DELAVSKA POLITIKA I IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO! OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH © Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno din 12.—, v inozemstvu mesečno din 20.—. — Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, pošt. predal 22, telef. 2326. Čekovni račun št. 14.335. — Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaja, vsaka beseda din 1.—, mali oglasi, ki služijo v socialne namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda din 0.50 Štev. 2 Marlfeor, že trte k, 9. januarja 1»41 » Leto X%l Svoboda je kultura V švicarskem dnevniku »National-Zeituug« piše dr. A. Gas&er: Kot nam priča vsako objektivno gledanje, moramo ceniti idejo o svobodi kot najvažnejšo kulturno silo zapadne zgodovino. Kakor je državljanska svoboda starih Grkov in Rimljanov ustvarila nesmrtna dela antične kulture, tako je tudi zrastla iz sredn-je.veške državljanske svobode moderna zapadna kultura. O kulturnih pridobitvah nedavne preteklosti in literarnega '19. stoletja lahko mislimo, kar hočemo; na vsak način pa je tedanji čas življenjsko laven in materijalne dobrine za uboge in bogate v tako obilni meri in tako hitro Povečal, kot se še to ni zgodilo nikdar. Temu nasproti pa je edina doba brezmejnega zatiranja svobode, ki jo je Evropa do sedaj doživela. Pozno rimsko cesarstvo (3. do 5. stoletje), ki je bilo grobar antične kulture in je vrglo ves zapad v stanje nasilne vojaške oblasti, popolnega socialnega obubožania in kulturnega barbarstva. Zedinjene države bodo podpirale narode v boju za svobodo Odločna izjava Roosevelta na 77. zasedanju ameriškega kongresa 6. Januar Dne 6. januarja je poteklo 12 let, odkar je bila ukinjena vidovdanska u-stava in uvedena diktatura. Zadnje tajne parlamentarne volitve so se vršile leta 1927. V parlamentu, ki je bil razpuščen 6- januarja 1929., je imelo socialistično delavstvo svojega edinega po-slanca s. Petejana. «. u k X, % Volitve obratnih zaupnikov preklicane Objava banske uprave. Banska uprava je objavila v »Službenem listu«, da se v smislu čl. 2 navodil za volitve delavskih in nameščenskih zaupnikov, volitve, ki bi se imele vršiti v mesecu januarju t. 1., odlagajo na kasnejši čas. Ni pa še popolnoma jasno, ali so s tem odložene tudi volitve zaupnikov II. rudarske skupine, za katero razpisuje volitve rudarsko glavarstvo. Pogajanja rudarjev s TPD v Lju&lganl V Ljubljani so se dne 7. t. m- začela pogajanja med rudarji in TPD. Pogajanj se to pot ne udeležuje »Zveza rudarjev Jugoslavije«, pač pa delegati belih, plavih in zelenih ter predstavniki II. rudarske skupine in Delavske zbornice. Po zaključku pogajanj se bo najbrž vršilo zborovanje v revirjih, na katerem bo poročal odposlanec Delavske žbornice in predstavniki prej navedenih organizacij. Funkcionarji prej navedenih organizacij v posameznih krajih so napovedali, da bodo na teh pogajanjih doseženi presenetljivi uspehi za rudarje. Zlasti bodo v večji izimeri priznani dopusti. Katere ltall|anske divizije so bile v bojih unllene oziroma ujete Reuter, Skupno število v Libiji ujetih Italijanov znaša 70.000. V bojih so bile uničene oz. ujete sledeče divizije: 62,, 63. in 64-; 1. in 2. divizija črnih srajc; 1. in 2. libijska divizija in tankovska divizja igenerala Malletija. V Bar-diji je padlo Angležem v roko 100 topov in 400 tovornih avtomobilov. Roosevelt je dne 6. januarja zvečer predložil kongresu v Washingtonu svoj predlog o obrambi Zedinjenih držav m podpori narodom, ki se bore za svobodo. Njegov govor je bil jasen in izredno odločen; dejal je: »Zedinjene države so ogrožene, kot še nikdar, odkar obstojamo. Napadalci so se dvignili, da si podjarmijo svet. Novi red, ki ga snujejo te države, bi bil mnogo bolj nepravičen, kot pa je bil mir leta 1919. V Evropi in Aziji izgubljajo neodvisni narodi svojo svobodo drug za drugim. Ako bi se diktatorskim državam posrečilo, da v tej vojni zmagajo, potem bi pokorile Evropo, Azijo, Afriko in Avstralijo, in s pomočjo o-gromnih rezerv v ljudstvu ter v mate-rijalu bi ne čakale dolgo in naperile svoj boj tudi iproti Ameriki. Dogodki, ki se odigravajo sedaj daleč vstran od ameriških meja, so odločilni tudi za u-sodo Amerike’ Vpad diktatorskih držav se vrši po primeru Norveške. Tuji agenti zasedejo oporišča in izvrše vse potrebne predpriprave za sam vpad sovražnih vojsk. Taki tajni agenti se že nahajajo v velikem številu tudi v Ameriki. V svrho naše lastne varnosti, morajo dobiti pomoč vsi oni narodi, ki se branijo pred napadalci. Zato predlagam kongresu: 1. Zedinjene države se obvežejo, da ’ organizirajo celotno obrambo, j 2. Zedinjene države se obvežejo, da nudijo popolno podporo vsem onim narodom, ki se bore proti napadalcem in ! s tem ščitijo tudi Zedinjene države, j 3. Zedinjene države se Obvežejo, da ! ne bodo nikdar dopustile, da bi ameriški narod pristal na mir, ki bi ga di-i ktirali sedanji napadalci, j Zato prosim za pooblastila in nove kredite za gradnjo vojne mornarice, letal in izdelovanje orožja vseh vrst ter ! municije, da lahko čimbolj pomagamo 1 narodom, ki so v vojni proti našim sovražnikom. Bilo bi nespametno, ako bi tem narodom odrekli pomoč v orožju zato, ker nimajo denarja, da ga plačajo, ko pa se bore tudi za našo varnost. Vse kar lahko odstopimo, jim bomo dali: več topov, več letal, več municije, več ladij. Kar bomo dali, nam bodo po vojni ti narodi vrnili v denarju ali v blagu. Toda tudi mi sami smo dolžniki teh demokratskih držav, ki branijo svojo in našo svobodo. V izpolnjevanju tega programa se ne bomo pustili ustrahovati od nobenih diktatorskih groženj, zlasti ne s trditvijo, da je naša pomoč demokracijam vojno dejanje. Ako diktatorji mislijo, da je to tako, nam lahko napovedo tudi vojno- Vemo pa, da so začeli vojno proti narodom, ne da bi bili ti narodi, kot Norveška, zagrešili najmanjšo kršitev nevtralnosti. Amerikanci morajo biti pripravljeni na žrtve. Potrebni bodo novi davki. Moč Amerike pa je v njenem edinstvu in to edinstvo je tudi jamstvo zmage.« Zedinjen« države in njih akcija v Evropi Prihod poslanika Philipsa v Rim. V zadnjem času je vzbudilo pozornost, da je italijanski kralj poslal novoletne čestitke Rooseveltu in to par dni potem, ko je Roosevelt imel velik govor proti diktatorjem in diktatorskim državam ter napovedal čimvečjo ameriško pomoč na/padenim narodom. Sedaj pa se je nenadoma vrnil iz Washing-tona v Rim ameriški poslanik v Italiji, Philips ki je bil odsoten iz Rima že odkar je začela vojna. Pri francoski vladi pa je bil imenovan novi ameriški poslanik admiral Leahy. Trdi se, da prinaša v Vichy posebna sporočila Roosevelta Petainu. 3a* je hočejo Zedinjene države, da jim francoska vlada odstopi oporišča na francoski posesti v ameriških vodah, predvsem na otoku M,artinique. Odpravnik poslov francoskega poslaništva pa je odpotoval v Afriko na razgovore z generalom Weygandom. Od Bardije proti Tobruku Po 36 urnem boju se je predalo Angležem v Bardiji 30.000 italijanskih vojakov (Reuter). 3. jan. zjutraj je začel ang-| Italijanski vojaki so se zelo hrabro leški napad na obkoljeno italijansko borili, i,, ± .. trdnjavo Bardijo v Libiji, kot nadalje-, j,- y Avstralske čete pa so imele vanje angleške ofenz>ve v zapadni Li- pri napadu okrog 500 mrtvih in ranje- nih. Število avstralskih čet, ki so se ojačilo moralne sile italijanskega Aia-roda v boju do končne zmage, ki je tudi ta angleški uspeh ne bo mogel preprečiti. Vojno poročilo je omenilo, da so v udeležile napada, je bilo manjše, kot pa soboto bila zavzeta v Libiji nekatera število Italijanov v Bardiji. Anglefko prodiranje proti Tobruku (Reuter). Angleška vojska je po zavzetju Bardije oporišča po ljuti obrambi od strani italijanskih čet. Odlično se je udejstvovalo proti sovražniku italijansko letalstvo. Osem angleških letal je bilo sestreljenih, dočim angleški letalski napadi niso imeli uspeha. — Italijanski li- bijski puščavi, ki je začela pred Božičem 1. 1940. Napad so tudi to pot izvedle motorizirane čete in pehota, letala ter vojne ladje. Uvod v napad je tvorilo strahovito bombardiranje Bardije in utrjenih položajev okrog mesta, ki je trajalo okrog 60 min. Med bombardiranjem so avstralski vojaki na nekaterih mestih premostili 5 metrov široke in tri metre globoke jarke proti tankom, ki so poleg 6 km širokega pasu žične ovire in 40 trdnjavic obdajali Bardijo. Čez premoistene ovire so nato udrli tanki in motorizirane kolone, za njimi pa avstralska pehota, ki je v boju na nož zavzemala postojanke za postojanko. Tanki, ki so pridrveli v utrjeno o-zemlje v severnem delu utrjenega pasu, so se takoj obrnili proti jugu, kjier so prišli italijanskim utrdbam za hrbet. Najstrašnejše je dejstvovala ladijska artiljerija, ki je obstreljevala obrežje Bardije. Tu so se rušile pod silo izstrelkov cele skale v morje, na katerih oz. za katerimi so bile postojanke težke italijanske obalne artiljerije. Po 36 ur trajajočem boju in potem, ko so avstralski vojaki vdrli v samo Bardijo, so se Italijan' udali. Pri zavzetju trdnjave Bardije je bilo j polo di Roma«, Ansaldo. Dejal je, daj Trgovanje z Grčijo je sedaj urejeno tako, da zajetih 30.000 italijanskih vojakov, med tega dogodka ne gre zmanjševati. Za bo obseg uvoza in izvoza za obe državi tožno * krenila dalje proti Tobruku. Nadalj- sti Pišei°- da Bardija ni bila trdnjava v ne operacije bodo v toliko olajšane, ker Pr^vem pomenu besede, bo mogoče živila in vojni materija! pre- j važati za četami po morju, čez Bardi-1 ItfiS NIAvlU jo, dočim ga je bilo treba doslej voziti HIB IIIVI|U Čez puščavsko ozemlje. I Na Jadranskem morju se je vršil boj med V Bardiji SO dobili Angleži velike za- 5 angleškimi vojnimi ladjami in italijansko tor-loge hrane, vojnega materijala, topov, pedovko »Fabrizi«. Po italijanskih poročilih ‘strojnic, pušk itd. ter 45 lažjih in 5 težjih je bila torpedovka zadeta in je začela goreti, tankov. Skupno število ujetnikov od vendar pa se ji je posrečilo priti v italijansko začetka ofenzive znaša okrog 70.000. pristanišče- LetatlSte elAden zasedeno Letališče el Aden, 40 km južno od Tobruka, Bivša angleška podmornica »Thetiis«, ki se je pred skoro d verni leti potopila z nad 100 možmi posadke, in bila potem dvignjena ter po- te v angleških rokah. Na letališču so našli prarvljena, je v Jadranskem morju torpedira-Angleži 40 razdejanih italijanskih letal, ki so 'a neko-italijansko podmornico, jih pogodile angleške ibombe, ali pa so jih po- ' Neka grška podmornica je zadela s torpe-škodovali Italijani, da ne bi letala prišla v ro- dom neko italijansko ladjo, ki je potem nased- ko Angležem. — (Reuter). Italijani o padcu Bardije (Stefani). O padcu Bardije je govo- čakat lepših dni. — (Reuter), r'1 v rimskem radiu ravnatelj lista »Po- la na jugoslovanski obali. Zaradi slabega vremena je par italijanskih tovornih parnikov z avtomobili za Albanijo priplulo v naše luke, njimi ooveljnik trdnjave general Ber-ganzolli in še pet drugih generalov- Angleže pomeni velik uspeh, za Italija- določen. Plačevalo pa ise bo blago v svofcotfnih ne žalostno dejstvo. Toda to ibo samo devizah, torej v dolarjih oziroma v zlatu. Kal dela predsednik bolgarske vlade v Nemčiji? Potovanje, ki je dalo podlago za najrazličnejša ugibanja. Bolgarski ministrski predsednik dr. Filov je pretekli teden odpotoval na Dunaj in so ga videli tudi v Solnogradu, torej blizu Hitlerjevega bivališča. V zvezi s tem potovanjem se je trdilo, da gre za dokončno odločitev Bolgarije in sklenitev dogovora o prehodu nemških čet skoz* Bolgarijo. Iz Sofije pa poročajo, da to ni nič res, ampak da je predsednik odpotoval v Nemčijo, zaradi zdravljenja. Proti Hemu govori dejstvo, da je z njim potoval nemški poslanik v Sofiji v. Richthofen. Najbrž je odpotoval dr. Filov v Nemčijo v posebni misiji kralja Borisa, ki je nedavno tega razpravljal s Hitlerjem osebno. Po tem razgovoru se je mnogokaj dogodilo. Predvsem je izostal priključek Bolgarije k državam osi, itM s. -i \ Zadnje dni pa je tudi več kot dve tretjini poslancev v sobranju izjavilo, da so za politiko nevtralnosti in proti vsakemu vmešavanju v evropsko vojno, bodisi posredno ali neposredno. (Po Ass. Press.) Doma pa sveta Boji na zapadnl fronti Letalski napadi. Vojna poročila z zapadne fronte javljajo, da so Nemci zadnje dni zelo bombardirali industrijski mesti Cardiff in Bristol. Angleži pa oporiščne luke Nemcev ob Kanalu in po tretji pot v enem tednu veliko industrijsko mesto Bremen. Zaradi napadov na Bremen so Nemci objavili povračilne napade na angleška mesta. Razen na Cardiff in Bristol so Nemci metali bombe tudi na več drugih angleških mest, Zlasti na London. Na obeh straneh je bilo v zadnjih dneh sestreljenih po več letal. (Reuter) Nemško vojno poročilo javlja, da so nemška letala bombardirala več letališč v Angliji in 8 tovornih vlakov na Zvišanje državnih trošarin za razne življenjske potrebščine- S 1. januarjem so se zvišale trošarine za nekatere zelo (važne življenjske potrebščine in sicer: sladkor v kockah od 7.55 na din 9.55 za kg, za ves ostali sladkor od din 7 na din 9 za kg; za kavo od din 10 na din 15 za kg; za pivo od! din 7.50 na din 10 za hek-tolitersko stopnjo ekstrakta; za vino od din 1 na din 2 za liter; za šampanjec od din 10 na din 15, za fina vina od din 3 na din 5 pri litru; pri ekstraktih in esencih od 30 na 60 d!in za kg; pri električnem toku od 0.75 na 1 din za kilovat; pri plinu od din 0.20 na din 0.30 za kubični meter; za žganje od din 10 na din 16 za hektolitersko stopnjo; za ocetno kislino od din 4 na din 8 za 1 kg; za bencinsko mešanico od din 2.50 na din 3 za kg; za plinsko olje od din 40 na din 100 za 100 kg; za mazilno olje od din 200 na din 250 za 100 kg in za nafto od din 40 na din 100 za 100 kg. Povišan je davek na poslovni promet za ce- lo vrsto predmetov ni življenjskih potrebščin. neki progi z velikim uspehom. Sestre- £a prašiče, mast in slanino se je zvišal promet- iila so tudi 7 zapornih balonov nad Londonom. Angleško uradno poročilo javlja, da ni davek od 6.86 in 8.2 na 8.2 do 9,8 odstotkov. To se pravi za vsak kilogram prašičevega mesa ali slanine oz- masti je treba plačati je bila zadeta neka nemška ladja pred p,0iejj občiajne cene še poslovni davek v go-norveško obalo in neka petrolejska lad- ri navedeni izmeri. Pri klobasah znaša poslovni ja pred holandsko obalo. Dvakrat je bi- (j^g^ 9,8 odstotkov cene. Za goveje meso la zadeta od nemških bomb radio od- j zna§a poslovni davek celo 12.3 odstotkov na dajna postaja v Londonu, vendar pa ni j prada;no bila motena oddaja, dasi je bilo več uslužbencev ubitih. Boli v Albaniji Grki še vedno napadajo- Grška vojna poročila javljajo, da se vrše vzdolž vse fronte v Albaniji boji. Grki še vedno napadajo. Posebnih sprememb na fronti ni. Grki so nekoliko napredovali v smeri na Elbasan in Berat. V dolini Devoli so ogrožene italijanske zaloge nafte, okrog 175.000 ton. Pri Klisuri in Tepeleniju se vodijo najbolj srditi boji. Največ so napredovale gr- j nekaj vojakov. ške čete ob morju, v smeri proti Valo-ni. Zadnje štiri dni so Grki vjeli povprečno po 200 Italijanov. Precej so tudi zaplenili vojnega materijala. (At. ag.) Italijansko poročilo z albanskega bojišča javlja uspešne protinapade italijanskih čet. Na nekem mestu je bilo zaplenjeno sovražnikovo orožje in ujetih Vlada treh mož v Franciji Spremembe v francoski vladi v zvezi z nemškimi in italijanskimi zahtevami. V francoski vladi je prišlo do notvih bi omogočila Nemčiji in Italiji uspešen sprememb, ki so začele z izločitvijo-napad na Angleže ki so Nemčiji udanega Lavala. Novo krizo je sprožila ostavka državnega podtajnika za propagando Baudoina in kakor se čuje, je sklenil odstopiti tudi minister dela. Maršal Petain se je odločil, da poveri vladine posle trojici ministrov: admiralu Darlanu, ki je določen tudi za naslednika Petaina, vojnemu ministru Huitzingerju in zunanjemu ministru Flandinu- Trdi se, da so vse te spremembe v zvezi z nemškimi in italijanskimi zahtevami proti Franciji. Podrobno o teh zahtevah ni ničesar znano. Gre pa oči-vidno za zahteve, čijih izpolnitev naj v Sredozemskem morju in v Afriki Pogajanja z Nemčijo so bila pred dve-mi tedni prekinjena in se bodo predvidoma v kratkem nadaljevala. General Weygand, ki je postal vrhovni upravnik vseh francoskih kolonij, se nahaja stalno v Afriki, in se temu dejstvu pripisuje velik pomen, h- Francoski generalni, konzul v Manili na Fili-Pinali je prestopil na stran generala de Gaul-leja in prevzel zastopstvo interesov »Svobodne Francije« na Dalnjem vzhodu. CBS. Novi ameriški veleposlanik pri Petainovi vladi, admiral Leahy, je v nedeljo, dne 5. t. m. prispel v Vichy, kjer bo te dni predal svoja pooblastila in osebno poslanico predsednika Roosevelta maršalu Petainu. ceno. Zelo zvišane so takse za pritožbe na državni svet in upravna' sodišča. Taksa za tožbe pri državnem svetu znaša din 50 od pole, doslej din 50 ne iglede na obseg. Pri upravnem sodišču znaša taksa za tožbe din 30 od pole. Za prizive na državni svet proti sodbam upravnih sodišč je treba plačati din 100 za prvo polo in idSn 30 za vsako nadaljno po- lo. 11 ! >11 z, ^ i 4. m. 6, «S.lr v M - -s *-iKl Zlat dinar se je podražil. Carina se plačuje v zlatih dinarjih. Svoj čas je bilo 100 zlatih dinarjev 1000 papir.natih, potem se je tečaj zlatega dinarja stalno dvigal. Pred novim letom je znašal din 1400 za 100 zlatih dinarjev. Od novega leta naprej pa znaša din 1-500. To povišanje bo seveda obremenilo konzum. Bombaž pride šele v februarju. Vse vesti o pošiljkah bombaža iz tujine so se izkazale 'kot napačne. Sedaj poročajo, da pride 4000 ton bombaža, toda šele v februarju. Kakšen interes naj ima tako netočno poročanje o bombažu? Česopisocn človek tako netočno poročanje še kako oprosti, ne moremo pa razumeti, da se take netočne vesti razširjajo po radiu. Zakaj se beograjski listi in radijske družlbe ne informirajo v ministrstvih? Enotna mezdna tarifa za delavstvo v mizarski stroki bo stopila v veljavo dne 1. januarja 1941 za vso dravsko banovino. Kraji so razdeljeni v tri skupine- Urna mezda znaša za kvalificirano delavstvo prvih šest mesecev po iz-učitvi din 4.75, 4.50 in 4.50 do 3 let zaposlitve din 5.50, 5.25, 4.75 in po treh letih zaposlitve din 6.25, 5.75 in 5.25. — Strojni delavci prejemajo din 6, din 5.50 in din 5. Neizučeni delavci pa din 4.75 in 4-50. V rokodelskih obratih v Št. Vidu nad Ljubljano znaša urna mezda za kvalificirane delavce din 6. Hrana se .•■»računi je, kakor jih zaenkrat 1’hko izpolnita g. Mohar-z din 12 in stanovanje z dlin 2 na dan. Zanimive številke o bankah v Sloveniji. Leta 1938. je bilo v Sloveniji 12 bančnih zavodov. Dobiček teh zavodov je znašal 10.66 odstotkov vloženega kapitala, dočim 'so dosegli delničarji ostalih bank v Jugoslaviji samo 4.99 odstotno obrestovanje vloženega denarja. Ali ni morda obrestna mera v Sloveniji previsoka? Zakaj se seli industrija na jug? Beograjski listi poročajo, da bo beograjska občina šele z letošnjim proračunskim letom povišala doklado na direktne državne davke od 20 na 30 odstotkov. V naših mestih znaša že vsa leta po vojni najmanj 45 odstotkov. Razen tega v Beogradu ne Plačujejo banovinskih doklad. Italijanski proračun za leto 1941-42 bo znašal 39.876 milijonov lir. dohodki pa 31.082 milijonov lir, primanjkljaja bo 8-794 lir. Vedno nove električne centrale se porajajo v Sloveniji. Na razpolago imamo dovolj vodne moči, pa tudi premoga za gradnjo kil.irtčnih central. TPD bo menda gradila dve novi centrali. Za gradnjo teh central se zanima neku italijanska firma, ki je že poslala svoje inže-njerje v Slovenijo na razgovore s LPD. Petrolejska družba, ki išče petrolejske izvirke v Medjimurju, je v rokah italijanskega kapitala. Predstavnik te družbe pa je Srb Zaradi nove odmere prispevkov za iond narodne obrambe morajo davčni zavezanci na novo prijaviti stanje rodbinskih članov na dan 1. januarja 1941 in sicer v času od 1. do 31. januarja. Prijave morajo vložiti vsi davčni zavezanci, ki so nad 30 let stari in samskega stanu. vdovci ibrez otrok in oženjeni brez otrok (prijave so takse proste), dalje vsi davčni zavezanci, ki imajo najmanje tri ali več mladoletnih otrok (do 21. leta). Slednje prijave je taksirati z din 10 in morajo biti potrjene od pristojne oibčine. Netočna prijava se bo kaznovala kot utaja davka. Predpisane tiskovine se dobe pri davčni upravi soba št. 6. Za 300.000 dinarjev vrednosti je nagrabila neka vlomilska tolpa na Gorenjskem, čije člana, Antona Kučerja, so sedaj prijeli orožniki v Hočah. Židje iz Italije. DNB javlja, da je od 1- januarja 1938 do 30. junija 1940 prostovoljno zapustilo Italijo 5423 Židov, jff Koliko se porabi papirja za tiskanje porabniških nakaznic v Nemčjii? V Nemčiji je skoro vse, kar človek rabi, racionirano in se dobi izključno le na nakaznice. Za izdajanje nakaznic je treba vzdrževai ogromen v >. upravni1 aparat in razen tega se iporabi za tisk nakaznic ogromne množine kartona. Kakor so ugotovili, gre v ta namen mesečno okrog 2G v tiVSU« M Najboljše kar je bilo pri teh stanovanjih, je bil majhen vrt, na katerem so si železničarji pridelali zelenjavo in si na ta način nekoliko olajšali svoje borno življenje. Železniška uprava je ■/, odlokom, da lahko prebivajo železniški uslužbenci samo po 5 let v naturalnih stanovanjih, verjetno hotela pomagati onim železničarjem, ki nimajo naturalnih stanovanj. Bolje pa bi bilo, če bi železniška uprava zgradila Primerno število novih stanovanjskih hiš, kjer bi lahko stanovali železniški uslužbenci za nižjo najemnino, kakor Pa v privatnih hišah. Le na ta način bi bilo železniškim delavcem iti uslužbencem Pomaga-no. S . - - «■ - i V železnčarski bolniški Sond se bodo verjetno v kratkem vršile nove volitve, ker je izšla nova uredba, ki predvideva tudi nove volitve. ‘ 'i t . v Rok za podaljšanje vozniških izkaznic poteče dne 28. februarja. Vsi prizadeti se opozarjajo na tozavedni- razglas predstojništva mestne policije. Odvažanje snega s cest in ulic je letos v našem mestu prišlo popolnoma iz navade. Le redko kje se opazi par delavcev, ki so zaposleni pri tem delu. Ker je zapadlo veliko snega, bi nenaden nastop odjuge lahko iPovzročil velike neprijetnosti, zato bii bilo prav, ako bi skušali sproti odvažati 'sneg s cest in ulic. Odborniki Podzveze del. pev. in glasbenih društev se obveščajo, da je nedeljska konferenca v Zagrebu preložena na nedoločen čas. 11,137.601 din so znašali carinski dohodki tukajšnje carinarnice decembra lanskega leta. Na uvoz odpade 9,862.811 din, na i*voz pa din 1,696.789. Dohodki so narasli zaradi uvedbe izvoznih carin na nekatero blago. Uradna poprava volilnih imenikov. Od 12. januarja do 5. februarja bo vpisovalui urad mestnega poglavarstva na Slomškovem trgu št. 6-1 uradno popravljal stalne volilne imenih ke: ves ta čas se bodo v tem uradu sprejemale stranke vsak delavnik samo od 9. do 12. ure. Odlok o razpustu strokovnih svobodnih organizacij v Mariboru. Predstoiništvu mestne policije v Mariboru. Pov. II štev. 2448-1-40. Maribor, 31. 12. 1940. Krajevni medstrokovni odbor v Mariboru, Kraljevska banska uprava je na podlagi § 11 zakona o društvih, shodih in posvetih razpustila vse podružnice »Ujedinjenega radnič-kega sindikalnega saveza« v Beogradu na področju dravske banovine- Radi tega se odreja za* pečatenje odnosno zavarovanje društvene imu-vine po zakonu. Končna odločba kraljevske banske uprave bo naslovu vročena naknadno. Zoper to odločbo imate pravico pritožbe na kraljev, bansko upravo v 15- dneh po prejemu te odločbe; vložiti bi jo ‘bilo pri tem predsto-j-ništvu pismeno ali ustno med uradnimi urami s takso 30 din. Ev. pritožba nima ‘odložilne moči. Predstojnik mestne policije; Stanko Kos. Nove bencinske nakaznice bodo od 8. do 12. t. m. izdajali pri ‘tukajšni policiji v sobi št. 4. Popis vojnih obveznikov leta 1923. Vsi v Mariboru stanujoči mladeniči rojstnega letnika 1923 brez ozira na kraj njihovega domovinstva (pristojnost), se morajo tekom meseca januarja zaradi vpisa v seznam vojaških obveznikov zglasiti v mestnem vojaškem uradu, Slomškov trg 11, in prinesti s seboj rojstni m domovinski list. One leta 1923 rojene in v Maribor pristojne mladeniče, ki žive izven Maribora, so dolžni’ prijaviti za vpis v vojaško evidenco v Mariboru stanujoči starši ali sorodniki. Koledar »Cankarjeve družbe« se dobi v u-praviništvu našega lista na Ruški cesti št. 5. Ker je na razpolago le omejeno število tega koledarja, ki je letos lepo opremljen in čebinsko bogat in pester, se opozarjajo vsi delavci, da si ga pravočasno nabavijo. Kuratorij Staniče za socialno skrb rekonva-lescentnih delavcev v Mariboru, se zahvaljuje vsem podjetjem ni njihovim uslužbencem za Prispevke, ki so jih darovali v letošnjem letu v prid najbednejših in želi vsem zdravo in srečno ‘ter uspehov ipolno novo leto. * Narodno gledališče. Sreda, 8. jan.: Zaprto. Četrtek. 9. jan., ob 20. uri: »iLepa Vida«. Pri-mjera. Red A, Nova slovenska »Lep? Vida«, ki jo je napisal znani slovenski književnik ar. Ferdo Kozjak, pride ta četrtek prvič na oder našega gledališča. Je to sodobna realistična družabna drama, ki se naslanja na motiv narodne pesmi o lepi Vidi po Prešernu, kot pojem hrepenenja po sreči, ki pa zagrabi globoko v problematiko slovenskega meščanstva vi svojih odnosih do življenja. Izvzemši Cankarjeva dela, je to delo najboljša slovenska družabna drama. CRNA PRI PREVALJAH Z veliko pozornostjo in skrbjo se oprašuje ljudstvo, kako bo s preskrbo našega kraja. Dne 15. decembra 1. 1. ie bil sestanek v občinski sejni dvorani, na katerem so bili zastopani poleg občine in svinčene družbe tudi trgovci, konzumne zadruge po svojih delegatih in zastopniki konzumentov (odjemalcev). Prebivalstvo prav toplo pozdravlja tozadevno akcijo, ker sodeč pc raznih znakih, sluti, da se pri bližujeio trdi časi in da bo treba že sedaj u-kreniti vse, -kar se da, da se bo ublažilo, če že ne popolnoma preprečilo pomanjkanje. V nobenem oziru si dobe iz leta 1916—19 ne želi več nazaj. — Sestavil se je aprovizacijski odbor, v katerem so zastopani ipo večini vsi poklici, Prebivalstvo upa, da bo odbor za prehrana delal res za dobrolbit in v korist vseh občanov in preprečil sleherno protekcijo, ki v našem kraju ni neznana. Prav očitno se je kazalo to meseca avgusta t, 1., ko ni bilo dobiti sladkorja, ali -pa si ga v najboljšem slučaju dobil po pol kg, dočim so ga gotovi ljudje dobivali po cele zaboje od nekega tukajšnjega trgovca-Ljudje so se nad tem silno zgražali in govori- li, da naj se prizadeti spomnijo na leto 1919. Sila kola lomil LAŠKO Po prevozni poti, ki se odcepi od državne ceste mimo strojnega podjetja Klepej in Kopač in dalje ob Petkovih njivah, k savinjskemu nabrežju, kjer je skladišče gramoza, prevažajo številni vozniki dan za dnem ogromne količine gramoza. Tako -so to pot docela raz-orali, da ie v južnem vremenu za kolo nevarna in sploh za hoio neporabna. Kolesa vozil se tako globoko pogrezajo v blato, -da se človeku smili živina, ki z naj večjo muko vlači tovore. Ob tako ogromnem izvozu gramoza bi pač lahko vsaj pošteno posuli javno pot. UREDNIŠKI KOTIČEK Akademik B. Ljubljana: Sestavka, ki ste ga nam poslali, *». - i U' i sile ni mogoče objaviti. POSLEDNJE VE&T1 Nemško vojno poročilo; Dne 7. in v noči na 8. t. m. so nemška letala napadala London, obalna mesta in letališča ter uničila več angleških letal na tleh. Italijansko vojno poročilo: Pred Tobrukom streljanje topništva. 1 angleško letalo je bilo sestreljeno. Angleške bombe so v Tripolisu ubile 4 ljudi. — Na albanski froii‘ti krajevni spopadi z velikimi izgubami za Grke. Italijanska vojna mornarica je obstreljevala grško obalo. Angleško vojno poročilo: Angleška letala so 7. i. m. napadla Tobruk in Tripolis z, velikim uspehom. , 160 km v notranjosti Libije se sedaj nahajajo angleške čete. Luko v Bardiji že popravljajo. Reuter. Poveljnik Gibraltarja je dospel na posvet v London. Grško vojno poročilo: Skupina grških rušilcev je že tretjič bombardirala Valono. Angleška letala so metala bombe na Valono in zanetila velike požare. 1 angleško letalo se ni vrnilo. ‘ Grki javljajo, da so vjeli doslej skupno 13.000 Italijanov. At. ag. Po bombardiranju Dublina, glavnega mesta Irske, od strani nemških letal — kar pa Nemci zanikajo — je irska vlada izdala ukrepe za pasivno zaščito in obrambo. Odrejena je zatemnitev. 17 milijard bo znašal proračun Zedinjenih držav za leto 1941-422, ki ga je Roosevelt predložil kongresu. Vrhovno ravnateljstvo državne obrambe v Zedinjenih državah je ustanovil Roosevelt. — Ravnateljstvo ima 4 člane in več Pododdelkov. Deluje in nadzira vojno industrijo samostojno. Posebej bo ustanovljen še odbor za proizvodnjo municije. »Turčija je za lojalno sodelovanje z vsem' državami«, je izjavil ministrski predsednik. — Čuva pa svojo lastno varnost. Zaraai turške zunanje politike ni nihče upravičen spodtikati se ob Turčijo, ali' jo napasti. Turško prijateljstvo z njenimi zavezniki se bo še poglobilo. — Tass. Pomanjkanje obleke in obutve v zasedenem delu Francje je vedno-, bolj občutno.' Nekatere tovarne poskušajo izdelovati obutev iz nadomestkov. Promet je silno omejen, ker ni premoga. — Tass. Japonska je v zasddenih krajih na Kitajskem zvišala davke za 50 odstotkov proti prej. — Tass. Razkol v ljudski fronti v Čili. V južno ameriški republ. Čile je nastal razkol v ljud. fronti, ki je postojala že mnogo pred 24. avgustom 1939, ko se je računalo, da pojdejo Anglila. Francija in SSR skupno v vojno. Socialisti' so sedaj izstopili iz ‘te fronte in hočejo ustvariti novo soc-ialno zajednico. V vladi še ni prišlo do demisij. 20 000 vagonov bukovih cepanic bomo dobavili Švici. Pogoji pa so ti-le: Drva se smejo kupovati samo v krajih, v katerih se ne vrše nakupi za domači trg. Dobav;) se ustavi, ako to zahtevajo potrebe domačega trga. — Švica mora dostaviti vagone. Koksa bo dovolj za našo industrijo, ker ga bomo dobili i>z Protektorata Češke in Moravske več, kot pa je bilo pogodbeno dogovorjeno. Doslej je bilo v naši industriji občutiti pomanjkanje premoga'. Pneumatike za avtomobile in kolesa ponuja v Beogradu delegacija japonske gumene industrije. Promet z nepremičninami v Zagrebu je v preteklem letu dosegel vrednost 1,800.000 din. Ljudje so torej nalagali denar v nepremičnine. Posledice potresa v 'stavbarstvu so odšli študirat štirje inženierji banske uprave v Zagrebu v Romunijo. Ko se bodo vrnili, bodo na-podlagi njih ugotovitev izdani ukrepi za pravilno zidanje hiš proti potresu. Poslopje angleške radiooddaine postaje v Londonu je bilo po poročilu Reuterja že dvakrat zadeto z bombami. Pri ‘teh napadih je bilo ubitih več članov oddajne postaje. Radio služba pa se nemoteno vrši naprej. Portugalci so hudi. Portugalska vlada je izgnala »Timesovega« dopisnika, ker je Poroč^ v London, da je Portugalska pod vplivom Nemčije in je na ta način ogrozil dobre od-noša.ie z Anglijo. Italijanski listi pišejo, da se portugalski tisk v sedanji vo.ini nesramno obnaša in da si bosta Nemčija in Italija to portugalsko obnašanje zapomnili1. (Ass. Press.) IZ CESKE Pevsko združenje moravskih učiteljev prireja ob vsakih božičnih praznikih v Pragi svoj tradicionalni koncert. Tudi letos so moravski učitelji dne 27. decembra z velikim uspehom peli v »Smetanovi dvorani« »Občinskega doma« v Pragi. Občinstvo jim je prirejalo navdušene o-vacije. Postopek pri nakupu motornega kolesa je objavljen v listih. Na občini ie treba kupiti tiskovino za prošnjo za dodelitev pneivrnatik-Tiskovina se potem izpolnjena odda pri uradu, ki prošnje zbira in vsakega 20, v mesecu javi število prošenj okrajnemu .uradu. Okrajni urad dodeli nato občinskemu uradu nakaznice za pnevmatike- Pristojni urad izpolni nakaznico in ,jo odda pri nakupu novega kolesa s pnevana-tikami trgovcu. Trgovec zopet izpolni potrebne rubrike na robu nakaznice in pošlje nakaznico svojemu dobavitelju. Zgorela planinska koča v Krkonoših. Ob božičnih praznikih je 'po polnoči naenkrat izlbruh-nil ogenj, ki je naglo zajel vse poslopje, v planinski koči »Na Miseč-kah« v Krkonoših. Polžar je najbrž zakrivil kratek slik električne napeljave- Koča je bila polna gostov, ki se niti niso mogli rešiti ‘pri vratih, temveč so morali poskakati kar skozi okno iz postelj in so potem v spodnjem' perilu bežali v -oddaljeni planinski ihotel »Spindlert)v> rnilin«. (K|oca bila zasedena do zadnjega kotička in so k sreči uslužbenci ogenj pravočasno opazili, tako da ni bilo smrtnih žrtev. Kako nam bo odmerjen naš vsakdanji kruh? Predlogi, o katerih se razpravlja v Beo grcdu. Iz Beograda javljajo, da ne bo ostalo samo pri odredbah o načinu mletja pšenice in predpisih za mešanje krušne moke in koruzne moke za peko kruha, amjpak je v načrtu tudi omejitev uživanja kruha in uvedba porabniških legitimacij. V razpravi sta dva predloga: Prvi predlog predvideva razvrstitev potrošnikov v tri kategorije in sicer bi dobivali potrošniki v prvi kategoriji po 315 g kruha ali 240 g moke oz. testenim dnevno, v drugi kategoriji, v kateri bi bili obrtniški delavci, bi se kvota H&tuek sedmžic Drugi predlog pa predvideva razdelitev prebivalstva na dve kategoriji po j zaslužku in sicer bi spadali v prvo ka- | Obutev pozimi. | ščoba vse luknjice v usnjfu, da ne more uhaja- Zlimska obutev j e zelo važno vprašanje ti mokrota. Mazanje z glicerinom je še poseb-tegorijo vsi oni, ki zaslužijo do din 1500 zlasti za tiste družine, ki stanujejo izven mest- no primerno, ker napravi usnje ijako prožno, mesečno in V drugo kategorijo vsi oni, nega središča, pa hodijo njeni člani vsak dan Pač Pa ie glicerin primeren le za čnmo ali zel* ki imajo od din 1500 do din 3000 do-, * žol° alj ,v slufbo- če aam naša denarnica! temnobarvno usnje. — Nepogrešliv pa je gH-i ji v « <* i . - 1 dopušča* dobro obutev v mokrem in mrzlem cerin za nego gumna, uumijaste snezke in ga- nodkov mesečno, v tretjo kategorijo pa VTemenUi je oc} tega v naj,večji meri odvisno loše namažemo večkrat z glicerinom, prav p*- naše zdravje. Vojna nas je letos naenkrat spra-i sebno agilno pa spomladi, ko jih spravimo k vila ob gumijasto obutev, irtb igaloše, snežke in letnemu počitku1. Gumijaste obroče kolesa na- škornje, kar vse se nam je zdelo zadnja leta mažemo večkrat z glicerinom, ki korazervš- vsi drugi z višjim zaslužkom. Koliko bo dobila katera kategorija kruha in moke, še ni znano- Odločitev bo najbrž padla šele po pravoslavnih praznikih. Zaenkrat pa še ni porabniških nakaznic in glede preskrbe s kruhom in mo- nekoliko zvišala, najvišja pa bi bila v ko so nastale težave, ki so naravnost tretji kategoriji, v kateri bi bili težaki nepojmljive. Toda ne samo preskrba s in kmetje, ki bi dobivali po 315 g kru- kruhom, tudi druge življenjske potreb-ha ali 330 g moke oz. 240 g moke in j ščine zmanjkujejo. \. 250 g testenin. Posvetovanja SSSR poslanikov iz evropskih držav v Moskvi Iz Berlina, Budimpešte, Bukarešte, Beograda in Sofije so odpotovali poslaniki SSSR v Moskvo. V Beogradu so v poslaništvu SSSR izjavili, da potuje poslanik Plotnikov v osebnih zadevah- Spričo dejstva, da so posvete o položaju, pri kateri priliki bodo poslaniki dobili tudi nova navodila. Poslanik SSSR v Rominiji pa je odpoklican, ker je tudi romunska vlada odpoklicala svojega poslanika v Mosk v istem času odpotovali poslaniki SSSR J vi, bivšega zunanjega ministra Gafenca. tudi iz cele vrste drugih državnih pre-jV Bukarešti bo ostal samo odpravnik stoUc v Moskvo, je verjetno, da gre zaiposlov SSSR. Da se ne skale prijateljski odnoSaji med SSSR in Nemtijo Stalin ni napisal nobenega novoletnega članka. Za novo leto je objavila moskovska je ta imel leta 1938. To je dalo povod, »Pravda« članek o potrebi vojaške pri- da so nekateri mislili, da je članek na-pravljenosti SSSR spričo zapletenega pisal sam Stalin in da je naperjen proti mednarodnega položaja. V članku je Nemčiji, ker pred več ko dvemi leti bilo tudi govora o sovražnikih SSSR in je bilo med SSSR in hitlerjevsko Nem-to na način, da se je moglo tolmačiti, č>jo v resnici zelo napeto razmerje, kot da je članek naperjen proti hit1.er- | Na podlagi t& ugotovitve Tassa piše jevski Nemčiji. Članek so pripisovali sedaj nemško časopisje, da je zaman Stalinu. Ivse prizadevanje nasprotnikov Nemčije, Sedaj pa je izšlo uradno obvestilo da bi mogli skaliti prisrčne odnošaje med Tassa, v katerem je naglašeno, da je j SSSR in hitlerjevsko Nemčijo. SSSR članek v »Pravdi« napisal njen direk- prav gotovo ne bo storila ničesar, kar tor. V članku pa je uporabil nek citat bi bilo naperjeno proti Nemčiji, iz Stalinovega govora mladini, ki ga I Anglija In SSSR Eden je sprejel kot prvega tujega poslanika Majskega Čim je Eden prevzel zunanje ministrstvo, je sprejel kot prvega tujega poslanika Majskega, ki zastopa SSSR v Londonu. Listi trdijo, da so se z odhodom Halifaxa odnošaji med Anglijo in SSSR zelo izboljšali. — Eden in Majski sta se zlasti razgovarjala o Kitajski. 4 leta kaderskl rok v SSSR V SSSR so podaljšali vojaško službo v kadru od 2 na 4 leta. Ta ukrep kaže, da država čuti potrebo, da ima čim večjo in čimbolj izvežbano armado. Podaljšanje kadrovskega roka, izgleda, da je bilo potrebno zlasti zaradi tega, ker armada doslej ni imela podčastnikov: kaplarjev, vodnikov, podnarednikov in narednikov, ki tvorijo hrbtenico vsake armade. Daljši kadrovski rok pa bo omogočil izvežbanje podčastniškega kadra. že n e obhodno potrebno. Da se je gumijasta o butev tako ihitro udomačila in tako zelo priljubila, k temu so pripomogle tri njene velike prednosti: nepremočljiva je, topla in izredno lahko jo je snažiti. Razen tega pa je oblika gumijaste obutve čedna in cena je bila vedno razmeroma nizka. Seveda pa ima gumijasta obutev tudi svoje nedostatke in sicer v zdravstvenem pogledu. Prvič ne propušča zraka in zato se je ne sme imeti daillje časa na nogi, dirugič pa ie težka, tako da hoja v njej utruja, posebno še, ker se hitro zbrusi in so potem podplati čisto gladki- Zato je tudi takrat, kadar je diovolj gumijaste obuve na razpolago, bolje, da jo uporabljamo siamo v dežju in snegu, v suhem mrazu pa obujemo raje močne usnjate čefvlje. Zelo nepraiktična je sedanja ženska obutetev' ki pozna predvsem le nizke čevlje. Nizki čevlji pa niso primerni pozimi za naše podnebje, najmanj za .ženske, ki morajo delati pozimi v slabo zakurjenih prostorih. Usnjeni škornji, ki so ss posebno letos razširili, sio že izvrstna obutev, a niso za vsako priliko in so razen tega zelo dragi. Zato bi bilo dobro. a razpis ministrstva voine, da se naj kliče -"^akortar le enkrat v letu na orožna vaje. Morali bi na -to opozoriti komando, ker se -cfodijo dostikrat pomote. — Upraivno sodišče snloh nima ncibenega ooravka z zakonodajo o 'orožnih vaiah, temveč le redna sodišča. Dolg pri trgovcu (Črna) Vprašanje: Pri trgoivcu sva s tovarišem skupno jemala manuifakturno blaigo. Tovariš pa je maika je britanska kolonija. prodajo nisem privolil. Nato me ie trgovec težil pri sodišču, a razprava še ni končana, ker je moral medtem trgovec na orožne vaje- -Kako se naj ravnam pri prihodnji razpravi? Odgovor: Ker je po vaši informaciji dolg nastal v letu 1938 in ste vi ves dolg po smrti vašega tovariša priznali, ste ga na vsak načiai dolžni pri trgiovcu; plačati in če ne plačate, vas lahko toži, celo na plačilb 6 odstotnih zamudnih obresti. Če vam obljublja trgovec' mesečne obroke po din 50, je to za vas gotovto-ugodnost in kar lepo spreimite. — Zastavljenega šivalnega troja in kredence pa trgovec nikakor ni smel prodati in je celo k a zn'iv, če je to storil' ibrez vašega privoljenja. Zaradi tegat ga lahko ovadite pri sodišču in bo kaznovan, razen tega vam pa odgovarja za odškodnino, kolikor ie bil stroj s kredenco orepoceni prodan. Kakor vidite, smo vam odgovorili kljulr temu. ga ste šele prvi mesec naročnik. Glejte na, da nt> boste takšen, kakor tista dva iz Mpžice. ki sta tudi naročila »TVTavsk"' Politiko« in takoj prvi mesec podala vprašanje v svoii stiski, a že naslednji mesec nista več plačala naročnine. V Zcdinjenh državah proizvedejo letno 7$ milijonov ton jekia in izdelujejo jeklene oklepe v debelosti od 1 co 54 cm debelosti. Nova amerlJka oporišča. Kakor poroča Tass, je prišlo na Jamaiko (otok v Velikih Antilih) 50 ameriških inženjerjev, ki bodo poiskali primerna mesta za ameriška oporišča. Otok Ja- umrl in sem potem jaz prevzel ves dolg ter se zavezal odplačevati v mesečnih obrokih po din 50. Obenem sem še zastavil šivalni stroj in kredenco. Trgovec je potem naenkrat prodal ■ _ t šivalni stroj in kredenco za skupno din 820. čeprav je bila vrednost mnogo višja in ,jaz v Izgube v pomorski vojni niso bile tako velike, kakor so prvotno računale zavarovalnice, ki so zahtevale doslej izredno visoke premije za prevoz blaga in ljudi. Ameriške zavarovalnice so sedaj sklenile, da bodo zavarovalne premije precej znižale.___________________ InMte vedno (n povsod kruli In pecivo Iz Delavske pekarne v Maribora. £ Telefon 2324 Izdaja in urejuje Adolf Jelen v Mariboru. — Tiska Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru, predstavnik V. Eržen v Mariboru.