150. številka, Trst, v maja 1904 Tečaj XXIX, ■V Izhaja t na. k dan lađi ob nedeljah in praznikih) ob 5.*uri, ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. 'tttaezne itevllke se piodajajo po 3 novč. (6 stotink) » mnogih tcbakarn&h ▼ Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, Gtiji, Kranju, Mariboru, Celovcu, Idriji, št Petru, Sežani, Nabrežini. Novemmestu itd. in naročbe sprejema uprava lista „Edinost", to a MoHa piccolo štv. 7. — Uradne are od 2 pop. do 8 zvečer. «b« ogl&nom 16 stotink na vrsto petit; poslanice, osmrtnice, javne zahvale in domaći oglasi po pogodbu TELEFON «tv. 870. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč! Naročnina znaša za vse leto 24 kron, pol leta 12 kron, 3 mesece 6 kioa, Na naročbc brez doposlane naročnine se jpiava ne ozira, Vai dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankova«! pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo liats. UREDNIŠTVO: Ulica Torre bianca itv. 12. Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. L&stalli konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcilfl lista „Edinost" v Trstu, ulica Torre bianca štv. 29 PoStno-liranilnieui račun št. 841.652. (Brzojavne vesti.) Boj pri Kinču LONDON 30. Pri naskoku na višave pri Kinču eo bili baje nekateri japonski ba-ralijom skoraj popolnemu uničeni. Od 17. nehotnega batalijona je ostalo le 17 mož. Kusi po si prilastili takt ko Japoncev ter streljali zlasti na častnike ; toda tudi na ta način ni bilo možno ustavljati se prodiranju - sponcev, nego to je njihov pegum še boli . dbudlo. Med japonskimi četami, ki so se prve popele na utrdbe, ni bilo več nobe-nt-tra častnika, tako, da je prevzel poveljni- - v(. neki podčastnik ter ukazal streljati iz zaplenjenih še nerabljivih topov na umikajoče se Ruse. PET ROG RAD 30. Dopisnik ruske brzo-vne fgenture je sporoč i včeraj iz Mukdena : Z c žiro a na to, da ni bilo mežoo braniti ruske pozicije na jugu K:nčua brez podpore odovja, je imela :sta samo demonstrativen t^ač&j. Ta pozicija je b:la oborožena a topovi, ki bo bili 1. 1900 vreti Kitajcem ter le slabo preskrbljena z municijo. Položaj es ni vkljub temu e; remenil, da bo Japonci zavzeli te pozicije, ki s) pa pri teai imeli velike zgube. Boji pri Navšavu. TOKIO 30. (Wolffjv biro). General < )ku je sporočil . Pri naskoku na hrib Navšau e i> a 4. d;vizja na desnem krilu, 3. divi-i j. na skrajnem levem krilu, dočim se je .aiala 1. divizija v središču. Sovražnik je . iti 1 divizijo pehote, li bateriji poljskega \ ni štv a, peleg tega še trdnjavako topništvo in mornarje. Ntša 4. divizja je vzela levo krilo rusko, ki je zelo trpalo tudi vsled tega kt- je naše brodovje nanj streljalo iz kinču-t :ga zaliva ter je konečno prodrla v ruske : zie :e. Takoj ste sledili še obe drugi naši v ziji, nakar so se Ruii umaknili, a pri tem i jali skladišča pri Ti tangiinu. Mi smo za-n li 63 topov, 10 mitraljez in že drugi v ai materijal. Naše zgube znsšajo 3500 tL ž, doČim so pustili Ru§i na bojišču 500 artvih. LONDON 30. »Daily Telegrapb« ima i kim poroč.lo : General O^u je poročal o pri Navšavu : Naskok je pnčel 25. t. m. polunoči. Kljub temi je bil Kinču brzo ivzet. Boj pri Navšavu je pričel ob 6. uri zjutraj. Štiri naše vojne ladije so nas podpirale iz kinčuskega zaliva. Sovražnik je skozi J ure silno streljal iz topov, slasti z višine i Daljnemu ; poskušal je tudi izkrcati čete, car se pa vsled našega prodiranja ni posre-Lo. V najhujšem cgaju je stala tretjajapon--ia diviz ja, ker se je ruska pehota trdovratno anila. Našim baterijam je zmanjkalo strava, tako, da smo jih hoteli skoraj že uaaak-t ii. Pehota prve div z je je eicer napredovala z vel:ko hitrostjo, imela je pa velike zgube ; tečno te je morala ustaviti, preden je za-m gia doapeti do sovražaih pozicij. K sreči so začele vojne lidije zopet streljat mlevorasio kr.lo. Četrta divizija je tedaj s silnim trudom c^-kočila levo rmko krilo in dospela na vi-* ne. Prva in tretja divizija ste naskočili *t -ke prekope in utrdbe, kjer ee je boril mož z možem. Ruske čete so sa umaknile. Japonci fr' vjtli več častnikov in vojakov ter zaplenili nin igo pušs, municje in 50 min. Proglas generala Oku. TOKIO 30. (Reuterjev bil d.) General ( -;u je izdal na prebivalstvo peluotoka Lioa 1 g progna?, v katerem obeča varnost življenja in lastnine ter odškodnino za hiše, ki j bodo Japonci poškodovali oziroma paru-š Ob enem žuga 03tre kazni onim, ki bodo I> dpirali Ruse. Naskok na Port Artur ? SANGAJ 30. Iz Šangaja so včeraj brzo-jsvilj, da eo Japonc. v noči od sobote na ne-dejo naskočili Port Anur. To vest je razšla neka angiežka lad'ja, ki je dospela v Veihaivej. Tukajšnji listi dvomijo pa o res" ničnosti te vesti. Kuropatkin in Aleksejev. — Utis v Petrogradu. BEROLIN 30. »Berliner Tageblatt« poroča : General Kuropatkin se je v petek dolgo ča:a razgovarj»l z namestnikom Alek-sejevom v Mukdcnu, na kar se je zopet vrnil v L'ajang. V Petrogradu so sprejeli vest o zavzetju ruskih pozicij pri Kinču zelo mirno. Časnik* odrekajo tem dogodkom vsako stra-tegično važnost ker ni bil Kinču posebno močno utrjen. Sedaj bi pr.šla vr=ta na Port Artur, kamor se je utaknilo na stotine mili-lijonov. Nadaljni razvoj vojne bo učil, kaj premorejo utrdbe. Japonska oborožanja. BEROLIN 30. »Lokal-Anzeigerc ima iz Tokia brzojavko: Neprestano odbajaio čete na boj š Se. Promet za osebne vlake na progi Tokio-Jokohama je še vedno omejen. Za pre-važsnje čet je najela japonska vlada tudi inoz^m=ka iz asti ang;ežke ladije. Vsak transport spremlja en štabni čaatnik. Pred Polt Arturjem se nahaja le mali oddelek japon skega brodovja, večji del je uddran v japonskih pristaniščih, ker bi bilo po mnenju japonskih minerjev nevarno, da bi Be nahajale vse japen-ke ladije neprestano ca odprtem morju. Kuropatkinova armada. — Baltiško brodovje. PARIZ 30. Privatni dopisnik »Journala de Parig« je zvedel od dobro poučenega vira, da maršira Kuropatkinova armada naglo proti jugu ter se nahaja 60 vrst od Kinču a. »Echo de Paiisc ima poročilo iz Petro grada : Baltiško brodovje se poda v d t eh oddelkih v Vztcčoo Azijo. Prvi oddelek, ob3toječ iz štirih cklopnjač odpluje dne 24. junija. Prerezan brzojav. SEUL 30. Glasom poroči'a sta prerezala dva ruska oddelka eno m'ljo od Pukšena brzojavno žico. Iz Mukdena LONDON 30. Reuterjev biro ima iz Mukdena od 27. t. m. poročilo, da bo Rusi nadlegovali zadnje straže Japoncev, radi česar so isti nehali prodirali. Mir v Koreji. SEUL 30. (Reuterjev biro.) Amerikanski konzul v Daljnem je dospel semkaj iz Fusana po kopnem ter sporočil, da je v notranji Koreji popolnoma vsa mirno. Nikjer ni videti znamenja kakih roparskih čet. Gradnja železnice iz Fusana v Seul napreduje dobro ter bo koncem leta dovršena. Japonski smodnik. WASHINGTON 30. Uradna brzojavna poročila iztikajo stračno moč japonskega smodnika, čigar priprava je tajnost. Eksplozija, ki jo provzroča ta smodnik, je presenetila amerikanske atašeje. Korejski odposlanec. PETROGRAD 30. Tukajšnji korejski odposlanec se je povrnil semkaj z svojega potovan a v Berolin in Hamburg. Kitajsko društvo rudečega kriza. PEKING 30. (Reuterjev biio.) Cesarski dekret je odredil, da se v Kitajski ustanovi društvo rudečega križa, ki se pridruži mednarodni konvenciji. Cesarska zakladnica je podarila društvu 100.000 taelov. Poročilo generala Kuropatkina. PETROGRAD 30. (Uradno.) Brz-javka generala Kurtfjratkina na carja Nikolaja poroča : oidelek japonskega konjeništva, 150 mož. se je biižal dne 27. t. m. na 8 kilometrov daljave južno-vztočno postaje Ktfankov, vendar se je hitro umaknil pred našjvoda. Friderik Viljem je stari oče prince-zinje Iute sedaj Milice, soproge črnogorskega dežele, dednega princa Danila.) NOVE STRELICE 30. Veliki vojvoda je bolehal že več mesecev. Včeraj popoKidne se je njegovo stanje shujšalo in moči so jele pojemati. Proti 7. uri je zgubil nadvojvoda zavest. Danes popoludne so prisegle čete novemu vladarju. Iz ogrske zbornice. BUDIMPEŠTA 30. Finančni odsek poslanske zbornice je nadaljeval Janes posvetovanje o proračunu za 1904. Minister za trgovino Hieronymi je izjavil, da bode sledil pri železnicah politiko, ki Be je že obnesle, da gradi namreč glavne proge država sama, a da prepušSa postranske privatnim podjetnikom. Glede državnih železnic je dokazala minolost, da jo tam mnogo napak, katere je treba odstraniti. Tri načela so, ki jih hoče minister zasledovati : namreč decentralizacija službovanja, veSja osebna odgovorno3t predstojnikov in omejitev birokratičnih oblik v upravi. O poštnem in brzojavnem prometu je minister izjavil, da je pošta aktivna, brzojavi so pa pasivni. Glede pospeševanja obrti je p^vdarjal minister, da je treba de lovati v lem pogledu v trojnem pravcu : 1) ne sme s^ zanemarjati ročnega obrta ; 2) pospeševati je treba domačo industrijo, ki je pokazala lep vspeh ; 3) tretja smer 89 tiče tovarniške obrti ; v tej £o najvažneje železna in tekatilna industrija. Ta dva glavna predmeta tvorita v deželi specijaliteto. Od leta 1867. se je zlasti razvila železna industrija, tekstilna se nahaja še v prvotnem stanju. — Potem je podal minister pojasnila glede izvoza ogrske moke. Predsednik se je zahvalil ministru za dana pojasnila. Pogajanja o carinski pogodbi. BEROLIN 30. Avstroogrski odposlanci, ki se imajo pogijati o novi carinski pogodbi bd dospeli semkaj. Pogajanja z nemškimi odposlanci prično ob 3. uri pop. DUNAJ 30. Pc god bena pogajanja z nemško državo so pričela danes popoludne v Berolinu ter se bodo nepretrgoma nadaljevala do srede junija t. 1. ko se za kratek čas prekinejo v svrho, da ee pričnejo tudi pogajanja z Italijo. Pogajanja vodi v Berolinu c. in kr. poslanik Szogyčny — Marich, kateremu je prideljen tudi kakor odposlanec ministerstva za zunanje stvari minieterijalni svetnik Ivan Mihalov.'ć. Potem posluje pri razpravah še več drugih odposlancev od strani avstrijske in ogrske vlade. Grrška vojna mornarica. ATENE 30. Grška vlada je sklenila prodati potorr javne dražbe več starih vojnih ladij, ki nikakor ne odgovarjajo m :der-nim zahtevam. Med temi ladijamije rekoliko fregat, več križark in malih topničark. Od dosedanjih vojnih ladij ostanejo v porabi le 3 oklopnjače, 2 križarki, 2 topničarki, tor-pedovke izdelane v nemških ladijedelnicah in 5 transportnih ladij. Na mesto ladij, ki se bodo prodale, nabavilo se bo 3 nove velike oklopnjače, 6 uničevalk torpedov in 12 tor-pedovk velicega tipa. Stroški za te nove ladije so preiaču-njeni na 43 milijonov frankov in se pokrijejo z najetim posojilom. Komisija obstoječa iz pomorskih Častnikov in inženirjev sa je že podala v inozemstvo, da pregleda velike ladjedelnice, ki bi prišle v poštev in da potem predloži tozadevne nasvete. Volitve v Belgiji. BRUSELJ 30. Včerajšnje volitve za izstopivše člane senata in poslanske zbornice so se mirno izvršile. Liberalci ho pridobili nekoliko sedežev, ne da bi valed tega trpela katoliška vladna večina. Predrtje bohinjskega predora. BOHINJSKA BISTRICA 30. Vas se pripravlja za jutrejšojo slavnost predrtja bohinjskega tunela. Zla3ti bodo zgrade stevbe-nega vodstva in stavbnega podjetja bogato okrašene z zastavami Kranjske in Primorske LESCE BLED 30. Nadvojvoda Leopold Salvator je dospel danes s posebnim vlakom semkaj ter se je podal na Bled, odkoder Ee popelje v koč'ji do Bohinjske Bistrice. Abesinsko odposlaništvo. CARIGRAD 30. Abesinski general Me-hehia Varkije in abesinski vladika Fakado sta dospela semkaj z odposlaništvom, ^ki izroči Bultanu darove neguša Menelika. Požar na železnici. NE\V-YORK 30. Podpredsednik železnice Delavar-Lackavanna, Liomis, ceni šiodo ki jo je napravil požar na kolodvoru za blago na 6 milijonov dolarjev vštevši stroške za popravo pomolov vrednost blaga in škodo na železniškem prometu. Slovani in Italijani. m. Kar so čuli naši primorski Italijani iz ust dalekovidnega Guglielma Ferrero — blizu vse to so že Čuli večkrat od izbranih duhov iz njihovega lastnega naroda italijanskega. — Same žive resnice. Ali ti naši primorski Italijani so strastni v svojem političnem ž vlje-nju, delovanju in snovsnju. StraBt dela ljudi slepe. A slepec ne vidi niti največe in najbolj žive resnice! Ker je slep, ne vidi lapidarnih črk, ki pišejo resnico tja preden;. Ne vidi je. In vendar bi bilo v njegovem lastnem življenskem interesu, da bi jo vide!. Blizu vse to, kar so čuli naši Italijani iz modrih ust dalekoglednega italijanskega patrijota Ferrero, čuli so že večkrat p>prej od marsikatere onih italijanskih glav, ki vidijo bistro, ker Ee ne sučejo v vrtincu primorskih bojev, v kater.h so naši Italijani izgubili oko, glavo, pamet, razsodnost in zmi-ecI za to, kar utegne prinesti jutranji dan. Ali jedno resnico je povedal sedaj Ferrero našim Italijanom, katere ti poslednji menda še niso čuli iz italijansk:h ust. Ferrero je pozval naše primorske Italijane, naj izvole po- misliti dvojno. Prvič, da bo oni le neznatna manjšina nasproti 33 mil. Italijanom, ki tvorijo vseitalijansko skupnost in ki si virtualno čuvarji bodočnosti za to skupnost ! In v drugo, da italijanska veeukupaost ce more žrtvovati svojih velikih interesov radi prask Italijanov se Slovani v Primorju. Kar je zaklical tu Ferrero, je narekovano od tistega zdravega Dacijonalnega ego izma, ki služi vsakemu narodu kakor neizogiben kompas na varovanju narodove sedanjosti in građenju njega bodočnosti. Narodne celote ee sestavljajo iz delov. Skupnost je čuvarica vseh delov. Ali da more narodna skupnost vršiti to svojo nalogo, to je zopet zavisno od nje posamičnih sestavnih delov. Ti ne sinejo iz lokalnih razlogiv ovirati skupne st; ca vršenju nje naloge, da more biti čuvarica bodočnosti svo i in po takem tudi bo-dočnosti posamičnim svojim delom. Vse delovanje, Bnovanje in stremljenje teh poslednjih mora biti urejevano tako, da se harmonično epaja v skupni, veliki narodni interes. Ferrero je torej hotel za klicati svojim so-plemenjakom v naš h primorskih pokrajinah, da tega vendar ne morejo zahtevat1', da bi vsa italijanska skupnost res svoj veliki interes, svoje cilje in pogoje bodočnosti, po kateri stremi, podrejala njihovi, lokalno primorski volji, ali bolje rečeno : samovolji, hege-monistišii objestnosti. In to se samo volji, kateri je po velikem delu nacijonalna stvar le kulisa, za katero se skrivajo sebična po-željenja in interesi klik ali celo posamičnih o3eb. To Guglielmo Ferrero sodi pravilno, da ni v interesu skupno-italijanske bodočnosti, da bi latinski svet ostajal v trajnem sovražtvu s slovatskim svetom. Zato je tuli izrecno povdaril, da on ne more umeti tiste fanatične opozicije, ki jo tirajo primorski Italijani proti kakoršnjemu si bodi modus vivendi med Italijani in Slovani, ki bi ne le ugladil naj-ostreja nasprotatva meci obema življema na tej naši zemlji, ampak bi v obče mnogo koristil Slovanom in — Italijanom. A kaj so storili ti naši Italijani neposredno po pametnih besedah, ki jim jih je spregovoril Guglielmo Ferrero, katerih modrost izhaja od daiekoglednega, zbistrenega njihovega lastnega uma ? Kakcr da so hoteli demonstrativno kompromitirati idejo, kateie propagator je Guglielmo Ferrero! Idejo, ki te je krista izirala v njegovi glavi in njegovem srcu po železni logiki dejstev, ki ee razvijajo in se zgoš5ujejo v bodočo svetovno konstelscjo, oso b t j v konstelacijo med državami na evropskem kontinentu. Ferrero vidi, da v bodoči konstelaciji bo mesta latinskemu svetu le ob strani slovanskega eveta ! Naši Italijani v Primorju pa govore demonstrativno ee svojimi dejanji, da oni morejo živeti in si ohranjati politično veljavo j le v sovražtvu se slovanskim svetom ! Male, grde, sebične in neopravičene interese — klik in oseb stavljajo torej oni v opozicijo proti velikemu interesu italijanske skupnosti in demonstrujejo svojo trmasto voljo ravno za to, pied iemer jih najnujneje svari Ferrero ! B stro oko tega moža, ki je Itali- , jan notri do mozga v ko=>ti, Italijan z vsako mišico svojo, vidi, da je to brezvspe-šen boj z realnostjo, ako se trdovratno hoče, da je morje Adrijansko samoitalijansko morje. Ntš Italijani pa kriče po načinu zbesnelih dervisev, da je to morje sveta izključna dedš5:na latinskega sveta in da treba ta ' pretend rani izključno italijanski značaj J a- ! drana braniti z veo energijo in do zadnje kaplje krvi in proti vsemu svetu. Ferrero pa : jim je povedal z ono mirnostjo, ki je lastna izbranim bistrim duhovom, da morje Adri jan»k«> je — italijansko-elovansko ! In ravno to resnico, ki je v pjlnem soglasju z živo realnostjo, jemlje on v fundament za bvojo misel o zboljšanju med latinskim in slovanskim svetom. Ferrero priporoča Italijanom v Primorju, naj privole v modus vivendi s Slovaci, ki ublaži vsaj najofetreja nasprotstva v razmerju njihovem do Slovanov. A kakov mu je cdz'V v taboru nash Italijanov? Ta, da so revoc rali že storjeni eklep za udeležbo na dijsšiecn kongresu v Pragi, kateremu je vendar namen krepka orgatizacija Nenemcev na polju šolskih interesov proti oni nemški ekspanzivnosti, v kateri vidi Ferrero največo nevarnost za bodočnost italijan6tva! Svojo udeležbo v Prjgi so odpovedali, ker eo doznali, da pride v razpravo tudi zahteva Slo veccev po — eni ljudeki šoli v Trstu ! Kako si vendtr ti ljudje piedstavljajo bitstvo porezumljenja, kako umevajo eni pojm mo- dusa vivendi, ako kar prekinjajo vsaki raz- \ Povdarjamo pa zopet in zopet, da vse, govor že radi tega, ker oni, s katerim se' kar smo dobili do sedaj o spopadu pri hočejo sporazumeti, zahteva minimum tega, Kinču-u, je ali iz japonskega oficijelnoga, česar treba za svojo kulturelno, etično Živ-; ali pa iz drugih japonofilskih virov. A če že ljenje?!! Jasno je. Oni bi se »sporazumeli«']*': teh poročil dobiva vsakdo, ako le zna z nami, ako bi se mi odpovedali veemu in nekoliko misliti, uverjenje, da je omenjeni dovolili njim — vae ! Mi naj bi abdicirali spopad stal Japonce uprav ogromnih žrtev, popolnoma. Za tako ceno pa mi ne bomo kako je moralo #biti še le v resnici?! In kupovali spor£zumijenja z našimi Italijani, ki i kolikih žrtev — akti jemljemo v podstavo ce bi bilo sporazumljenje, ampak kapitula-1 japonske izgube pri Kinču-u — bodo stali cija. Za ceno narodnega samoubojstva, z žrtvovanjem ekz stence in bodočnosti, mi ne bomo kupovali miru ! Mi zahtevamo onih pogojev, ki jih sleherni narod treba za življenje. Italijani naši pa se niti v razgovore nočejo spuščati o tej najelementarneji zshtevi, marveč jo odklanjajo a priori. S tem so oni na sv(jo in na našo stran globoko kompromitirali plemenito misel, ki jo propagira Ferrero se svojim b strim vidom v bodočnost. Misel je pokopana za sedaj ! Ali radi tega ni — še mrtva ! Ker ima svoje korenike v realnem interesu na obeh straneh, bo zopet in zopet silila iz groba, v katerega so jo pot'ačili grdi instinkti degeneriranih politikov ! Ali za sedaj in za precej časa je pokopana misel zbliženja med Italijani in Slovani. Pokopana ostane dotlej, dokler ne izgine s pozorisča sedanja generacija voditeljev, ki dolcčujejo smer sodobni oficijelni politiki avstrijskih Italijanov. Predaleč so zašli proti nam, preveč so se pompromitirali na vse strani se svojo nizko-egoistično politiko, se Bvojim, resnih in pravih politikov nevrednim hitanjem za momentannimi efekti in se Bvojim lovom za interese klik in oseb ! Velika, lepa misel je našla med Italijani mal, nevreden, pritlikov rod, ki se tako nizko plazi v nižavah nezdravega egoizma, da niti ne more čuti svete resnice iz ust lastnih najboljih mož, in čegar horizont je tako ozek, da je odmaknen tega pritlikavega rodil tisti veliki interes, o katerem jim je govoril te dni Guglielmo Ferrero ! Oni hočejo boj z nami, a mi re mu ne bomo izogibali, kakor se mu nismo doslej. Pak naj pride, kar ho- . četa Bog in sreča junaška ! Naša vera je, da ne bomo nadaljevali tega boja brez upa zmage. Ta naša vera ima živo korenino v dejstvu, da emo pripadniki onega velikega Japonce še le bodoči boji pred Port Ar-turjem, kjer bodo Rusi v silnih utrdbah in pod zaščito velikega števila silnih trdnjav-skih topov. Mi smo že enkrat povdarjaii na tem mestu misel, ki jo izražamo zopet danes, da bo to nesreča za Japonce, ako se zagrizejo pred Port Arturjem in da utegnejo tam izkrvaveti. Številke njihovih žrtev ob »zmagi« pri Kinču-u potrjajo to misel. Japonsko oficijelno poročilo govori o 3000. Na, japonofil-ska poročila sama priznavajo sedaj, da je bilo več batalijonov popolnoma uničenih. A batalijon v vojnem stanju treba računati na 1000 mož. Torej je že tu priznanih več tisoč mož. Ali, kakor rečeno, vee resnice ne doznamo, dokler nam bodo govorila le japonska poročila. Mi želimo Japoncem od srca se nekoliko takih »zmag« pred Port Arturjem in zgoditi se utegne japonskim oblegovalcem, da pridejo med dva ognja in bodo — oblegani. Se i nekoliko tacih japonskih »zmage in potem bomo mirno čakali, da se uresničijo notorične besede generala Ku-ropatk:na, ki jih je govoril pred svojim odhodom iz Petrograda in katere besede bi toplo položili na srce tudi slovenskim — le bodi zapisana trda beseda — zabavljačem proti Rusiji. ki ne morejo umeti, zakaj da niso Rusi Japoncem preprečili prehod Čez reko Jalu. Besede Kuropatkinove so bile : »Danes me Rusija slavi kakor poluboga, ali skoro bodo razočarani po meni. Počno me obdolževati, ali potem zašije zopet moja zvezda in težka naloga bo vspesno rešena«. S tem je Kuropatkin pokazal na 3vojo taktiko. On je vzel prehod Japoncev čez reko Jalu v svoje račune. To izhaja posebno iz besed, ki jih je spregovoril do nekega ge- i nerala : »Ako Japonci pridejo do Mukdena, so izgubljeni ! Ako bi ostali v Koreji, mi bi jim ne mogli nič sto-' »glasilo veliko-avstrijskih in dinastičnih inte resov« isto Rusijo, ki je napravila naši državi neizmernih uslug in o kateri govori zgodovina, da ni še nikdar izzvala nobene vojne z monarhijo Habsburgov ! Nikdo v monarhiji — ne izvzemši Madjarov, teh tradicionalnih Bovrtžnikov vsem Slovanom — ne taji, kolike koristi je za monarhijo to, da je v dobrih odnošajih z Rusijo ; nikdo ne prezira dejstva, da bo mogla naša monarhija le v soglasju z Rusijo povsptsevati svoje gospodarske interese na Balkanu. Vsi vidijo, vsi priznavajo to. V tem pa zagreša tisti »Sch\varz Gelb« infamijo, da dan na dan psuje in krvavo žali veliko bo Bednjo državo ; a še veča infamija je v tem, da hkratu označa sebe kakor glasilo »veliko avstrijskih in dinastičnih interesov«. Da je to kaka navadna žurnalistična pojava, mi bi jej ne privoščali ui besede, ampak izkazovali bi mu tisto zaničevanje, ki se izraža v molku. Ali nam pravi naše globoko uverjenje, da roke, ki mečejo tu svoj smrad na Rusijo in ruski narod, bo prav roke, ki splet-karijo med narodom hrvatskim, da ga zavajajo v samoubijalske grehe, da ščuvajo brata proti bratu, iste roke, ki s pomočjo mogoč nega aparata, ki ga imajo v rokah, znajo zlorabljati tudi organizacijo katoliške cerkve v grde posvetne svrhe, da ubijajo Slovanstvo !! Črv je to, ki ga potiskajo v naš slovanski organizem, da bi nas razjedal in razjel nacijonalna. In zato mu napovedujemo boj. Sproti hočemo razkrinkavati te ljudi in trgati mreže njihovih laži in infernalnih spletek. O tem sa seveda ne udajamo nikaki nadi, da bi naša beseda dos; gla njihovo vest, ker ljuije, k tako delajo, nimajo vest;. Naš boj bo imel 1 namen, da bomo našincem odpirali oči, d bodo videli, kako nas hočejo izvestni krog uprizarjanjem nekega »obnovljenja* zastrupit in ubiti ! Pripravljenih imamo že vrsto čian kov. Morda bo zsmere tu pa tam tudi med našinci. Mi bomo obžalovali to, ali od svojega namena ne odnehamo, ker treba, da narod naš hitro začne odpirati o5i, ker sicer bi moglo biti prepozno spoznanje, kako je bil orodje v rokah — sovražnikov. , . , .... . .. j r i t i«. A ko so Japonci res prešli preko roda, ki se po sodobnih dogodkih pripravlja . r . r ... . „ ., . . reke Jalu, je Kuropatkin brzojavu nekemu na izvršenie one velike od Previdnosti priso- . .... ,*« • • • • o 1 1 nnn.nn.il »riiofa 111 * .1 ajhtol ml T S'imi QA jene mu misije Rusko-japonska vojna« Trst, 30. maja 1904. Kakova zmaga za Japonce je bila ob zavzetju Kinču a, pričati ti le brzojavki: Rcuterjev biro — torej notoričen eminentno japonofilski vir — javlja iz Tokia: Boj za Kinču je bil skrajno viharen. Ouje se, da so izgube Japoncev velikanske. Rusi so bili priredili terasam eliČce tasipe. Bater je Japoncev so bile pc-dpirane od ladij topnjač. Ruei so priredili mreže od žice, skozi katere so morali Japonci o svojem naskoku. Japonci bo imeli baje le 11 topov, ker ee prevažanju velikih topov stavljajo ni pot nepremagljive težave. V vsej vojni zgodovini g;a morda ni primera o tolikih izrabah na kakem naskoka, kolikor so jih pretrpeli Japonci pri Kinču. Taka le bi bila torej tista toliko proslavljena »zmaga« Japoncev pri Kinču. A mi smo povdarili že včeraj, da pri Kinču ni še utrjeno ozemlje. Da se torej Rasi umikajo nroti jugu na svoje utrjeno ozemlje, za to govore strategi« io-taktični razlogi, ki so tako pr;p-osti ;n jednostavni, da jih more umeti s'eherni Človek, tudi če ni vojak. ('e uvažujemo dalje, da so bili pri Kinču od iuske strani v boju le deli (mobilni) posadke v Port Arturju in da takim oddelkom ni namen, da bi vzdržavali pozicije, ampak imajo le to nalogo, da po možnesti zadržujejo sovražnika in ga slabe, a se petem umikajo: potem smemo pač reči, da so Rusi v spopadu pri Kinču v polni meri dosegli svoj namen. Po poročilih Reuterjevega biro o velikanskih izgubah Japoncev pri Kinču zadobiva na verojetnosti nastopna brzojavka, ki jo priobčujejo listi pieko Berolina iz Mukdena. V Mukden je došel "en japonski parlamen-ter, ki so ga z zavezanimi očmi doveli v tabor šče. Ta vest se spravlja v zvezo z namenom Japoncev, da bi zahtevali kratko premirje v ta namen, da pokop-ljejo padle pri Kinču. svojemu prijatelju * »Čestitaj mi ! Sami so prišli, kjer sem jih hotel imeti !« Vedenje Kitajske. >Matin« je priobčil iz Pekinga privatno brzojavko : Vojna Btranka si prizadeva na vso moč, da bi pripravila kitajsko vlado, da izBtopi iz nevtralnosti. Štirje cenzorji so predložili cesarju poročil) v t»m smislu, toda zdi se, da noče vlada o tem nič vedeti. Vsaj v sedanjem trenotku ne. Kako bo pa postopala v bodoče, to bo odvisno od dogodkov v Mandžuriji. Iz Srbije. Beligrajske novine javljajo, da je kro nanje kralja Petra d.fiiitvno določeno za 2lJ. .30. 31. avgusta. Govori se, da bodi rade te svečaaos sklicana prej skupščina v izvanredno z; sedanje. Kralj bo v tem letu nadaljeval Bvojr. potovanja po deželi. Dne 1. junija ee pod:', v Kruševac, kjer bo prisustvoval odkr tj spomenika kosovskih junakov. Od tod se poda v Čačak ia Užic?. Miaolo nedeljo je prišlo iz Sitije v Beligrad »Gradjansko tam-burašio društvo« s 280 izletniki, ki je priredilo v Belemgradu dva koncerta. ScInvarz-iselJr Ta žurnalistiski stvor postaja fenomena -len v svojem fanatizmu, v svojem besnilu, v svoji zdivjani slavofobiji. Nadaljevaje svoja divjanja proti Rusiji označa to državo kakor kadaver, a ruskega carja kakor mrtvega meža za evropsko politiko. Globlje v nesramnost res ne more tudi najzdivjaneji fanatizem. Kako se ta smrad, ki se povija v črao-rumeno barvo, ne p aši več nobene laži, da le zasramuje Rusijo in Slovanstvo, je pokazal v članku od minole nedelje, kjer laže : da Rusija nima več u i enega moža inniene kopejke za Evropo; da je Rusija faktor, ki je izgubil vsako veljavo za Evropo ; da je Rusija popolnoma poražena od Japonske, da je v notranjem razdejana, da Btoji pred revolucionarno katastrofo, da je to Bramota, ker se je v delegaciji delala reklama za Rusijo itd. itd. Rusija da je pciažena definaivno ! Tako trdi ono glasilo »za veliko-avstrijske in dina-stične interese« vspričo dejstva, da moremo na podlagi istih japonofilskih poročil trditi z vso gotovostjo, da je v dosedanjih vojnih dogodkih padlo vsaj še enkrat toliko Japoncev nego R isov. Rusija da nima niti enega vojaka več na razpolago v Evropi — tako si upa trditi tisto glasilo »veliko-avstrijskih in dinastičnih interesov* vspričo dejstva, da je le minimalen del velikanske armade v evropski Rusiji odišel na bojišče, vspričo dejstva , da se isti Japonofili sami čudijo, kako da Rusija noče započeti z mobilizacijo v večem obsegu v evropski Rusiji ! ! Tako psuje in laže to Angleži proti militarizmu. Iz Londona porečajo : Komisija, ki je imela poročati o organizaciji milice in dobro voljcev, je izdala svoje poročilo, v katereu priporoča uvedenje enoletne splošne vojaške službe. Vest o tem predlogu je vzbudila ve liko pozornost in vse časopisje se je soglasa izreklo proti temu predlogu komisije. Izias radikalnije časnikarstvo polemizuje ostro prot namerjanemu poskuau, da bi se ang!ežkemu narodu urinil militarizem. Italijanski! vojna mornarica. V eni zadnjih sej italijanske zboru ce je podal minister za mornarico, admiral Mira-bello, sledečo izjavo o stanju italijanske vojne mornarice: »Vojaška vieinost brodi.v,a«, je rekel, »je razmerno mala. Izvzemši ledije »Affondatore«, »Duilio«, »Lepanto« in »Ita-lia«, obstoji danes brodovje IG velikih ladij, od katerih se prištevate dve, »Regina Mai-garita« i i »Brin«, najboljš m ladijam sveta. Štiii oklopnjače »Regina Elena«, »Vittorio Emanuele«, »NapolU in »Roma« se Š3 gra dijo. Vojna mornarica rabi nujno križark i vico. Pevsko društvo »Hajdrih« na Prošeka priredi tekom avgusti izlet v Vipavsko; d »lino. Ni.t = ajčneje se objavi pravočasno. Akad tehn. druš.vo »Triglav«, v Gradcu bo imelo danes zve-; č e r, v rettavrac j i »Zum \vildem Mann«, svoje III. redno občno zb >rovanje s elede-čim vsporedom : 1. Čitanje zapisnikov zadnjih dvt h zborovanj. 2. Čitanje zap saika d-. »Slov*n je«. 3. nadomestne | volitve. 4. poro čilo f rt ds'daištva. 5. slučajnost. Pevsko društvo ;»AdriJa« v Barkov Ijah pr. redi, kakor je b:lo vžj svoječasno objavljeno dne 5. junija koncertno vesel co b petjem, go ibo, igro in plesom v prostorih »Naroiioega doma« v Barkov'jah. Vtpored objavimo svojedobne. »Slovensko sirotišče. C. kr. namestni štvo je vzalo na znttnje ]>ravila novega društva »Slovensko sirotišče v Gorici«. Drkmatično društvo v Trsta uprizori prihodnjo nedeJjo, dne 5. junija v dvortni »Nandaega djnea« pri sv. Ivanu s sodelovanjem nekaterih členov elovenekcgi gledala iz Ljubljane prvikrat »V Ljubljano jo dajmo«, izvirno veseloigro v 3 dejanjih, spisal Josip Ogrinc, i a »Pri vratarju«, burko s petjem v 1 dejanju, spisal Pucelj. Uvodoma in med igrama pojeta: G. Julij Betetto, člen slov. opere : Vilhar : »Mornar« in »Kada mi zvjezda«. G.ca Hijacinta Vugrinčič, pesmice »Pst! Pst!« in »Udovica mala«. — Začetek ob 6. uri po-poludne. Ustopnina 30 nvč. (60 stot.), sedeži od I. do IV. vrste 40 nvč. (80 stot.), sedeži od V. do VIII. vrste 30 nvč. (60 stot.), eedeži od IX. vrste naprej 20 nvč. (40 stot.) Sedeži in ustopnice so v predprodaji v kavarni »Commercio« od 12. do 3. ure pop. in od 8. ure zvečer naprej. Za izlet na Brje je na razpolago še 5 prostorov na vozu. Kedor se želi vdeležiti t«ga izleta, naj ee prijavi pri g. Kravosu v »Delavskem pod p. društvu« do jutri zvečer. Slnžba ravnatelja kaznilnice v Gradiški je razpisana. Prošnje je uložiti na više drž. pravdništvo v Trstu do dne 26. maja. Slažba državno-pravdniškesra funkcij onarj a je razpisana na okrajnem sodišču v Cerknem. Letna nagrada 50 K. Prošnje je uložiti na c. kr. okrajno sodišče v Gorici do dne 16. julja 1904. Na deželnem, sodišča se je vršila vče raj sledeča kazenska razprava : Proti 36-letni perici Rozaliji Flanjak, doma iz Ogrske, radi zločina javnega nasil-stva in prestopka zlohotne poškodbe. One 22. aprila t. 1. sta redarja Anton Bolca in Blaž Jug v Voloskem aretovala Rozalijo, ker je izgnana iz Voloskega. A Rozalija Be jima je uprla, ju začela psovati ter ju opraskala po obrazih. Slednjič je v zaporu strla sipo vredno 1 krono. B la je obsojena na 3 mesece težke ječe poostrene jednim postom na mesec ter na izgon iz avstrijskih dežel po prestanej kazni. Samomor. Včeraj popoludne malo pred 5. uro bo ljudje idoči po ulici dello Scoglio našli na tleh ležečo mlado žensko. Pristopivši k njej, so takoj spoznali, da je dotičnica se samomorilnim namenom pila karbolno kislino. Nekdo je takoj pohitel na bližnji telefonski aparat ter od tam pozval zdravnika se zdravniške postaje. Prihit^vši k nesrečnici jej je zdravnik takoj izpral želodec ter jo dal prenesti v bolnišnico, kjer je pa že ob 6. uri in 10 min. umrla. Ni na zdravniški postaji, ni v bolnišnici ni bilo našemu pcrjčevalcu mogoče zvedeti natančnejih podatkov. Da, ni v bolniŠaici, ni na zdravniški postaji niso vedeli niti imeaa pokojnice. Slednjič se je našemu poročevalcu vendar posrečilo, da je privatnim potom izvedel, da je bila nesrečnica 28 ali 29 letna perica Marija Ravbar iz Vrdele. Razne vesti. Disenterijski bacil Po nskih londonskih vesteh je odkril bakteriolog dr. Castellani disenterijski bac 1 ter se seduj bavi, da priredi antidisenterijski serum in da poskuša z cepljenjem. To odkritje postaja važno ravno v B£danjem času, ker se za čas vojne pojavlja med drugimi boleznimi največ disenterija. (Bolen v črevih.) Krompir. Odkar so začeli pri nas saditi krompir, je še le kakih 130 let. Kajti, čeravno je angležki admiral Drake prinesel ta sadež iz Amerike v Evropo že koncem 16. stoletja, se vendar ni mogel dolgo udomačiti, česar so bili krivi stari predsodki onega časa. Še-le učenemu Francozu Parment er-u se je leta 1773 posrečilo, da je kralja Ludvika XV. pridobil za ta sad, in tako se je iz Francije (kakor vsaka nova šega) tako tudi novi živež krompir brzo razplodil po vsej Evron . Žrtva poklica. V L ncu ee je občinski zdravn k dr. Ferrer pred enim mesecem ob paranju nekega mrtvega otroka ranil z nožem. Dne 24. t. m, je umrl na zastrupljenju krvi. Kako dolgo žive živali. Domače živali žive v obSe dl e, nego pa njihove divje so-rodnice. Pes živi do 20 let, volk ne živi t liko časa in lisica živi samo 15 let, seveda, eko pogineta ta dva pasja sorodnika naravne smrti. Mačk« dočaka starost 15 let. Prešiči doživijo celo 40 let; vendar sta meso in slanina fctarih prešičev trda in neokusna. Srednja naj veča starost konja znaša 26 do 27 let, čeravno je znan slučaj, da je nekokljuse včakalo starost 62 let. Tramvajski konji ne vztrajajo več nego 12 do 13 let. Domači zajec živi 7, divji zajec 8 let, seveda, ako ga ne pogodi lovec, oziroma se sam ne vjame v zanjko. Vzlic vsej živahnosti in previdnosti pogine veverica že v sedmem letu, na drugi strani živi krotka kamela zelo dolgo — večkrat celo polnih 100 let. Medved končuje tek svojega življenja že z 20 letom, lev živi pa dlje. Znan je slučaj, da je včakal lev starost 70 let. Slon je pa, ako ne kralj, vendar očak med živalimi ter včaka poprečno starost 100 let. Pa tudi celo do 400 let. Debela koža pa ne zavaruje vedno dolgo življenje. Nosorog n. pr. na čegar koži odleta puškina krogla, pogine navadno z 22. letom. Pariz. Rž za tekoči mesec 15 50, | rž za junij 14.90, za julij-avgust i4.-2d, za september-de-cember 14.25 'mirno). — PSenica za tekoči mašeč 19.95, za junij 20.30, za julij-avgust 20.35, za september-december 20.15 (mlačno). — Moka za tekoči mesec 27.05 za junij 27 45, za julij-avg. 27.65 za september-december 27.25. (mlačno). Repično olje za tekoči mesec -Iti.—, za juaij 46 --, za julij-avg. 46.25, za sept.-december 47.50 (mirno.) Špirit za tekoči mesec 40.—, za junij 39.75, za julij-avg. 39.50, za sept.-december 35.50 (mirno). Sladkor Burov 88° uso nov 24—(mirno), bel za tekoči mesec 27.7/B, za junij 28.»/«, z» juKj-avgust 28.50 za okt-jan. 29.25 (trdno;, rafiniran 601/,—61 Vreme: toplo. Gospodarsko. Banka »Slavija«. Ta slovanski zavod presegel je vživljenekem zavarovanju v upravnem letu 1903. uspeh VBakega minolega leta. Ravnateljstvu je bilo v njem podanih 7628 oglasil na zavarovani kapital K 20,833.269.80 st. cd katerih je bilo vsprejetih 6480 na kapital K 17,690.707.20 st, V vBem pa je »Slavija« imela do 31. decembra 1903 v veljavi 40.803 življenjih polic glasečih se na | kapital K 102s22:».792-48 st. od katerega je : znašala letna zavarovalnina K 3,803.712*80 stot. V tem letu izplačano je bilo zavarovanega kapitala po umrlih členih, dalje kapitala na doživetje, rent in penzije kron 1,548.457.37 stot. a do sedaj ja izplačala banka »Slavija K 78 324.623.17 stot. Poleg teh navedenih izplačil, razdelila je »Slavija«, ker je vzajemen zavod, lansko leto svojim členom življenskega oddelka K 155.281*76 za vsa leta pa že K 1,216.667-13 stot. V VBih fondih poseduje banka K 29,217 694.46 stotink. — Popis publikacija Jugoslavenske akademije znanoeti i umjetnosti 1867.-1903. je ravnokar natisnjen ter ga pošlje na zahtevo franko Knjižara Jugoslavenske akademije (Dioničke tiskare — Gjuro Trpinac.) Zagreb Ilica 6. Borzna poročila dne 30. maja. Tržaška borza, i Napoleoni K 19.06 19.0S, angležke lire K —.— dO —.—, London kratek termia K 239.25 239.65. Francija K 95.15—95.40, Italija K 94.90 — 95.20, italijanski bankovci K —.— —.—. Nemčija K 117.20—117.50, nemški bankovci K —— —.— avstrijska ednotna renta K 99.10—99.40, ogrska kronska renta K 97.— 97.25, italijanska renta K 101.— 101.60 kreditne akcije K 640-— — 642.50 državne železnice K 635.--- 637.—, Lombardi K 78.— 80.—, Lloydove akcije K 642 —652.—. — Srečke: Tisa K 322.---327—, Kredit K 465.— do 475.—, Bodenkredit 1880 K 295 — 305.—, Bc-denkredit 1889 K 292.— 300 —, Turške K 123.— do 130.— Srbske —.— do —.—. Dunajska oorza ob 2. uri dodoI. : predvčeraj danes Državni dolg v papirju 99.i»5 99.80 „ v srebru 99 85 99.80 Avstrijska renta v zlatu 118*) 118.20 v kronah 4% 99.H0 99.30 Avst. investicijska renta 31/,0/. 90.55 90.45 Ogrska renta v zlatu 4% 117.30 117 20 „ v kronah 4•/, 97.20 97.20 renta 31/, 88 95 88.90 Akcije nacijonalne banke 1619 — 1619.— Kreditne akcije 649.— 640.75 London, 10 Lstr. 239 30 239.30 100 državnih mark 117.27'/j 117.32% 20 mark 23.48 23.46 20 frankov 19.06 !9.06 10 ital. lir 95.-- 95.— Cesarski cekini 11.32 11.32 Parižka tn londonska borza. Pariz. (Sklep.) — francozka renta 97.45, 5° 0 italijanska renta 103.30, Španski exterieur 84 8/ akcije otomanske banke 586.—. Pariz. (Sklep.) Avstrijske državne Železnic> _ _ Lombardi —.— unificirana turška renta 84.03 menjice na London 251.25, avstrijska zlata rent* 99.75 ogrska 4% zlata renta 100.20, Lftnderbanb turške srečke 122.50, parižka banka 11.32 italijanske moridijonalne akcije 722 —, akcije Ri Tinto 12.88. Trdua London. (Sklep) Konsolidiran dolg 9014 Lombardi o1/« srebro 255/„, špaiska renta 841/, ita lijanaka renta 102V*, tržni diskont 2, menjice n-Dunaju—.— dohodki banke 100.000 izplačila banke. Trdmi. Tržna poročila 30. maja. Budimpešta. Pšenica za maj od —.— do — .— za oktober 8.94 do 8.95. Rž za oktober 6 84 do 6.86. Oves za rcaj Iv —.— do —.—, za oktober k 5.68 do 5 69 Koruza za maj K —.— do —.—, zi> julij 5.27 do 5.2H. Pšenica : ponudbe prednje; povpraševanj« slabotno, mrtvo. Prodaja 12.COO meterskik stot., ob odpretju 15 stotink znižanja, a ob zaključku vzdržano. Druga žita mrt veje in nižje. Vreme : vroč-. H a v r e. (Sklep.) Kava riantos good avt-rage za tek. mesec po 50 kg 30 50 frk, za sept. 40.50. Hamburg. (Sklep pop.) Kava Santoa goo average za junij ', za september 33, za dec 333/4, za marec 34\'a, Vzdrž. — Kava Rio navadnt loco 32—34, navadna reelna 35—37, navadna dobr« 38—40. Hamburg. (Sklep.) Sladkor za maj 18 60, z* jul j 18.80, za sept 19.—, za oktober 19.05, za dec. 19.05, za marec. 19.35. Mlačno. Vreme: lepo. London. Sladkor iz repe surov 9T/t6 Sfc Java 10.6— Sh. Stalno. Sladkor tuzemski. Centrifugalpile, promptne K 66.50 do 63.00, za september K —do —.— marec-avg. 66.50 do 6».—. Concassč in Meliapj;^ promptno K 68.30 do 69.30, za sept. K —d —.—, marec-avg. 68.30 do 69-30. Ne\v-York. (Otvorjenje,) Kava Rio za bortr če dobave, vzdržano, nespremenjeno 10 stot zvišanja. «zv-tlen okus kava doieieio » Ei"rr.eiir.nrci ) vdPBBs žitos te ! POSKUSITE! V;iT«k (1raco»C'!l> j Oollnj 5 ng o ~>lu,- J d K til » IrtKC. DOMAČI prijatelj" od|snuXe.T> or-.am neieti Zh/droCa tciarna jitne isčt Vrcje-VIU Koncipijent želi vstopiti na jesen v tržaško odvetniško pisarno. — Naslov pove uprava »Edinosti«. Raznašalca za mesto Gorico išče uprava «Edinosti«, Plača po dogovoru. TOJ« MM I v. - i J noji mmm {A^^l/J iriKOUVI ^^^ 0A1SJEA A n^^iuncz vu iu»So Tovarna pohištva Aleksander Levi f^inza ulica Tesa št. 52. A. z= (v lastni hiši.) ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se nI bati nikake kos^creaco. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. Hnstrcv&n oenllc brezplačno in frank o Kavarna RDSSI ulica S. giovanni št. 16. Telofon št. 1632. Odprta celo noč. Bogat izbor tu- in inozenskih in slovenskih časnikov. TOVARNA POHIŠTVA Rafael Italia Velikansko skladišče in razstava pohištva in tapetarij -—= TRST -- ulica Malcanton štv. i. po zelo nizkih cenah. $irmanci! Glace rokovice I. vr. - nvč. SO nvč. = prodaja prodajalnica rokovic in kravat fi. Jlubman Corso 19. TRST Corso 19. Ustanovijena I. 1865. □HEEES Otvoritev nacijoualnega plavajočega kopališča se bo vršila, ako lio lepo vreme dne I. junija. Karol Kozman, lastnik. S o yj i k svojim! M. I T 13 M. GAL -1» Trst, Corso 4 velika zaloga z manifakturnim blagom ul Nuova St. 36 vogal u!. Lazzr.ro, s podružnico nI. S Lazzaro St. 5. pj dovoljuje obvestiti slavno občinstvo in s .v.je cenjene odjemalce, da je jako pomnožila svo»-zalogo kakor tudi poveča'a rroa.ore s» tem, da je ustanovila zgoraj omenjeno podružnico xstc, da more v polni meri zadostiti vs»m zahtevam cenj. odjemalcev. V obeh prodajalnieah dobiva .»e razno blago boljše kakovosti in najmodernejše iz prvih tovarn, posebno pa snovi za moške in ?eii^ke obleke, srajce, ovratnike, t vratnice, tu je velikanski izbor platnenega in bombažnega blaga, prto. in p»rtičev, ter vsake vrste perila bodi od bombaža, ali platna. Veliki izbor vsakovrstnih odej, kakor tudi koltre lastnega izdelka. Pletenike, svilenine, raznovrstni okraski za šivilje in kitničarke. Velikanski izbor snovij za narodne in cesarske zastave in narodnih trakov za društvene znake. Sprejema naročbe za moške obleke to meri, katere izvrši najtočneje in najnatančneje po cenah, da se ne boji konkurence. Kupljeno blago, katero slučajno ne či ugajalo se zamenja, ali pa se vrne tudi denar brez nikakih zadrško v. Poskušati za se prepričati ! LASTNA SPECIJALNA DELAVNICA i 73k zdravilne pasove, trebušne preveze, j «*ia?*t!ene nogovlee in modrci. ortopedic-ni j »parati, aparati za vzravnavanje života, j pasovi za popek, »ospenzorji. Naročbe se izvrše po meri. ===== PREDMETI ZA BOLNIKE. Najveća solidnost. Ivan Fivk Selo, pošta Žiri, Notranjsko, ponuja izborni svoj brinjevee razne vrste. Na stotine pohvalnih pisem na razpolago. Cene po dogovoru. Pošilja se proti povzetju v vseh mogočih količinah. Za kakovost jamčim . . , ...vv . . ... T ,, (stacija Landeck na Tirolskem); jako ro- Planinsko zdravilišče la zvepljens iopelji „ladis n„^rtI,bel:izvratn" Prospekti zastonj od zdraviliščne uprave. Trgovski pomočnik dober manufakturist. najraje ee voja-' i ne prost, vešč slov., italij. in nem-s^ega jezika, sprejme se takoj. Kje pove uprava Edinosti. Istotam sprejme se tudi biagajniearka. V najem g Ustanovljeno leta 1832. priznano najboljše Oljnate barve zmlete s stroii najnovejše sestave, prekašajo vsako konkurenco po finosti, ki omogočajo z jako majhno množino pobarvati veliko površino, razpošilja po nizkih cenah yTdoIf J(auptmann v Ljubljani prva tovarna oljnatih barv. firneža, laka in steklarskega kleja. Zaloga slikarskih in pleskarskih predmetov. Št f. o O* 9 o* ^ o cr ts o liustrovani ceniki se dobe brezplačno. Karla Muschik ^ TRST, ul. Sette fontane 32, L MIZARSKA DELAVNICA ulica Sette fontane štv. 34. Zaloga pohištva in tapetari]. Velik izbor ogledal, okvirjev, ur za na zitl kakor žepnih (zlatih in srebrnih). Popolne spalne in obedovalne sobe politirane in meglene. Velika rastava manufaktur. platenin, bomba-ževln in pregrinjal. Snov za ženske obleke. Izgotovljene moške obleke kakor tudi po meri. Proti takojšnemu |>Iafilu s«11 plačevanje t tedenskih ali mesečnih obrokih. M M • g Zaročena! Kupujte vaša pohištvo v dobroznani pliva, mannaKtnr in tapetari! tvrdke Ivanka Dorcghini ulica Madonnina štev. 8 Jamči se za solidnost in trpežnost bla?u. Absolutno konkurenčne cene. se oddajo dve sobi in kuhinja v Skednju št. Naj se ojrlasi upravništvu. Dražbeni oglas. j Za šolski okoliš D raga-Gro r air i se sezida novo šolsko poslopje (jednoraz-rednica) v Krvavem potoku. Vse delo — proračun jen o na 1 o400 kron — se odda podjetniku potom voščilo (biks) zmanjševal ne dtažbe, koja se vrši 9. dan meseca rožnika t. 1. v občinskem uradu v Klancu začenši ob 10. uri predp. Ponudniki imajo pred začetkom dražbe položiti 5° 0 varščine v znesku 670 K. Stavbeni načrt in preudarek troškov je na vpogled v £ori omenjenem uradu, kjer se dajei > tudi event. pojasnila. Krajni šolski svet v Klancu, N © -d a o T? Tovarna pohištva Ignacij Kron, Trst, nI. Cassa Ji Risparmio 5 — Telefon štv. 21«. — .i Grand Restaurant Hacker m Sv. Ivana trg štv. 5. Krasen vrt. Velika dvorana. W Zaloga izVozno-marčne (Ejcport-Marzen) in vležane (Lager) = Pive ===== v sodčekih in v boteljkah, kakor tudi = Kvasa, = iz tovarne Bratov Reininghaus Steinfeld pri Gradcu, /aioga jVJattonijcvc (jlesshubkr vedno sveže kisle vode po zmernih cenah pri ANTONU DEJAK Junior TRST Via degli Artisti št. 9 in 10. >alas<- pripravljena večerja za eas, ko koneajo gledališke predstave. Pavel ©aistwirtli Trst, ulica Madonnina 3. Zaloga pohištva, popolnih sob. Dunaj — Trst. Železno pohištvo, zrcala iz Bdl^i'4 -P. d>be v izboru in tapetarija. — Ure a valni stroji za dom in obrt po najugodneje „LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v Podružnica v Celovcu. n Polno vplačani akcijski kapital K 1,000.000 Kupujein prodaja it Zamenjava in eakomptnjo IH vrste rent, sastavnih piaem, prijoritet, komanainih Crbiigacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. P/oi23**e isdaja k vsakeran žrebanju. izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale - kupone. .— z Daje predujme na vred. papirje. Zavaruje srečke proti kurzni ----------- Izgubi • — V?nl'uluje !n dlvinkuluje vojaške ženitninake kavcije. Hsiom.pt tn inžasao msnic, 3HF" JBorna naročila. LJUBLJANI Podružnica v Spije tu Denarne vloge vsprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od due vloge do dne vzdiga. - Promet * čeki in nakaznicami.