^ ¿»n r«««n ig prssaiko** ^ü, ew»pt Saturdays. And Holiday«. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE UrvdnUki la «preveliki aro«tort: MIT South LewndaU Ar«. Offtes of Publication: MÎ South LawndaU Ava. Ttbpboaa, Rockw.il 4904 .YEAK XXXI. M CkbiM ISTCHICAGO. ILU ČETRTEK, 7. SEPTEMBRA (SEIT. 7), 1939 Sabatr**» *M Yearly ftTEV.—NUMBER 174 AccopUnco for mailhif at tpocial rata of poeta«« pww* komunike, objavljen 2 'Jutraj, omenja, da J - "^racije na nuhem vsij» normalno. ^ je prišlo Italija se ne bo zapletla v konflikt? V Rimu podirajo zavetja proti napadom iz zraka Rim, 6. sept—Diktator Mussolini je ponovno namignil, dai bo držal roke proč od vojne, v kateri so zapletene Nemčija na eni atrani ter Anglija, Francija in Poljaka na drugi, ko ao delavci pričeli podirati zavetja proti letalskim napadom v Rimu. Re-kvizicija tovornih avtov za armado 1,700,000 mož se kljub temu nadaljuje. Tu ne vidijo možnosti, da bi Francija in Anglija rešili Poljt sko. Zmage Hitlerjevih čet na Poljskem so bile sprejete z zadovoljstvom na znanje. V teh vidijo znamenje, da bo Nemčija porazila Poljsko brez italijanske pomoči. Fašistični krogi nagla-šajo, da vsi znaki kažejo, da bo Nemčija zmagala v vojni s Poljsko v nekaj tednih. Varšava* Gdynia in Krakov ao glavni dlj nemška ofenslve. O- Italijanski parniki zvišali voznino Okrog 2000 Američanov v Rimu Rim, 6. aept. — Američani, ki bi radi odpotovali domov na ita-lijanskih parnikih, so bili informirani. da je bila vosnina svi-šana SO do 66 odstotkov. Pojasnjeno je bilo, da je bila vocnina zvišana saradi vojne, ker se morajo parniki kot sta Rex in Con-te di Savoia zavarovati proti ri« ziki v sveži z vojno. Dalje je bilo pojasnjeno, da ae bodo parniki vrnili v Italijo ii New Yorka bras potnikov. Potniški promet preko Atlantika bo padel zaradi vojne fn vsled tega je zvišanje voznine upravičeno. Vozni na v tretjem razredu na parnlku Rex je bila zvišana od $120 na $160, v turističnem od $160 na $250 in v prvem od $820 na $420. Ameriško poslaništvo sodi, da si okrog 2000 ameriških državljanov nahaja v Rimu. Med temi tvorijo večino duhovniki in nune, ki se pripravljajo na po-vratek v Ameriko. smago Nemčiji. Fašistični listi pišejo, da je poljska oborožena sila v koridorju obkoljena od treh strani in da se ne bo mogla dolgo upirati nemškim četam. Berlin, 6. sept. — Italijanska vojaška miaija bo danea prišla v Berlin, se glaai uradno poročilo. Člani te miaije se bodo udeležili konference med nemškimi in ruskimi generali. Ruaka voja-ška miaija je prišla v Berlin zadnjo nedeljo, toda doslej še ni bilo naznanjeno, ali bo komunistična Rusija sklenila milita-riatično zvezo z nacijsko Nemčijo. Napoved, da bo prišlo do take zveze, je bila izrečena po podpisu prijateljskega in nenapadal-nega pakta med Nemčijo in Rusijo. Nacijaki krogi ao zanikali poročila, da ata Nemčija in Rusija sklenili tajni dogovor glede razdelitve Poljake. "Obdržali bomo le, kar smo 2e izvojevali, ao izjavili. Odpor proti vstopu Kanade v vojno Montreal, Kanada, 6. sept— P$ul Gouin, vodja narodne liberalne stranke v provinci Quebec, bo prinesla lae je isrekal poeti vstopu Kanade v vojno. "Mi zavračamo teorijo, da je Kanada v vojni, kadar je Anglija v vojni," je dejal Gouin. Kanadski parlament bo razpravljal o stališču Kanade napram vojni v četrtek. Vlada je Le predlagala, da se Kanada bori na atranf Anglije. Naciji prepovedali javne pleee Berlin, 6. aept. — Notranji miniater je naznanil, da so odslej naprej vsi javni plesi prepovedani. Kdor bi kršil prepoved, bo strogo kaznovan. Brotvder pred Diesovim odsekom Povedal je, kako so republikanci hoteli podkupiti komuniste WaMhinjrtoA, D. C., 6. sept.— Diesov kongresni odsek, ki preiskuje neameriške aktivnosti v Združenih državah, je včeraj zaslišal Earla BroWderja, tajnika ameriške komunistične stranke. Browder je povedal, da je leta 1936, preden ae je razvila predsedniška volilna kampanja prišel v dotlko z nekim David-sonom, ki je rekel, da zastopa "nekatere republikance" in mu ponudil $260,000, Če bodo komunisti nomlnirali Roosevelta za svojega kandidata. Dies je vprašal Browderja, kaj je bil namen ponudbe. Ali je bil namen, da bodo republi-, .... _ . ... kanci potem z lahkoto porazili \ WJ«nlm državam. Ta Je bil Roosevelta kot kandidata Mo- M,v kongresu, da se Amerika skve? Browder je pritrdil, da držl^proč od vojne. Nekaj ur prsj eriško AMERIŠKA NEVTRALNOST STOPILA V VEU AV0 Roosevelt izdal tri pro• klamacije IZVOZ 0R02JA USTAVLJEN Waahtngton, D. C., 6. sept— Predsednik Rooaevelt je včeraj uveljavil takosvani nevtralnoat-ni zakon a proglasom, da vojno stanje obstoja med Nemi i jo na eni strani ter Veliko Britanijo In nejnlmi kolonijami, Francijo In Pol Jako na drugi. Zakon prepoveduje itvoa ameriškega orožja In bojnega materiala vaem v proklamaciji orne- to je bil namen. Prva ponudba je znašala $100,000, toda kasneje je bila zvišana na četrt milijona dolarjev. D$vidson se je sestal z Browderjem štirikrat ali petkrat v jedilnici železniške postaje Grand Central v New Yorku. Browder je povedal, da ni sprejel niti zavrgel ponudbe, hotel pa je izvleči tz njega, kdo bo plačal denar, ampak Davidson mu ni hotel saupati. Kasneje je Davidson svetoval Browder ju, da se bodo republikanci zadovoljili, če Browder odstopi od svoje kandidature v prid Rooseveltu. j Browder je v teku zaslišanja priznal, da je v zadnjih dveh letih potoval po Evropi s ponare- P« jenim potnim llatomr nI pa hotel de povedati imena, pod katerim je potoval. Japonska naznanila svojo nevtralnost Tokio, 6. aept.—Renzo 8awa-da, podminlater za zunanje zadeve, Je informiral representante Anglije, Francije, Amerike, Nemčije, Italije in Poljake o odločitvi avoje vlade, ki je nevtralnost Japonake v evropakl vojni. Sawada je ignoriral predstavnika Rusije iz razloga, ker podpira Kitajako v konfliktu z Japonsko. je Rooaevelt proglasil am nevtralnost na basi mednarodna-ga prava in ameriških sakonov. Nobena v vojni aapletena država ne more rabiti ameriških prists-nišč v vojaške svrhe. Tretja Rooeeveltova prokla-macija uključuje alične, toda bolj jaane regulacije glede rabe Panamskega prekopa. Značilno Je to, ker Rooaevelt v tej proklamaciji ne omenja Kanade. Ta ln Južnoafriška unija še niata napovedali vojne Nemčiji, dasl Je kanadaka vlada obljubila popolno kooperacijo Angliji v vojni s Nemčijo. Kanadski parlament ss bo aešel v avojem zaaedanju jutri in rasprsvljsl o ukrepih fls-de kooperacije. Ker so vadltsljt proti vojsški konakrlpclji, Kana- bo nspse^sta vojne Nemčiji, pač pa bo pošiljala prostovoljce in bojni ma terial Angliji. Izključitev Kanade is prokla-macije je uatvarlla motnost, da bo Velika Britanija lahko dobivala ameriško orožje in bojni material preko Kanade. Rooaevelt je pozneje v razgovoru s re porterji dejal, ds bojna lstsls, ki sts Jih nsročili Vellks Britanija in Francija v Ameriki, morda ne bodo doetavljena. To predvsem zavlai od pogodb, ki ata jih skle-nili z ameriškimi letalskimi flr (Dalj« na I. itranl.) se in v Drugo nekaj ur M*> J* bilo bolj jasno. To f Z|fl»-'io. da so francoske ^Pr*oračile mejo in inva-P^o ozemlje. ki *> vč*r.i P*' o letalski bitk, med Nemd. V bitki so strelih več nemških »o včeraj doapeli v "*vernt Francije, ao ^ «radno poročilo, odda- iJ'" rsdiu. javlja uVi VKollnu, - ' nu so ne ■ nepokoj v I >u«-«u'ld<»r vrfttii itere- ' ' "¡"-nhagena je na-obrežja. Sirene v Parizu odmevale po Ameriki Chicago, 6. sept. — Sinoči o-koli osme ure so med radijskim poročilom iz Pariza naenkrat zatulile airene, ki ao pretrgale poročilo in govornik v Parizu je komaj mogel izgovoriti: "To je alarm, ki naznanja zračni na pad"___Vriščeče tuljenje je bilo ališati minuto ali dve, nakar ao zaprli radio na pari škem koncu. , Kasnejša vest se je glasila, da zračnega napada na Pariz ni bilo. Rusi dosegli nov rekord v letalstvu Moskva, 6 aept. — Tu poro-čajo, da so ruaki letaki Sebanov Matvejev in Bajkuaov dosegli nov rekord v letalstvu v poletu Is Moskve do Maloj-BrusiJansko-ja in Sebaelepola Ur naaaj Raz daljo 6066 kilometrov ao preleteli v dvanajstih urah. in »0 minutah. Povprečna brzina na uro je znašala 406 kilometrov. Prejšnji Vekord v brzini je dosegel italijanski letalec Maurice Roasi. Znašala je 400 kilometrov -uro. _ . i____ Domače vesti IiSiallaka vest La Salle, 111. — Tu je umrla sa srčno hibo France s Zaverl, roj. Kerstel), stara 68 let in do-ma la Dola pri Celju. V Ameriko je prišla skupno s možem leta 1903 In štiri leta sta bHa v Pennaylvanijl, nakar sta se leta 1907 preselila v La Salle. Zapušča moža, aina In štiri omožene hčere. Bila je članica društva »8 8NIPJ, Porolta v 8heboyganu 8heboygar„ Wia. — Tu sta bl-poročena Joeeph Brunette in Štefanija Zorman Is splošno znane in ugledna Zormanove družine. Obilo areče! la Clevelanda Cleveland. — Dne 2. t. m. Je bolnišnici umrl Rudolf Kole-tič, star 62 let in rojen v Krakovu pri Ljubljani. V Ameriki le bU 27 let in tu zapušča sina n hčer mm Chicago—John Rak is Johns-towna, Pa.. Je 6. t. m. obiaksl gl. urad SNPJ In uredništvo Pro-avete. Mobilizacija v bal-kanskih državah Ces dva milijona mož pod orožjem Budimpešta, Ogrska, 6. aept. — Država v Južnovzhodnl Evropi, ki hočejo ostati nevtralne, kar ao še povedale svetu, se vseeno priprsvljsjo na konflikt. Ako Jih bo vojna med velesilami potegnila v krvavi ANOE2I POTOPILI TRI NEM-| ŠKE PARNIKE Komunistične in fašistične grupe razpuičene VLADNA KONTROLA ZAPOSLITVE (¿mdon, 6. sept Vladni informacijski urad js danee naznanil, da ao bil! nemški parniki, katere bi lahko Nemci spremenili v bojne ladje, uničeni na Atlantiku. Nasnanik» doatavlja, da so nemške podmornice napadla fte več angleških trgovskih parnlkov ln da so angleške bojne ladja napadle nemške podmornice v več krajih. Najmanj pet pamikov je bilo potopljenih, odkar ata Velika Britanija ln FrsncIJs napovedali vojno Nemčiji — dva nemika. dva angleška ln eden grški. Is-gubs II vi Jen j js bila poročans samo v enem slučaju, ko Je nem-iks podmornica torpsdirala In potopila angleški parnlk Athe-nla v bližini škotskemu obrešja zadnjo nedeljo. Koliko ljudi Je utonilo, še ni sns no. 6. aept. — Angleška komunlatlčna strsnks Js bila sinoči raspuščens po navodilih Is glavnsgs ursds strsnks. Akeljs Jo sledile odredbi notrsnjsgs ministra, ki prepoveduje ves shode, zborovanja ln dsmonstrs-dje. komunističnih grup v bodočnosti. NotrsnJI mlnlstsr Js odrsdil tudi rsspust fsšistične stranke, katere vodja Je OswsM ne. Pet malih državic Je le mobiliziralo armado 2,400,000 moš In to število ss lahko povsčs s vpoklicem 6,000,000 rezervistov pod zastavo. Jugoalsvlis, RumuniJs in Bolgarija ao ii uradno proglaaile svojo nevtralnost. Grčija in O-grška sta tudi isjsvili, ds ae ne boats vmsšsli v konflikt. RumuniJs, ki je prvs formslno naznanila svojo nevtralnost, Je Imsls 660,000 vojskov pod orožjem 1. avgusta, toda to silo Js v ssd-njih dneh povečala na 700,000. Rumunlja poleg tega Jači svojo trdnjavsko črto ob nemški meji. Več tiaoč vojakov Je koncentriranih tudi ob ruaki meji. Jugoslsvljs Ims armado pol milijona mož, katero lahko vsak Čaa poveča na 1,600,000 Vlada Je izjavila, da Je njena dolžnost vzdrževanja prijateljskih odno-šajev z drugimi državami v Južnovzhodnl Evropi. Ogrska, ki Js podpisala proti-komunistični pakt z Nemčijo, I-talijo in Japonsko, hoče ostati nevtralna, čeprsv Je U večkrst naglaaila, da ne bo odnehala ! kampanji, da doW nazaj ozem I je, katerega Je izgubita v ave-tovni vojni. Ona Ima 600,000 mož pod orožjem In v rezervi o-krog 400,000 Izurjenih vojakov. Divje špekulacije na newyoriki borzi Spdiulantje igrajo na račun vojne New Yerk, 6. sept, — Na tukajšnji borzi se Je včersj začel* divja Apekulatlvna Igra z delni-rami podjetij blaga, po katerem bo zdaj v Evropi največja sa-hteva. Prodanih Je bilo čez šeat milijonov delnic v Moklh do po milijona dolarjev vrednosti. Vrednost delnic Je rastla kar skokoma in najvišji porastek so dosegle delnice jekla, bakra, kositra In drugih kovin, ki Jih bodo savojevane velesile najbolj potrebovale. Borzna igra se je iMémUi kljub federalnim regulacijam. ki ao danea selo strog* v nekaterih oalrlh. 'Ua. ZT rartSrtieftt je vršlls ras prava o akem načrtu, ki dsjs dslsvakemu ministru kontrolo glsds zaposlitve dslavoev. Ns podlsgi tsgs načrta n* mor* nobsn dslavse dobiti d*ls v drugI industriji brss dovoljenja dalsvaksgs mlnistrs. Delodajalci tudi ns smejo ogls-šatl služb v časopisju In ne po-nujsti višjih mssd dslsvcem. ds jih potegnejo od dela v vsšnlh ndustrijah. Avtoriteto Ishko ns-loža denarne kazni delodajalcem, ki bi kršili regulseijs. Voditelji oposleljs so nspsdsli načrt v svojih govorih. Isrsšall ao bojazan pred reglmentaeljo in konskrlpcijo d*lavc*v, obenem pa ao zshtevsl! garancije, da s* to ne bo zgodilo. Rasprs-va o zakonskem načrtu se bo dan*s nadaljevala. VTsraj oooDHi več nujnostnlh ukrspov. VčsrsJ Ameriške dr kave povabljene na konferenco VVaahlngton, D. C., 6. aept— Panama Je včeraj poslala vabila ameriškim republikam, naj ae u-delež* konf*r*nc*, na kateri naj bi se vršila raspravs glede ohranitve miru na am*riškem kontinentu, vzdrži t vi normalnih trgovskih odnošaJ*v In pr*pr*čltvl finančnih pot«*koč, ki Jih lahko izzove vojna v Evropi. Vabila ao bila dosl*J poslana Zdruienlm državsm. Braziliji, Cllu, Peruju. CoiomlilJI, Kubi In Mahlkl. Delo Lige narodov prekinjeno Z*n«va, 6. s*pt.-Josaph Ave-nol, tajnik Mg* narodov, je obvestil uradnike Is uslužbence, da j* bilo d*lo Lige pr*klnJeno saradi vojn*. On J* izrazil upanj*, da Id*j*, katera propagira Liga narodov, bodo ponovno trlumfirale kot resultst vojn*. Hoteli v Parizu zapirajo vrata Pariz, 6 s*pt. — Mnogo v*ll-kih hotelov J* ž* zaprlo vrsts uradi mobilizacije uslužbencev In odhoda goatov. Nekateri A-meričani so s* morali preaelM Iz hotelov že petkrat v zadnjih dasb. Več reatavracij, kat*re po-aačajo tujci, je tudi saprto vrata. četrtek in nas bo šest Članov v odraslem PROSVETA TU nrUGHTBM GLASILO IN LASTNINA hlovbnssb nabouns INS roorosNs íednotb téruUm» érU" < I trmi CHIcmtb) ta pol late. 11 M M trt* toU; m M*. 91.71 a« M M»i M tur Km Uniu4 SUUa |ni«« Cfctaa«*) prr rw, CktcM» *i>ä Clmo ITA« »ar r«r. P«M« prr |MU. i« MMroAMik » (irtfc*. pota v «lulalu. Nukt M »•». lu» IM «Ufc • PIOÄVETA UI7-M U. LtwmdmU Arm.. C m m brk or ms rsossAffto Uli IIIJ Ja je najvažnejša! na- Glasovi 12 naselbin Socialistični učitelji ho desetletja delali pako, ker so preveč poudarjali potrebo kolektivne ekonomije, premalo pa so naglašali potrebo individualne svobode in demokracije. 8 tem so ustvarili pri delavcih mnenje, da je delavcu bolj potrebna kolektivna ekonomija kdt individualna svoboda in demokracija. Pojmovanje socializma na splošno odseva Iz tega mnenja. Danes spoznavamo, da je U> mnenje bilo velika zmota. Kolektivna (javna al! državna) ekonomija sama na sebi še ne more biti socializem — ne more biti oni socialni sistem, od katerega pričakujemo, da bo vsestransko bolj-fti kot je kapitalizem. Kolektivne ekonomije je že bilo dosti na svetu, ampak delavec je bil pravi suženj — in prav tako bo pravi suženj v sistemu vsake kolektivna, socializirane ali državno kontrolirane ekonomije, v katerem ne bo imel individualne svobode. Najboljše priče so nam Rusija, Italija irt Nemčija. Razumen, Izobražen delavec ne more biti robot ali stroj, ki bi samo delal. Od pamttve-ka so bili ljudje in so le, ki so zadovoljiti kdt sužnji; zadovoljni so bili, da so se enkrat na dan do sitega najedli in da so spali na suhem in toplem in zadovoljni so še danes, kjerkoli so fte takšni ljudje. Toda to ni človeško življenje, to je živalsko življenjel Sužnji niso nikdar bili ljudje, bili so le tovorna živina. Razumen, izobražen delavec, Človek sploh, ki se saveda, da je človek, se bo lepo zahvalil za robotski socializem te vrste, ki daje delavcu le delo In črn kruh, ne da mu pa svobodne btse-de in svobodnega miselnega razmaha. Takšnega "socializma" demokratični socialisti ne marajo. Takšen "socialistm" so imeli že v starem Egiptu, kjer so sužnji gradili piramide, ki še danes stoje in morda bodo le stale, ko so-vjetskih monumentov v Moskvi, zgrajenih od modernih sovjetskih sužnjev ne bo več. Kolektivna ekonomija brez demokracije in civilnih svobodščln je enostavno počlovečena družba mravelj, ki se dali na kaste. Za mravlje. ki nimajo razuma, kakršnega ima Človek, je to dobro, za ljudi pa ni. Ljudje hočejo Več in vedno več; ljudje hočejo imeti več In vedeti več. 8 tem, kar Že imajo in kar že vedo, se vsi ljudje ne bodo nikdar zadovoljili — zato se pa najbolje počutijo v organizaciji, ki je elastična in katera se svobodno razvija, nobena družba se pa ne more svobodno razvijati, če posamezniki v njej svobodno ne mislijo in svobodno ne izražajo svojih misli. Demokratični socializem mora imeti poleg kolektivne — bolje kooperativne — ekonomije najširšo svobodo izražanja in zasledovanja vsestranskih znanstvenih resnic, če hočemo, da bo stal v vseh ozlrlh visoko nad kapitalizmom. Vsakomur mora biti zajamčen najviljl Življenjski standard, ki bo mogoč, tako da bo skrb za materialni obstanek popolnoma izginila s sveta — In tu mora biti meja kolektivizma. Človek naj bo kolektiven le pri kolektivnem delu in uživanju materialnih plodov svojega kolektivnega dela, drugače pa mora biti popolnoma svoboden, da se lahko zabava aH študira sredstva in pota za dosego še večjih manostl In še boljšega življenja, kakor sam hoče. To našem mnenju se je vsa ta dolga leta vršil boj za socializem z namenom, da osvobodi človeka neznosne in potratne borbe za gol obstanek, da zajamči slehernemu posamezntku dostojno materialno eksistenco, nakar se bodo ljudje, sproščeni materialnih skrty, lahko posvetili višjemu namenu: splošnemu šolanju In odkrivanju pozitivnih resnic, ki Jih še skriva natura. To je bil namen, (»ol materialni obstanek ni noben namen, to je le sredstvo, so le stopnice, (m katerih naj sproščeno, svobodno človeštvo koraka do svojih višjih namenov, do odkrivanja resnic, ki jih še ne vemo. 2lvljenje posameznika v kapitalistični družbi, ko se mora revež vse svoje življenje boriti le za gol obstanek, ni nobeno Človeško Življenje; U> je živalsko, pasje življenje. Ta zavest je gnala milijone delavcev v gibanje za socializem. ki naj to pasje življenje odpravi, da bo človek lahko ekonomsko neodvisen in da sa posveti čemu boljemu — ds bo lahko zajel čim več miselne, umske svobode In kja je sdaj ideal tega »volilnega socializma? Mar Ja v Rusiji, kjer so milijoni hlapci diktatorja in njegove klike? Mar je v Nemčiji in Italiji, kjer so drugi milijoni hlapel drugega diktatorja In njagove klike? Ali ja v kakršnikoli kolektivni družbi, v kateri ni na sluha ne duha o demokraciji? Ne! STOKRAT, TISOČKRAT, MILIJONKKAT NE! O obtoku Di troita North Chicago, III.—Ze več smo želeli obiskati Detroit, ÄTtCh. Dne 12. avgusta sva se z možem podala na pot v družbi Franka Ogrina in njegove žene. Žellmb se detroitskim rojakom zahvaliti za prijazen sprejem in postrežbo, posebno še Antonu Jurci In njegovi ženi. Tone živi Ze dolgo let v Detroitu in so mu znana vsa pota in zanimivosti. Vedeli smo, ako bo šel on z nami, si bomo lahko marsikaj ogledali. On nam Je bil takoj na razpolago. Najprej smo si ogledali zveri-njak v Royok (Royal?) parku, nato pa smo si ogledali cerkev znanega detroitskega demagoga v duhovniški obleki "fathra" Coughllna. Vse Je zanimivo in krasno. Drugi dan smo se podali na drugo stran mesta, da si ogle damo Pordovo tovarno. Tone je le precej hiter kljub svojemu 9 letnemu revmatizmu. Kamor smo omenili, da bi šil radi, takoj je bil rta nogah, kakor tudi nje- gova žena. V nedeljo, 18. avgusta, naa je že čakal, ko smo se pripeljali z busom. Kakor hitro smo se okrepčali, smo se jtotfali na obisk mrs. in mr. Gabrovftek, oba Vrhnlčana. BIH smo dobro postraženl. Hvala, Charles ln odkar se je prvič porodila ideja za gradnjo tega narodnega hra na. Letos, 16. in 17. septembra, bo tudi slavnostna otvoritev novega prizidka, to je modernih kegljaških ln balincarsklh prostorov. Prvih je osem drugi h pa Štiri alejev. Razen tega bo v pfizidku velik barroftm in kuhinja za gornjo dvorano, kar je bilo zelo potrebno in kar smo do sedaj zelo pogrešali. Nada I je bo v spodnjih prostorih mala bara za balincarje in gledrffce. Stavba bo umetno zračena (air conditioned) in se ne bo rabil premog za kurjavo. Stala nfcs lx> |40,000 z opremo vred, vsaj tako je bilo povedano. Sedaj hočem nekoliko poseči v zgodovino SDD. Leta 1914 se je vršil prvi sestanek, na kat< rem se Je razpravljalo o postavitvi društvenega doma, ki bi naj nosil ime "Naš Dom". Pozneje se je to ime spremenilo v Slovenski delavski dmh. To ime seliam je zdelo bolj pravilno, kajti podpiramo ga delavci in mkli trgovci, ki prav tako apa-dajo v delavski razred. Prva konferenca SDD se je vrlila 8. in 10. novembra 1916 v Staktčevi dvorani. Dne 10. »šli s I je že Fran-tudi Jennie. Nato smo se seš! kom Gabrovškom. On star Detroitčan. Njega sem posnela «a iz mladih let. Obiskali smo.tudi Anči Sankar (po domače fttrikarjeva Andi z Vrhnike). Dasi se nisva videli že 40 let, ava se hitro spoznali. V Slovenskem narodnem domu smo fa spoznali z več rojaki, katerih Imen si pa nisem zapomnila, moram pa priznati, da so vsi prijoint ln uljudni. Imajo lepo urejen dom, salon in kuhinjo. Moj mož je ža sitnaril, da bi šel rad domov, toda me ženske, kot je znano, smo bolj firfečne in sem hotela videti še Fordov Village ali vaa, o kateri sem čitaia v Prosveti. Tja nas je potegnil Tone, dasi je precej oddaljeno. Ogledali smo si muzej, ki je izredno zanimiv. Kdor se mudi v Detroitu, naj si ga ogleda in ne mu žal. Človeka kar nekaj rasvedri, ko si ogleda take stvari. Obiskali smo ie nekaj prijateljev, a katerimi smo bili leta 1980 skupaj v stari domovini — mrs. In mr. Joaepha Zrimca in mr. in mrs. Klanšek. Hvala lepa «a prijazno naklonjenost ln postrežbo vsem skupaj, posebno pa Jureovlm. Pozdravljeni vsi skupaj. Kadar se boste nahajali tukaj v bližini, obiščite nas in tudi mi vam bomo na uslugo v vseh ostrih. 1 gnati ln Joaaphlne (ieržel. Nekaj it zgodovine SDD I Cleveland. — Moja želja je, da I kot delničar in slmpatičar Slovenskega delavskega riomaH Co!!inwoodu napišem nekoliko Iz zgodovina te narodne ustanove od njenega začetka do sedaj. I Znano mi je vse, ker sem se sam udejstvoval in kolikor je bilo novenibra 1917 se je vršila prva priredba v prid SDD. Dtie 25. avgusta 1918 Je bilo sklenjeno, da Je list Enakopravnost Uradno glasilo SDD. In temu listu moramo dati priznanje, da je veliko storil v prid SDD, poeeb-no še v letu, ko se je zidala stavba. Takrat sem bil tudi jaz v direktoriju. Dne 27. julija 1919 je bilo predloženo poročilo odbora o nakupu zemljišča, za katerega se je plačalo $7317.64. I Da smo prišli do te mo skušal po svojih močeh tako urediti, da boste vsi zadovoljni. Zatorej vam kličem na veselo svidenje s kitico Jakoba Tomšiča ; "Moč ljubezni naj vam seva, ko med vam i. nas ne-bo in naj srca vam ogreva, Dom pa naj vodnik nam bo." John btokfr at. O hvatbi Si. Loula, Mo.-^Pred par leti sem vam pisal, da bo pri rtašij d rtttini preteklo še dolgo časa predno bo treba kaj doplačati za dnevnik Prosveto, toda usoda zahteva, drugače. Starejša hči'Se Je omožila in tako ostane-moji modi tudi pomagal, so SNPJ in vše diHige napretfrtefmo samo štirje v odraslem od ustanove. Zato nam fcbdo vedno ostali v Častnem spominu. Spominjam se s kakšnim veseljem ln ponosom so Ufle /asa*-Jene prve »opate v «miljo Maj* Zadnji odgovor Hermlrtie, Pa.—Mislil sem, da je že konec debate, ampak dopis bi*. Langerholca z dne 1. septembra kaže, da hoče imeti le oh <4elku jednote, vsled česar vam pošiljam f 1.20 za kritje naročnine na dnevnik Prosveto. Ali •epom rti te si, da bosta prihodnje leto dva dopolnila 16. leto Y. prav. On odgovarja le na stvari, o katerih misli, da bo Zorni ka prikazal pred članstvom za puškarja, barbara in sovražni ka delavskega razreda. Noče iazumeti nobene moje opravič-be, ampak trdovratno trdi le svoje. Mojim trditvam in do-kažom noče verjeti in mi želi le pogtibo. Br. Langerholc dobro ve, da Zornlk ne prodaja ne komunistične literature ne maš-nih knjižic, ampak to njega ne briga. Zornik bi moral pasti na kolena in Lattgerholcu priznati, da je grešil in kršil njegove principe. Zakaj br. Langerholc napada le "sopotnika" Zornika, dasi sva bila oba člana JSZ, ko je leta 1916 na konvenciji v Springfiel-du izstopila iz socialistične stranke? (To je bilo 1. 1918— ured.) Noče me razumeti, zakaj sem spremenil barvo po shodu 4. julija 1916 in izgubil delo, ker sem govoril proti vojni. Langerholc bi moral tudi vedeti, da se je v tistem letu govori lo, da bi bila vojna končana brez zmafte. Ker se pa kajzer ni hotel podati, se je razvila propaganda Ka poraz centralnih sil, kar je bilo popolnoma pravilno, kot bo to storjeno tudi sedaj s Hftlerftm in drugimi diktatorji. To bo Pomenilo, da bo ljudstvo dobilo svoje pravice nazaj in obenem svobodo tiska in govora, kar bo delavcem dalo priliko. da se bodo lahko združili za bolj složno delo in boljšo bodočnost S tem bodo odpravili zastoj zadnjih 20 let in pognali naprej kolesa napredka. • . Kar se tiče tretje stranke v Ameriki, ne bo nihče vprašal ne br. Langerholca ne Zornika za dovoljenje. Razlika je le v tem, da bo Zornlk sledil ljudem, ki imajo Več upogleda v ameriški industrijski ratvoj kot mi drugi, Langerholc se bo pa lahko zaletaval z glavo ob zid. Upam, da Anterika ostane svobodna in demokratična država. Podpisani upa tako. Gorje pa nam, ako bi liekateri ljudje imeli moč. 1 Saj fte sedaj, ko smo v demokratični državi in imamo svobodo govora in tiska, te hočejo potreti,' ln sicer samo zato, ker i se ne Mrinjaš s resolucijami ali hočeš fkraziti svoje mnenje o istih. Spremembe prihajajo in jim je treba gladiti pot. Staro ftocialintično geslo je: Delavci vseh Mela, združite se! Groba Zornfltu še ne boste izkopali. Torej la naprej s peresom v boj. Anten Zornik, 87. Ljudsko štetje v Rusiji Pred dnevi so bili objavlieni ^ , sk^a štetja v Rusiji, ki Z"^^ službenih podatkih molovske SLte m Jonov 500 tisoč prebivalcev. in ¿Z Jonov moških in 88.88 milijonov ielk 6 Pri zadnjem ljudskem štetju 1 i «»o« šteli v Rusiji 147 milijonov prebi lLl rastek znaša torej 16.9 odst. V intem^J se je pomnožilo prebivalstvo Združenih1 zall%, v ftalij« »9%, v Nem^ul Angliji za in v Franciji Z, stotka. V absolutnem številu « k m stvo Rusije pomnožilo za 23 in pol mUiJj dočim je imela vsa ostala Evropa v i.ul prirastek 32 milijonov ljudi. Najbolj se je pomnožilo število onhkJ v ruskih mestih. Skoro šestdeset ^ , Rusov živi danes v mestih, ki »o imela I komaj 26 milijonov prebivalcev. V iky tem se je število prebivalstva na kmetih de skrčilo. L. 1926 so našteli na deželi 120 jonov duš, danes jih živi tam 144 milijon« pol. Mestno prebivalstvo tvori 82f/ celokupi ruskega ljudstva, kmečko prebivalstvo pal kaj nad 67 odstotkov. V zadnjih dvanaf letih se Je prebivalstvo Moskve podvojilo, j^eah milijonov se je pomnožilo na štiri jone ljudi. Tudi Leningrad se je spren Prej je imel 1.7 milijona, danes ima 3.2 j ona prebivalcev. V najnovejšem seznamu ruskih mest so| ri mesta, ki jih 1. 1926 še ni bilo na zemlj Ta mesta so: iaraganda s 165 tisoč, Ma gorsk s 146 tisoč, Stalinogorsk s 76 tia Koiasomolsk s 70 tisoč prebivalci. PrUtai Murmank in štiri druga mesta so od ¡J narasla za desetkratno število prebivalatv osmih mestih se je številolljudi popetoril Po velikosti je danes tretje največje v Rusiji Kijev, ki šteje 846 tisoč prebivi Nad pol milijona prebivalcev imajo Harkov, Baku, Gorki, Odesa, Taškent, t| Rostov na Donu in Dnjeprotraovsk. Pole ga ima Rusija 82 mest z nad 100 tisoč Valci, dočim je bilo 1. 1926 takšnih mest gjjjjM Te ¿tevilke dopolnjujemo še z naslednj podatki: Rusija je imela 1. 1897 nekaj milijonov prebivalcev. Do 1. 1909 se je to bivalstvo pomnožilo na 134 milijonov duš,] nes pa, navzlic dvema revolucijama, dv vojnama in krvavi državljanski vojni, zahtevali milijone življenj, ima ista dr nad 170 milijonov prebivalcev. Zaiaj ne obstaja v Jugosli "slovensko vprašanje!" . Zobe treba dnevno ^ Za ¿»AčiSi« Pkttsberge. N. I.WTNK'A CRKDNIftTVA Somonauk. IH.. John Under-woodr Hvala za Izrezek. vilno negujemo. IH^HH očistiti, najbolje po vsaki jecU" porabljamo srednje trdo „ aščetko po zobeh odvzgor nanjl in levo. In ne samo na spf«<"U« ^^ marveč tudi «adaj in znotraj « r čiščenje zob je posebno ^ mnogo ostankov jedi v «obeh in njih sobni kamen, ki je aovrsi ^ Poleg čiščenja je važno masira") , sa, ki se Uvaja istočasno " j», rahljamo za čiščenje zob Wtou be ustne vode. ki desinfk.r»-tn ^ k leg tega moramo vsaj d\*kr*VrfTi. ksr l zdravniku,, da pregleda «obe popr m In odstrani zobni kamen JT"»***« to storimo večkrat, ko so i**"004" I . ' ovice starega kraja ¡¿¡bo ranjen rudniku * J« pripetila v trn rudniku težka ne- JTL je itiri ru: Kmi je bil tudi naš ¿nik kopač, Pire Ivan. doma iz Vojščice na 'vika kepa premoga se ' M njega in mu zlo-enico. Dobil pa je še notranje in zunanje ikoj po neareči so ga V rudarsko bolnišnico, \ v Sarajevo. Ko pa mu j „i hotelo biti bolje, eljali preteklega tedna jično kliniko v Za-Kjovo stanje je še se-\ Na dolgi poti iz Bosne spremljali njegov brat t, Vevk Viktor in boliš Kakanja. Da je dobil v zagrebški bolnišnic^ luga rudarskemu zdravju. Krileticu in upravi jame ing. MUllerju. >rja v zapora zaradi ¡h iaJitve oblasti i je bila kaznovana mle-^ Antonija Mozetič por. ¡i Fajtjega zaradi žalitev, i je izrekla komisarju tro-urada Viktorju Peli-ta in pa zaradi mleka i posneto. Junija 1.1. je i komisar z uslužbencem kega urada čakal ob po-na mlekarce, da bi mleko. Ko je prišla Antonija Mozetič, sta jo in ukazala, naj pokaže . Uradnika sta kmalu ugo-da je mleko slabo, t j. i j« bila pobrana smetana, ita povedala toilekarici ko vpričo nje razlila. Ko poleglo prvo začudenje, popadla jeza, v ka-likaj izrekla komiaar-i njegovemu spremljevalcu, je vse žalivke stavil v in Mozetičeva je zaradi iila pred sodišče. Tu se da ni izrekla uradni naj jih bo sram, ko so mleko in da bi hotela može iz vasi, ki naj bi ili z njima. Zatrjuje, da Kamo to, da bo zadevo možu. Kljub vsej njeni i jo je sodišče priznalo za i jo kaznovalo na 6 me-in 15 dni zapora. jo že gradijo w smo že poročali, so Žav Trstu spremenili v itali-niziv Aquiulinia in to po čistilnici nafte "Aquila" jo zgradili v bližini. Za u lin delavce te tovarne pa Vadili na pobočju hriba ■bi no, ki bo spadala »Ije in ki ae bo imenovanima. S l. Heptembrom Prišli zidati 18 hišic s 54 «ji. Stroški bodo znašali 2.500,000 lir. - Pred sodiščem, j« »ojena UopoldU Ferjan-aradi ponkušanega bega ««je. Obsojena je bila na denarne kazni. Ker nl-rja, bo morala odsedeti toga 40 dni v zaporu. — Na meji so aretira Kutarja iz Zadlaza Tolminu v trenotku, ko je 11 Potopiti državno mejo ' Nnega Ji„ta. Odvedli so f ^minske zapore. - Zaradi velike vročl-vnel,, naje v dimniku Iv»na Malalana. Ogenj * n*glo razAiril na ostalo po- * k*r je bilo okoli SO sto- Poklicali so takoj ga-'r"U, ki no ogenj ome-™j je napravil 10,000 lir ¿A* J" zgorelo vse ostreš-P*2»Jske hiše in gospo-n^Prtlopje a aenorn vred. L**""* Zloglasni poljski r/;^ ki j« napravil na-IS*"! veliko nlabega, je o-J». Julija zaradi nekega pro- fcilSi4"* lfl wko mlado- Po večdnevnem is-v> *» naAli mrtvega . *mL Ha lov ko in Bor-K «m končal živalca ivojega naroda in mJ* v°hun Fonda, •""i—13 letno Ano Juriše- vičevo iz Polca so prepeljali v tržaško bolnišnico z večjimi ranami na hrbtu in dozdevnimi notranjimi poškodbami. Deklica je padla s hruške. Trat. — V bolnišnico so pripeljali 70-letno Katarino Simči-čevo stanujočo na Greti. Starka je padla tako nesrečno, da se je ranila na glavi in pretresla možgane. Njeno stanje je nevarno. Trat. — Umrli so: Nikolič vd. Začevin Antonija 61 let, Skilan vd. Jurčič Jožefa 74, Drekalovlč vd. Stiplič Marija 73, Hrovatin van 70, Marušič Marij 60, Fili-pič vd. Sirotič Veronika 47, Kotel por. Rijavec Frančiška G5, Jerič vd. Scheichelbauer Ana 87. Novi grobovi. V Podgori pri Gorici je pred kratkim umrla Terezija Klančič, vdova po Antonu Klančiču, ki je bil dolga leta župan v Podgori in član goriškega deželnega odbora. Dosegla je visoko starost 80 let. V (Jorici pa so pred dnevi umrli u-pqkojeni državni nameščenec France Gorkič v starosti 66 let, posestnik Peter Brajnik, star 50 let, in uradnica Ivana Črnigoje-va. Zaradi bega čez mejo je bil 7. avg. prijavljen goriškemu sodišču 86 let stari Florjan Lukežič iz Steverjana. Ugotovili so, da se je brez potnega lista v bližini Godoviča nad Idrijo podal čez mejo. Odpravil se je z doma že v preteklem aprilu. Doslej se še ni vmll. Aretacija. V Idriji so aretirali 191etnega Petra Grudna, ki se ni odzval pozivu k naboru. Ka-rabinerji so ga oddali sodišču. Raza tava pohištva v Gorici. V Gorici so 6. avg. otvorili pohištveno razstavo, ki je vzbudila, kakor doslej še zmerom, veliko pozornost v vseh krogih spričo priznanih sposobnosti goriških in posebno solkanskih mizarjev. Razstavilo je svoje najboljše izdelke preko 20 mizarskih mojstrov. Med njimi so, kakor poročajo listi, "tudi Lojze Luin iz Komna, Bitežnik, Brecelj, Hlede, Krancler, Makuc, Perko, Srebr-nič, Valentlnčič, 2erjal, Škara-bot in BatiČ iz Solkana. Popolna gimnazija v Postojni. Pred leti so na posebno prizadevanje krajevnih oblasti v Postojni ustanovili nižjo gimnazijo, ki je imela posebno nalogo širiti italijanski kulturni vpliv po vsej Pivki. Pred kratkim pa je vlada sklenila dopolniti to srednjo šolo, tako da bo Postojna imela že letos popolno gimnazi jo. fitotfaoč ton skalovja so 12 avg. razgnali z eno samo mino v sesljanskem kamnolomu. V kamnolomu so izkopali dve skoraj po 20 m dolgi vodoravni luknji in ie nekaj metrov globok jašek Napravili so dve celici za mino v kateri so naložili 9 ton razstre Uva. Mino so pognali v »rak električnim tokom. Ves tako pri dobljen apnenčasti kamen, ki ga bodo še nadalje razdrobili v kam nolomu, bodo prepeljali v beneško industrijsko luko Marghero kjer ga bodo igali v apno. Utonil ▼ Vipavi. Dne 9. avg popoldne se je na Vipavi pri Ar čunlh blicu Renč pripetila huda nesreča Skupina otrok iz Moho-rinov ae je kopala, med njimi je bil tudi 11-letni Ivan Fajt. Deček je sicer znal plavati, toda vodi ga je na lepem zgrabil krč, tako da ni mogel za tovariši, ki so se med tem vrniH ic vode na suho. DeČsk je popolnoma omagal in je vpričo avojih tovarišev utonil.,'Otroci so sicer takoj priklicali nekaj odraslih na pomoč, a na rešitev dečka ni bilo več misliti. Dve uri »a ga iskali po vodi nizdol, nazadnje so našli njegovo truplo in Še zvečer ga je pregledala sodna komisija. Truplo so nato odnesli v domaČo mrtvašnico. ; ■ ' 1 ' ■ -'''"Bi- Moj beg pred Stalinom W. G. Krivit**, blvil f«nrr«l rdet« armad«; prevedtl A. C anten ii Saturday Evening Pu»U i dovoljenjem Cuvtia PuUtUhlng Co. (Nadaljevanje.) Lov ,na špione je bil v deželi v polnem zamahu. Prva dolžnost vsakega državljana je bila, da je gledal za isdajalci, kakor je rekel Stalin. Bil je on, ki je svaril, da "sovražniki ljudstva, trockisti in Nesreča pri delu. V Plavi,, kjer je sedaj pri gradnji nove hi- agentje nemške tajne policije" drocentrale zaposleno večje število delavcev, se je pripetila pred dnevi huda nesreča. Skupina delavcev $e nekaj časa koplje predor. P»ed dnevi je nastal v predoru udor. Skalovje in zemlja sta zasula 30-letnega Antona Zaletela iz Ločnika pri Gorici. Reševalci so mu sicer takoj prihiteli na pomoč in ga tudi izkopali izpod kamenja. Bil je v nezavesti in je pri nesreči očitno dobil hude notranje poškodbe. V naglici so ga prepeljali v goriško bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da mu je kamenje prebilo lobanjo. Njegovo stanje je zelo resno. Strela zanetila požar. V Podla-nišču nad Cerknem je pred fine-vi, ko je divjala na Cerkljanskem huda nevihta, nenadno iz-bruhnil požar, ki ga je povzroči-a strela. Strela je sredi noči u-darila v poslopje, ki je last posestnika Stubija. Kljub dežju se e ogenj naglo razširil, tako da . e poslopje malone pogorelo do tal. Ogenj je povzročil kar za okrog 40 tisoč lir škode. Uničil e okrog 860 stotov sena, Itiri vozove, znatne količine drv in nekaj poljskega orodja. Posestnik proti požaru ni bil zavarovan. Požar v Mirnu. Prve dni avgusta je nastal v hiši Josipa Mozetiča v Mirnu požar, ki je uničil del stavbe. Na pomoč so priklicali gasilce iz Gorice, ki jim je uspelo ogenj spočetka lokalizlre-ti, ker je ogražal tudi sosednje hiše, in končno pogasiti. Gasili so dobre štiri ure. Požar Je Mozetiču uničil precej žita in polj sko orodje. Napravil je skoraj m 0,000 lir škode. | Tud! v bližnjih Renčah je tiste dni gorelo. Požar je nastal na posestvu (Gabrijela Fajta «redi noČivLahen veter je pripomogel, me je obiskala Kitty Harris in izrodila listine v zalepljeni kovertl, »em dognal, da Je tudi ona stanovala v hotelu Sa-voyju. Bila Je ženska okrog 40 let, črnolasa, lepe zunanjosti In je bila v naši tajni službi že več let. Kitty Harris je govorila dobro o Browderju, posebno pa o njegovi sestri, ki je bila tedaj v naši sluibl v centralni Evropi. Potrdil asm miss Harris za neko službo v tujini, kamor je odpotovala 29. aprila. Tudi dru gl, katere sem itbral, «d bili poslani v zapadno Evropo,» da se javijo mojim pomočnikom. Postalo Je jasno, da likvidacija ali aretacija Haksa ni imela lojnih posledic na moj položaj.; Umik Is Msakvs ^ Kljub temu se je valila čistka okrog naa kot plaz. Tajna policija Js prijela tudi «naga izmed mojih veteranskih prevaJaUlJev, neko žensko, ki je aifftila v mo-jem department dolga leta. Nje »koro nI bilo mogoč« nadomestiti, ker Je delo zahtevalo osebo izrednih zmotnosti, ki j« morels perfektno obvladati večje število jezikov. Ko «em vprašal po Ko me je zagledal na cesti, se je ustavil in zaklical: "Ali vidim strahove, ali je to res Walter? Kaj, ali te še niso aretirali? Nič ne de, bodo te prišli tudi po tebe še prezgodaj." In bušknil je v velik smeh. Imela sva precejšen pogovor. Ta človek je Iz sebe metal kar tucate tmen aretiranih dficlrjev. Kar se njega tiče, niti malo ne dvomi, da bo tudi on prišel na vršto. V tistem času so bili maršal Tuhačevski In njegovi kolegi že V mreži. Prišel sem v Sovjetsko unijo e za kratko dobo. Dva meseca sta te pretekla, toda še nisem dobil ukaza, naj se vrnem. Tudi ni izgledalo, da mi bo dovoljeno zapustiti deželo v času, ko je bila i istka v armadi na vrhuncu. Moji ženi sem brzojavil na Holand-sko, naj se pripravi, da se z otrokom vrne v Moskvo. Na 22. maja, isti dan, ko je bila na tehtnici usoda samega vojnega komisarja Vorošilova In ko smo pričakovali vsak Čas njegovega padca, me je poklical Mi-hail Frinovsky, desna roka Je-šova. Povedal mi je, da Je bik» odločeno, da se vrnem v tuj zemstvo ln da odpotujem Še ta večer. Moji kolegi so to smatrali kot inamenje, da Imajo v Krem-llnu popolno zaupanje vame Toda, ko sem prišel v Bielo-Ostrov na meji Finske in zagledal znano mi figuro lokalnega poveljnika, ki je v roki vihtel telegram ln hitel proti mojemu voau, mi je Šinila misel skosi možgane: On Ima povelje sa mojo aretacijo. Mnogo jih je ie bilo aretiranih v hipu, ko so imeli prestopiti mejo. Vprašal sem se: Zakaj še nisem bil aretiran? TI soči jetnikov, katere je prijela Archie Wsrd, predsednik uni-mlekarskih farmarjev v New Yorku. tajna policija, «o prav tako nedolžni kot sem jas. Vlak se je ustavil. Poveljnik me je prisrčno pozdravil. Bno-jav Iz Moskve, katerega je dr žal v roki, Je bil le rutinskega značaja in so min z njim le sporočili o mojem prihodu, kakor mi tudi zagotovili pomoč, ki je potrebna uradnikom tajne služ be, ki potujejo s falslflclranlm potnimi Usti. Imel sem potni list, s katerim sem bil zapustil Sovjetsko unijo leta 19ES6. MoJe ime je bilo Edu ard Mlller, avstrijski inftenir. Ta potni list so hranili zame v sovjetskem poslaništvu v Stock holmu in sem z nJim potoval ss mo Iz Švedske v sovjetsko Ru si jo. V fltockholmu «em pobrs drugi potni list, a katerim sem živel na Holandskem. Tam sem zopet postal dr. Martin Lesaner, avstrijski trgovec z umetninami, živeč na Celebeastraat 32, Haag. Dasl sem bil pretresen od mojih doživljajev v Moskvi, sem «e kljub temu vrsčal v svojo službo z determlnacijo, da ae sovjetski vladi izkažem s prav tako ne- (oval o svojem velikem razočaranju, o svoji želji, da pusti vse skupaj in da se poda v kakšen oddaljen in skrit kr*j, da pozabi na preMdoet ln sedanjost. Po-slutil sem se vseh znanih argumentov in brenkal na stare strune, da nismo bili ustvarjeni zato, da se umaknemo iz boja, ln-Mistlral sem, da je 8ovjetska u-nlja še vedno edino upanje ave-tovnega delavstva. Stalin se lahko moti. Stalini bodo prihajali n odhajali, toda 8ovjet«ka unija >o ostala. Najina dolžnost je, da oataneva na svojem mestu. Dasl je bil Relss prepričan, da vodi Stalin 8ovjetsko unijo v ka tastrofo, je vseeno zapustil llaag t mislijo, da bo Še odlašal, pasli na razvoj v Moskvi In zavlačeval svoj prelom s sovjetsko vlado. Reissa sem potem vldol v Parizu, kamor sem šel meseca Julija, da se posvetujem s svojimi agenti. V soboto, 17. julija, sem se ob sedmih zvečer s nJim stal v Cafe Weber. On Je zelo telel, da bi s menoj Imel dalji razgovor o neki izredno vatni sa devi. Dogovorila sva se, da me pokliče drugi dan ob enajstih do poldne, da se dogovoriva o sestanku. Jas sem bil nastanjen v hotalu Napoleonu. Dve url posneje sem od moje pariške tajnice Madeleine dobi' nujno obvestilo, naj ae sestanem s Splegelgtassom, načelnikom zunanje divizije Ogpu (tajne policije),'katerega Je bil Ježov poslal v zapadno Evropo z neko misijo skrajne tajnosti, 6 Splegelglassom sem se sesta na prostoru pariške razstave ln sem takoj uvMel, da se Je mo-ralo zgoditi nekaj izredno važnega. Pokazal ml Je dvoje Rels-sovih pisem, katera Je bil oddal isti dan Lydijl Grosovskovl, tajni agentlnji, ki Je bila dodeljena naši pariški trgovinski misiji, da jih pošlje v Moskvo. Relss Je bil prepričan, da njegovih pisem n« bodo odprli v Parizu. On namreč nI vodel, da Je bil osumljen In da Je imel Hpiegelglass nalogo, da nsHtopI proti nJemu. Spiegel-glass je odprl obe pismi. Od Je- Thomas za enotnost med rudarji Apel dobil "ifc ugoden odmev Springfield, lil. — (FP) — Zadnji dogodki na premogovnem polju »o dali vzpodbudo onim, ki «gitirajo aa delavsko enotnost. Apel Normana Thomasa, predsednika socialistične stranke na rudarsko unijo UMWA ki progresivno rudarsko unijo (ADF), naj poravnata svoje diference in se adrušita, je dobil ugoden odmev. • Ray Edmundson, predsednik iltinoiskegu rudarskega distrlkta UMWA, je odgovoril Thomasu, a odobrava njegovo sugestijo ln da se je pripravljen pogajati i nasprotno grupo. Dave Reed, predsednik progresivne rudarsko nije, je dejal, da on študira predlog; njegova organizacija se bo najhrle izrekla za sestanek z re-preientantl unije UMWA. Kra-evna unija progresivnih rudarjev v GHlespleju se Je že prej Izrekla sa enotnost pod pogojem, da rudarji dobijo pravico Izvolit- . vf svojih uradnikov. Enotnost, če bu dosežena, bo dovedla skupaj primeroma maj-ten aoktor razcepljenega delavskega gibanja, toda konec ostrega frakcijskega boja na premogovnem polju v lllinoisu bo dal vzpodbudo za enotnost med organiziranimi delavci po vsej A-merlkl. Raskol med illinoisklml rudarji pred sedmimi leti je v glavnem Iasvalo vprašanje dlstrlkt-ne avtonomije. William Oreon, predsednik Ameriške delavske federacije, Je takTat napadal razkolnlke, ki so ustanovili pro-greslvno rudarsko unijo, po u-stenovltvl CIO pa Jim je dsl svoj blagoslov. Progresivna rudarska unija Je dobila čarter od A. D. F. Nedavno sta obe rudarski u-nljl pričeli kampanjo sa oprostitev petih fantov, ki so bili obsojeni v zapor na obtožbo, da so u-smrtlll desetletno deklico, hčer rudarja Iz DuQuolna, v krvavem rudarskem konfliktu. Soclaltat Gerry Allard, bivši ursdnlk gla-alla progresivne rudarske unije, vodi kampanjo. On ln drugi trdijo, da Je bila evidenca, na katere podlagi so bili fantje obtoženi In obsojeni, falslflclrana. Thomas se Je ponudil za posredovalca, da pospeši enotnost med illinoiskimi rudarji, omejeno lojalnostjo kakor sem «ova Je Imel popolno avtoriteto JI služil zadnjih 18 let. Niti na da očisti Ujno tujezemsko služ- mlssl ml nI prišlo, da bi ss izneveril zaupanju, katerega Je polagala vame moja vlada. Moja šena. moji štabni pomočniki, moji predpostavljeni so verovs-|i, kakor sem tudi sam, ds bom nadaljeval v svojem poklicu. Toda sgodiio se je drugače, V Haag sem dospel 27, maja. Dva dni potem me je obiskal moj stari prijatelj in sodrug Ignace R*U* bo ln naj se pri tem poslušl vseh potrebnih sredstev, tudi ugrab-Ijenja in umora osumljenih tajnih agentov. "Ko smo bili obveščeni, da se Je neki visoki sovjetski agent pojavi! na Holandskem ln stopil v stik s trockisti, smo od začetka imeli na sumu tudi tebe," ml Je dejal Splegeiglass, kazoč na pismi, katera Je držal v roki. On je delal v naši tajni službi "Dognali smo, da j« bil Ludvik v tujini že leta. On Je bil po- ta izdajalec!" znan pod psevdonimom kot Ludvik. Tisti čas je rabil potni list nekega Čeha po imenu Hans K-berhardt. X,. ■ . Beisss so treWJenJa starih boljševikov In "izdajnlške ob-revnave" močno glodale In s« Je odločil, da nepravi prelom z Mo* (Dalje prihodnjič) AmerUka nevtralnoet •topila v veljavo k vtis nanj, ker Relss je bil ma l/orkheH za Kanado, odko- litični biro, ako p« nimam tajni- fcfteelUt na veej črti In stopil je ,fer bi imels biti poeta— v An ka ki bi ga prevedel in uredil?", v službo komunizma in svetov- Obrnil sem se do MlouUkegs, na- „, revolucije, fttali«w>vs politik« čslnika zunanje divizije tajne M mu je bolj In bolj atfela M policije. Ob je le zmajal z rame- #Velaeija v fašizem, ni. N* mote ml prav nič pome- . .— gali. da W našel druge osebo. ▼ *remrJ»» Okrog .redi maja sem naletel Z «•».som sva bile toliko na-na nekeg« «terega znanca, ki Je vezena drug na drugega radi mnogih let nevarnsga podz»m Francosho-poljski pakt objavljen ! Američani stopajo v francosko armado carls. fl. sept.—Vsebina fran-cosko-poljskega vojaškega pakta, ki Je Ml podpisan zadnji pon-deljek, Je bila sinoči objavljena v Parizu. Najbolj značilna provizija Je ona, ki prepoveduje podpisnicama pogajanja glede sklenitve separatnega miru ali premirja brez dovoljenja i obeh strani. To pomeni, da se Francija na bo pogajala s Hitlerjem, čeprav bi nemška armada zasedla Polj-«ko. Pakt Nta podpisala zunanji minister Bonnet In poljski poslanik Lukaslewlcz. Franc prišli iskalci zaklada do te dvorane — je dejal Francia — in so najbrž hoteli piti za medvedovo kožo, predno je bil medved ubit Skoda, da ni tu starčka, ki bi lahko videl, kaj ae je zgodilo z njegovim očetom. — Kaj pa, če je del iskalcev ostal pri življenju, pobral zaklad in odnesel pete — je vprašal Henry. , Toda tisti hip Je opazil Francis, ki se je obrnil od teh gnuanih okostnjakov, nekaj, kar ga Je prisililo, da Je takoj odgovoril: — Nikakor ne! Kar oglej si dragulje v teh očeh. Pravi rubini, ali pa rubina sploh nisem videl. Henry in Leoncie sta se ozrla in zagledala iz kamna izkleaano sedečo žensko postavo, ki Je gledala, kakor bi hotela vprašati, kaj hočejo. Usta je imela Airoko odprta. Ta uata so bila tako velika, da je bil ves obras podoben strašni karikaturi. Kraj nje je sedela iz skale izklesana moška postava, ki je bila še strašnejša in oatudnejša. Eno uho je bilo normalno, drugo pa ogromno In oatudno, kakor ženska usta. — Preleetna dama, človek bi se kar zaljubil. Nedvomno imamo pred seboj boginjo Chio — se Je nasmehnil Henry. — Kdo neki Je ta gentleman, ki aedl pri nji s slonovimi uhlji in «e-llnlml očmi T — Ubij me, če vem! — se je zakrohotal Francis. — Pač pa vem da so zelene oči tega dolgo-uhca največji topazi, kar sem jih kdaj videl v resnici in v sanjah. Teh draguljev sploh ni treba ceniti po karatlh. Lesketati se morajo v kraljevski kroni ali pa nikjer. — Toda dva rubina in dva topaza še ne moreta tvoriti vaefa zaklada plemena Maya, pa naj bosta še tako velika —- Je pripomnil Henry. — Stojimo tik pred zakladnico, toda ključa nimamo ... — Ima ga aovada stari svečenik, ki čepi s svojimi vozli v pojočem pesku — je dejala Leoncie. Rasen teh dveh kipov in okostnjakov Je dvorana prazna. (Dalj« prihodnjič.) Trajni kodri Napisal (Urt (Seriner "Ernest, zvečer bok Šel z mojstrom A« h gospe Verhalmovi. Ljubki dekletci morata imeti za neki ŠoUki praznik lepo pričesko", je dejala gospodična Mid. Vrgla mu je svefto delovno haljo in ni zapazila, da je petnajit-letni vajenec zardel. Bil je rdeč kakor mak, ko je z velikim glavnikom rasburjeno česal ziatorumene lase Kitty Verhslmove in kakor v sanjah l*wluAal njeno čebljanje. Mop eivr je česal gospo Verhalmovo, K r nest pa obe deklici v oblekah is tila; govorili eta o svojih neštetih mladih prijateljih, o F redu, Kgonu in Tomu, In kako čudovito plešejo. Kitty Je komaj mirno sedela, in ko je Ernest u-rejal njene blesteče laae In Jih zvijal v lepe kodre, se je Kitty na lepem obrnila. "Ali znate tudi vi pleaatiT" Ki nest Je boječe prikimal. Tedaj je skočila Kitty s stola in tekla h gramofonu. Smehljaje se je priklonila Erneetu. "Dame volijo" je zaklicala in polotila svoje neine roke na njegove rame in zavrtela ErnesU, ki Jo Je gledal ves v zadregi. Gospa Verhalmova ee Je samo smej a- ' Danes je praznik in greste lahko domov. 4a, mojster je občudoval Kitty no ljubkost, Lilly Je bila pa sestri nevoščljiva zaradi njenega poguma Potlej je pripel Ernest v Kit-tyn» lase še lepo cvetlico; od go-ape Verhslmove je dobil čedno napitnino in na lepem je stal, da sam ni vedel kako, na temni oeati. Od tega dne je ljubil Kitty Verhalmovo. dekletce, ki Je t nJim plesalo. Kitty, ki Je pripadala bogati mestni druibi in ki Je komaj vedela, kako mu je Gospodična Verhalmova Je jprlhajala v čeaalnl salon, še ko Je it majhnega vajenca poeta) pomočnik, najboljši pomočnik svojega mojstra. Bila je zmerom veaela in živahna, rada je klepetala in se smejala. Delal ji e lepe pričeske, ko je hodila na sestanke ... zmerom jo je čakal kakšen mlad gospod, zvečina v kraani kočiji ali pa v avtomobilu; za njen prvi pravi ples ji e Ernest pritrdil v lase niz majhnih biserov, ob poroki njene sestre pa krono iz rumenega cvetja. "Jaz se ne bom nikoli poroči-a\' mu je tedaj pripovedovala, "imam čisto druge načrte." Hotel jo* je vprašati o tem še nekoliko več, toda že je govorila 0 drugih stvareh. Nekoč je pri- 1 la vsa ražburjena v česalni sa-on. "Danes moram biti zelo lepa. V gledališču me bodo preisku-sili. Morebiti me bodo spreje-i." Ernešt se je potrudil, da o je kar na moč polepšal, saj je >ilo to tako lahko, in šele pozneje je izvedel od njene ogorčene matere, da se je, ne da bi povedala doma, učila v gledališču; zdaj je pa res, bilo je neverjetno, dobila je službo v mestnem gledališču s smešno maj h no plačo. Zdaj je Kitty prihaja še bolj pogosto kakor prej v česalni sa-on. Tudi večkrat se je smeja-a in njen smeh je bil glasnejši kakor preje, in kadar je stresla svojo nakodrano glavico, je dobro vedela, kako lepo se ji to poda. Ernest jo je občudoval bolj kakor kdajkoli poprej •— drugim se je pa zdela mlado lepo dekle in nikakor ne velika gledališka igralka. Ni igrala vlog, ki si jih je želela, tudi potlej ne, ko si je dala svoje lase rdeče poburvati in so bile njene obrvi samo nežna, predrzna črta nad velikimi, sanjavimi očmi. Gospa Verhalmova je prišla v salon bolj redko in kadar je prišla, je zdihovala nad Kitty-no kariero, ki si jo je čisto drugače predstavljala; pritoževala ae je nad vso današnjo mladino, ki noče poslušati nasvetov svojih staršev. Tudi Kitty Je nekoliko zdihovala. Z Krneatom Je včasih govorila kakor s starim prijateljem. "Saj nima pomena, še dalje oetati pri gledališču. Saj nisem umetnica. Morala se bom poročiti in postati pogumna in skrbna žena kakor toliko dragih." Nekega dne je pozabila plačati. To ea kajpak čisto lahko zgodi in Mamo goepodična Mici, ki je bila te dolge blagajnica aalona, je kmrajoče zmajevala s glavo. Ernest ae je pa naredil, kakor da tega sploh ni zapazil. Delo mu je diobro neslo, vai, ki so prihajalo v salon, so ga imeti radi zaradi njegove spretnosti, mirnosti in njegovega takta. 8ak>n Je bil njegov, odkar je mojater prenehal delati. in ga Je Ernest vzel v najem. Tedaj pa Kitty še dolgo ni bilo več v anion, morebiti je odpotovala, čeprav Je vajenec satrjeval, da Jo je večkrat videl.' Ko Je pa napealed spet prišla, Je| bila vesela in je kar sijala od sreče in zadovoljstva. "Kar smejte se mi, gospod Ernest, postati moram spet bru-netka. On ima rad samo bru netke ... kaj naj storim?" Ernest se ji pa ni smejal. Skrbno je česal Kittyne kodre, zlil temno barvilo na pravkar rdeče blesteče lase in nihče ni videl, da je te lase ljubeznivo božal. Kitty je ' videla vsako njegovo kretnjo v ogledalu, govorila je in govorila; v vsak stavek je vpletala besedico "on" in jo ljubeče in nežno poudar jala. Zdaj se je zdelo, da je on" tisti, ki mu je bilo posvečeno vse njeno življenje, prav tako kakor je pred kratkim ži vela samo za gledališče. Ko je čez nekaj tednov spet prišla, je bila hladna, redkobe-aedna, svojo novo naročnino je podpisala s tujim imenom, naročila je dve stekleničici parfuma, ki ju je takoj plačala, in zahtevala, naj p i narede zelo mirne kodre in po sredi prečo. Zdaj je bila videti Čisto drugačna. Bila je kakor tuja dama s temnimi lasmi, z dolgočasno črto okrog bledih ustnic, dragocen krzneni plašč je pa še poveča njeno lepoto in jo delal še bol, tujo. Baron Balas je bil moški, k je užival lepoto svoje žene kakor lepoto svojega konja; toda ta lepota ga ni mogla več priklepati nase kakor hitro ni bila čisto brezhibna. S Kitty se je poročil, ker mu je bila všeč, in bi se tudi od nje ločil, če ne b bila več tako lepa, kakor nekdaj. Ernest je videl ogorčeno bor bo, ki se v njej ženska bori proti starosti; vodil, organiziral je ta vojni pohod z vsemi pripomočki, ki jih je poznal. Kitty je prihajala k njemu skora, vsak dan; dala se je masirati, polepšati, negovati na vse načine z bojaznijo ženske, ki se stara in hoče ugajati. Leta in leta je čakal Ernest, da bo v borbi podlegla, upal je tudi, da bo v njem videla Človeka in nič več frizerja. Zaman je bilo vse njegovo upanje. Šele ko se je Baron Balaa ponesrečil na nekem lovu, mu je bila naposled pot odprta. Kitty je bila tudi v svoji črni žalni obleki zelo očarljiva. Samo Ernest je videl veliko belih nitk, ki jih je moral skriti v njeni pričeski, opazil je majhne gubice, ki so pod svetlimi očmi postajale dan za dnem globlje. Vedel je tudi, da premoženje baronice Balasove izredno hitro (opni. Nekega dne je prišla v salon brez svojih velikih biserov in njene roke so tako močno drgetale, da jo je gospodična Mici med manikiranjem vrezala v prst. Tedaj je prvič telefonirala bančnemu ravnatelju loederju, bilo mu je šestdeset et in ni imel ravno najboljšega slovesa. Telefonski razgovor je bil zelo stvaren in se je sukal izključno okrog papirjev, ki naj bi bili prodani, a Ernest je slišal samo mehak glas baronice Blasove, ki je prosil in zahteval od bančnika nekaj dni od-oga. Ko je Kitty drugič prišla v česalni salon, se je Ernest odločil, da bo spregovoril. Zelo boječe je začel govoriti o svojem delu, da potrebuje mojstrico, ženo, ki bi ga mogla zastopati, ženo z okusom in odločnim nastopom, in da je že dolgo premišljeval . . . Kity ga je pogledala. "Ali je to ženitna ponudba!" je začudeno vprašala. Ernest je skušal ujeti njeno roko. Kit-y se je smejala nekoliko osupla in trudna. Potlej je vstala. "Počakajte nekaj dni. Vaše besede moram najprej premisliti. Se enkrat je pogledala vpr šujoče po salonu, ki ga Je pozn la še izza svojih otroških let. Povečal se je, dobro je nesel, in namesto nekdanjega lesenega pohištva se je vse lesketalo v jeklu in steklu. Tukaj je bil mir, zadovoljstvo. Tam zunaj pa drug, varljiv svet, ki jo je zvabil v svoj vrtinec, in ki je bi la v njem tako nesrečna; toda to je bil svet, ki ga je poznala. Ernest je čakal nekaj dni, čakal nekaj tednov. Sele ko ga je gospodična Mici nekoč vprašala, zakaj se hodi soproga bančnega humor v oonttini Goat: "Zdi * mif Ule prtič ie večkrat Z Gostilničarka: da, zato ga pa imamo!"] Mladi oie Zdravnik: "Pomirite, di mož, že pri več ko tj rodih sem pomagal, a ni pri tem umrl zakonski * j, r Majcen*je Povejte mi, proHim, sredstvo za srbečico, fl ceni mora biti!" "Praskajte se!" Peter je šel v opero, "j lahko dam libreto?" je biljeter. "Hvala, ne poji ven," je odgovoril Peter. * "Ne vem, kaj naj bi bi kako bi moralo biti ki sebno darilo za rojatni "Nu, pri nas dobite L od risalnega žebljička oprave." "Ali bi mi lahko d»li kar bi bilo v aredi med V oknu male kavarne napis: Vsak dan umetniM :ert. , Gost je sedel in vj nekaj časa: "Plačilni, kje] muziki?" "Muziki?" ae je začudil! ni. "Naše cevi ao pregore Litten to and Aduertut PMJNOECH'S YU60SUW Folk Songs and Mi Tambuntwa Ore» Station WW Al, Every IM8.ClaikSt.Chim«»- TISKARNA S.N.1 SPREJEMA VSA v tiskarski obrt spadajoča dela Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, ) koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, alovaik« češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO 8.N.P. TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI ■ ■ ■' Vas pojasnila daje vodstvo tiskarne.—Cen« smerne, unljiko delo prw| Pišite po Informacije na naslov: SNPJ PRINTERY 2657-59 SO. LAWNDALE AVENUE TeL Reekwell 4904 CHICAGO, ILLINOIS _ Dr. George S._____ »Ifc Amertfke učiteljske eijt. pros TIT A. snpj. MST Se. Lswaáele Are, .....................................a * .....,.tH,M Ustavite Ufeák te f prtptfMe k se»««"» U