k usuiius ptsmn ▼ (nwvnu
Prezzo • Cena Lir 0.50
riVLLV - VCIIO hU »
doni
Štev. 249
V Ljubljani, v soboto, 31. oktobra 1942-XXl
Leto VII
Izključna pooblaščenka ca oglaSevanje Italijanskega tu tujega Izvora; Unione Pnbbliciti Itaiiana S. A_ Milana
Uredništvo In a pr a vas Kopitarjeva 8, Ljubljana. Redazione. Ammlnistrazionei Kopitarjeva 8. Lubiana.
ConeessIonaHa esclusiva per la pubblicltž dl provinlenza Itaiiana ed esterai Unione PubbliciU Itaiiana S. i. Milana
Izkrcevalni poskusi v bližini Marsa Matruha odbiti
39 oklepnih voz uničenih
Italijansko uradno vojno poročilo štev. 887 pravi:
Sovražnik je še z velikimi oklepnimi silami napadal naše postojanke na egiptovskem bojišču, ne da bi bil dosegel kaj uspeha. Nekaj začetnih vdorov je bilo takoj omejenih in izločenih po hrabrih osnih četah, ki so v trdem boju uničile 39 oklepnih voz, od tega 13 po zaslugi nekega nemškega bataljona, ki se je posebno odlikoval.
Osno letalstvo je večkrat nastopilo zoper nasprotnikove bojne črte, bombardiralo ter s strojnicami obstreljevalo skupine vozil ter zbiranja čet. Nemški lovci so v boju sestrelili tri letala.
Dvakratni poskus za izkrcanje pri Marsa Matruhu je spodletel ob znatnih izgubah za' nasprotnika, ker je takoj posredovala obramba in pa letalski oddelki.
*
Sklepi ministrskega odbora za preskrbo in cene
Večji obrok kruha za mladino in delavce — Večje količine sladkorja za otroke in mladino Dodatno razdeljevanje uvoženega nemškega krompirja
Rim, 31. oktobra, e. Pod Ducejevim predsed- ( stvom se je včeraj ob 17 v Beneški palači sešel medministrski odbor za vzporeditev preskrbe, razdeljevanja in cen. Navzoči so bili vsi člani odbora.
Minister za kmetijstvo in za gozdove je odbo-ru prikazal položaj prebrane v sedanjem trenutku. Navzlic neugodnemu vremenu, zlasti dolgi suši, je italijanska kmetijska pridelava zaradi razumnega in vztrajnega dela, e katerim so se izkazali kmečki sloji, obdržala zadovoljivo raven. Načrt za kmetijsko pridelavo, delo ministra za kmetijstvo, delo konfederacij in gospodarskih ustanov naj ob sodelovanju vseh prizadetih upravnih panogin industrije zagotovi neobhodno potrebna tehnična sredstva za obdelavo, moralna pomoč in vzpodbuda stranke, strast in vera kmetov pa dajejo poroštvo, da bodo uspehi prihodnjega žitnega lela odgovarjali pričakovanjem in potrebam.
Po drugi strani je postopno ojačenje in razširjenje omejitve pri razdeljevanju pridelkov po oddafi. po zbiralnih organizacijah, po določitvi obrokov in količini omogočilo znaten napredek
Nov uspeh nemških podmornic na Atlantskem morju
Potopile so'vsega (5 parnikov s skupno 100.925 tonami Sovjetski napadi na raznih odsekih zavrnjeni — V Stalingradu čistijo nemške čete novo osvojeno ozemlje — Hud angleški napad v Egiptu docela spodletel, uničenih je bilo 39 oklepnikov
Hitlerjev glavni stan, 31. oktobra. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole posebno vojno poročilo:
Skupina nemških podmornic je na severnem Atlantiku navzlic zelo slabemu vremenu napadla natovorjeno ladijsko spremljavo^ ki je bila na poti proti Angliji, ter je v silovitih ponovnih napadih ponoči in podnevi, ne oziraje se* na močno obrambo spremstva, potopila 9 parnikov e 6kupno 68.500 tonami. Druge ladje so bile poškodovane po treh torpedih. Vrh tega 60 nemške podmornice na oskrbovalni poti med Anglijo in Ameriko potopile ” Parnikov s skupno 32.425 tonami. Nasprotno bro-7?'’je je torej znova izgubilo 15 parnikov s skupno 100.925 tonami.
Drugi boji proti nasprotnim ladijskim spremljavam so še v teku.
Hitlerjev glavni stan, 31. oktobra. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole uradno vojno poročilo:
V gorah severno in južno od ceste v Tuapse so bili sovjetski protinapadi odbiti. Na odseku pri Tereku so sovjetske sile, ki jim je napad nemških in romunskih čet prerezal zveze z zaledjem, zaman poskušale prodreti proti vzhodu.
V Stalingradu se je nadaljeval napad s podporo strtnoglavcev in očiščeno je bilo v zadnjih bojih zavzeto ozemlje. Sovjetski čolni in ladje na Volgi so pod uspešnim ognjem nemškega topništva.
Južno od mesta so tudi včeraj spodleteli s tanki podprti razbremenilni napadi, in sicer pred nemškimi črtami v obrambnem ognju vseh vrst orožja in pod letalskimi bombnimi napadi.
Na Kaspiškem morju je letalstvo preteklo noč uničilo devet sovjetskih prevoznih ladij, med njimi sedem petrolejskih ladij.
Na donskem bojišču so romunske čete razbile sovjetski napad in zajele večje število ujetnikov.
Italijanske čete so odbile sovjetski poskus priti čez reko.
Južno od Oštakova je letalstvo obstreljevalo postojanke čet in sovjetski promet. Dvanajst krajev, polnih čet in orožja, je bilo povečini porušenih.
Na visokem severu so bili usmerjeni močni letalski napadi na taborišča sovjetskih čet, kakor tudi na ”iesto in pristanišče Murmansk.
Na egiptovskem bojišču je tudi včeraj propadel angleški napad, ki je skušal po hudi topniški in tankovski bitki z močnimi pehotnimi silami izsiliti prehod. Začasni vdori so bili v zagrizenih bojih očiščeni od nemških in italijanskih čet. 39 sovražnih oklepnikov je bilo uničenih. Neki nemški strelski bataljon, ki je prenesel glavno težo boja, je uničil 13 oklepnikov od vseh uničenih 39 tankov.
Protiletalsko topništvo in strmoglavci so preprečili na dveh mestih izveden izkrcevalni poskus pri Marsa Matruhu.
V	noči na 29. oktober so nemške zaščitne sile prišle v boj z angleškimi hitrimi čolni v Rokavskem prelivu, v katerem so bili trije angleški čolni poškodovani e topovskimi zadetki.
Pri dnevnih sunkih slabih angleških letalskih sil nad obalo zasedenih vzhodnih področij in nad Nemški zaliv, kakor tudi pri nočnih vznemirjeval-mb napadih nad nemško obalno področje so bili sestreljeni štirje angleški bombniki. *
proti cilju, ki je v tem, da bi živež bil v celoti na razpolago za splošno pravično razdelitev. Delo 6e bo v tem smislu nadaljevalo in končalo zaradi domoljubja in socialne zavesti pri večini italijanskih pridelovalcev in pa zaradi strogega nadzorstva in hudih kazni, ki bodo dajale vedno strožja poroštvo, da ne bo nihče svoje sebičnosti in svoje verižniške lakomnosti predpostavljal socialni dolžnosti.
Minister je končal poročilo s tem, da je poudaril plodno sodelovanje med Italijo in Nemčijo tudi na področju prehranjevalne politike. Poudaril je ugodne upe, ki jih taka politika vzbuja za bližnjo prihodnjost.
Odbor je poročilo ministra za kmetijstvo odobril in je po temeljiti razpravi na Du.cejev predlog potrdil načrt za državno prehrano v pribodnjfh mesecih.
Načrt vsebuje:
1. Pomnožitev obroka kruha za mladino od 9. do 18. leta in za delavce. Od. 16. novembra dalje je za zimo obrok kruha pri mladini od 9. do 18. leta povišan od 150 na 200 gr. dnevno. Od istega dneva in za isti čas se temeljni obrok za delavce zvišuje od 150 na 200 gr. Torej bo dnevni obrok za navadne delavce zvišan na 500 gr., za delavce pri težkih delih na 400 gr., za delavce pri najtežjih delih na 500 gr. Obroki za ostalo prebivalstvo so nespremenjeni. V veljavi ostane mesečni dodatek 500 gr. testenin za prebivalstvo v južni Italiji in na otokih, dovoljenih 15. marca letos.
2. Izredna razdelitev znatne množine krompirja. Ker se je zaradi sporazuma z nemško vlado začel uvoz znatne množine krompirja, bodo decembra po večjih mestih in po mestih v predelili, ki nimajo kmetijskih zalog, razdelili po deset kilogramov krompirja na osebo. Ta količina se pridružuje že razdeljujoči se količini domačega krompirja, katerega delitev se bo v redu nadaljevala. Vsaka rodbina bo poskrbela za ohranitev tujega in domačega krompirja ter si ga razdelila za porabo v zimski dobi.
3. Pomnožitev sedanjih količin marmelade
in razširitev upravičenosti za nakup tudi na osebe, ki so stare več kakor 65 let. Sklenili so znatno pomnožiti količine marmelade, ki naj se razdeli za porabo v zimskem času. Razdeljevanje bodo urejale pokrajinske oblasti z ozirom na krajevne navade. Po mestnih središčih, kjer so za mladino do 18. leta delili po 500 gr. marmelade mesečno na osebo, bo obrok marmelade za to mladino povišan na 2 kg mesečno,
Dnevna zapoved poveljnika italijanske vojske v Rusiji za 28. oktober
nik
Bojišče ob Donu, 31. okt. s. Posebni dopis-agencije Stefani je posla! tole poročilo:
Ob zori 21. fašističnega leta je Italija kakor včeraj in zmeraj strnjena v njenih silah za zmagoslavje pravične stvari ter za gotovo zmago mladih narodov proti bogataški, stari in počasni demokraciji. Vojaki in miličniki stojijo ko granitna skala ob obrežjih Dona ter se zavedajo važne naloge, ki so jim jo zaupali. Nasprotniku zapirajo pot in so vedno pripravljeni za nove zmage revolucije, ki bo odrešila svet. Sovjetska poročila ter rdeča propaganda so namreč sedanjo vojno vedno označevala kot boj proti fašizmu.
Poveljnik italijanske armade v Rusiji je poveljstvom in četam včeraj poslal tole dnevno zapoved:
Nemški tisk o pomenu Mussolinijeve poslanice
Hitlerju
Berlin, 31. okt. s. Ves nemški tisk objavlja bistvena vprašanja Svojega naroda. Na izziva-včeraj na prvih straneh brzojavni odgovor Du-> j nja starega sveta sta fašistična in narodnoso-ceja na Hitlerjevo poslanico in posebej poudar- j cialistična revolucija odgovorili in se še sedaj ja jo zatrdilo o »dogmatični zanesljivosti« zrna- _ postavljata po robu v popolnem bratskem sodelovanju, ki bo znalo zadati smrtni udarec staremu svetu, ki je obsojen na pogin. V tem dejstvu, ki je tako točno povedano, so vsi bistveni členi ideološke zamisli in praktične politike, kakor tudi vsi cilji, ki jih misli os uresničiti in jih tudi bo uresničila. S tega stališča je poslanica programski dokument, ki je nad vse pereč Hkratu pa je nepreklicen odgovor na vsa anglosaška slepomišenja in na slepomišenja tistih, ki bi se radi vtihotapili v evropsko trdnjavo in bi radi podrli italijanske postojanke.
Ruske izgube v bojih pri Stalingradu
Berlin, 31. oktobra, s. V berlinskih vojaških krogih zatrjujejo, da so Rusi v poslednjih sta-lingrajskih bojih utrpeli zelo hude izgube. Zato so zdaj prisiljeni, da se branijo na močno omejenih odsekih, ki so pod stalnim ognjem nemškega težkega topništva. V nekaj dneh preteklega tedna so med ruševinami zavzetih tovarn našteli okrog šest tisoč boljševiških trupel. Pod gorami razvalin in podrtin severnih mestnih predelov leži na tisoče in tisoče sovjetskih mrličev. Hkrati pa berlinski vojaški krogi poudarjajo, da so bile nemške izgube v bojih, ki se že vlečejo več ko šest tednov v mestni notranjosti, izredno majhne, navzlic lažnivim trditvam nasprotnikove propagande.
ge, kakor je dejal Duce. To bo zmaga, ki bo povračilo za vse žrtve, ki sta jih dala oba naroda, ko sta ramo ob rami stopila v boj proti skupnemu nasprotniku, za skupne cilje in višjo pravico. Nekateri listi pa posebe omenjajo Du-cejevo zatrdilo, da je fašistični režim skušal z mirnimi sredstvi rešiti vsa bistvena vprašanja italijanskega naroda. Tudi narodnosocialistični režim je delal enako in se je izogibal sile. dokler mu tega nista preprečila nezaupanje in končno nasilni nastop bogataških sil. Tu je razlog — piše »National Zeitung« — zakaj sta se oba naroda povezala v nerazdružljivo enoto, ki je prestala vse preizkušnje, in se spustila v boj za osvoboditev. Ta boj se ne more končati drugače kakor z zmago orožja Osi. Sleherni izmed nas je neomajno prepričan in sicer, kakor je dejal Duce, dogmatično prepričan o tem.
V nemškem zunanjem ministrstvu in v berlinskih političnih in diplomatskih krogih posvečajo poslauieama Duceja in Hitlerja posebno pozornost zato, ker nedvoumno potrjujeta nem-Sko-italijansko skupnost. Le nekaj besed zadostuje, da se pribije izvor in razvoj te skupnosti. Rodila se je, kakor je pravilno povedal Duce, na dan, ko so bogataške sile z uveduo gospodarskih sankcij proti Italiji pokazale, da hočejo napredovanje italijanskega naroda ustaviti in da nočejo za vsako ceno preprečiti fašističnemu režimu, da bi na miren in tvoren način rešil vsa
»_8. oktober je italijanskemu duhu in srcu zelo urag. a zdaj ko gre za dvajseto obletnico, ima se posebno	važen	pomen, ker	je narod	napel vse sile za	zmago.	Za nas na	ruski zemlji
,mav dan še	toliko	večji pomen zaradi	so-
vražnika, ki ga imamo pred seboj in zaradi zaupane nam naloge. Mi potrjujemo še krepki j , >ai	Pre.I obljubo, da	hočemo	biti
vredni določenega mesta in ure.«
Armadni poveljnik general Italo Gariboldi.
Minister Ricci sprejel voditelje nemškega odposlanstva
v Rim, 31. oktobra, s. Minister Ricci je v družbi državnih korjioracijskih podtajnikov sprejel vodjo nemške delovne fronte Leya, predsednika nemškega odposlanstva, ki je prišlo na proslavo dvajsetletnico, ter načelnika Simona in dr. Hupfauerja. v duhu iskrenega tovarištva so se pomenili o nekaterih nalogah socialne politike, ki so obema državama skupne. Minister Ricci je dr. Leyu nato predstavil predsednike fašističnih zvez delodajalcev ter delavcev in predsednika ustanove za sodelovanje, s katerimi se je dr. Lejr prisrčno pogovarjal.
Uvedba sončnega časa z 2. novembrom
Rim, 31. oktobra s. Z ukrepom, ki bo v kratkem objavljen, je bilo odločeno, da se z 2. novembrom ob 3 zjutraj spet uvede sončni čas. Po izdanih določilih bodo vse oblasti ter V6e javne in zasebne ustanove morale poskrbeti, da se ob omenjenem času ure prestavijo za %no uro nazaj, da bodo kazale dve namesto tri. Isti ukrep določa, da se bo 29. marca 1943-XXI normalna ura pomaknila za 60 minut naprej z vsemi učinki. Zaradi tega bodo ta dan vsi voditelji javnih in zasebnih ustanov morali poskrbeti, da se ob dveh zjutraj ure pomaknejo za 60 minut naprej.
50.000 Japoncev na Guadaicanalu
Rim, 31. okt. s. V Washingtonu krožijo novice, da je uspelo Japoncem izkrcati na Gvu-dalcanalu okoli 50.000 mož in da divja ta čas bitka v okolici letališča Henderson. Ameriški listi poročajo, da se nahaja japonska mornarica s številnimi bojnimi edinicami in letalstvom pred Salomonskimi otoki, da zada Ameriknn-cem odločilni udarec. V ameriških krogih so mnenja, da se bodo nove pomorske operacije razvijale ob severnem koncu Novih Ilebridov in otokov Fidži.
razen tega bodo dajali po 1 kg marmelade na mesec osebam, starim nad 65 let. Novembrski obrok bodo ljudje lahko dobili v drugi polovici meseca.
4. Pomnožitev obroka sladkorja za otroke do 3 let ter raztegnitev dodatka na mladino od
14. do 18. leta. Medtem ko je stalno povepan mesečni obrok sladkorja za otroke do 3 let in bo znašal odslej 1 kg na mesec, se za november, december, januar in februar podaljšuje mesečni dodatek 100 gr. sladkorja, dovoljen
15. marca letos za mladino do 14. leta. Ta dodatek se za isti čas raztegne tudi na mladino od 14. do 18. leta.
Brzojavna voščila vladarske dvojice Visokemu komisarju
Na voščilno brzojavko, ki jo je naslovil Eksc. Visoki komisar ob 20 letnici revolucije zvišenima suverenoma, sta blagovolila odgovoriti s sledečo brzojavko:
Njuni Veličanstvi Kralj in Cesar ter Kraljica in Cesarica se živo zahvaljujeta ter vračata Vam ter prebivalstvu najboljša voščila za novo leto.« Minister dvora Acquarone.
Bucejev odgovor na čestitke japonskega ministr. predsednika
Rim, 31. oktobra, e. Duce je na poslanico japonskega ministrskega predsednika Toja odgovorila takole:
>Zelo sem Vam hvaležen za brzojavko, ki ste P?1 v. poslali za dvajseto obletnico pohoda na Rim. Vaši vzneseni izrazi in Vaša znova potrjena odločenost, da boste korakali do neizogibne zmage držav trojne zveze, je italijansko ljudrivo sprejelo s ponosnim zadovoljstvom <
Slovesen sprejem zmagovite podmornice »Barbarigo« ob vrnitvi v oporišče
V	nekem atlantskem oporišču, 31. okt. s. Podmornica >Barbarigo«, ki se je vrnila s svoje vožnje v neko oporišče ob Atlantskem oceanu, je bila deležna veličastnega sprejema od strani vojaških oblasti in od prebivalstva. Na pomolu so bili ob sprejemu italijanski veleposlanik v Parizu Buti, veleposlanik v Berlinu Alfieri, vrhovni poveljnik italijanskih podmorskih oporišč ob Atlantiku admiral Bolachini skupaj z vrhovnim poveljnikom nemških podmorniških sil admiralom Donitzem. Ko je podmornica pristajala, je vojaška godba zaigrala obe himni, nakar je prišlo do izmenjave navdušenih pozdravov. Po toplih pozdravih, ki so jih oblasti izkazale mornarjem, ki so se vrnili s slavnega križarjenja, je admiral Donitz s preprostim, pa slovesnim obredom, izročil v imenu Hitlerja poveljniku podmornice, kapitanu Grassiju, odličje viteza železnega križca. Ob tej priložnosti so navzoči živo vzklikali dbema osnima državama.
Slovo nemškega odposlanstva iz Rima
Rim, 31 oktobra, s. Snoči ob 23 je nemško odposlanstvo, ki je prišlo v Italijo za proslavo dvajsetletnice, zapustilo prestolnico. Pri slovesu na postaji so se zbrali tajnik stranke s celotnim vodstvom stranke, minister za korporacije Ricci s podtajniki Amicuccijem, Cianettijem in Lombrasso, nemški poslanik von Mackensen z vsem osebjem poslaništva, podpoveljnik GIL-a Bonamici, vrhovni poveljnik GtL a Tanucci Nannini, guverner, prefekt, zvezni tajnik in drugi dostojanstveniki. Slovo je bilo zelo prisrčno. Dr. Lev se je prijazno pogovarjal z vsemi, posebno še s tajnikom stranke, kateremu je izrazil svojo globoko zadovoljstvo za topel sprejem, ki so sa povsod priredili njegovemu odposlanstvu. Potem so dr. Ley in ostali člani odposlanstva pregledali častno četo GIL-a. Preden se je vlak premaknil, je dr. I.ey vzkliknil: »2ival Duce It Odgovorili so mu tajnik stranke in ostali odličniki z gromkimi: >2ivei Hitler!<
Določila za proslavo 4. novembra
Rim, 31. oktobra, s. Uradni list fašistične stranke objavlja:
4.	novembra 10!2-XXI bo državno vodstvo fašistične stranke ob 9 položilo lovorjev venec na grob Neznanega vojaka in na grob vojvode Zmage.
V	prestolnici vsake pokrajine se bodo zvezni tajniki v spremstvu predsednikov Združenja rodbin padlih v vojski in v letalstvu, Združenja bojevnikov, vojnih invalidov in pohabljencev in drugih organizacij šli poklonit spomenikom padlih v vojni ter položili tam venec vpričo zastopnstva oboroženih sil, fašističnih organizacij, GUF-a, GIL-a in prej navedenih združeni. Pri straži ob spomenikih padlim v vojni se bodo vrstili tisti oddelki kakor 28. oktobra, in sicer od 9 do 18. Sedeži strankinih organizacij in javna poslopja bodo v zastavah. Za člane stranke in vladnih organizacij je zapovedana navadna uniforma.
Zdravje danskega kralja se vsak dan boljša. Zdaj kralj že lahko sprejema družinske obiske.
Hitler je ustanovil posebno odlikovanje za avtomobiliste. To odlikovanje bodo prejeli vsi avtomobilisti, ki so se odlikovali v svoji službi proti sovražniku.
Grobovi tulijo... po dolenjskih gozdovih
Truplo za truplom odkriva zemlja ■ Ganljivo lep pogreb umorjenega A. Zupančiča iz Stranske vasi pri Stični
Polagoma prihajajo na dan. strahotne podrobnosti zločinov, ki so jih nad slovenskim ljudstvom neposredno zagrešili partizanski krvniki, p o s r e d n o 'pa vsi oni, ki so zločinsko delovanje Or kakor koli podpirali: s prizanes-ljiviin molkom, ali denarnimi podporami, ali podtalno agitacijo. Obtoženi so pred Bogom in zgodovino posredni in neposredni krivci!
Truplo očeta sedmih otrok najdeno
SSHHISi Tudi gozdovi okoli Stične so prepleteni z marsikatero skrivnostjo, ki jo bo šele treba iztrgati iz molka pozabnosti. — Bog ve, kje trohnijo trupla številnih nesrečnikov, ki so postali žrtve komunističnih krvosesov? — Truplo ene izmed takih nedolžnih žrtev je bilo odkrito te dni, in sicer truplo enega izmed najbolj spoštovanih in najpriljubljenejših občanov — posestnika Antona Zupančiča, p. d. Korošca iz Stranske vasi pri Stični,
Vasica Stranska vas leži onstran proge v smeri proti jugu, približno četrt ure hoda od Stične in pol ure hoda od Polževega. Tod je imel lepo urejeno domačijo Anton Zupančič, ki se je priženil tja s Kožljevca, občina Polica. Bil je umen gospodar, dober mož ženi Frančiški in skrben oče sedmim otrokom, izmed katerih je najstarejša hčerka Francka stara 21 let, najmlajši sin Vinko pa 6 let. Na poti v življenje pa je še osmi otročiček, ki bo zaman iztegoval drobne ročice po toplem očetovem objemu. Ko bo telesno in umsko toliko dozorel, da bo doumel smisel življenja in smrti, mu bodo zaupali tudi strahotno skrivnost zločina, katerega žrtev je postal njegov oče. Otrokove oči bodo tedaj prvič pogledale v mračne prepade človeškega srca; zgrozil se bo in bo ves presunjen od spoznanja, da je slovenska mati mogla roditi ljudi, ki so v sebi pogazili vse, kar je dobrega in zdravega v našem rodu. šel bo skozi življenje
—	otrok-starec — in z njim bo šel temen spomin na leto strahot 1942. Kakor krvav madež, kakor nenehno ponavljajoč se refren: Sramota! Sramota! Sramota! se bo to leto vleklo skozi vso našo zgodovino.
Kako so Zupančiča ugrabili
Dne 3. junija okoli 10 ponoči je Zupančičevo družino prebudilo iz sna močno trkanje na okno in zamolkli klici:
»Odprite!«
Žena Frančiška je vsa prestrašena vprašala moža, kaj naj stori. »Ni treba odpreti!« je odločno odgovoril mož, ki je slutil, da pozni gostje ne prinašajo hiši blagoslova.
Komunistični partizani, ali pravilneje rečeno nočni razbojniki, so začeli na vse pretege razbijati in groziti.
Zupančič se je vdal. Odpahnil je duri in v hišo sta stopila dva partizana, drugi pa so ostali zunaj na straži. Prvi partizan je bil velike postave, oborožen s puško. Njegov pajdaš je bil manjše, slabotnejše postave.
»Z nami boste šli!« je velel Zupančiču prvi partizan in kakor v pomirjenje prestrašeni ženi dostavil: »Nič hudega ne bo. Zjutraj ob 7 bo že doma, ali najpozneje zvečer.«
»Kje imate pa hčerko Francko?« se je nesramno zarežal drugi.
Mati je povedala, da leži v zgornji izbi. Golobradi kolovodja ji je ukazal, naj ga spremlja gor. Mati je prebudila hčerko, partizanski gizdalin pa ji je zapovedovalno namignil, naj se obleče in mu sledi. Za slovo je Zupančičevi ženi zapretil: »Če boste črhnili le besedico, da smo vam vzeli moža, še povrnemo in postrelimo vse!«
To so bile zadnje besede, ki jih je Zupančičeva žena slišala iz ust sprijenega gospodka, izvržka človeške družbe — »osvobojevalca« slovenskega naroda.
Mlajši otroci so zjutraj takoj pogrešili očeta. Obupana mati je z vso silo dušila jok in prikrivala očetovo ugrabljenje tudi njim. Da bi jih pomirila, si je izmislila: »K bratu na Kožljevec je šel.« In otroci so ji verjeli. Toda porazna resnica jim ni ostala dolgo prihranjena. Ko so nekaj tednov pozneje obiskali staro mater na Kožljevcu, so izvedeli vso bridkost:
»Očeta ni- Ubili so ga v hosti...«
»Zasliševanje« Zupančičeve hčerke
Povrnimo se k nočnim roparjem!
Ko sta izvrševalca partizanske justice s svojima žrtvama stopila iz hiše, se jima je pridružila še truma drugih tolovajev, ki so si v svojem napuhu nadeli vzdevek tujega izvora »partizani«, da bi tako bolj imponirali preprostemu podeželskemu ljudstvu. Nekaj časa so s to tujo učenostjo res ribarili v kalnem, potem pa je sledila znana katastrofa...
En del komunističnih krvnikov je vzel pod svoje »okrilje« hčerko Francko, drugi del pa
O onto A nton^i ■ » /-1 ,, n . I 1 I n 1. .   1. .. . 1 „ 1    • i rt
komunisti, ki so stražili Francko, je bila precejšnja razdalja, zato Francka pač ni mogla slišati, kakšna vprašanja so zastavljali očetu in kaj je nanje odgovarjal.
Gospodček je tekal od očeta do hčerke in od hčerke do očeta nazaj ter ju »zasliševal« posamič. S povzdignjenim glasom, kakor da bi šlo za strahoten zločin, je vprašal Francko:
»Ali oče res hodi v samostan?«
Francka^ je odgovorila: »Seveda hodi-«
Zupančič je kot .vzoren katoliški mož redno opravljal svoje verske dolžnosti, vrh tega je bil tudi odbornik Živinorejske zadruge in odbornik načelstva Hranilnice in posojilnice, ki mm svoj sedež v samostanu, zato je po svoji dolžnosti pač večkrat stopil tja. Za komunistično miselnost pa je delovanje v takih društvih neodpustljiv greh ...
Gospodček je vprašal dalje:
»Ali je res v katoliških društvih?«
»Seveda je,« je po pravici in resnici povedala Francka.
Mlečnozobi gospodček je med »zasliševanjem« važno sestavljal »zapisnik«, to se pravi, čečkal je na kos papirja njene in očetove odgovore. Ko je Francka slučajno vrgla pogled na ta »zapisnik«, je razločno videla, kako je »izpraševalni sodnik« z velikimi črkami napisal:
»Ta je vedno v samostanu!«
Po tem »vestnem« in »temeljitem« zaslišanju so komunistični samozvanci Francko pridržali v hosti do belega dne. Okoli 10 dopoldne se je smela vrniti domov. Rekli so ji, da zato, ker je po pravici povedala, da oče hodi v samostan.
Očeta Antona pa ni bilo od nikoder in nikoli več...
Grozna smrt
Dnevi so tekli. Zena Frančiška je moževo ugrabljenje prikrivala vsej soseski, čeprav se je neki vaški ogleduh na vse kriplje prizadeval izsiliti iz nje priznanje, da so ji moža odvedli partizani. Podlež je imel pri tem prozorne namene: hotel jo je ovaditi svojim somišljenikom v hosti in onesrečiti vso Zupančičevo družino. Ni mu bilo dovolj, da so ubili gospodarja, hotelo se mu je še in še krvi. Zlobna nakana pa se mu ni posrečila.
Polagoma so ljudje le začeli šušljati, da so komunisti Zupančiča ubili. Domači so zaupno zvedeli tudi nekaj, podrobnosti zverinskega umora.
Ko so Zupančiča gnali skozi gozd, jim je moško rekel:
»Kaj me preganjate po hosti? Bi raje šli k maši!«
»Saj boš kmalu šel!« mu je surovo odgovoril eden izmed njih.
In potem... potem so ga vrgli na tla, mu pokleknili na razprte roke in noge ter ga začeli zbadati z nožem. Zupančič je v nečloveških mukah napel svoje zadnje moči. Posrečilo se mu je, da je izmaknil roko izpod partizanovega kolena. Sunkoma je segel po naperjenem nožu. Takrat pa so planili nanj in mu zadali smrtni bodljaj. Pri umoru je po vsej priliki sodeloval zloglasni komunistični krvnik 21 letni Vinko Zajec, p. d. V e n c a j z iz Oslice pri Krki, ki ima na vesti že čez 80 umorov.
Morda se bo našel še kak neveren Tomaž, ki bo majal z glavo in izrekel svoj dvom, da bi komunistični partizani Zupančiča ubili samo zaradi njegovega verskega prepričanja. Temu nevernemu Tomažu postrežemo z novim dokazom. Komaj mesec dni je od tega, ko je nekaj partizanov prišlo v Zupančičevo hišo. Izročili so že itak dovolj nesrečni ženi Frančiški list, na katerem je bilo napisano:
»še veliko farskih podrepnikov bomo spravili s poti!«
Ko so odhajali, so ji zagrozili, da tudi tega ne sme povedati živi duši...
Otipijivejših dokazov, da so komunistični krvniki stregli po življenju predvsem ljudem, v katerih je verska tradicija globoko zakore-
ninjena, pač ni mogoče doprinesti. Kaj pravi k temu poraznemu dejstvu častiljubni gospod profesor Kocbek in njegovo »ljubezensko krščanstvo«?
Ljubo Podlogar — zver v človeški podobi
Kakšni kriminalni tipi so sodelovali pri »osvobodilni« fronti, dokazuje primer trgovskega vajenca Ljuba Podlogarja, ki se je pred svojim begom v hosto učil v neki trgovini pod Ivančno gorico. Fantu je komaj 18 let, pa si je omadeževal vest že z 8 umori. Ob neki priliki, ko je bilo govora o Zupančičevi smrti, je z žarečimi očmi izjavil:
»Kar srce mi igra, kadar koga prav počasi z nožem režem!«
Ob neki drugi -priliki je spet z naslado pripovedoval, kako je z nožem mesaril nekega dekleta. Človeka spreletava zona spričo take poživinjenosti. Komunistična vzgoja je rodila strahotne sadove: nakazna bitja, ki so človeku podobna samo po zunanjosti, njihova notranjost pa je eno samo leglo zločinskih nagonov. Malo, prav malo še manjka — in nadebudni gojenci komunistične šole bodo zdrknili globoko pod rhven afriških ljudožrcev!
Kako je bil odkrit Zupančičev grob
Ko se je po fari razširila žalostna novica, da so komunistični klavci zaklali Zupančiča, tega značajnega moža in poštenjaka, s kakršnimi je naša zemlja le redko posejana, občani kar verjeti niso mogli. Saj je tudi v srcu njegovih domačih še tlela iskrica upanja, da ga imajo partizani morda le še živega v hosti. Pa je bila resnica, kruta resnica: ubili so ga in zakopali neznano kam. Izredni delavnosti, podjetnosti ^in iznajdljivosti vaške straže, ki se je zadnje čase osnovala tudi v Stični, se je treba zahvaliti, da je bila skrivnost Zupančičevega groba odkrita. Prijela je nekega domačina, katerega je imela na sumu, da mu je znano, kje trohni umorjenčevo truplo. Po daljšem oklevanju jim je res označil kraj. Prvotna domneva, da so Zupančiča ubili in zakopali na Polževem, se je izkazala kot zmotna. Ubili in zakopali so ga na kraju zaslišanj, komaj 10 minut od doma. Ker pa se jim je zdelo, da so ga zakopali preplitvo, so njegovo truplo iz previdnosti odkopali in ga zakopali kakih 10 minut dalje v hosti. To je bil torej že drugi Zupančičev grob.
Ko je 10 letni Zupančičev sinko Tone izvedel, da nameravajo fantje očetovo truplo odkopati, je odločno vzel lopato v roke in rekel:
»Tudi jaz hočem očeta videti!«
Ročno je smuknil v nedeljsko obleko in se pridružil grobokom. Z njim so šli tudi kletni brat Franček, 14 letna sestra Angela, 21 letna sestra Francka ter Vinko in Micka, sinko in hčerka pokojnikovega brata s Kožljevca.
Fantje so na določeni kraj ponesli krsto in začeli kopati ob asistenci štirih duhovnikov iz samostana. Kako pretresljiv trenutek je moral biti za pokojnikov^ otrpke, ko se je pred njimi odprla zemlja in so zagledali pred seboj že skoraj povsem razpadlo očetovo truplo! Spoznali so ga^ samo po' koščkih obleke, ki je bila mestoma še kar dobro' ohranjena. Skrbno so fantje polagali mrtvaške kosti in koščice na bel prt, po tem žalostnem opravilu pa so krsto zabili in jo v dolgem sprevodu odpeljali proti farni cerkvi v Stično.
Zupančičev pogreb bo ostal vsem v neizbrisnem spominu
Ob krsti z zemskimi ostanki rajnkega Zupančiča je korakala častna četa vaške straže s puškami na ramah, kar je imelo simboličen pomen: tako hočejo slovenski stražarji obvarovati življenje in imetje naših družin, da jih ne bo doletela enaka žalostna usoda, kakor je doletela Zupančičevo družino. Že itak presenetljivemu številu pogrebcev se je v Stični prdružilo še mnogo drugih, ki so pokojnika spoštovali in ljubili zaradi njegovega kremenitega značaja in zgledne poštenosti.
Pred kapelico ob stiškem samostanu je cerkveni pevski zbor zajjel večno lepo »Vigred se povrne«, na kar je žalni sprevod krenil v cerkev, kjer je bila darovana slovesna pogrebna maša.
Po končanih obrednih molitvah so krsto z zemskimi ostanki Antona Zupančiča ob asistenci 8 duhovnikov ponesli na farno pokopališče. Nad odprtim grobom je pevski zbor zapel še dve žalostinki, g. p. Alberik pa je spregovoril nekaj lepili, v srce segajočih besed dragemu pokojniku v slovo in žalujoči družini v tolažbo. Naglašal je, da je z Antonom Zupančičem legel
v grob zaveden Slovenec in katoličan, obče spoštovan župljan, vsakomur odkritosrčen prijatelj. Takih mož ni dosti, zato nam je še posebno hudo, kadar legajo v grob taki idealni, kristalno čisti značaji.
»Anton, zakaj je moralo tvoje mučeniško telo skoraj pet mesecev ležati v neposvečeni zemlji, v divjem gozdu? Moral si pač biti po Kristusovem zgledu zavržen, da si bil deležen njegove zmage in njegovega večnega plačila. — Kaj bi nam povedal zdaj, ko se poslavljamo od tvojih zemskih ostankov Ti, ki v božji bližini gledaš nazaj v preteklost in po božjem razsvetljenju poznaš tudi našo bodočnost? —
Otroci moji, zadnjič vam pravim: prav sem vas učil, držite se tega. Bodite in ostanite pošteni in odločni! — Tako bi rekel svojim otrokom. A tudi nam bi povedal jasno besedo: Združite se v dobrem in se postavite po robu vsem, kar ubija narodno in versko življenje. Za narod, za Boga in vero bodite pripravljeni žrtvovati vse!«
Krčevito ihtenje osirotelih otrok: »Očel Oče!« je jeknilo po božji njivi, trkalo na krsto, seglo v duše, da ni ostalo suho nobeno oko-Votlo so zabobnele težke grude prsti na rakev, kakor da bi zadonela od nekod mogočna zborna pesem:
Zbogom, ti zvesto katoliško srce, ki si verovalo, upalo in ljubilo do zadnjega!
Tak je bil pogreb Antona Zupančiča. Lepšega, ganljivejšega pogreba Stična že dolgo ni doživela. Saj ve zdaj že vsak otrok: Zupančič je padel kot žrtev komunističnega sovraštva do vsega, kar je še dobrega, svetlega in poštenega v našem jjudstvu. Ujeti partizan Avg. Erjavec, p. d. Poljančev iz Oslice pri Krki je prostodušno priznal, da so ga ubili samo zato, ker je bil veren človek.
Tak je bil pogreb' Antona Zupančiča, kljub temu, da so komunistični krvoloki v okolici trosili grozilne letake z vsebino:
»T.r"Pla, morajo biti pokopana tam, kamor smo jih zakopali mi! Nihče jih nima pravice odkopavati. Vseeno je, ali trohni truplo v gozdu ah v blagoslovljeni zemlji!«
Po komunistični materialistični miselnosti je to res vseeno; saj človek v njihovih očeh m me vec kot navadna žival, ki jo po smrti vržeš na gnoj Kruto, pa resnično!
Plemenit dar Italijanskemu kulturnemu zavodu
Ljubljana, 31. oktobra.
Na vodstvo Italijanskega kulturnega zavoda v Ljubljani je poslal neki ljubljanski in-dustrijec 2000 lir. Vodstvo zavoda se zahvaljuje za ta plemeniti dar in je sklenilo znesek porabiti za pospeševanje italijansko-slovenskega kulturnega zbližaaja.
Radelj Jože, ustreljen od partizanske krogle v noči na 18. oktober v vasi Sp. Brezovo pri Višnji gori.
Vidmar Ivan iz Pleševice, žrtev komunističnih zločinov.	*
S. S. VAN DINE:
i$jkkCvnastni tekač.
■"»raifflfflRa. ^n«i®fe,_ *,,3iffii«fc_ ^iiRiiiife.  *”«Wlfc. ......... ,3H!lil!«li!,:..	..	..
# 6
Vanče je žalostno vzdihnil.
»Kruti ste, gospod narednik« je dejal. »A pazite! Sleparija bi se utegnila izkazati za dosti bolj zamotauo, kakor da se Vam zdi, da je. Zločin je vsaj nenavaden, tako da me ne bi prav nič presenetilo, če bi morali še lep čas tavati po naj večji temi.«
»E, mislite?«
Ileath je pogledal Vanceja, kakor da mu ne verjame. Čeprav je bil malo prej tako odločno povedal svoje mnenje, je bilo vendar jasno videti na rijem, da je tudi oa istih misli kakor Vanče.
»Ne dajte, da bi Vam gospod Vanče vzel pogum« je posegel vmes Markiram. — »Njegove domneve so kaj malo prijemljive.« Potem pa se je s kretnjo, ki je izdajala nestrpnost, obrnil proti vratom. »Oglejmo «1 malo ta kraj zločina, dokler še drugi ne pridejo. Pozneje bom govoril e profesorjem Dillarrlom in drugimi, ki stanujejo v hiši. A, kaj sem se spomnil, gospod narednik: v svojem poročilu vendar niste nič omenili Arnessona. Je tako?«
»Arneason 'je zdaj na vseučilišču in upam, da se kmalu vrne.
Kriminalni roman
Markham je pritrdil in odšel za narednikom na hodnik. Medtem ko smo šli za hišo, se je nekdo pojavi! po stopnicah in v poltemi se je zaslišal od zgoraj razločen, nekoliko tresoč glas:
»Ste Vi, gospod Markham? Stricu se je zdelo, da je slišal Vaš glas. Čaka Vas v svoji delovni sobi.«
»Pridem čez nekaj minut k njemu, gospodična Dillard.« Markhamov glas je bil pokroviteljski, skoro ljubezniv. »Počakajte me tudi Vi, ker bi vaju rad videl skupaj.«
Dekle je potihem pritrdilo in izginilo po stopnicah, šli smo dalje. Na koncu veže so bila vrata, ki so držala na ozek hodnik, s katerega je v ozadju vodilo troje stopnic v prostorno nizko in precej temno sobo. Sko-zi zunanja vrata, ki so bila nekoliko odprta, se je videl del strelišča. V tem prostoru je stal policist, ki ga je bil tja postavil Heath z nalogo, da straži truplo.
Prvotno je bil ta prostor očitno namenjen za skladišče ali shrambo v pritličju. Zdaj pa, ko so ga preuredili m primerno okrasili, je služil za čital-
nico in za sestanke. Cementna tla so bila pokrita s pleteno štorjo, na eni od sten pa je bilo vse polno risb in slik, ki so predstavljale lokostrelce v raznih oblekah, kakor so bile pač v različnih stoletjih v modi. Poleg tega je stal tam še klavir, fonograf, nekaj udobnih pletenih stolov ter divan v različnih barvah. Na sredini je stala ogromna miza, prav tako kot stoli pletena iz vrbovih palic ter vsa obložena s športnimi revijami, ki so bile po njej razmetane, kakor bi jih bil tja nasul plaz. V majhni knjižni omari v kotu sobe je bilo postavljenih nekaj vrst knjig. V drugem kotu pa so človeku takoj padle v oči pisane tarče, na katere je naravnost skozi odprta vrata sijalo sonce. Blizu izhoda so bili prislonjeni k zidu številni loki različnih velikosti, poleg njih pa je stala majhna omara, polna najrazličnejše šare, kakor na primer strelskih rokavic, puščic različnih velikosti, vijakov, tetiv za loke in podobnega. Pri oknu na desni strani sobe so bile na hrastovem podstavku lepo razvrščene vse mogoče trofeje lokostrelcev.
Vanče je na te trofeje postal takoj pozoren. Skrbno si je nataknil naočnike in si jih začel pozorno ogledovati.
»Lovske in vojaške puščice« je pripomnil. »Od sile zanimivo... Ah, ena teh trofej j? izginila. Poglejte semkaj: očividno jo je nekdo izpulil v največji naglici. Majhna medeninasta zaponka, ki jo je držala, je skrivljena.
Na tleh je ležalo več tulcev, pol-
nih puščic. Vanče se je sklonil, vzel in enega od tulcev puščico in jo pokazal Markhamu.
»Zdi se mi neverjetno, da bi takale slabotna puščica mogla prebiti človeku prsi. In tudi lovska puščica ubije jelenh komaj na dvajset metrov.... Čudno pa je. da komu pride na misel, da gre in izdere .puščico vprav jz trofeje. Stvar je zanimiva.
Markham je nagrbančil čelo in stisnil ustnice. Opazil sem. da ga je vse doslej navdajalo upanje (utvara), da je žaloigro trebu pripisovati golemu naključju. Vrjjel je puščico na stol ter odšel proti zunanjim vratom.
»Oglejmo si še malo truplo« je dejal tiho.
Ko sem stopil na strelišče, ki je bilo vse v soncu, ki je bil za nekaj stopnic nižji od višine, v kateri je bila speljana cesta, je bil kot vkovan med dvoje izredno visokih zidov. Na eni strani je bila ogromna stena brez oken, zadnja sl ran petnajstnadstrop-nega poslopja. Na drugi strani pa je bila Dillardova hiša, tudi precej visoka kljub ogromnosti sosednje zgradbe. Čeprav smo bili v srcu New Yorka, bi nas vendar nihče, kdor ne bi bil na kakšni »strateški« postojanki, ne mogel opaziti na tem 6trelišču. In tisto »strateške« postojanke so tvorila maloštevilna stranska okna Diliardove hiše in edino verandno okno neke druge hiše, ki jo bila obrnjena na Cesto 76a in katere vrtiček je v ozadju mejil na vrt Diliardove hiše ob
Cesti 75a. Obe domačiji sta obsegali ves ta osamljen prostor in sta bili ta-korekoč pod zaščito ogromnega zidu petnajsfnadstropne zgradbe.
Iliša ob Cesti 76a je bila .kakor smo kmalu zvedeli, lasi neke gospe Drucker in je igrala svoj žalloatno vlogo pri dogodkih, ki so bili v zvezi z Robinovim umorom. Več visokih dreves , ki so rasla na tistem skupnem vrtu, je zastiralo pogled z vseh okenj. ki so bila obrnjena proti Dillardovi hiši. Le z drugega okna zakrite verande v drugem nadstropju je bilo mogoče videti na prostor, kjer je bilo strelišče.
Opazil sem, da si je Vanče takoj zapomnil verandno okno na Drucker-jevi hiši. Toda šele precej poznej*’ popoldne sem zvedel za pravi vzrok tega njegovega zanimanja. Strelišče je segalo odtod še precej daleč naprej ob Druckerjevi hiši, tsi je mejila s Cesto 76a tako, kakor Dillardova hiša s Costo 75a. Poleg tega je treba pripomniti, da ogromna petnajstnadstrop-na zgradba, ki je gospodovala s svojim zidovjem nad Druckerjevo in Dillar-dovo hišo, ni tvorila enega samega sklada, pač pa dva, med seboj ločena po zelo ozkem prehodu, ki je šel pravokotno na strelišče in vzporedno « Cestama 7ba in 75a. Po tem prehodu, ki so ga ne strelišče zapirala mrežasta vrata s ključavnico, je bilo mogoče priti naravnost v drevored Riverside, ne da bi bilo treba iti ekozi vrata na skrajnih koncih strelišča,
Razmišljanja o »Očenašu«, ki ga uprizarjajo v Drami
•	d€l°!	— Zares lepo! — Prava mojstro-
vina!« Tako je govorilo občinstvo, ki je preteklo u*deljo napolnilo gledališče.
Resnično, Gregorinov »Oče naš« zasluži vso pozornost!
Dramo je zrežiral avtor 6am. V6a uprizoritev kaze videz 6tvarno6ti, dognanosti in globokega razumevanja. V nobeni sceni ni navlake. Besedilo je v 6kladu s prizoriščem in prizorišče z besedilom.
■ , Gregorinov knjižni jezik je jasen, preprost in lahko govorljiv. Nobena beseda ni odveč. Vsaka b£seda ima 6voj pomen in je v nujni zvezi 6 celoto.
Odrske podobe obdaja zelo okusen okvir in zagrinja jih zavesa, kar daje predstavi svečan vtis. Vseh sedem enodejank se odigrava tako naravno, da se ti zdi, kakor da bi gledal resnično življenje. Vse je na videz silno preprosto, in vendar 6e za V6em tem 6kriva globoka misel, velika vsebina, ki ti razodene šele pri razmišljanju celotnega dela. Potem se ti razkrije globoki pomen posameznih podob.
Prva podoba se godi dopoldne pred Vnebohodom : Oče naš, kateri si v nebesih...! Delavni, pošteni ljudje — pravi otroci božji, žive v hišici na hribcu kraj trga. Po V6eh božjih zapovedih žive, toda trpe, hudo trpe. Lucija, 16 letna, je padla z voza in hodi z berglo; Aleš se je prehladil in ga bole oči; oče je tik pred jetiko. In da bo preizkušnja še večja, morajo iz svoje hiše. Pa če je bridkost še tolikšna, udarci se tako kruti — vse naj bo Bogu v čast! V tem je pomen prve podobe.
Kako iznajdljivo jer Gregorin napisal drugo, Podobo! Kraj, kjer se vse zbira, kjer se največ raz-govarja, debatira, kritizira, je gostilna.
Fara praznuje žegnanje in podjetni gostilničar Peter je izrabil to priliko v svoj dobiček ter priredil veselico. Od vseh vetrov 60 zbrani ljudje: kmetje, gospoda, delavci, obrtniki, mladina itd Vsi iščejo v pijani zabavi veselja in utehe. Vsi iščejo izhoda iz trpljenja in iz težkih razmer v katerih žive. Vsi ti ljudje, ki 6e med seboj zbadajo, sovražijo, si nagajajo ter gledajo vsak na 6vojo čast, moč in kori6t — iščejo pravice, ljubezni in miru. Toda ta sovraži onega, gospoda zaničuje kmeta, nezvesti gruntar popiva in pleše z ničvrednim dekletom v pričo 6vojih otrok, sin pretepa očeta, mladina uživa... vse gre v 6voj 6trašen konec, ki 6e pripravlja, kakor se pripravlja huda ura. ki se približuje po hudi vročini. Tako je v tej vasi, tako je v tej deželi in tako v drugi. Povsod išče človek pravice, miru in ljubezni.' Vsi ljudje pa poznajo živo besedo, ki diha iz evangelija; saj je ta knjiga med njimi. Toda ljudje hočejo živeti^ po svoje. Vihar se približuje, pravica vstaja, požar narašča m kri teče...
Ta podoba je živa ilustracija človeških zablod, je podoba doline solza! Godi 6e v dolini, pri fari Sv. Petra, na praznik sv. Petra. Na dan, ko je Kristus postavil temelj 6vojemu božjemu kraljestvu na zemlji.
To je globoko zajeta, pretresljiva vsebina — zrcalo naših obrazov!
V	6rce segajoča je tretja podoba! Na praznik Vseh svetnikov prinese gospiod župnik na goro Vnebovzetja k cerkovnikovi sv. obhajilo. Mati Ana je rodila enajstega otroka in zbolela na smrt. Oče in otroci tožijo k Bogu: »Ne 6mejo umreti, ne smejo nam umreti!« Župnik pa jih potolaži z besedami, ki jih je govoril Učenik na Oljski gori: »Ne moja, tvoja volja se zgodi!« In oče Tomaž klone Pred božjo voljo. Oiroci pa tega še ne razumejo, zato kličejo za materjo, ki 60 jo odpeljali v bolnišnico: »Vrnite s?! Morate! O Jezu6, ne 6mejo umreti, ne smejo i#i*n umreti!« In med te zapuščene 6irote pride prijatelj, ki ve, kaj se je zgodilo. Otroci ga sprašujejo, kaj on misli:	»Bodo mati
ozdraveli? Ali umrli?« Prijatelj molči. Božji otroci jokamo in vzdihujemo, a Bog molči in vlada po 6voji volji — v svoji modrosti in ljubezni!
Vmes pa se plete zgodba sosedovega Matije. Grbast je in dvajset let starejši od lepe cerkovni-
DRUŽINSKA
PRATIKA
ZA LETO 1943
JE IZŠLA in se bo odslej dobivala v nakup v prav vseh knjigarnah kakor tudi v boljših trgovinah in tratikab
Cena Izvodu L 2*-
Zahtevajte povsod le našo DRUŽINSKO PRAT1K0I
kove hčerke Cecilije, ki jo ljubi in si želi, da bi prišla k njemu za gospodinjo. Tudi ta Matijeva zgodba je psihološko tako izpeljana, da 6e povsem ujema 6 temeljno mislijo: Četudi izgubimo svoje najdražje, kakor je ljuba mati, ali izvoljeno srce — zg6di se, če je tako božja volja!
Četrta podoba se godi v noči, v kateri je človek prejel kruh iz nebes. Sosedovi, ki imajo v kotu jaslice, na mizi čaj in potico, razumejo kaj pomeni, da človek ne živi samo od kruha, ampak od vsake božje besede! Jeračevi, pri katerih 6e podoba godi, pa tega nočejo razumeti. Za njih je evangelij prazen nig — besede, od katerih človek ne more živeti. Za mojstra Jerača je gramofon, pijača, telesni užitki; z eno besedo, to, kar vidiš; vse drugo ne velja. Zato je njegova duša prazna in lačna. Z njim pa 60 lačni njegova žena in njegovi otroci. Velika je drama te uboge družine! Ta zgodba pojasnjuje jx>men evangeljskega 6tavka: »Jaz 6em živi kruh. Kdor pride k meni, ne bo lačen. In kdor je ta kruh, ne >:mrje.«
Mojstrsko je Gregorin prikazal pomen teh besedi v primeru brezverca. Ko mu vse spodleti, se obesi. V noči, v kateri so lačne človeške duše prejele kruh iz nebes ...
Peta podoba se godi v samotni hišici, ki je ven iz va6i 2e tri dni in noči pričakuje Helena z nezakonskim otrokom svojega ženina. Ljubi ga kot vse na 6vetu. Raje je zapustila svoj dom in raje bi umrla, kakor da bi pustila Andreja. Ta ljubljeni Andrej pa se je na pustno nedeljo poročil_ z bogato, a staro vdovo, pri kateri ie v službi. Učinkovit je domislek z maškarami, ki Heleni to razodenejo. Tudi ta zgodba ima prizore, ki zarežejo v 6rce. Temeljna misel je: »Ce odpustite ljudem njih pogreške, bo tudi vaš nebeški Oče vam odpu6*iI vaše rrehe.« In zapuščena, do duše užaljena Helena, ki ie bila nekoč grešnlca, cdpu6ti Andreju, ker tudi ona dolguje B„gr stiršem in fanta M. H j ki io je ljubil izmlada. Podoba konča, ko zazvoni v pustno noč pepelnični zvon in naznanja čas posta in po-kore.
Silno globoko je zasnovana šesta podoba. Na veliki petek ob tretji uri zaprosi težko preizkušeni bogoslovec: »O Bog, ne umolkni, ne umolkni nikoli v meni!« Ce bo Bog umolknil v njegovi duši, ga bo premagala skušnjava — zakaj več jih je, ki prihajajo nanj — in ne bo postal to, za kar je namenjen in odbran. Ta podoba je polna 6ilno lepih in bogatih misli. Iz nje diha pomlad, ki vabi in kliče v življenje. In v to pomlad umira trpeči Kristus ...
Sedma podoba: Vsakomur izmed nas je dodeljena taka ali taka vloga, ki jo moramo igrati na tem velikem odru, na katerem se odigravajo naše žaloigre. Glavna miseV je: Ce imaš vid pravega spoznanja, boš rešen hudega.
Komu ne vztrepeče duša ob vzhajajočem soncu velike nedelje, ko zapojo zvonovi in prihaja mimo tisti, ki ni prišel, da bi nas sodil, ampak rešil!
Lepšega zaključka (apoteze), 6i za to vsebino ne moremo misliti. In kakor začenjajo podobe z uvodom, ko je Gospod učil ljudi moliti očenaš, tako končavajo podobe z očenašem, ki ga molijo v procesiji.
To izvirno slovensko odrsko delo zasluži v resnici največjo pozornost in priznanje. To ni misterij po srednjeveškem vzorcu, ali vsiljiva verska igra; to je sedeni enodejank — 6edem podob iz življenja. Tudi Znanec, ki nastopa, ni mišljen kot Kristusova oseba, Znanec je jx>osebljena živa beseda, ki diha-iz evangelija... je duh Kristusov.
Občinstvo je govorilo: To je mojstrovina, to je misijonsko delo! Pisatelju očividno ni šlo za literaren dogodek; pač pa mu je, kakor izpričuje ■'»•h na njegovega »Očenaša« na tem, da bi v živi odrski obliki razložil miselni oomen naše najlepše krščanske molitve. In to je dosegel v najlepši in čudoviti meri.
šport
Pred 5. kolom za državno prvenstvo
Jutri bodo italijanski klubi odigrali 5. kolo državnega nogometnega prvenstva. Najbolj vroča tekma bo tista v Romi, kjer se bosta j>omerili moštvi domače Rome in Torina. Roma je po dosedanjih uspehih s 6 točkami na drugem mestu, Torino jih je pa dozdaj nabral nekaj manj. Vendar pa Torinci znajo zaigrati in napak bi bilo, če bi zmago že pripisovali enemu ali drugemu. Seveda bodo domačini hoteli zmage za6e. — Vodeči Livorno bo imel na svojih tleh v gosteh Lazio iz Rima. — Tudi za prihodnji teden pravirtio, da bo Livorno ostal na čelu tabele z 10 točkami. — Triestinci imajo 6pet tekmo doma. Prišli bodo Barijanci. Ali bodo spet domačini igrali neodločeno in si delili točki, kot je bilo to doslej v treh tekmah? Triestinci že rabijo cel izkupiček, da se bodo prerinili kam navzgor
Cenik za zelenjavo in sadje
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino določa na jxxllagi svoje naredbe št. 17 z dne 9. maja 194l-XIX naslednje cene v prodaji pri proizvajalcu ter pri trgovcu na debelo in drobno. Cene, ki so maksimalne, določajo v kategorični obliki mejo, za katero se morajo cene dejansko gibati pri kmetu oziroma pri trgovcih. Iz tega sledi, da je pač mogoče prodajati nižje, nikakor pa ne višje kakor po odrejeni ceni. Cene so za kilogram teže.
Na debelo Na drobno lire
Česen .....	9.50 '	10.80
Čebula................. 2.30	2.80
Solata glavnata	.	.	4.50	5.30
Jajčniki............... 6.20	7.40
Paprika zelena .	.	.	4.50	5.70
Paradižnik ....	2.00	2.40
Radič.................. 7.00	7.80
Špinača .....	4.90	5.70
Zelena................. 4.90	5.90
Limone la (15 cm obs. 3.80	4.85
(komad 0.60)
Jabolka la
(n. pr. Zlata parmena) 6.15	7.15
Hruške la ....	6.40	7.40
Hruške Ila . .	.	.	5.80	6.65
Grozdje la ...	.	6.00	7.20
Maroni................. 7.00	7.80
Opombe:
1. Prva vrsta: zelenjava in sadje mora biti zdravo, sjjosobno za prevoz. Izločajo se pridelki, ki so izobličeni, poškodovani, nagniti ali nezadostno sočnati.
2. Zelenjava v prodaji mora biti brez listov in neužitnih delov.
3. Pri označbi cen je pristaviti tudi vrsto blaga po kakovosti. Trgovci na debelo morajo izročiti kupcem račun z označbo blaga, vrste in enotne cene, ter morajo tudi kupci na zahtevo izdati tak račun.
4. Ta cenik mora biti jzvešen v prodajnih prostorih na dobro vidnem mestu in velja le za uvoženo blago. Razume se brez tare.
5. Za domačo zelenjavo in sadje v Ljubljani v trgovini na drobno veljajo najvišje cene tedenskega mestnega tržnega cenika.
6. Okrajna načelstva lahko določijo še nižje cene od zgoraj navedenih, vsako zvišanje pa mora biti predhodno odobreno od Visokega komisariata.
7. Kršitelji tega cenika se kaznujejo po uredbi št. 8, Sl. 1. št. 8 od 28. januarja 1942-X X in ostalih zakonitih predpisih.
Ljubljana, 29. oktobra 1942-XXI.
yisoki komisar: Emilio Grazioli.
Prepoved izdelovanja in prodaje igrač
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino odreja:
Člen 1. Od dne uveljavitve te naredbe je prepovedano izdelovanje igrač.
Člen 2. Prodaja igrač, ki so že izdelane do dne uveljavitve te naredbe, je dovoljena do 1. marca 1943-XXI.
Člen 3. Industrijski in obrtniški izdelovalci in trgovci z igračami so dolžni sestaviti inventar igrač, katere imajo, in pri tem navesti vse oznake, ki utegnejo biti potrebne za razločevanje igrač in določitev njih prodajne cene.
Ta inventar 6e mora v roku 20 dni od objave te naredbe predložiti v dvojniku Pokrajinskemu korporacijskemu svetu, ki en primerek s prevzemnim potrdilom vrne.
Člen 4. Izdelovalci in trgovci z igračami morajo voditi sproti dopolnjen prejemni in oddajni vpisnik, ki ga mora pred ufHirabo predpisno potrditi Pokrajinski korporacijski svet.
Na prejemni 6trani tega vpisnika morajo vpisati izdelovalci in trgovci podatke o igračah, ki so jih inventari/iraili po prednjem členu 3; trgovci pa morajo dajati podatke o igračah, ki jih morda pozneje nabavijo.
Na oddajni strani morajo izdelovalci kakor tudi trgovci vpisati podatke, nanašajoče se na opravljene prodaje.
_ Člen 5. Kršitelji določb te naredbe se kaznujejo s kaznimi m po postopku iz naredbe z dne 26. januarja 1942-XX št. 8.
Člen 6 Ta naredba stopi v veljavo na 15. dan po objavi v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
in ne bodo životarili v sredini tabelice. Morda jim bo jutri cel U6j»eh padel v žep, 6aj imajo proti 6ebi letošnjega novinca v A razredu. Ostale tekme pa bodo se tele: Vicenza:Milano, Fiorenti-na:Venezia, Genova :Liguria, Juventus:Atalanta. Ambrosiana.-Bologna in že omenjene tri tekme. Tekme bodo na igriščih prvoimenovanih klubov.
Pogled v geologijo ribniškega kraškega polja
Bistrica ponikne na koncu Goriče vasi v 7 večjih požiralnikov, mnogo vode ee izgubi tudi v sami strugi, katere dno je polno manjših rup.
Ponikalnici Ribnica in Rakitnišca sta tudi po svojih izvirkih pravi kraški reki. Izvirata o..e ob zapadnem robu polja, tečeta proti v/hodu in ze po kratkem teku ponikneta. Obe prihajala izpod doio-mitne vzpetine Bukovice (731).	.
Med Bukovico in Veliko goro je stisnjena o/ka dolina, široka največ 200 do 300 ‘.netrov. V njej leži vasica Zadolje. Dno te doline je 70 metrov višje od dna Ribniškega polja, nagnjeno je proti 6«verozapadu.
Podobna dolinica je tudi med Veliko goro in Tintovcem (607 m) in v njej leži vas Dane.
Ribnica ima dva močna, tipična kraška izvirka. Eden žene že takoj pri izviru mlir, in žago. Padec je majhen. Proti koncu tvori Številne kljuke. Ko pride pri Dolenji vasi na apnenec, začne zgi-njati v ozke rupe med posameznimi plastmi. Prvotni ponori 60 precej dalje proti vzhodu.
Dobiva pritok Sajevec, ki izvira iznod Velike gore pod vasjo Kot. Njegov tok je lajprej usmerjen proti 6ev. vzhodu. Teče po močno zamočvirjenem svetu. Oblikovitost tal ga prisili, da v loku obide izrastek Velike gore. Dalje teče v mnogih vijugah do svojega izliva v Ribnico, nedaleč od va6i Prigorice.	.
Med vodami ribniškega področja ima Sajevec največ proda. Med tokom Bistrice in Sajevca se vleče do 1 km širok in nekaj deset mr*rov visok hrbet, ki se na severni strani veže na Jurjevški dolomitni prag. Svet je ilovnat in v bližini Nemške vasi 6toji na več mestih voda na površju, kjer ra->!e 6amo trs. V tem predelu 60 pred desetletji ko-Pa'i glino za izdelovanje opeke.
Na nasprotni strani Bukovice izvira Rakil-nišca, ki ima dva, malim iezercem podobna izvira
z značilnim imenom Obrh. Teče po tnali dolini 4 do 5 km* ki jo ločijo od ostalega polja štirje grički do 5 metrov relativne in 530 melrw nadmorske višine. Ponikne že po poldrug krn dolgem teku pod vasjo Rakitnica v velike jame. Po pripovedovanju domačinov 6ta izvira Ribnice in Rakitnišce v zvezi z vodami Loškega potoka, ležečem na nasprotni 6trani Velike gore, toda dokazov s strani raziskovalcev nimamo.
Pri nizkem in srednjem vodnem stanju 6e vode hitro odtekajo po podzemni poti dalje. Pri večjem deževju pa se ravnotežje med nadzemskim pritokom in podzemskim odtokom poruši. Ko 6e rupe in suhe struge, katere vode uj>orabljajo 6amo ob visokem vodnem 6tanju, naj>olnijo — nastane povodenj.
Najpogostejše nastanejo poplave v Rakilniški dolini, kjer nastane celo jezero že tedaj, ko Bistrica in Ribnica šele komaj prestopita bregove. Ko'doseže voda svoje nekdanje korito, poplavi južni del dolenjevaškega polja, da moli iz nje samo bel pas -— cesta, kj vodi v Kočevje. Rakitnišca, pomnožena z vodami obeh suhih strug Ribnice, ki med tem tudi močno naraste, obliva v loku hrib Jasneico (568 m) in gre nato dalje po vrlačah proti Kočevju pod imenom »Zadnja Rinža«. Tok, ki pride na dan na južni strani Ja-senice, se imenuje »Prednja Rinžac; ta se pojavi selo tedaj, ko »Zadnja Rinžac že ujiada.
Ob dolgem deževju zalije združena voda vseh štirih ponikalnic in Sajevca precejšen del nižje ležečega polja, posebno občuti to dolenjevaško polje.
Človek je v neprestani borbi proti poplavam dosegel že lepe uspehe. Lela 1890. je bil dokoJi-Efln kanal, ki veže strugo Bistrice z jamo Tente-ro, v kateri ponikna tudi Tržiščica. Po tej strugi se odteka odvišna votla iz Bistrice, ki bi sico_ poplavila pod Brezami ležeče njive in travnike, Z zgraditvijo omenjenega kanala niso zadovoljni prebivalci onstran Male gore, ker so takorekoč Ribničani obrnili odviino vodo nanje, številne
Darili Visokega komisarja Zvezi fašjev ob 20 letnici
Tiskovni urad Zveze fašijev sporoča:
Visoki komisar je daroval Zvezi fašijev ob priliki 20 letnice revolucije vsoto 25.000 lir za pomoč, ki jo izkazujejo ženski fašiji v prid tovarišem pod orožjem, ter vsoto 10.000 lir za novi sedež ljubljanskega fašija.
Gesta Eksc. Graziolija ne potrebuje nobenega komentarja.
Ponovno se spričo teh daril izpričuje umevanje vladne oblasti za stranko.
Otroci bodo dobivali od I. novembra celotno količino mleka
Prehranjevalni zavod za Ljubljansko pokrajino, odsek za mleko, obvešča one družine, ki imajo otroka v starosti od 1 do 2 leta, oziroma rojene od 1. 10. 1940. do 30. 9. 1941., da bodo od 1. novembra t. 1. dalje do nadaljne odredbe prejemali za te otroke celo predpisano količino, t. j. jx>1 litra dnevno. Sezman teh otrok za vsak okoliš je razobešen v mlekarni, ki je jx>blaščena razdeljevati mleko.
Ljubljana
kraške jame v Struški kotlini so občutljive za vsako spremembo vodnega stanja v Slemenih in na Ribniškem polju. Ugotovljeno je, da prihaja voda, ki jo f>ožira žrelo Tentere potem, ko naredi 42 km dolgo pot pod zemljo, na dan jz Kompolj-ske jame pri Dobrem polju in se od tu razliva v nižjo ležečo Struško kotlino. Katastrofalne so bile poplave v tem predelu v letih 1917, 1933 in 1930, ko je voda dosegla tako višino, da je bila struška župna cerkev nekaj metrov visoko v votli.
Prav tako so strokovnjaki dognali, da voda Rakitnišce prihaja zopet na dan v Sici — v izvirku ob gornji Krki pri Dvoru.
Kot vidimo, oddajajo ponikalnice vodo po podzemski poti v Krko, d oči m voda na jx>vršju odteka v Rinžo, ki se po zemljo združi z Kolpo.
Poleg številnih vrtač je tu mnogo k raških jam in brezden, med katerimi so mnoge še neraziskane. V Mali gori so najbolj znane: Luke-ževa jama, Kapna dolina, Dreška luknja, Bršlji-novka nad Makošo in brezdno Žiglovica nad Ribnico. Manj znane jame so v hrvatskih Zglavnikih in goričevaških Steljnikili. V njih so krasni kapniki. V Veliki gori je Ledena jama nad vasjo Kot.
Za poljedelstvo je bolj pripraven zapadnj dol polja, kjer ni vrtač. Na področju vrtač so travniki in pašniki, jjonekod pa »gmajna« — svet poraščen z redkim drevjem in grmovjem. Kjer vrlače niso tako številne in globoke, torej je bolj debela plast zemlje, najdemo prav lejio obdelane njive. Tako so v tem pasu tri vasi: Otavice in Lipovec ter malo naselje Makoša. Tudi kmetije vasi: Brega, Gorenje vasi, Hrvače, Goriče in Nemške vasi imajo del svojih njiv na področju vrtač.
Zapadni del polja je_ gosteje naseljen; na meji je gosj>odarsko središče — trg Ribnica. Svet je srednje rodoviten. Kamor seže ob poplavah voda, tam so travniki, drugod pa njive. Med Bistrico in Sajevcem dvigajoča so vzpetina jo precej ilovnata in tu so kopali glino za izdelovanje opeke. Za izdelovanje lončene posode ta glina ni dobra in se naši lončarji oskrbujejo z njo iz Kočevja.
Knlfflnr
Danes, sobota, 31. oktobra: Volbenk.
Nedelja: 1. novembra: V«i svetniki.
Nof-no službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr-ševa cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12 in mr. Komotar, Vič-Tržaška cesta.
Upraviteljstvo I. deške ljudske šole na, Ledini sporoča učencem in staršem, da se bo začel pouk v torek, dne 3. novembra t. 1. Pouk se bo vršil začasno v 1. nadstropju na ženski strani drž. učiteljišča, dokler bo šolsko poslopje na Ledini zasedeno. Za učence J. in II. razreda se prične pouk vsak dan ob 13.30, za učence III, in IV. razreda pa ob 16.10. V. razred bo imel pouk v šol. poslopju Lecfine vsak dan ob 8. uri. Otvoritvena služba božja bo v torek, dne 3. novembra ob 9. Učenci se zberejo pred cerkvijo sv. Petra. Pridite gotovo vsi, da boste pravilno
o	vsem obveščeni. Kdaj se bo začel otroški, vrtec, bo še posebej objavljeno.
Ne kupujte gob po hišah’ Naš najboljši poznavalec gob g. Ante Beg st. nas je v listih ojx>-zoril, da^ ljudje nabero tudi dosti strupenih in zdravju škodljivih gob ter jih ponujajo naprodaj, rudi na živilskem trgu so strokovnjaki mestnega tržnega urada letos ža večkrat ugotovili manj vredne, zdravju škodljive in strupene gobe ter seveda zahtevali, da jih takoj odstranijo. Prodajalke so se zaradi tega sila razburjale in predrzno izjavljale, da takih gob ne bodo več prinesle pred oči organov tržnega urada, pač pa jih bodo prodajale po hišah. Naše prebivalstvo je dobro po-učenOf kako nevarne so nekatere gobe. zato pa ne bomo o tem vprašanju razpravljali ha široko, temveč opominjamo z vso resnobo naše gospodinje, naj vse v hišo prinešene gobe takoj z vso odločnostjo zavrnejo, čeprav prodajalke zatrjujejo, da so gobe prave in dobre. Pri tem pa pripominjamo, da dandanes nabirajo gobe tudi ljudje, ki jih ne poznajo in zato lahko tudi brez slabega namena prodajajo zdravju škodljive gobe. Zanesljivo dobre in užitne gobe so naprodaj samo na gobjem trgu pred semeniščem, ker so pod neprestani i nadzorstvom strokovnjakov.
Ljubljanski komorni trio, ki bo koncertiral v torek, dne 3. novembra ob 18 v veliki filharmonični dvorani, ima za seboj deset let intenzivnega umetniškega dela. Ustanovil ga je agilni glasbenik čelist Leskovic, v zvezi z violinistom Ruplom in pianistom Lifiovškom. Imeli 60 par jako lepih koncertov. — Rupel pa 6e je jx>-svetil bolj svoji solistični koncertni kari jeri. Pozneje 6e je predstavil našemu občinstvu nov trio, tako/vani radijski trio z violinistko Orni-kovo, čelistom Šedlbauerjem in Lipovškom. Pred letom dni pa je vstopil v trio violinist Dermelj in od tedaj prireja to komorno združenje redne koncerte v naši sredi. Trio obvlada ogromen spored, ki vsebuje [X)leg klasikov in romantikov mnogo najnovešjih tovrstnih skladb, jKieebno iz slovanske literature in v prvi vrsti iz slovenske. Za svoj torkov koncert je pripravil trio štiri dela, ki so jih napisali: Pugnani, Mozart, Lipovšek in Smetana. Na koncert Ljubljanskega komornega tria vabimo. Vstopnice so v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice
V	pokopališki cerkvi pri Sv. Križu bodo na Vernih duš dan 2. oktobra ob 9 sv maše za rajnke. Vsako nedeljo in praznik je tukaj ob 9 sveta maša in kratek govor. Pred 6v. mašo je tudi prilika za spoved in med mašo za sv. obhajilo. Ta želja naj 6e pred mašo javi v zakristiji.
Za vse umrle vojne žrtve na slovenski zemlji bo na Vernih duš dan 2. novembra 1942 ob 9 sv. maša zadušnica v Ljubljani, v cerkvi Marijinega Oznanenja (pri. Frančiškanih). Ljubljančani, udeležite 6e kot vsako leto tudi letos žalne slovesnosti in molite za pokoj duš vseh žrtev!
Pasji kontumac je moralo okrajno glavarstvo Ljubljana-okolica razglasiti za občine Rudnik, Ig, Šmarje in Dobrunje, ker so na Rudniku pri nekem psu ugotovili pasjo steklino. Ker velik del teh občin m Ji na mestno občino ljubljansko in je zato lahko mogoče, da se navzlic zapornim ukrejiom prenese nevarna steklina Midi na meslno ozemlje, opominjamo vse ljubljanske lastnike psov in mačk. naj skrbno pazijo na te svojo' ljubljence. V mestu je še veliko psov in med njimi tudi slabo hranjenih in slabo oskrbovanih, to rej preveč takih revežev, ki s gospodarji zanje ne brigajo. Zaradi nevarnosti stekline zato. z vsem poudarkom opominjamo lastnike psov in mačk, da morajo-' svoje živali dobro oskrbovali in jim dajati dosti hrane. Kdor pa tega ne mara ali no more storiti, nai živali ne pusii hirati ter naj jih raje pusti pokončati, da sestradanim živalim ne ho treba iskati hrane po mestu. Take živali se navadijo potepanja in najprej staknejo steklino ter so ljudem najbolj nevarne. Na vsako tako žival, ki se potepa brez nadzorstva, naj prebivalci opozore mestnega konjača ali pa tržno veterinarski oddelek v M«*»-.ovj hiši na Krekovem trgu št. 10, ki Im) takoj renti vse potrebno .... varnost prebivalstva
h juh!
Drama. V soboto 31. oktobra ob 16,30; »Deseti brate. I/.ven. — V nedeljo ob 16: »Hamlet«. Izven. — V ponedlejsk ob 16: »Oče naš<. Red A.
Opera. V soboto ob 16: »Don Pasquale«. Prvič v sezoni. Red premierski. — V nedeljo ob 16: »Traviata«. Izven. Cene od 24 lir navzdol. — V ponedeljek zaprlo.
Krmilno peso. rumeno kolerabo in zelje v glavah prodaja Gospodarska zveza v svojem skladišču v Maistrovi ulici 10.
Ssjtfllfc '
Pijanci v - živalskem svetu
Široko je Bakhusovo kraljestvo, njegovo gospostvo sega celo v brezumni svet
Človek bi po pravici lahko sodil, da najdemo pijance samo med ljudmi, ker morejo le ti biti pametni ali — nespametni. Pa poznamo nešteto primerov, ko so se tudi spoštovani zastopniki živalskega sveta čisto »hote nasrkali opojnih pijač, ki so jim vzele še tisto malo »pameti«, s katero so se lahko pobahale pred pijanim človekom. In teh zastopnikov ni malo: v vseh živalskih vrstah jih najdemo, od slona pa do drobne mušice.
NeWa skupina dijakov se je navadno sestajala v neki sloviti pivnici v Heidelbergu. Eden od njih je zmeraj pripeljal s seboj psico, ki ji je bilo ime »Vanda«. Ta »Vanda« vam je bila strastna pijanka, da nič bolj, saj je posekfila v pivski kreposti celo svojega gospodarja. Brž ko je pritekla v pivnico, je v neutešui žeji planila proti posodam, ki so stale pod sodi piva in v katere je nakapljala dobra mera mamilnega hladila, kadar so točaji polnili vrče. Ves večer se psica ni ganila s lega mesta.
Na otoku Zanzibarju pripravljajo domačini palmovo vino Kadar sok vre, ga imajo v čebričih pred kočami. Tedaj se često dogaja, da sladka pijača privabi iz bližnjih pragozdov na stotine in tisoče opic, ki strastno planejo na opojnino in jo z vidno slastjo pocukajo Dogaja se, da se je tako nesmrtno nalezejo, da ne najdejo več domov; če se jim pa le posreči, da srečno prikolovratijo nazaj v svoje temne gozdove ter se spravijo na drevesa, jim često mine čut za ravnovesje, da potem pogosto počepajo na zemljo
Tudi pri nedolžnih konjih najdeš včasih čisto izredno nagnjenje do alkoholnih pijač. V nemški konjenici je bil vojak, ki je imel navado, da je svojemu konju sleherno jutro postregel s košč-
kom kruha, pomočenim v janeževcu. V konjskem srcu se je po teh dobrotah vnela globoka ljubezen do gospodarja. Ko so vojaka pozneje premestili k neki drugi edinici, se njegov konj celih štiri dni ni hotel dotakniti nobene krme. Začel je kar z gladovno stavko, tako hudo je bil užaljen, ker so mu gospodarja vzeli.
Zakleti sovražniki vzdržnosti opojnih pijač so tudi sloni. Ti imajo namreč posebno nagnjenje do riževega žganja, ne zaničujejo pa tudi drugih nadomestkov, samo da malo požgače po rilcu. V berlinskem živalskem vrtu je bil čuvaj, ki je slonu vsako jutro postregel s steklenico piva. Nekega dne pa je steklenko napolnil z vodo. A slona ni mogel ukaniti: žival se je zaradi sleparije tako razhudila, da je čuvaju z rilcem zadala besen udarec, da je mož takoj obležal in si komaj rešil življenje.
Na Bavarskem je planinska krema, — paše agencija Centraleuropa — kjer so imeli udomačenega krokarja. Ptič je imel navado, da je letal od mize do mize in kljun slastno pomakal v vse vrče, ki jih je kje videl na mizi. Gostje so se z njim imenitno zabavali in mu radi postregli. Krokar pa je pil in pil ter se ga seveda tudi nalezel. Potem je začel, skakati po mizah ter plesati sem pa tja, kakor bi se mu v glavi vrtelo. Veselje ga je vsak dan tako zdelalo, da so ga morali zvečer položiti v kletko, kjer je krokar svoje krokanje do poznega jutra pošteno prespal.
Koliko pa je še manjših živalic, ki jih mami pijača! Celo mušice mika vinski drh, da letajo okrog njega toliko Časa, dokler ne počepajo vanj. Bakhovo kraljestvo je zares obširno!
Kazalci na merilu za višino drsijo do znamenja, ki'kaže 2000 metrov in lezejo počasi naprej na 3000. Vodnik v letalu zakliče tovarišem, naj pripravijo dihalne maske. Maske so že pred letom natančno pregledali, a predn se letalo vzpne do višine 4000 metrov, si jih letalci še enkrat ogledajo ter jih nadenejo na obraz. Še pogled na merilo za pritisk! Gre za to, da se letalci obvarujejo pred tako imenovano višinsko boleznijo, ko bo letalo nad 4000 m.
Umetna pljuča za letalca
Brez njih bi »padel, kdor visoko leta«
S spretno sestavljeno pripravo se ubraniš višinske boiezni
Višinska bolezen je zlo, ki se poraja iz pomanjkanja kisika. Vsakdo ve, da se zračni pritisk j čedalie manjša, čimbolj se oddaljujemo od zemlje: zrak se torej »redči«. V njeni nj več toliko kisika, da bi zadostoval potrebam človeškega te-
I	lesa. Kadar pa ni dovolj kisika, se človeku zavest
n
ligija, ki se JI je Vinicij smilil, je kristjane potolažila in poslali so Ursusa po Hilona ga je privedel malo zle pa. malo zgrda, zakaj Grk se je bal Ko so Hilona spustili v sobo, je zdirjal k postelji in se v strahu začel stiskati k Viniciju Ta mu je dejal'
»Zapomni si, kaj ti bom zdaj povedal! Kroton me je tu hotel ubiti in oropati Ubil sem ga, ti ljudje pa so me obvezali Nesi to sporočilo v mojo hišo in sporoči, da sem davi odpotoval k Petronlju v Bene-vent. Razumet? Daj mi sem svetilko!«
polagoma zamegli. Volja uplahne in loteva se ga spanec. Pri letalcu pa bi to pomenilo, da bi popustil v pozornosti, ne bi več pazil na naprave, utrudil bi se pri telegrafiranju in polagoma izgubil sleherno sodbo in čut, kako je z njim samim. Poleg teh duševnih pojavov bi se prav kmalu prikazale tudi telesne tegobe, kakor močno srčno utripanje, kratko dihanje, zameglenost vi,da in končno celo nezavest.
Gre torej- za prav nevarno in muhasto bolezen, ki bi jjovzročila nazadnje še »višinsko smrt«.
—	če bi letalci ne imeli »umetnih pljuč«, višinske dihalne naprave.
Kakšna je ta dihalna naprava in kako deluje
Obsega že omenjeno dihalno masko, potem dihalca, neko avtomatično pripravo, ki deluje podobno kakor pljuča, nato še cevi in nazadnje — kar je seveda najvažnejše — steklenice za kisik. Steklenice so napolnjene s čistini kisikom pod pritiskom 150 atmosfer. Spretno sestavljena naprava, ki f>o notranji gradbi natanko posnema na-
ravno delovanje pljuč, skrbi za primerno izmeno in izravnavo v dihalni maski. V dihalcu je gumijasta vrečica, ki lahko zajame prav toliko zraka kakor pljuča. Ta se po steklenicah naf>olni s čistim kisikom, v manjših višinah pa še z drugimi navadnimi zračnimi primesmi. Pri vsakem vdihu letalec sproži zaklopko v dihalcu do ustrezne mere. Pri naraščajoči višini se dovajanje kisika veča in v višinah nad 6000 m vdihava ietalec le še čist kisik, brez drugih naravnih zračnih pri-mrsi. Steklenica za kisik je debela komaj za dve pesti, kljub temu pa je v njej kisika dovoli za 10000 vdihljajev. To ni mnogo, bi kdo utegnil misliti. Ce pa raunamo in doženemo, da napravi človek na minuto povprečno 15 vdihov, tedaj taka steklenica še zmeraj zadostuje za 60 do 100 minut. To je pa za letalo gotovo precej in pri običajnih letih več ko preveč.
Dihalno napravo najdeš v vsakem modernem letalu. Lovci, bombniki in ogledniki jo rabijo dan za dnem pri poletih v znatnih višinah.
»SL.OV. DOM« v vsako hišo! smmmmammmmmmmmmmmammaammm
V deželi cvetočih češenj
Najvljudnejši narod
Tokio.
Evropejci, ki pridejo na Japonsko se takole spreminjajo: najprej so navdušeni za Japonce, potem so do njih nezaupljivi in končno jim je vseeno. Jaz stojim še na stališču prvega in se upiram pouku starejših naseljencev.
»Kako vljudni so vsi ti fjudje,« set11 se navduševal proti nekemu Nemcu, ki živi na Japonskem že deset let, »danes sem izstopil eno postajo preje iz voza cestne železnice. Sprevodnik je tekel po cesti za menoj in ne peljal nazaj v voz; voz- je dal celo ustaviti zaradi tega«
»Ker se je bal, da ga boste naznanili,« je mrmral izkušenejši.
»Ne recite tega; vsak Japonec s katerim sem prišel v stik, je bil ljubeznjiv z menoj. In kako fletni so ljudje sami med seboj. Povsod: v trgovini, cestni železnici, v parku. V najhujšem drenu ne slišite glasne besede. Celo otroci v svojih čistih svetlih kimonih, štiriletni, petletni otroci se priklanjajo drug drugemu. Včeraj sem obedoval po japonsko. Desno od mene je sedela majhna gejša in nudila moji cigari pepelnik in vžigalice. Druga gejša z leve strani p« mi je servirala obed tako, kakor mi ga ni serviral še noben natakar. Pečeno ribo, kuhano ribo, školjke, riž in čaj sem imel pri roki ravno takrat, ko sem jih rabil. V Nemčiji...«
»Ah prenehajte,« me je nejevoljno prekinil stari, »v Nemčiji odkrito in pošteno poveste kar mislite. Japonska vljudnost pa je prazna oblika in nič drugega. V bistvu vas Japonec ne mara, ker sovraži tujce. Ko boste delj Časa tukaj, boste drugače govorili.«
Lahko, da se bo to zgodilo. Zaenkrat pa si pravim:
.»Japonska vljudnost, pa naj bo pristna ali samo maska, vpliva vsekakor prijetnejše kakor pa evropska surovost.«
Prijetno je če v trgovini dobiš' najprej lep nasmešek in potem slabo blago; lepo je gledati kako se dva Japonca pozdravljata z globokimi pokloni, z rokami plosko položenimi na koleno in vodoravno priklonjenim gornjim telesom. Rad imam uslužen nasmeh, s katerim govori japonska dama; občudujem smejočo zadržanost, ki krasi tako kulija kakor groTa. Prijetna je maska, toda — roko na srce — ali je vaša vljudnost vedno pristna? Naša jx>lit>ka brez-izjemno čista in naša trgovina vedno solidna? Res je sicer, da so se dogodile na Japonskem stvari, ki jih mi zapadnjaki ne moremo razumeti.
Toda po drugi strani: ali ni zgodovina in sedanjost Japonske jx>lna požrlvovanja družinske ljubezni,
Resnično, boljše je pustiti primerjavo med narodi, ki se med seboj ne morejo primerjati. Boljše je veseliti se japonske vljudnosti, četudi proti nam tujcem ni »pošteno mišljena«. Policija ne »kontrolira« — prav. Toda ali ni bilo isto v Indiji?
Kaj je prav za prav »pošteno« in kaj »laž«. Mnogi ne beli narodi nimajo za to ne besede in ne pojma. Kar je na“m »laž« je Polinezijcu zaslužna zvitost, Jajjoncu pa vljudnost. Toda kljub temu komaj kak Polinezijec krade in tudi na Japonskem je nižje število prestopkov in zločinov zaradi lastnine, kakor v kateri koli »beli« deželi. Privadi! sem se pustiti služabniku svojo prtljago brez skrbi in svojo listnico puščam, ne da bi se menil zanjo. Temu se bom odvadil šele, ko bom v Evropi prvič okraden.
V	japonski vljudnosti je prav gotovo nekaj resničnega bistva (in naj bo še tako majhno). Narod brez vljudnosti po srcu ne bi mogel ustvariti tako vljudnega jezika. Dobri dve tretjini japonščine zavzemajo uslužnostnl izrazi. V splošnem je vsak stavek tem vljud-
nejši, čim daljši je in vsaka oblika glagola ima dostavke, ki ga napravijo še vljudnejšega. Tudi izbira besed ni nič manj rafinirana.
če govori Japonec recimo o svoji ženi, tedaj uporablja zanjo besedo, ki pomeni »neumna ženska«, kajti njegova vljudnost zahteva, da jjonižuje sebe in svojo družino. Žena kakega drugega pa je temu nasprotno vedno »spoštovana visoka dama«. Celo psa kakega drugega se ne sme imenovati drugače, kakor »spoštovan«. Nič manj »spoštovan« ni čaj ali žganje iz žganega riža. (Japonska služabnica nekega prijatelja ne kliče njegovega psa nikdar drugače, kakor »O Mucki San«. »Spoštovani gosjx>d Muki«: z vsenfi zasmehovanjem je ni bilo mogoe tega odvaditi.) Zagonetnejše pa se mi zdi, čemu imenujejo toplo vodo spoštovano, medtem ko mrzla voda nima takega naslova.
Sicer pa mislim, da bi se mi od Japoncev lahko naučili klicati ne »natakar«, ampak »gospod natakar« in ne »nosač«, ampak »gospod nosač«. Japonec, kateremu kak novinec ne reče »San< (gospod) vas s svojim pogledom osramoti. Kakor sploh razume Japonec nevljudne tujce na najvljudnejši način privesti k pameti.
V	Kamakuri se je pri policijskem predstojniku pritožil neki ame-rikanski izletnik, da ga moti petje žensk, ki molijo pri njegovem nočnem j>ocitku. Uradnik mu je pismeno odgovoril:
»Prosim spoštovanega gospoda, najponižnejše pomisliti, da je trenutno' na Japonskem.«
Če pristavi Japonec svojo vljudnost v nemščino ali angleščino učinkuje smešno. Toda to ni njegova krivda, ampak krivda manj vljudnega jezika. Kjer mi odgovorimo na kratko »da«, drži Japonec cel govor, v katerem pove kako zelo vesel je, da je spoštovani drugi istega mišljenja.
»Kje je ta in ta gospod?« se vprašamo v evropski družbi. In Japonska postrežnica zašepeče skozi sobo:
»Spoštovani gospod ta in la sedi na sjioštovanem stranišču.*
Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič — Izdajatelj: inž. Sodja - Urednik: Mirko Javornik - Rokopisov ne vračamo - »Slovenski dom« izhaja ob delavnikih ob 12 - Mesečna naročnina 11 lir, za inozemstvo 15 Lir — Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/111 — Uprava: Kopitarjeva ulica 6, Ljubljana — Telefon štev. št 40-01 do 40-05 — Podružnica: Novo mes o
Komboloja
Skrivnostna grška verižica za napeto premišljevanje
Pod tem pravtjičnim imenom je znana v sončni Grčiji. Tu je njena čarobna moč prevzela skoraj vse moške.
Komoboloja je verižica, preprosta verižica! Po vnanjosti ji človek ne bj nikdar prisodil tolike moči. Že v tem je njena posebnost, da se ne prilega lepemu ženskemu vratu kakor mična ogrlica zalih deklet po vsem svetu.
Komboloja je torej verižica z jagodami, ki nenehno drsijo skozi moške prste. Ti jih stalno otipljejo. Pri tem so možje zamaknjeni vase, kakor bi prisluškovali kakemu skrivnostnemu notranjemu glasu. Nekateri moški tedaj celo nekaj momljajo, kakor da bi bili pogreznjeni v tihe molitve.
Komboloja je podob na rožnemu vencu, ki ga nosi skoraj vsak Grk stalno pri sebi. Zato se tujcu pripeti, da se mora nehote začuditi »jx>bož-nosti« grških možakarjev, ker meni, da vsi moški na cesti, na cestni železnici in po klopeh v drevoredih kar naprej molijo rožni venec.
Kakšna je torej ta skrivnostna komboloja in v čem je njen pomen, da so Grki zanjo tako vneti?
Grški »rožni venec« — duhu v oporo
Komboloja je srebrnkasta nežna kovinska verižica, na kateri so nanizane drobne rjave lesene jagode ter ima razen v obroč spojenih členov še poseben privesek kakor pravi rožni venec. A na privesku ni nobenega križca. Imajo pa še drugačne, krajše, ki se dajo samo enkrat oviti okrog moške pesti; zato pa imajo debele, kakor jantar barvane jagode. Komboloja je nešteto vrst in barv, a nazadnje to začudenega tujca več ne moti, ker pač zlepa ne sreča Grka. ki mu ne bi te skrivnostne jagode polzele skozi prste.
Ker pa kombolojo vidimo v rokah tolikih Grkov (če je nimajo v rokah pa gotovo v hlačnih žepih), mora hiti v njej neki čar.
»Samo to sem hotel dognati,« piše časnikar
Leo Jankovski, ko je potoval po Grčiji, »zato sem si izposodil tako kombolojo.
Počasi sem jo vlekel skozi roke, jagodo za jagodo, otipal vsako posebej ter jih nehote začel vrteti. Prav nič- nisem občutil. Kmalu pa sem se zalotil, ko sem se docela utopil v svoje misli, da sem z desnico verižico vihtel in vrtel po zraku, da je f)otihem brnela. Mar se me je že lotila čarobna moč kolom boje? Pozorno sem si jo ogledoval. Moji prsti so se že začeli kar sami od sebe igrati z jagodami, kakor da bi vse življenje nikdar ne imeli drugega opravka. Pri tem pa me je nenadoma prešinila vsa globoka resnica, odkrila se mi je vsa tajna skrivnost: zakaj so namreč možje tako zamišljeno gledali pred seboj, kadar so se igrali s kombolojo? Zakaj so nekateri celo sami pri sebi momljali? Seveda, samo v tem je mogla biti resnica: vsi ti možje so vendar imeli možgane j>olne misli, bavili so se s svojimi premisleki, ki so prihajali in odhajali kakor jx>dobe na filmskem platnu; da bi jih pa zbrali in bežeče možganske slike zgrabili in trdno obdržali, so se pač — igrali s kombolojo. Medtem ko prste zar>oslijo, dajejo duhu moč, da se lahko temeljito bavl s svojimi mislimi, da se lažje pogrezne v bistvo stvari.
Smešno kaj, pa vendar tako zelo človeško in nadvse resnično!
Mar so naše »komboloje« kaj boljše ali celo lepše ?
Ali je kdo med nami, ki se ne bi pri napetem razmišljanju igral s svinčnikom,. z žepnim nožem, z vžigalnikom, z verižico na uri, ali ne bi pozorno ogledoval nohte, brskal po njih ter jih glodal? Gotovo ste že videli, kako si je nekdo grebel med lasmi, si vlekel in ščegetal uhelj ali celo — s prstom vrtal po nosu, ko se je bavil s težkimi problemi. Za vse to pa ima Grk — kombolojo. Mar ni to pametno, kaj? S takim preprostim sredstvom si osvobodi duha. Z njim lahko zbere svoje muhaste misli in se najlaže utopi v duhovni svet.«
HENRIK SIENKIEWICZ
ROMAN V SLIKAH
71
Zdaj so se začeli zbirati v sobi vsi kristjani, kar jih je bilo na tem kraju. Posvetovali so se med seboj, potem je stopit k Dostelji starec in dejal:
»Vinicij, hotel si nam storiti hudo in odvesti ligijo Bog ni tega dopustil Nam Bog naroča ljubiti sovražnike. Zato smo te rešili in ti obvezali rane Zdaj moramo zaradi tega pustiti hišo, kjer smo imeli zavetje Prosimo te, ne preganjaj več nas in ligije Pošlji po svoje služabnike, naj te odneso domov «
Vinicij je prebledel, ko je videt, da se bo spet moral ločiti od Ligije Zbral je vse moči, se vzpel na posteli in pregovoril
»Slišal sem vaš naulc in vaša dobra dela so me pre pričala, da ste pošteni ljudje Pustite me tu in ostanite Ni komur se ne bo okrnil las Nihče ne bo zvedel, kaj se je zgodilo, samo privedite mi