranljivo vrednost in so bogate z minerali in vitamini. Med predelavo obdržita povrtnina in sadje svojo prirodno barvo in okus, hkrati pa je ohranjena vsebina mineralov in vitaminov. Z dodatkom določenih količin otrok v vsakem obdobju MIKS preparati iz povrtnin in sadja gre »PLIVA« v korak s svetovno znanimi proizvajalci prehrane take vrste. »PLIVA« ZAGREB Nepomembne pomembnosti Sveže mastne madeže zlahka odpravimo, če jih potresemo s krompirjevo moko- Tudi pri kuhanju s plinom bodimo varčni. Plinski plamen naj ne sega izpod lonca temveč le do roba. Posodo za kuhanje kave gojem za hitro pripravo ajj čaja> itj j0 le redko upo svojega razvoja v;e, kar mu je potrebno za pravilno rast in razvoj. Klinične raziskave *0 nakazale, da je BEBIMIKS zelo ugoden za dietalno prehrano, posebno alergičnih otrok, ki ne prenašaio vsake hrane. Nove hrane ni treba kuhati Posebna prednost nove hrane je v tem, da je ni treba kuhati. Dovolj je, da pomešate BEBIMIKS s prekuhano vodo in obrok je pri pravljen. BEBIMIKS — in-stant — preparati so prila- brez kuhanja. Zato je BE BIMIKS primeren za prehrano skozi vse leto, posebno v krajih, kjer je pridelek povrtnin in sadja majhen. Ima posebno prednost, ker olajša pripravo hrane zaposleni materi. BEBIMIKS uporabo temeljito splaknili z vročo vodo: dodamo ji nekoliko jedilne sode, da odstrani morebitno zatohlost. Surovo maslo laže penasto umešamo, če mu dodamo malo moke. Pogovor z zdravnikom Nespečnost Pred leti sem na tem mestu že pisal o nespečnosti. Ker pa je vedno več bolnikov, ki tožijo o nespečnosti in ker se nekateri obračajo name, naj o tem nekaj napišem, sem se tega ponovno lotil. Najprej bi rad poudaril, da je zmotno mnenje, da ne morejo spati le stari ljudje; med mladimi jih je kar dosti, ki tožijo za nespečnost. Normalno spanje je brez dvoma zelo važno, če pomislimo, da prespimo nekako eno tretjino svojega življenja, je to precej. V spanju počivamo, utrip srca in dihanje sta počasnejša, krvni pritisk se zniža, nekateri živčni refleksi ugasnejo, oči sc obrnejo navzgor, zenici se zožita itd. Ko se zbudimo, se spet vse uravna v nor. malno budno stanje z razliko, da utrujenosti ni več in da smo spet sveži in sposobni za delo. če spanje ni tako, kakor bi moralo biti, pomeni da nekaj ni v redu. Večino glavnih vprokov za nespečnost lahko spravimo v naslednje grupe: 1. Dražljaji, ki ovirajo spanje: a) zunanji( ropot, mraz, vročina), b) notranji. (vročica, lakota, kašelj, bolečina, želodčne in črevesne motnje, poln mehur, itd). 2. Nenormalna duševna stanja: a) nervoze in nevraste-nije, b) duševne bolezni. 3. Strupene snovi, ki delujejo na možgane: a) dobljene od zunaj v telo (kava, čaj, alkoholne pijače, nikotin, nekatera zdravila in podobno), b) nastale v telesu (pri okužbi, uremiji, golši itd). / 4. Okvare, ki nastanejo pri kroženju krvi (visok krvni pritisk, poapnenje žil, srčne napake itd.). 5. Žariščne okvare centra za spanje oziroma za budnost zaradi vnetja možgan, možganskih bul, žilnih okvar v centrih in podobno. Jasno je, da bo nespačnosč prešla, če odstranimo vzrotk, ki jo povzroča: če npr. prejenemo mraz, znižamo vročico, ne pijemo kave ali čaja, opustimo alkoholne pijače, damo zdravila proti bolečinam in podobno. Bolezni zdravimo, žariščne okvare operiramo ali drugače zdravimo m če smo odstranili vzrok, bd- tudi nespečnost izginila Zdaj so torej ostala le še nenormalna duševna stanja, ki so ponavadi mavrica vseh mogočih vrst in podvrst nev-rastenij in psihonervoz V bistvu gre za lažje duševne mot-nje, ki nastanejo zaradi zunanjih vzrokov, pravzaprav so to bolezni adaptacije, se pravi prilagoditve na okolje. Taki ljudje nepravilno reagirajo na zunanje dražljaje in vplive, ker se ne morejo prilagoditi okolju. Zato se razvijejo pri takih ljudeh notranja nesoglasja, pride do nezadovoljstva, do strahu, do notranjega nemira in zelo pogosto do nespečnosti. Ta pa »pet nd pri vseh enaka. Prav ta grupa bolnikov, nevrasteniki in psihonevrotiki, največkrat kar sama kupuje uspavala, kar seveda ni 'pravilno in škoduje. Nekateri kar ne morejo živeti brez svojih praškov in tablet! Prav je, da se taki ljudje posvetujejo s svojim zdravnikom, ki jim bo predpisal uspavalo, če jim je sploh potrebno, in sicer tako pdravilo, ki bo tudi pomagalo. Vsak Slovak je drugačen in drugače reagira na isto zdravilo, pa tudi na količino zdravila, Neka.tera uspaivala pa so, kot druga zdravila, lahko nevarna tudi zato, ker se da nanje navaditi, tako da postanejo že razvada. Takrat pa so celo nevarna. Zato je bolje odpraviti vzrok nespečnosti. Dr, BOŽO OBLAK psihično bo vplivalo na vas, posnetega mleka v prahu, ce- reali in rastlinskih olj Je dosežena optimalna hranljiva vrednost vsakega preparata. Vzeto z jezika • Naša modrost izvira iz naših izkušenj, naše izkušnje pa izvirajo iz naših neumnosti. # Bolje je uresničiti majhna dejanja kot velika načrtovati. # Proti staranju smo brez moči, toda proti temu, da bi ostareli se lahko branimo. • Različnost mnenj je življenjski sok demokracije. Razprtije so njen rak. ŠEST MESTNIH MATER IN VAŠKA UČITELJICA: O PUBERTETI „Pusti me pri miru!“ pirarno, ker prihaja pozno domov; kadar se oba z očetom spraviva nadenj, grozi da bo šel od doma, Če ga ne pustiva pri miru. — Mi v teh le-(Nadaljevanje in konec) vsak dan. Kadar pa rečem ne. pa po- tih nismo imeli toliko svobode, pa Dosti se posvečam vzgoji svoje slušam, da ima samo ona starokopit- tudi starše smo dosti bolj spoštovali, hčerke in ne opažam nobenih slaoin no mater, njene prijateljice pa nima- Ta današnja mladina pa... človek znakov v njenem obnašanju ali pa Jo takih težav. Nikoli mi nič ne pove, jih ne more več razumeti.« neposlušnosti. Moti pa me. da se ta- samo včasih, kadar pride kakšna g življenje na vasi je različno ko silno zanima za beat glasbo, mo- prijateljica k njej, ujamem kakšno ocj življenj a'v mestu. Učiteljica Silva, do in da bere le stripe. Res je, da tu- besedo o fantih. V kuhinji mi pa ra- ki že več let uči na vasi, pravi: di nima časa za dobre knjige, ker da pomaga.« »Ni bistvene razlike med otroki te šola danes dosti zahteva od otrok. — H MAJDA: »Naš Marjan se kar starosti v mestu in na vasi, ker da-Večkrat me sprašuje za nasvete, ka- pridno *uči, samo bojim se, da bo nes vas ni več svet zase. Razlika je ko naj se obnaša ali kaj naj reče v zaradi športa zanemaril šolo. Zatrju- je v tem, ker se že "kmalu zavedajo, kakšnem prmeru. Moti jo slabo obna- je mi. da ne b0 tako, ker bo šel štu- da morajo priti čimprej do kruha, da šanje v družbi hi vidim, da tudi pri dirat na višjo šolo za telesno kultu- bodo imeli lažje delo na kmetih. Kameni opaža napake, vendar mi jih ne ro. — Rad pomaga očetu okrog avto- dar jih sprašujem, kaj bi radi posta-očita. mobila in nimam posebnih težav z jjf ne znajo odgovoriti. Poklic si iz- Piivadila sem se že tudi temu, da njim. Rad se resno pogovarja z oče- birajo po svojih možnostih. S 15. lemi na ulici pokaže tega ali onega tom in se razjezi, kadar mu rečem toni večinoma nehajo hoditi v šolo in »fajn« fanta, toda kadar jo zaradi te- »Marjanček« Mislim, da bi rad čim- takrat jih najbolj muči vprašanje: ga skušam spraviti v zadrego, me ve- prej odrasel. Rad mi pomaga opravi- kam zdaj? dno zavrne, da ni dosti, če je fant ti kakšno težje delo in budi nesti tu se zabije zaključi doba zgodnje lep, ampak da mora imeti ludi nekaj mrežo iz mesta, kadar nakupujem, mladosti in začnejo se boriti za živ-za čelom. Mislim, da že dosti ve o Dosti več težav imam s hčerko, če- ljenje. Večina se jih po šoli zaposli, spolnih odnosih, čeprav se o tem ni- prav je dve leti mlajša in včasih sli- zato posebno dekleta že kmalu začne-smo 5e nikoli pogovarjali.« Šim. da jo tudi on ošteva.« jo mislti na poroko. Dosti jih je že ■ JOŽICA: »Včasih se mi zdi. B IRENA: »Tudi moja Lučka je v osnovni šoli zaljubljenih, imajo že da me moj sin ne jemlje resno. Ka- 15-lc^na, vendar ne vidim razlike med svoje fante, ki jim pišejo in niso več dar mu pravim, naj ne hodi okrog s seboj in njo. Strašno je resna in kar tako divjaške, razen osamljenih pri-tako grivo, me jezno zavrne, naj se pretirano kritična za svoja leta. Hodi merov, ko celo prebutajo fante. Tz-vendar žfe sprijaznim, da ni več otrok v glasbeno šolo in zato ji je bliže birajo si zaupne prijateljice, s kateri-in da ena skrbeti zase, sicer pa naj svet klasične glasbe in ne mara mo- mi šušljajo med odmori o vsem mo-si malo ogledam časopise in naj ven- derne. Mikajo jo stripi, Antena in gočem. Posebno v zadnjem razredu dar ne bom tako starokopitna. Kar Tovariš, resne knjige pa odriva, češ zelo popustijo pri učenju, se zaprejo naprej ga priganjam, naj se uči, ker da ni časa. — Ko sem se nekega dne pred vzgojiteljem in zelo težko je mu gre večkrat, za nohte, on pa nič. hotela z njo pogovoriti o stvareh, ki najti stik z njimi. Fantje se začnejo Ves dan bi rad navijal plošče in se sb del spolne vzgoje, mi je rekla: zanimati za motorje in avtomobile in zraven še sam drl in zvijal, da bi pa ,Mama, jaz to že vse vem.’ Ko se je bj se radi čimprej osamosvojili.« kaj pametnega vzel v roke, k temu letos vrnila z novoletnega plesa in ' pg Morda bi mladi sami o sebi po-ga ne morem 'pripraviti. Sicer pa sa- sem jo vprašala, pa je rekla: ,Ah, vedali drugače, morda bo kdo zmajemo še očetova beseda nekaj zaleže.« nič posebnega. Razočarana sem, ker val z glavo, ker z izkušenj ve, da so ■ ANČKA: »Naša Olga jih še fantje sploh ne znajo plesati, če se drugačni. Tudi ginekologi in vzgoji-sedaj večkrat v>foše«, čeprav jih ima ne stiskajo.’« telji v vzgojno poboljševalnih domo- že skoraj 16. Drugo ne pomaga. Za 3 SONJA: >/Nikar me ne spra- vjh bi vedeli o njih marsikaj pove- šolo se zanima samo toliko, da leze šujte, saj našega Janeza nikoli ni do- dati. Danes jih predstavljamo tako, naprej, za vse drugo pa vedno najde ma! Odkar smo ga dali učit za avto- kot jih vidijo njihove matere, ker so čas. Misli samo na to, kaj bi oblek- mehanika, prihaja samo še jest in njihovi prvi vzgojitelji in ker je »mala in kako bi se namazala. Hočem ta- spat. Nekaj že zasluži in misli, da je ma« prva beseda, ki jo otrok zna iz-ke hlače in tako srajco, to poslušam že sam svoj gospod. Večkrat se pre- govoriti. A. V. OKROGLE *0 PARTIZANIH 1LKA VA^rETOVAr^i (Zgodovinski roman) — Avto se čudovito drži ceste, le sedež ima malce globoko ...« Nevesta naprej, svatje: stoj! Ko so partizanske enote osvobodile Teslić, pomembno industrijsko mesto v Bosni, je lekarnar povabil nekaj članov kulturne bataljonske ekipe in komisarja na zakusko, v čast osvoboditeljev. Zdravice so trajale pozno v noč in »kačja slina« je opravila svoje: borci so bili kar precej vesele volje. Ko se je komisar s tovariši vračal v štab, je zavpil stražar: »Stoj! Kdo gre?« »Nevesta in svatje!« mu je veselo zaklical komisar. »Nevesta naprej, svatje stoj!« je nenadejano odgovoril stražar. Po sili zvonar Kasnejši polkovnik Dimitrije Petkovic-Tmavac je 1942 prišel v neko vas na Jostrepcu. Ko je bil v vasi, so ga obkolili četniki in čedalje bolj stiskali obroč. V brezizhodnem položaju je Trnavac stekel v cerkev in kriknil popu: »Gospod pop. četniki so me obkolili!« Duhovnik je bil simpatizer partizanov in je hitro poslal Trnavca v zvonik: »Zvoni, na vso moč,« mu je rekel, »in nič se ne sekiraj.« četniki so prebrskali vso vas in nazadnje prišli pred cerkev. Ker je zvonilo, da se je kar cerkev tresla, so se začeli križati, poljubili so popu roko in šli. Tako se je Trnavac srečno rešil. Le sanje Pozimi 1942, ko so okrog postojanke bile straže in zasede, borci pa so spali okrog ognjev, je čul samo Milan Davorija in metal veje na ogenj. »Ustaši!« je zakričal neki starejši partizan, planil na noge in stekel k orožju. Tudi drugi so takoj vstali in pograbili za puške. »Počakajte, tovariši!« jim je rekel Milan Davorija. »Nobenih ustašev ni, to se je stričku samo sanjalo.« In komaj je potolažil borce, ki so kar naprej godli in preklinjali »strička«, ki jih je brez potrebe zbudil iz sladkega spanja 55 i »Proklete coprnice!« je zagodrnjal, »ne boste me premotile, ne. Cotarja že ne, na-a. In če pride sam hudič z vami!« Zunaj je prvi jutranji svit prodiral skozi temO. Gosta megla je ležala nad Savo in se prelivala po njenih bregovih. Marija in njena kuharica sta previdno stopali po ozki gazi. Ko sta hoteli zaviti proti trgu navzgor, je stala pred njima visoka moška postava. »Jezus! Oni so!« je vzkliknila Mica in poljubila fratru Inocencu rokav Stopila je v sneg in odbežala po gazi dalje. Sredi ulice se je ozrla. »Nu, ne bom je čakala, še ozebline dobim na nogah.« Marija in Grajžar pa sta še vedno stala drug pred drugim. Njiju oči se niso izpustile. Potem je potegnila roko iz mufa in mu jo podala. Usrnice so se ji stresle v nervoznem trepetu. Prijel je njeno toplo roko in jo krčevito stisnil. »Marija! Marija — to življenje je strašno! Zakaj si mi odrezala pot do sebe?« Izvila mu je roko in povesila glavo. »Vi ste prvi postavili zid med naju.« »Ampak ni še bilo prepozno! Vsak dan bi mogel j izstopiti iz samostana, saj je še daleč do moje slovesne zaobljube. Ampak ti, Marija, ki imaš tako ču- | dovito jasno dušo, ti si morala videti, kam blodijva! i Oh, saj vem, bila si preponosna, da bi mi odprla oči. Jaz pa sem bil slep in sem mislil, da moram žrtvo- j vati ljubezen, da te obvarujem trdega življenja. Mislil sem, da je mir slajši od borbe. Zdaj pa vem, da je mir — smrt. Marija, peklenske muke trpim!« Pritisnil si je njeno roko ob vroče čelo. Čutil je, kako se vsa trese. i Andraž Kurty PRIGODA V LENINGRADU Pa mi je on prisegel, da — da se me ne dotakne, dokler ga ne bom vzljubila...« Prijel jo je za roko in si jo pritisnil k ustnam. Potem se je ozrl v njene oči. Tako sta stala dolgo. Vzdramilo ju je cviljenje vrat. Ozrla sta se: Cotar je pred svojo bajto grabil po snegu. Pogledal je proti njima, se brž vrnil in zaloputnil vrata. »Moram domov,« je zašepetala. Izpustil jo je. »Danes popoldne pridem k tebi, ako boš sama.« »Sama.« Se enkrat se je sklonil v dolgem poljubu nad njeno roko, potem sta šla vs^k na svojo stran: Grajžar dalje za Savo, Marija se je obrnila po ulici navzgor proti trgu. Vse je drgetalo v njej. Ali komaj je stopila izza ogla, ji je noga zastala in skoraj bi bila zakričala: dva koraka od nje je stal — pater Jurij. »Za Matijo vohuni,« se je stresla in zbežala mimo njega. »Kakor slaba vest,« se je posmehnil pater, ko mu I poklona niti vrnila ni. Brž je stopil za ogel — po gazi ; proti Valvasorjevi hiši je zamišljeno stopal menih. »Aha! Zalotil sem ju!« Obrnil se je na drugo stran in šel počasi mimo Cotarjeve bajte. Smehljaj mu je poigraval okrog ust, »Gospod! Nekaj bi jim povedal!« je začul za seboj pritajeni glas starega Cotarja. Okrenil se je in stopil za starcem v kočo. Ko je prišel zopet iz nje, so se mu svetile oči v satanskem veselju. Marija je s strahom pogledovala na veliko stebri-často uro vrh predalne omare v jedilnico. In vračala se je k oknu in stala aa zastorom in gledala nepremično na samostanska vrata. Naposled se je zdrznila — Grajžar je stopil na cerkveni prag in prihitel čez cesto. Odprla mu je sama in ga peljala v sobo. človeku je menda usojeno, da mora potovati na tuje, če hoče zvedeti, kakšen je po zunanjosti, po fiziognomiji. Tako sem tudi jaz iz svoje rodne Madžarske odpotoval v Sovjetsko zvezo. Z imenitnim tekom sem večerjal v leningrajski restavraciji Metropol, ko sta se ob moji mizi ustavila moški in ženska. On je s kretnjo vprašal, ali smeta prisesti. Potrpežljivo in vljudno sem prikimal in večerjal naprej. Ves ljubi dan sem taval po neštetih sobanah čudovite galerije "Ermitaž, zato sem bil lačen kot volk in želodec mi je kar na glas krulil. Usedla sta se k moji mizi in žena je po madžarsko rekla možu: »Poglej no, ljubi moj, kako zanimiv smrček ima tale tip!« Napel sem ušesa — tip z zanimivim smrčkom sem bil vsekakor jaz! Nekaj trenutkov me je njen soprog pozorno preučeval. »Glavo ima kot jajce,« je razglasil izid svojega ogledovanja. »Ti čezmorski turisti so malone vsi taki.« Roke z vilicami in nožem so mi otrpnile. Da imam jajčasto glavo? Pretresen sem spustil pribor na krožnik. Jaz da sem jajceglavi čezmorski turist? Jaz? »Zdaj se zavedam, kako raste v meni moč. Nič mi ni do tega, kaj mislijo drugi o meni. Zbadanje patra Jurija, posmeh drugih tovarišev, stroge kazni gvardi-janove, njegovo nezaupanje — zdi se mi, da me vse to ne doseže. Le to me peče, me biča vse dneve, vse noči... Marija!« Stisnil ji je roko, da je zaječala. »Marija, da — da te drugi objema, to je moj pekel!« Divje so gorele njegove oči v njene. Marija pa — Marija je občutila zgolj srečo. Skozi solze se mu je nasmehnila, da jo je izpustil in se ozrl po jutranjem mraku: nikogar ni bilo na ulici. Sneg, tišina, megla in mrak okrog njiju. »In ti se mi smeješ, Marija?« Dvignila je njegovo roko in si jo pritisnila k vročemu licu. »Nihče me ne objema. Njegova žena sem le — je po imenu,« je zašepetala. Odstopil je in jo pogledal v neizmernem presenečenju. Ona pa je pojasnjevala. »Valvasor se je bal zame. In morala sem mu priseči, da — da se poročim s pristavom. Ampak —« »Ampak?« — nestrpno ji je bral besede z ust. »Nisem mogla... Hotela sem — sem rajši umreta. »Poglej no, kako bedasto gleda!« se je porogala žena. »Nemara se Je spomnil, da je tam v svojem čezmorskem stanovanju pozabil ugasniti luč!« »Veš, ti čezmorci so kot otroci,« ji je pojasnil mož. »V tehniki so res doma, toda upam si priseči, da ta tip v vsem svojem življenju ni prebral še niti ene dobre knjige!« »Nemara ga malo prehudo sodiš,« se je žena postavila zame. »Poglej, k^ko visoko čelo ima!« Dekletce in predsednik AVNOJ Med četrto sovražno ofenzivo je morata znana, igralka Ivka Rutic s hčerkico Dino iz Bihača v Oširelj, Ivka je s hčerko v naročju v koloni gazila sneg kot drugi borci. Toda ne dolgo. KoIotio je dohitel avtomobil v katerem je bil predsednik AVNOJA Ivan Ribar. Ko je zagledal Ivko, je ustavil in jo vzel s sebo) Vendar to udobno potovanje ni dolgo trajalo, ker je avtomobil kmalu zašel v sneg. Ko so ga z veliko težavo in s šestimi voli avtomobil nekaJco potegnili iz snega, je tovariš Ribar v šali rekel mali Dini: »Vidiš, draga punčka, tole si moraš zapomniti: kralja Petra so skozi Albanijo vlekli štirje voli, tebe pa čez Oštrelj šest wlov in še predsednik AVNOJA. POJAV SODOBNEGA ČASA Strah: „Srce se mi več ne oglaša!" Srce je gibalo celotnega obtoka v človeškem telesu. Zdrav človek se delovanja srca ne zaveda, čeprav srce redno ritmično utriplje v njegovih prsih. Čuti ga le, kadar je delovanje srca pospešeno. Pri naporu lahko čutimo in včasih celo slišimo, kako srce močno in naglo utriplje. Srce pa začutimo tudi, kadar smo vznemirjeni, razburjeni ali če nas je strah. Tudi takrat srce močneje utriplje. Posebno strah je mnogokrat kriv, da človek utripanje srca napačno tolmači za bolezen. Navadno gre za preobčutljive ljudi, Ki so pretirano v skrbeh za zdravje in predvsem za srce. Najpogosteje se dogodi tole: moreče sanja ali kakšen šum sredi noči človeka zbudijo. Ko se zave, čuti moč- no bitje srca, nato ga nekaj časa ne čuti, potem pa ga znova začuti. Zdi se mu, kot da bi se srce začasno ustavilo. Postane ga strah, ker misli, da srce popušča. Začne globoko dihati in hlastati za arakom, misleč, da bo s tem umiril srce. Zgodi pa se nekaj povsem nasprotnega: pri pospešenem dihanju se zmanjša v krvi količina CQ2 in nastane alkalo-za. Ob teh spremenjenih kemičnih razmerah v organizmu pa pride res do omotice in občutka negotovosti, pojavi se otrplost v 'vseh okončinah in okrog ust. stopala in roxe pa postanejo hladne. Strah in hlastanje za zrakom povečata hitrost srčnega utripa in povzročita vrtoglavico ali celo krajšo nezavest. To bi morali vedeti vsi, ki srce »čutijo«. V vseh primerih, kadar gre za motnje srca in pljuč, ki nastanejo ponoči, je na mesbu pogovor in pregled pri zdravniku, če vam zdravnik zatrdi, da srce ne pup-.išča, da je organsko zdravo, potqm se je treba čimiprej znebiti strahu pred boleznijo. Kadar pa srce »začutite«, se spomnite, da se tudi zdravo srce včasih »oglaša«. Dr. MARIJA 2NIDARSIČ Rešitev križanke iz zadnie številke VODORAVNO: 1. starinar, 9. armatura, 10. atol. 11. Tb, 12, rak, 13. trio, 15. ar, 16. brest, 17. sonata, 18. predel, 20. Rakek, 21. SG, 23. staž 24. eta, 25 Ti, 26. atom, 27. antilopa, 30. nesmisel Vrag ga vedi! Prav gotovo pa si kruha ne služi z razumom. Tudi živcev nima v redu. 2e tretjič je zabodel vilice zraven mesa. Ne verjamem, da bo še dolgo živel. V krtovo deželo ga bo spravilo to njihovo večno pehanje za denarjem, grozotnimi filmi in striptizom ...« »čelo ni visoko, le plešast je. Povej, draga, kaj naj naročim?« »Nekaj lahkega,« je raztreseno rekla njegova spoštovana soproga in posvetila vso pozornost moji obleki. »Ali vidiš, da nima niti trohe okusa? čisto nič! V takih capah te jaz v Budimpešti še v službo ne bi pustila. Bog ve, kaj dela? Kakšen poklic ima, kaj misliš?« Mož je skomignil z ramo. »Pa še pijača,« je sočutno pristavila žena. Nato se je sklonila čez mizo na jedilni list, zraven mojega krožnika — ali ga sme vzeti? »O. K.«, sem zabrundal kot pravi čezmorski turist in si skril v dlani žalostno jajčasto glavo. Pred kratkim je beograjsko železniško transportno podjetje dobilo prvo izmed štirih velikih dvigal, s katerimi si pomagajo pri razčiščevalnih delih po nesrečah na železnici. Največje izmed novih dvigal lahko dvigne breme 125 ton, na kraj nesreče pa lahko prihiti s 100 km na uro. Dvigala je izdelala vzhodnonemška tvrdka »Kirov« iz JLeipziga. Na sliki: preizkušanje dvigala, ki je »prestavilo« lokomotivo, težko 80 ton. Foto: Tanjug Paradižn 12. - Težak primer! je menil mojster. -Ves motor bo treba izvleči. Tako je menil, pomignil vajencu, sam pa odšel na izdatno malico in vrček piva. Vajenec je medtem popravljal motor velikega dirkalnega voza. Useknil se je, pustil dirkalca in se lotil kabrioleta. V dveh urah je bilo vse gotovo. Kabriolet In dirkalec! Priznajmo, končalo se je lepše kot smo pričakovali! No, nismo še vsega slišali! Ko je Paradižnik sedel v svoj avto in pritisnil na plin, je mislil, da sedi v vesoljski raketi. Kabriolet se je tako zaprašil z mehani-karjeveg'a dvorišča, da so se stresle šipe v oknih. In tako jo je cvrl po mestu, da so policaji zamižali od groze. Nobenega dvoma ni bilo, vajenec je pri popravilu zagrešil malo na- pako: v Paradižnikov voz je privil dirkalčev motor - in obratno ... No, ničesar se zdaj ni dalo več storiti! Zavore so popustile. Paradižnik je dvignil noge in se trdneje oprijel volana. Avto je gnalo po mestu, kot vihar, nato pa je Paradižnik ugled pred seboj velike slamnate bale. - Kot nalašč! je zajel sapo Paradižnik in zavozil vanje. 29 DOLEI\IJSI(lUST * TEDNIK* VESTNIK•• vsak četrtek 60.000 izvodov! * NESREČNA ŽENSKA Na bregu velike reke je stala koča. V koči je živela starka. Imela je vnučko, kosmatega psa in zeleno žabo. Deklica je pri starki dobro živela, ženica jo je imela rada, skrbela je zanjo, jo oblačila v lepe obleke in ji kuha-dobre jedi. Pes kosmatinec je slabše živel. Starka ni posebno skrbela zanj in veliko je moral delati. Za hrano je pa dobival samo odpadke. Najslabše pa je živela žaba. Starka je ni marala in prav nič ni skrbela zanjo. Uboga žaba je morala delati dan in noč: nosila je vodo, sekala drva, spat pa hodila lačna. Starka je žabo ves dan zmerjala in niti drobtinice ji ni privoščila. Zvečer jo je poslala na reko da skozi luknjo v ledu zajame vode in prinese domov, žaba je bila na smrt utrujena, vendar je morala iti. Prosila je psa, naj jo spremi. Žaba in pes sta šla k reki, se usedla k luknji v ledu in zajokala. Gledala sta me 15.40 NEMŠČINA — ponovitev — (Zagreb) 16.10 OSNOVE SPLOSNE IZO. BRAZBE (Beograd) 16.35 MADŽARSKI TV PREGLED (Poh. Plešivec) do 16.50 (Beo. grad) 17.45 ZAPOJTE Z NAMI — Marjan Kozina (Ljubljana) 18.00 RISANKA (Ljubljana) 18.15 OBZORNIK (Ljubljana) 18.30 ZGODBE S POPOTOVANJ — serijski film (Ljubljana) 19.00 MOZAIK (Ljubljana) • 19.05 ENKRAT V TEDNU (Ljubljana) 19.20 ZABAVA VAS JERRY LEWIS (Beograd) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.35 Vladimir Neff: POROČA IZ RAČUNA — češkoslovaška dramska nadaljevanka (Ljubljana) 22.05 ŠPORTNI DOGODEK (JRT) 23.00 POROČILA (Ljubljana) PETEK, 27. FEBR. 9.35 TV V SOLI (Zagreb) 11.00 ANGLEŠČINA (Zagreb) 14.45 TV V SOLI — ponovitev (Zagreb) 16.10 OSNOVE SPLOŠNE IZO. BRAZBE (Beograd) 16.45 MADŽARSKI TV PREGLED (Poh. Plešivec) (Beograd) 17.45 DAVID COPPERFIELD (Ljubljana) 18.15 OBZORNIK (Ljubljana) 18.30 B. Smetana »MOJA DOMO-VINA« — mladinski koncert (Ljubljana) 19.00 MOZAIK (Ljubljana) 19.05 SVET NA ZASLONU (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.35 URE GROZE — ameriški film (Ljubljana) 22.30 MALO JAZ. MALO TI — qulz TV Beograd (Ljubljana) 23.45 POROČILA (Ljubljana) SOBOTA, 28. FEBR. 9.35 TV V ŠOLI (Zagreb) 11.00 ODDAJA ZA PROSVETNE DELAVCE (Beograd) 16.10 OSNOVE SPLOŠNE IZO. BRAZBE (do 16.40) (Beo. grad) 17.30 OBZORNIK (Ljubljana) 17.35 PO DOMAČE Z ANSAMBLOM ŽNIDERŠIČ IN ŠNAJDER (Ljubljana) 18.05 Ivan Tavčar: »4.000« — TV Igra (Ljubljana) 19.15 MOZAIK (Ljubijanal 19.20 S KAMERO PO SVETU — Kamerun III (Ljubljana) 19.45 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.30 3.2.1 (Ljubljana) 20.35 ZABAVNA ODDAJA (Ljubljana) 21.05 SANREMO: FESTIVAL ZA- BAVNIH MELODIJ — prenos EVR (Liubljana) 22.05 REZERVIRANO ZA SMEH (Ljubljana) 22.20 DESTRY — serijski film (Ljubljana) 23.10 TV KAŽIPOT (Ljubljana) 23.30 POROČILA (Ljubljana) Delavska univerza Kočevje razpisuje prosto delovno mesto Računovodje ustanove . POGOJ: srednješolska izobrazba in 5 let prakse ali nižja izobrazba in 10 let prakse v knjigovodstvu. Osebni dohodki in stanovanje po dogovoru. Pismene prijave vložite do 28. 2. 1970. Delovno mesto bo prosto 15. 3. Dom počitka ImpoSjca pri Sevnici r a a g 1 a š a presto delovno mesto KUHARICE Zahteva se kvalifikacija in vsaj dveletna praksa. — Osebni dohodek po pravilniku Doma počitka. Nudimo samsko stanovanje. Nastop službe je možen takoj. JUGOAGENT Izredna priložnost za obisk sorodnikov v KANADI in ZDA od junija do septembra 1970. Vozovnica plačljiva z dinarji. Informacije: JUGOSLOVANSKA POMORSKA AGENCIJA (JUGOAGENT) Gregorčičeva 13, Ljubljana, telefon 21-701. AVTO-MOTO DRUŠTVO KRŠKO proda osebni avto ZASTAVA 750, letnik 1969, v brezhibnem stanju. — Licitacija bo v soboto, 21. februarja, ob 9. uri v garaži AMD. Interesente obveščamo, da prodajamo kvalitetno SENO, suho balirano ali nebalirarx>, na teh deloviščih: Draškovec, Zalog pri Novem mestu, Trška gora. Ruperč vrh in Vrli pri Škocjanu. Kmetijska zadruga NOVO MESTO izdelujemo električne črpalke, ki vam omogočajo avtomatično oskrbo z vodo z vašega vodnjaka 1 Gospodinje, olajšajte si vsako* dnevno delo s prenašanjem vode! Tudi sodobne gospodinjske naprave (bojler pralni stroj in stroj za pranje posode) zahtevajo stalno vodo in pritisk Enkratni nabavni stroški so neznatni v primerjavi z velikimi koristmi, ki vam |ih nudijo |/ priprave za avtomatično oskrbo z vodo Vse potrebne Informacije m prospekte dobite v našem predstavništvu v Ljubljani Titova 38. telefon (IM>I) 320 7HU ali v naši tovarni Vodna črpalka tip EVC 31 ELEKTROKOVINA SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE »PIONIR« NOVO MESTO vabi kandidate, ki nimajo uspešno dokončane osemletke in so stari najmanj 16 let, da se vključijo v tečaje za pridobitev poklica za: 9 ZIDARJE « TESARJE • ŽELEZOKRIVCE Kandidati bodo delali po posebnem programu izobraževalnega središča. Priučevanje traja 2 leti. Izredno ugodni pogoji priučevanja: — kandidati so v rednem delovnem razmerju, — vse oskrbne stroške v času priučevanja krije podjetje, — tečajniki prejemajo v času tečaja tudi denarno nagrado. Kandidati naj pošljejo vloge kadrovski službi SGP »Pionir«, Novo mesto, Kettejev drevored 37. NOVOTEHNA NOVO MESTO NOVOTEHNA »SEME« - BEOGRAD PE MARIBOR, Partizanska 12 razpisuje prosto delovno mesto TRGOVSKEGA POMOČNIKA-POSLOVODJE za kiosk v Novem mestu. Nastop službe takoj. Stanovanja ni. Plača po pravilniku. Dvomesečna poizkusna doba Ponudbe pošljite na gornji naslov. KMETIJSKO IN TRGOVSKO PODJETJE AGRARIA, BREZICE razpisuje javno licitacijo za odprodajo osnovnih sredstev: 1 bočnih grabelj 1 škropilnice »Biserka« 2 kombajnov 630 1 kosilnice Fe 35 1 obračalnika Sonce (4 koluti) 2 avtomobilov znamke »Avala« v voznem stanju Licitacija bo v torek, 3. marca. Pričetek ob 9. uri na dvorišču uprave podjetja, Sentlenart 72. MARIBOR. TRŽAŠKA CESTA 109. TELEFON (062) 32-250 RAZPISNA KOMISIJA PRI GRADBENEM OPEKARSKEM PODJETJU MIRNA NA DOLENJSKEM razpisuje naslednja prosta delovna mesta za afela na območju NOVEGA MESTA in MIRNE 1. dva gradbena tehnika z gradbeno srednjo šolo (zaželena praksa) 2. dva gradbena delovodja z delovodsko šolo ali VKV zidarja z dveletno prakso \ 3. več KV zidarjev 4. več PK zidarjev in tesarjev 5. več NK delavcev Nastop službe po dogovoru. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. :si DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK• vsak četrtek 60000 izvodov7_J V TEM TEDNU VAS ZANIMA ™ensK6ledrr Petek, 20 februarja — Leon Sobota, 21. februarja — Irena Nedelja, 22. februarja — Marjeta Ponedljek, 23. februarja — Marta Torek, 24. februarja — Mateja Sreda, 25. februarja — Saša Četrtek, 26. februarja — Andrej Brestanica: 21. In 22. II. amer. barv. film PIRATI IZ MOONFLE-ETA Brežice: 20. In 31. H. amer. barv. film SESTANEK S SMRTJO, 22. in 23. II. amer. barv. film — NEVARNEJŠE OD MOŠKEGA. 24. in 25. II. ital. barv. film AVANTURE 40-LETNIKA. Črnomelj; od 20. do 22. n. francoski barv. film EN MOŽ IN ENA ŽENA. 24. in 25. II. nem.-jug. barv. film WINETOU IN OLD FI-REHAND. Kočevje — »Jadran«: 21. In 22. n. nem. barv. film VRAG VZEMI PROFESORJA. 23. II. amer. barv. film ANGELI PEKLA. 24. II. amer. barv film PREPOVEDANE STOPNICE. 25. II. amer. barvni film DNEVI JEZE. 26. II. franc, barv. film ČLOVEK, KI LA2E. Kostanjevica: 22. H. nem. barv. film GRBAVEC IZ SOHOJA. \ Krško: 21. in 22. n. mehiški barv. film V KUKI UPOR. 25. in 26. II. amer. barv. film POTOVANJE V DVOJE. Metlika; od 20. do 22. II. angl.-franc, barvni film NENAVADNA ZGODBA EDDYJA CHAPMANA. Od 20. do 22. II. amer. barv. film TRI NA ENEM KAVČU. 25. in 26. H. amer. film BILLY THE K ID. Mirna: 21 in 22. II. Ital. barvni film REVOLVERAS KLEJ. Mokronog: 21. in 22. II. )u«. barv. film ZBIRALCI PERJA. Novo mesto: od 21. do 23. n. mehiško-amer. barv. film POJEM ZA PANCHA VILLA. Od 24. do 26. II. nem. barv. film VESELI KAPETAN — BELI VOLKOVI. Potujoči kino Novo mesto: od 20. do 34. II. franc. barv. film FANTO-MASOVA VRNITEV. Ribnica: 21. in 22. II. ameriški barv. film JESEN C E JENO V. Sevnica: 21. in 22. II. amer. film SEJN. 25. II. romunsko-franc. film NESMRTNI BORCI. Sodražica: 21. in 22. II. amer. film DVOBOJ PRI DIABLU. Šentjernej: 21. in 22. II. ital.* šoanskl barv. film ZBOGOM. TE-XAS. Trebnje: 21 in 22. n. amer. b. kavbojski film NEVADA SMITH. Dragi hčerki, mamici in sestri Lojzki Bohte iz Novega mesta vse najboljše za njen bližnji praznik, predvsem pa zdravja želijo: mama, hčerka Darinka, sin Darko ter brat Bogo z družino. Diplomiranemu inženirju elektronike Franciju Bazniku iz Ko. stanjevice na Krld čestita za uspeh in mu želi, da bi se na novem delovnem mestu dobro počutil — prijatelj Tonček. Stane Pirnat, Klečet 18, Žužemberk, prepovedujem vožnjo, odlaganje lesa in hojo po moji parceli v Klečetu. Kdor prepovedi ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. Jože in Mihaela Turk, Gotna vas 6, Novo mesto, prepovedujeva pašo kokoši in vsako škodo po najini njivi na Baniji. Kdor tega ne bo upošteval, ga bova sodno preganjala. Marija Tramte, Gor. Gomila 3, Šmarješke Toplice, prepovedujem vsako vožnjo in hojo po mojem dvorišču. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala. Pepca Muhič, Gor. Lakovnice 3, Novo mesto, prepovedujem pašo kokoSi in delanje škode po mojem zemljišču vsem, posebno še Mariji Surla in Milki Muhič iz Gor. Lakovnic. Ce tega ne bodo upoštevali, jih bom sodno preganjala. iflOEVESTILA I Janč? Velikonja, Smolenja vas, Novo mesto, preklicujem besede, ki sem jih izrekel Antoniji žura iz Smolenje vasi, ker so neresnične. SPREJEMAMO naročila za enodnevne piščance. Dobite jih lahko v marcu vsako sredo. — Dragica Kovačič, Novo mesto, Nad mlini 28 (bivši mlin). KOTLE ZA ŽGANJEKUHO vseh vrst izdeluje kvalitetno V. Kapelj, bakrokotlarstvo, Ljubljana, Aljaževa c. 4 — šiška. SLUŽBO DOBI 3-CLANSKA DRUŽINA išče gospodinjsko pomočnico. Dr. Mtiller, Ljubljana.Janševa 15. IŠČEMO vodovodne inštalaterje in monterje centralne kurjave ter avtogenovarilce. Nastop službe možen takoj. Ponudbe pošljite na naslov: Rado Urbanica, Ul. 4 julija 137, Krško. TAKOJ NUDIMO oskrbo starejši upokojenki, ki bi vsak drugi teden 8 ur pazila na dojenčka. Slavica Anderlič, Zidani most (Majland). IŠČEMO DEKLE za pomoč v gospodinjstvu v Švici. — Ponudbe pod »Zelo dobra plača«. GOSTILNA Anica Cerar, Ivančna gorica, sprejme zdravo kmečko dekle za pomoč v kuhinji. Stanovanje in hrana v hiši. IŠČEM DEKLE za pomoč v go stilni. Gostilna Drenik, Gotna vas 46, Novo mesto. SLUŽBO DOBI pekovski pomočnik, hrana, stanovanje v hiši, plača po dogovoru. Pekarna Jal-ševec, Turnišče 15, Prekmurje. V7AMEM MIZARJE. Samsko stanovanje zagotovljeno. Šifra 8 do 10.— din ISCEMO pošteno, zanesljivo go> spodinjsko pomočnico k tričlan ski družini z majhnim otrokom. Inž. Sepec, Brežice, Trnje 29. ZA VARSTVO dve)) otrok iščemo žensko Plača dobra. Naslov v upravi lista (368/70). ISCEM ŽENSKO za varstvo otrok. Stnavonaje zagotovljeno, ostalo po dogovoru. Kristina Sturm, Kranj, Kajuhova 28. VAJENKO za keramično stroko vzamem takoj. Dam hrano in stanovanje. Franc Konjedič ml., Delavska 39, Kranj. GOSTIŠČE KRAMER pri železniški postaji Dobova sprejme na delo mlajšo moč za delo v strežbi gostilne. Interesenti naj se zglasijo osebno ali pismeno. IŠČEM DEKLE ali ženo, ki bi 6 ur na dan pomagala čuvati dojenčka. Plačam dobro. Vprašajte na Koštialovi 3 v Novem mestu. ZA POMOČ v gospodinjstvu in varstvo otrok iščem gospodinjsko pomočnico. Ponudbe na naslov: inž. Lojze Škrabi, 4. julija 50. Krško. STANOVANJA ODDAM opremljeno sobo s posebnim vhodom eni ali dvema osebama. Naslov v upravi lista — (346/70). MOTORNA VOZILA PRODAM MOPED T-12. — Milan Zupančič, Cegelnica 53, Novo mesto. PO NIZKI CENI prodam motoma kolesa BMW 250 ccm, Horeks, 350 ccm tip 1954, in PRIMO. — Ogled vsak dan. Jakob Novak, Celevec 14, šmarjeta. PRODAM AVTO Moskvič, letnik 1965, v zelo dobrem stanju za 7.000 Ndin. Josip Papež, Sevnica, Cesta na Dobravo 12. UGODNO PRODAM avto VW ▼ dobrem stanju. Jamše, Kostanjevica na Krki. PRODAM PRODAM »BEČES« kosilnico — letnik 1969. Anton Cvelbar, Za-meško 19, Šentjernej. PRODAM HARMONIKO. Matija Slak, Ulica Mirana Jarca, n. h., Novo mesto. PRODAM dobro ohranjen radio »Savica«. Ogled vsak dan od 15. ure dalje. Rozalija Glogovšek, Cesta herojev 14, Novo mesto. PRODAM pet parov plemenskih juncev od 300 do 400 kg. Jože Barborič, Gorenja vas 12, Smar-jeta. PRODAM modele za izdelavo betonskih cevi 0 10, 15, 20, 30, 35, 40, 50 in leseno 80, 90 cm. Prav tako prodam napravo za ročno izdelavo strešne opeke z litoželeznimi kalupi. Oglasite se lahko vsak dan. Anton Cepin, Brežice, Ulica 21. maja 34. UGODNO PRODAM 5000 kg sena, prodam tudi letošnjo košnjo na treh travnikih. Gor. Brezovica 3 pri Šentjerneju. UGODNO PRODAM rabljeno sob no pohištvo, štrumbelj, Ljubljanska 16, Novo mesto. Ogled vsak dan od 16. ure dalje. PRODAM VPREŽNO kosilnico »Bautz«. Stefanič, Podzemelj — Gradac PRODAM nov pletilni stroj znam ke Strikajser avtomatik. Naslov v upravi lista (365/70). PRODAM kompletno dnevno sobo Romih, Zagrebška 12, Novo mesto PRODAM kombiniran italijanski voziček Zadravec, Kočevje (nad komitejem). PRODAM globok otroški voziček modre barve, dobro ohranjen. Informacije vsak dan razen torka in četrtka. Dr. Degen, Bizeljsko 51 kaj takega ni ponudil jj še noben slovenski časnik! | ' 8 Ob 20-letnici izhajanja DOLENJSKEGA LISTA smo pripravili za nove naročnike* izjemno prese- S nečenje. Če še niste naročeni na naš list, zado- ■ stuje, da nam na dopisnici sporočite svoj točni naslov, mi pa vam bomo izdali skrivnost. Lahko jo izkoristite, lahko tudi ne — priložnosti pa vseeno ne zamudite: pišite nam na naslov POSEST * Ponudba velja za vse, ki stalno 2ive v Jugoslaviji in 17. februarja 1970 (na enaindvajseti rojstni dan našega tednika!) niso bili naročniki DOLENJSKEGA LISTA! Ce nam bodo takoj poslali svoj naslov na dopisnici, bodo dobili prihodnji teden tudi našo jubilejno številko — BREZPLACNOI p.p. 33 NOVO MESTO PRODAM HIŠO na Polomu 5, Hinje. PRODAM ZIDANICO in 20 arov vinograda v Gradišču pri Trebnjem. Cena po dogovoru. Franc Polonko, Trebnje 4. PRODAM VINOGRAD pod Trško goro. Naslov v upravi lista — (338/70). PRODAM VINOGRAD in zidanico z vsem inventarjem na Tolstem vrhu. Vinograd meri 22 arov, zraven je nekaj sadnega vrta. Voda in elektrika. Dostop možen z avtom primemo za vikend. Interesenti naj se zglasijo v nedeljo, 22. t. m., na Tolstem vrhu popoldan, v primeru hudo slabega vremena na naslov: Franc Škrbec, Ratež 29 a, Brusnice PRODAM gospodarsko poslopje — primerno za stanovanjsko hišo, in nekoliko zemlje po dogovoru pri cesti v Lakovniški dolini, od Šmarjeških Toplic 7 km. Jakob Novak, Celevec 14, Smarjeta. PRODAM HIŠO, posestvo 15 ha zemlje, lepa sončna lega, malo iz vasi, možni lepi dohodki. — Dostop za vsa vozila. 18 km od Ljubljane. Frančiška Skubic — Javo 2, Dobrunje, Ljubljana. PRODAM vinograd v Lipneku, nova zidanica pol ure od postaje, dostop možen z avtomobilom, 2 m od zidanice električni tek (dve parceli: ena 10 arov, ena 20 arov) PRODAM VRT z gradbenim dovoljenjem, načrtom 10x10, in plačan vodovod v Venišah pri Krškem Naslov v upravi lista (348/70) PRODAM VINOGRAD z zidanico v dobrem stanju v Malkovcu pri Tržišču. Adolf Berk, Gor. Jesenice 21, Šentrupert. PRODAM parcelo z urejeno dokumentacijo in začetnimi zemeljskimi deli (561 m2) v Krškem. No va Resa. Alojz Sinkovič. Sotel-sko 32, Krško. PRODAM vinograd (14 arov) z zidanico, primerno za vikend. Eelektrika in voda v bližini, dostop ? vsakim vozilom, sončna lega. 350 novih trt. Ogled 22. februarja ob 2. uri popoldne na mestu samem. Ciril Logar, Mal kovec. Tržišče. HIŠICO Z MALO ZEMLJE kupim Ponudbe na upravo lista pod šifro: »Izliv Krke«. POCENI PRODAM travnik s sadnim drevjem, vinogradom in hram (vsega Je 3 ha) v lepem kraju blizu ceste, Poklek pri Blanci Franc Bobnič. Rožno 55, Blanca. PltODAM VINOGRAD 6,84 arov. Primerno za vikend, dostop z avtomobilom, Stari grad pri Pod bočju Ponudbe pod »Dolenjska«. PRODAM rabljeno hišo z vrtom v Sevnici, C. na grad 17 Informacije: C. na grad 22, Sevnica. KUPIM hišo v Črnomlju ali v naj-bližjl okcdici. Naslov na upravi lista (380'70). PRODAM 28 arov vinograda z zidanico in vodnjakom v Mal. Vi-njem vrhu Hrastar, Kronovo 21, Šmarješke Toplice. V PONEDELJEK, 9. februarja 1970 sem izgubil denarnico z dokumenti in večjo vsoto denarja na sejmišču v Ločni. Poštenega najditelja prosim, da jo proti nagradi vrne. BOLEHANJE NA ŽELODCU, jetrih, žolču, črevesju, prebavi? Poskusite z rogaško DONAT vodo! Hvaležni boste temu prirodnomu zdravilu! V Novem mestu ga dobite pri STANDARDU (Mercatorju), pri HMELJ-NIKU In pri DOLENJKI. ZA LEPA IN MODERNA poročna prstana se vam splača pot v Ljubljano k zlatarju v Gospo, skl 5 (poleg univerze' — Z izrezkom tega ogla.su dobil« 10 odst. popusta! Februarsko vreme v starih pregovorih Kaplja če od sveče prej ko od strehe teče, huda zima še nori kakih sedem-dvajset dni... Svečnica če je zelena, cvetna nedelja snežena. Oblačna svečnica — vesela kmetica. O svečnici mušice — pozneje rokavice. Svet’ Matija led razbu ja, če ga ni, ga pa naredi. LUNINE MENE 21. 2. (D ob 09.19 1. 3. € ob 03.33 7. 3. m ob 18.43 EKSPRESNO OČISTI oblačila, vsakovrstno perilo opere Pralnica in kemična čistilnica, Nova mesto, Germova 5. TOPLE KOPELI nudi Javno kopališče, Novo mesto, Prešernov trg 5. GLEDALIŠČA, KONCERTI i IN PREDSTAVE DOM KULTURE V NOVEM ME. STU: 24. februarja ob 19.30 gledališka predstava: Igor Torkar — »Zlata mladina«. Gostovalo bo Mestno gledališče ljubljansko. DOLENJSKA GALERIJA V NO-VEM MESTU: 21. februarja, ob 15. uri: Prešernova proslava. Spored pripravlja Šola za zdravstvene delavce. 27. februarja ob 18. uri: Literarni večer dolenjskih ustvarjalcev. Prireditelja: DPD Svoboda Dušan Jereb in novomeška podružnica Slavističnega društva. PROSVETNI DOM V BREŽICAH: od 23. do 28. februarja sejem filmov. Priredili ga bodo Kinematografi Zagreb. Vsak dan bodo na sporedu trije do štirje filmi. MUZEJI. GALERIJE, RAZSTAVE BELOKRANJSKI MUZEJ v Met liki je odprt vsak dim od 8. do 14. ure, ob nedeljah od 9 do 12. ure. SLOVENSKI GASILSKI MUZEJ v metliškem gradu je odprt ob istem času kot Belokranjski mu- 20 j t POSAVSKI MUZEJ V BREŽICAH Je odprt vsak dan od 8 do 12. ure, v popoldanskem času pa ob torkih in petkih od 14 do 16. ure. STUDIJSKA KNJI/NICA MIRA. NA JARCA V NOVEM MESTU: do 28. februarja razstava »Prešeren v besedi, podobi in glasbi«, odprta vsak dan od 7. do 19. ure. ob sobotah do 14 ure. DOLENJSKI MUZEJ V NOVEM MESTU s kulturnozgodovinskim in arheološkim oddelkom ter oddelkom NOB je odprt vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 13 ure, ob sredah pa tudi od 17 do 19. ure. DOLENJSKA GALERIJA V NOVEM MESTU: do konca meseca bo odprta likovna razstava gim nazijcev ob Prešernovem prazniku pod naslovom: »Tako mladina pesnika slavi«. Galerija je odprta vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 13 ure. ob sredah pa tud) od 17 do 19 ure RAZSTAVA TONETA ZGONCA, likovnega pedagoga iz Tržiča, bo v galeriji v sevniškem gradu odprta še do 21. februarja vsak dan od 9. do 11 in od IS. do 19. ure Ob bridki izgubi našega dragega očeta in starega očeta MATIJE KASTELCA iz Vinjega vrha 5 pri Semiču se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so z nami sočustvovali in pokojnika spremili na zadnji poti. Posebna zahvala za podarjene vence. Iskrena hvala gospodu župniku za spremstvo. Žalujoči: sinova Matija z ženo, Lojze z družino, hčerke Marija, Ančk« s možem ter drugo sorod, stvo. Po kratki in mučni bolezni nas je zapustil naš ljubljeni mož, oče in stari oče JOŽE ŠETINA iz Dol. Gradišča 4 pri Dolenjskih Toplicah Iskreno se zahvaljujemo zdravniku dr. Lapajnatu iz Dol. Toplic, ki mu je lajšal bolečine. Hvala sosedom za pomoč v težkih trenutkih in vsem za podarjene vence in cvetje. Iskrena hvala duhovščini in vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. Žalujoči: žena Francka, hčerke: Francka, Pepca, Tončka, Anica in sinovi: Jože, Vinko, Drago ia Ivan z družinami ter vnučki. Ob elementarni nesreči se lepo zahvaljujem vaščanom Rumanje vasi za vsestransko pomoč. Hvala tudi gasilcem društva Vavta vas, NOVOLESU in GAPA ter vsem, ki so kakorkoli pomagali pri gašenju požara. Franc Nose, Rumanja vas. Ob težki in nenadni izgubi našega ljubljenega moža in očeta RIHARDA BELINA s Senovega se iskreno in iz srca zahvaljujemo vsem, ki so nam v najtežjih trenutkih izrekli sožalje, darovali cvetje in vence ter v tako velikem številu spremili pokojnika na zadnji poti. Zahvaljujemo se nadalje organizaciji ZB, govornikoma tov. Breznikarju in Pavliču, ki sta mu pri odprtem grobu izgovorila zadnje poslovilne besede, gospodu župniku za pogrebni obred ter godbi in pevcem, ki so ga spremili do njegovega mnogo preranega groba. Žalujoči: žena Nežika. sin Ervin z zaročenko, inama Marija, brat z žono, se. stra Klika in drugo sorodstvo Po dolgotrajni bolezni nas je za vedno zapustil dragi mož, ata, stari ata, brat in stric ANTON NADIŠAR Iz Homa pri Šentrupertu Iskreno se zahvaljujemo tov. Potočniku in socialnim delavcem iz Trebnjega za prvo pomoč, ZB Šentrupert za venec in spremstvo, društvu upokojencev ter ostalim za vence in vsem, ki so pokoj-nika spremili na zadnji poti. Žalujoči: žena Anica, sin Tone z družino. Marija, hčerke Minka, Tončka in Milena z družinama ter drugo sorodstvo Ob izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta KARLA HENIGMANA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, tovarišem, prijateljem in znancem, ki so z nami sočustvovali, ga spremili na njegovi zadnji poti in darovali cvetje. Posebno zahvalo smo dolžni predsedstvu ZB NOV Novo mesto, ZVVI Dol. Toplice. ZB Dol. Toplice, Prosvetnemu društvu Dol. Toplice, Čebelarskemu društvu Dol. Toplice, Pihalni godbi in Pevskemu zboru Novo mesto ter delovnim kolektivom: Sindikalni podružnici Portorož, Doma JLA Novo mesto, Sindikalni podružnici gamlziona Novo mesto, Računovodstvu IMV Novo mesto, ISKRE — Zavoda za avtomatizacijo Ljubljana. Najtoplejša zahvala govornikom ZVVI Dol. Toplice, Zveze borcev NOV Novo mesto ter Čebelarskega društva Dol Toplice, ki so se poslovili od njega z ganljivimi besedami in orisali njegovo življenjsko delo. Žalujoči: žena Karolina, sinovi Drago, Rajko in Marjan z dru. žinaml ter ostalo sorodstvo LASTNIKI IN IZDAJATELJI občinske Konterence SZDL Brežice Črnomelj, Kočevje Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnico U) frebrje UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnik (glavni m odgovorni urednik) Ria Bačer Slavko Dokl, Miloš Jakopec, Marjan Legai.. Marijo Padovan. Jože Primc, Jože Spllhal, Jožica repi>ey, Anu Vllkovič in Ivan Zoran Tehnični urednik: Marjan Moškon IZHAJA VSAK ČETRTEK — Posamezna številka 1 dinar — Letna naročnin*. 49 din«’jev, polletna naročnina 24,50 dinarjev, plačljivu vna»re.t — Za Inozemstvo: 100 dinarjev oz. 8 ameriških dolar len to® ustrezno druga valuta v tej vrednosti) - lekoči r&čun pri podružnici SDK v Novem mestu: 521 8-9 - NAsLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto. Glavni tre o — Poštni predal: 33 — Telefon: (068 ) 21-227 — Nenaročenih rokopisov In fotografij ne vračamo — Tiska CGP »Delo« v Ljubljani.