PROSVETA §«bs*vi»tftoe $100 Toarif Acccptano* for mailiA* at »p«cUl imto of ssšsU «» LETO—YKAR XXV »i«. l >m Um A* «f GLASILO SLOVENSKE NAltODNE PODPORNE JEDNOTE ^.. m, torek, 2. avguata (Auguat 2), 1P32- S >octtoa 11 OZ, At of Pot. CmTastKisoš <* u. 101Š. na stranka dobila zadostna večine pri parlamentarnih voli-tvah. HindeoboTK aagotovU kancelarja, da borazpostU parfament, ako bo zadnji £ Lazal upornost. Hitlerjev vpliv se povečal. Enajst ubitih v volilnih izgredih Berlin, 1. avg.—Kancelar Papen in člani njegovega kabineta se radujejo nad volilnim izidom, prepričani ao, da ni nobena stranka dovolj močna, da bi jim diktirala. Uverjeni so tudi, da bo prišlo do večje kooperacije med njimi in Hitlerjevimi fašisti, da bodo slednji delili odgovornost z baronsko vlado. ^Volilni izid pokazuje pomanjkljivosti parlamentarnega sistema," pravi Papen v svoji Izjavi, "Nemški narod se je pričel zavedati, da mora biti vlada v rokah močnih osebnosti, kajti parlamentarni sistem se je totalno ix- jalovil." . , Reprezentanti vladnih in fašističnih grup so naznanili, da bodo izvajali svoje načrte v smislu ustavnih določb. Novi parlament otvori zasedanje koncem avgusta in Papen ter njegovi prijatelji se ie pripravljajo na bitko, da obdrže avojo moč. Papen ki je pričel svojo politično kariero kot član centristič-ne stranke, iz katere je bil pozneje izključen, bo skušal pridobiti na svojo stran bivšega kan-celarja Brueninga. Naznanil je že, da ima pripravljeno naredbo, ki bi dala katoliški cerkvi večjo kontrolo nad šolstvom. On meni, da bo s tem pridobil centrjste na svojo stran. Enajst oseb je bilo ubitih in več drugih ranjenih pri političnih izgredih v soboto zvečer v raznih nemških meatlh. V krvave bitke so bili zapleteni po večini komunisti in fašisti. Predsednik Hindenburg je zagotovil kancelarja Papena, da se ne bo prav nič obotavljal in bo takoj odredil razpust parlamenta, če bi slednji vodil opozicijo proti njegovi vladi. Dasi so cen-tristi, katerih vodja je Bruenlng, izgubili več sedežev v parlamentu, bodo vseeno Igrali važno vlogo v parlamentu. Centrlstl bodo imeli močno zaslombo pri bavarski stranki, ki jo tvorijo klerikalci. Glavni boj so je vršil med levičarji in desničarji. Sest desničarskih strank podpirs Papenov režim, dasi so med njimi nekatere razlike. Hitlerjevcl na pri^ mer zahtevajo fašistično diktaturo, dočlm se nacionalisti, katerih vodja je dr. Alfred Hugem berg, ogrevajo za reatavriranje monarhije. Desničarsko stranke so dobile pri nedeljskih volitvah 16,606,-000 Klasov, Od teh eo jih fašisti prejeli 13,441,000, nacionalisti 2,143,000, ljudska stranka 420,000, ekonomska stranka 147,000, krščanski socialci 866,-000, kmetsks stranka 90,000. Bavarska stranka in centristi, ki predstavljajo sredino, so dobili 5,614,000 glasov. Levica, katero tvorijo socialisti, komunisti ln državne stran-|ke, je prejela 13,347,000 glasov. Od teh so jih socialisti dobili 7, 7.r£.000, komunisti 5£2B,000, dr žavne strsnke pa 872,000. Feši-*ti bodo imeli v novem parlamentu 229 sedežev, socialni demokrat je 133, komunisti 89, cen jtristi 75, vse druge stranke pa razpolagajo s 76 sedeži. Pred volitvsmi so fašisti odprto grozili, ds se bodo povzpeli vladno krmilo s silo, ako ne bodo izšli iz volilnega boja kot odločilne stranka. "Sunkovne č«te," katere tvori fašistična mladina, so bile sicer razočarajo ker ni njihov bog Hitler dobil kontrole nad parlamentom, l'*da nameravanega pohoda na Berlin ni bilo. Ko je bil volilni re-lultat objavljen, so fašistični Kitajski general padel » bitki z Japoaei Japonske čete ujele ostanke njegove armade v Mandžuriji. Zračni napmli na kitajsko mesto _ Harbin, Mandžurija, 1. avg,— General Ma Can-šan, kitajski junak in največji sovražnik Japonske, odkar je slednja okupirala Mandžurijo, je padel v bitki v bližini vasi Ankuchen, v vznožju khinghanskega pogorja. Dve japonski diviziji sta zajeli ostanke njegove nekdaj močne armade ter jih porazile. Can-šan in njegovi možje so vztrajali v bitki do zadnjega. Njegovo truplo so japonske čete našle v nekem strelskem jarku. Bilo jo vse preluknjano od krogel, poleg njega pa so ležala trupla članov njegovega štaba. Ma je bil nekoč notoričen ban-dit v Mandžuriji in kot tak si je pridobil veliko premoženje. Zaslovel je kot pogumen vojak pro. šlo jesen, ko je več tednov uspešno odbijal japonsko invazijo severne Mandžurije. Vsa Kitajska ga je proslavljala kot največjega narodnega heroja. Ko je bil v Mandžuriji vzpostavljen nov režim pod pokroviteljstvom Japonske, je Ma organiziral revolto, ki je sprvega pokazala veflke uspehe. Japonske vojaške avtoritete so uprizorile veliko kampanjo, da ga dobe v svojo roke, toda on sa jim je znal epretno izogibati. HarMa, 1. avg. — Japonska Časopisna agendija $4ngo poroča iz Činčova, da so japonski letalci razdejali več vasi v kitajski provinci Jehol z bombami. Mnogo ljudi je bilo pri tem ubitih. Kitajske avtoritete so vznemirjene, ker vidijo v napadih nevarnost novega krvavegs konflikta. VETBAHI DOBILI NOVO ZAVETJE Nastanili se bodo v Marylandu. VVaten* pravi, da bo formiral utilitaristično organizacijo med veterani Johnstown, Pa., 1. avg.—Wal-ter W. Waters, poveljnik bonue-ne armade, ki se je morala u-makniti iz Washingtona pred federalnimi četami, ki so požgale njena šotorišča, je naznanil, da bodo veterani ustanovili novo kolonijo v hribih države Maryland. Obvestil je bivše vojske, njihove žene in otroke, da jo dal Maud Edgell veteranom na razpolago 26 akrov z drevjem zaraščene zemlje v bližini mosta Laurel, kjer si lahko postavijo šotorišča. Tam si bodo zgradili lesene barake hi vrtove. Pečali so bodo o kokošjerejo ter se sami vzdrževali, dokler ne pridejo boljši časi. Poleg tega ima Waters v na črtu formiranje militaristlčne ln politične organizacije, ki bo i-mela nootrankarskl značaj ln se bo borila prbti svojim nasprotnikom s glasovnico pri prihodnjih in poznejših volitvah. Izjavil je tudi, da ne namerava pod-vzeti nadaljnjih ekspedlclj proti Waahingtonu. "Ako bodo skušali požgati naša šotorišča, kl jih bomo postavi« tukaj, jih bomo ubili," je dejal Watere. Od meeta Johnstowna pričakuje strpnosti. Zupan McCloe-key jo veteranom obljubil podporo, toda trgovska zbornica se je obrnila na governerja, naj pošlje miličnike, da izženejo bivše vo« jake iz John h to wn a. Doslej je prispelo v to mesto krog petti-soČ veteranov. Tukaj nameravajo oetatl le nekaj dni, nakar bodo odšli v ovojo novo kolonijo v Marylandu, kl je dvajset milj oddaljena od kapltols. Rudarji izvojevali notfo zmago Obravnava proti Bratcherju u-stavljena, ker ee porotniki niso mogli zedlnltl na pravorek tovarne v high pointu se vedno počivajo h. g. Lavrndal« Af% $TEV Izplačana meade dosegle nov nižinski rekord. Država Maaea-chueette najbolj prizadeto Paragvaj ftiredil «WII-zacijo f Spor mod njo ln Bolivijo se je povečal Buenoe Alre% 1. avg,—Ito-publlka Paragvaj je včeraj odredila splošno mobilizacijo svojih čet za vojno proti Boliviji. Formalna vojna deklaracija še ni objavljena, pričakujejo pa, da se to zgodi danes. Vlada je odredila mobilizacijo, ko je bila informirana, da so bollvijske četo zasedle že tretjo paragvajsko obmejno trdnjavo v zadnjih par dneh. Ko je voet o Veliki zmagi dospela v La Paz, lcapitol Bolivijo, jo prebivalstvo priredilo velike poulične demon-strecije. Bolivija je že prej mobilizirala zvojo armado. Krog deeet tisoč mož Infantorij e in večje število letalcev je poslala na mejo. Nekateri oddelki so prekoračili mejo in aledile oo bitke, v katerih je bilo več vojakov ubitih ln ranjenih, kar je podžgalo vojne strasti med prebivalstvom o-beh dežel. Konflikt trted Bolivijo In Paragvajem Je povzročilo vprašanje kontrole nad bogato pokrajino Chaco.' Civil Ubertlea unija naatoplla proti policiji Kansas City, Kans. — Unija za ameriške civilne svobodščino zahteva od župana D. C. Mc-Combsa, naj odredi sodnljsko postopanje proti policiji, kl jo nedavno navalila na zborovanje brezpooelnlh in ga razbila. Zastopniki unije poročajo, da jo policija pričela pretepati delavce brez vsakega vzroka. Mnogo oseb je bilo rsnjonih, ko je policija navalila na zboroval-oe s količki in plinskimi bom-I bami. Uradniki unije nameravajo vložiti odškodninako tožbo proti mestni upravi in posameznim policajem. Zborovanje se jo mirno vršilo, dokler nl prišla policija, pravijo uradniki. - Harlan, Ky. —-(FTP) — Premogovni baroni in njihovi odvetniki so bili ponovno poraženi v drugem poskusu, da potisnejo v dosmrtno ječo F. M. brateherja, rudarja, ki je bil obtožen umora kompanljskegs poboj nika v bitki v Evartsu. Porotniki so so posvetovali 74 ur, a se niso mogli zedlnltl, naltar oo bili odpuščeni. Na prvi obravnavi proti Bratcherju se porota tudi nl mogla zodlnlti ln prooois je bil ustavljen. Kor proeekucij* ni uspela v prvem elučaju, ko je obtožila Bratcherja umora deputlja Jim Danlelsa, ga je ponovno obtožila umora Howarda Jonesa, kom. panijskega klerka. Druga obravnava se jo vršila pred poroto, katero oo tvorili farmarji is drugega okrzja, ki imajo prav malo simpatij, do organiziranega delavetva. Konfliktne izjave državnih prič so jasno kazale, da ni vse v redu in to je bil vzrok, da se porotniki niso mogli zedlnltl. Chester Pooro, rudsr, kl ga je porota pri prvi obravnavi spoznala nekrivtm, bo sedaj spet prišel pred eodnika. Tudi on je obtožen umora Joneoa. H. B. Golden ln Daniel B. Smith, odvetnika splošnefa obrambnega komiteja, Jn bfvšl zvezni oe-nator J. M. Roblaaon, katerega jo pridržala United Mine Work-ors unija, bodo zastopali obtoženca. i V zaporu Oo adpja še 26 rudarjev, kl so otttoŽenl zarote proti življenju šerifsklh deputl-jev in kompanijoklh pobojnl-kov. Prvotno oo bili obtoženi umora, toda pozneje jo bila ob-tožnlca spremenjena. Trije rudarji oo bili že obsojeni na dosmrtno ječo. TI so Wllllam B. Hightower, Wllllam B. Jones in Elsle Phillips. Slednji je zamorec in plemensko eo-vraštvo je igrzlo veliko vlogo na obravnavi, ki je resulttrala v obsodbi. Hlfhtower ln. Jonee sta bila uradnika krajevne rudarske unije UMWA v Evartsu. Splošni obrambni odbor je vložil prlzlv proti obsodbi na višje sodišče. General Defcnse Committee, čigar glavni stan je v Chicagu, se je ponovno obrnil na delavska organizacije ln poea-meznlke za prispevke, da bo lahko financiral obrambo rudarjev, ki čakajo v zeporu na obravnavo. Izdelovalci pohlžtva ee vrnili na delo, ne pa pletenlnar jI Produkcija premoga podla New York. — Produkcija premoga na polju antracita je 82% nižja v prvi polovici tekočegs leta v primeri z isto dobo 1. 1929. Produkcija mehkega premoga so Jo tudi znižala za 44%. Lansko lato oe je v Združenih drŽavah porabilo manj premoga kot 1. 1909. Tako poroča La-bor Research Aeen. Teroristi eefetevejo odkupnino oh duhovnika New Vork. — Gervas Kubec, župnik cerkve sv. Kazlmirja v Brooklynu, Je obvestil policijo, da je prejel več pisem od nežna nlh oeeb, v katerih mu groze i smrtjo, ako no izploča $20,000 odkupnine. ,Prvo pismo, v katerem so teror leti zahtevali $16,-000, jo prejel 9, julija, v poznaj-šlh pismih pa so zvišali odkupnino na dVkjjlet tisoč. Htgh Point, N. C. — (FP) — Vseh 29 pletenlnarsklh tovarn v tem mestu še počiva rodi spo-radlčne stavke delavcev, kl jo prejšnji teden mahoma paraliai-rala ves okraj. Tovarne so zaprte tudi v sosednjih mestecih ThomasviUe ln Kernersvllle, ka. mor je bil zanešen upor in so oe vsi delavci instinktivno pridružili stavkarjem v High Pointu. Na delo oo so vrnili le delavci v tovarnah za pohištvo ln pa delavci v oni tekotllnl tovarni Stavka v teh tovarnah je bila simpatična, ker eo ee bili da* lavci v njih pridrušlli pleteni-narjem ls eolldarnoetl. Na zahtevo atavkarjev za vzpostavitev stare meade jo pristala lo ena kompanije, Diamond Full Faahloned Hoslery Mili, kl jo preklicala 26% redukcijo. Delavcem jo .obljubila, da bo vzpostavila staro mezdo stopnjevalno. Kor pa noče podpisati pogodbe, ampak Je dala la ustmeno obljubo, so stavkarji nočejo vrniti na delo. To Jim branijo tudi stavkarji is drugih tovarn, kl so na dan, ko je družba Imela pričeti s delom, obkolili njeno tovarno. Med stavkarji sto aktivna Law renče Hogan, voditelj stovke v Marionu pred par lati in organizator Southern induztrlal lige, kl je propagandna organi-sadja farmarjev in delavoev, ln fteulah Carter. Slednji Je-4j*fn* nlzator pletenlnarske unija. Plače v pletenlnarsklh tovarnah v Hlgh Pointu oo polovtoo nižje kot jih prejemajo neorganizirani pletenlnar J l v vzhodnih ln srednjeiapadnlh državah, Kljub temu Je kriza pusti-a svojo posledico ln ao za zmanjšala naročila. Največja industrija v Hlgh Pointu Je izdelovanje pohištva. Radi krize pa oo tudi to tovarne v zastoju ali pa zalo slabo obratujejo. Hlghpolntekl dlstrikt je Imel pred vojno lo malo lndue-trlje. Razvijati se Je pričela i veliko naglico šele po vojni, ko so tekstilni ln drugI podjetniki pričeli eeliti tovarna na jug radi cenenega delavstva in drugih ugodnosti, katere so jim oblju-bile občine, kl Jih domlnlrajo trgovske zbornice. Najvišja povprečna tedenska plača v tem kraju Je bila $16. V sadnjih letih pa so bilo reducirane najmanj sa 60%. Z novo redukcijo oo padle pod en dolar na dan, kar jo povzročilo spontano rsvolto vsega delav-stva. New Vork. — (FP) — Poročila državnih delavskih depart-mentov še vedno naglašajo drastično padanje izplačanih mezd. Padanje je vodno večje ls meseca v mesec in jo v nekaterih dr-šavah to proces že dosegel točko, pod katero skoraj no moro iti rasen v slučaju kompletnega kraha. Ako eo vzamejo normalna leto 1986-1987 ln zaslužek v takratni dobi oanači z Indeksno številko 100 ter primerja a izplačanimi mezdami sa meeec maj-j unij, je bil zazlušek delav-oev v New Yorku..........i.........42.7, IUinoiou ........................84., kar pomeni, da eo ee izplačane mezde v Illlnolsu znižale sa dve tretjini. Olode zaposlenosti na podlagi enake kalkulacije v primeri obeh dob številke državnih delavskih dopartmontov pokazuje-jo, da je bilo maja-J unija upo-slenlh na vsakih sto delavoo^ New Yorku....................65. Massachusottsu ............60.2, Illinolsu 56.6, Mnogo teh delavoev ne dela vae čas, ampak le par dni na teden, kar je delno odgovorno za drastično anižanjo zaslužka ln v ostalem pa redukcije plač. Sorazmerni padec zaslušbs v Massachusottsu nl razviden iz poročil državnega delavskega delavska volta zaniha VODITELJE Podjetnikov eo oprijel etrah VVsahlngton. — (FP) — Revolto 16,000 neorganiziranih delavcev v Hlgh Pointu, North Carolina, je predmet večjega zanimanja tudi za vodi« telje Ameriško delavske federacije. Njih zanima največ taktika, katere ao ee poolušUl pri parallzlranju 106 tovarn v hlghpolntskem dlatriktu. Revolto je nastala proti redukciji mezd sa kar Je pomenilo, da bi znašala plačo manj kot dolar na dan. Stavkarji, katerim oo aa biti, pridružili tUdI brezposelni in šli od tovarno do tovarna ln iz mesto v mesto, so doeegll največji u-■peh a tom, da ao prerezali električna vode in z tem uetovlil stroje. V tom oporadlčnem uporu oo do skrajnosti izkoriščani delav-.d spoznali svojo potencialno dči da leži rešitev ls bedo lo ^ zkupnl akciji, o katero lahko paralizirajo tovarne in meeta. 0 tej direktni akciji popolnoma neorganiziranih delavoev pa sedaj premišljajo tudi podjetniki, kl ne poznajo nobene meje v izkoriščanju. Oprijel aa jih Je nov strah. Zberevaa Je kaaadekega departmento, ampak je faktlč-no ša večjl kot v IlUnoiou, ker je brezpoeelnoat največja v tej dr-| Strupeno žganje umorile 16 Utadl New Vork. — Osemnajst oeeb je v soboto In nedeljo umrlo na posledicah zastrupljanja z alkoholom na vzhodni strani meeta. Policija ln prohiblcljskl agenti so sedaj uvedli preiskavo, da u gotove, kje so žrtvs dobilo strupeno pijačo, žavi. Znano jo tudi, da zaslužijo dekleta v nekaterih oblačilnih tovarnah Massachusettsa le dolar ln pol na teden, sodom dolarjev na teden pa oo smatra še "vieoka" mezda. Upoštevajoč to iskorlščanje, nad katerim oo zgrašajo celo e-lementl, kl vidijo v delavetvu manj vredna človeška bitja, Izplačane meade v tej dršavl ne znašajo veliko nad 25% v primeri z 1926-1987. V primeri o prejšnjim meee-cem oo Je v maju-juniju zaolušek znižal v New Vorku sa 6%, v Illlnolsu 4%, v Massachusottsu 6.9% ln v Marylandu 2.8%. Delavski ekonomi stolno poudarjajo, da dokler se ne prične dvigati nakupovalna moč delav-skih mas, nl mogoče upati na okrevanje gospodarskega življenje, Vlada lahko da bankam, železnicam, zavarovalnim družbam ln drugim korporacijam še več milijard dolarjev, ampak ne bo s tem pričarala proeperi-tete. To Je mogoče doseči lo z dvlgnjenjem nakupovalne moči širokih Uu4*klh mas: s zaposlitvijo. Milljardska vladna dola veleblinieu pa ni dozdaj uposll-la niti enega delavca. Gibanje sa ergatoftrifisje socialistične at ranka v m ska delavska stranka Je v soboto otvorlla svojo konferenco, na kateri ao bili predloženi načrti sa formiranje socialistično stranke, ki pa naj bl za razširila po vaej deželi. Na konferenco oo prišli delegatje z veeh strani Kanade in debate o po ječanju socialističnega gibanja ao zob živahne. Konferenco je otvoril T. B. Bailey, predsednik tukajšnje organizacije delavake stranke. V daljšem govoru Je poudarjal potrebo močnega socialističnega gibsnja. Za predsednika konfe-renoe so delegatje potem Izvolili C. F. Regino, načelnika organizacij delavske stranke v zapad-nl Kanadi. J. S. Woodsworth, prominen-ten delavski voditelj in načel-1 nik delavske stranka v parlamentu, Je Izjavil, da ima socializem veliko pristašev med kanadskim , delavstvom, toda gibanje še nl organizirano. Kanadski delavci so se pričeli zavedati, da je radikalna oprememba obstoječega ekonomskega sistema potrebna, kar drugače oo deželo ne bo Izvlekla Iz krlae. ■Pariz, L avg. - Waltar E. Edge, ameriški poslanik v Parizu, je naznanil, da se bodo v kratkem otvorlla pogajanje gk-de sklenitve nove trgovinske pogodbe med Francijo ln Združenimi državami. Ako bo Francija pristala na ameriške pogoje, je Edge nasnanil. da bo tudi ameriška vlada revidirala svoje stališče v zvezi s dolgovi, ki Jih Je Francija naprevila v Združenih državah. ditelji podali Izjavo, da bodo ps-zlil, da bo vlada Izvajala načela Hitlerjeva stranke. t Pripravo na bedeče Zadružna šok v Brookwoodu Katonah, N Y. - V delovski QA||M IvsteaN li mMVU \ šoli Brookwood se te dni otvori I 14------ | tečaj za sadrugarjo. Trajal bo en teden (n oo ga udeleži 29 u-| službencev in oeeb, kl oo aktivno v tem gibanju. Tečaj bo poevečen problemom zadružništva in vodstvu trgovin | ter drugih pod vzeti J. Med zadnjimi Ja tudi zadružna farma, kl Je bila nedavno ustanovljena v okraju drange, N. Y. O njej, kakor tudi o možnosti zadružno-j go farmarstvs bo poročal A. E. Kazan, upravitelj Amalgzmsted kooperative Apertmente v New Yorku. _ Nameščene! proti »snirljekim js ali notranje? Ženeva. — Med n s rod ns federacija Javnih nsmeščencev, kl Je del deHVske strokovne Inter-nacionsle, zahteve podržavlje-njo veeh munlcijsklh tovarn. Svojo zahtevo Je prsdložils v spomenici predsedniku rezoro-ti t vene konference Arthur Hen-dersonu. Izjavil Je, da bo že nadalje pod-plral admlaletraetjo Mežica Cltjr. — General Pki-tarčo Ellas Callea, najmočnejša oeebnoet v mehiški vladi, J#t so. boto predložil reoignacljo kot vojni minister, katero Je predsednik Rublo sprejel. Dejal je, da je Izstopil iz vlade, da uredi svoje osebne zadeve. Njegova žena je bolna še dolgo časa In to je nejbrž glevnl motiv demietje. Celles je IzjovU, da bo še na-dalje podplrzl sdminletracijo, to-de svoje glovno delo, reorgani-zirznje kabineta, katero Je Uvedel v prošlem oktobru, smatre ze končano. Predsednik Rublo je ssgoto-vil Cslless, da eenl njegovo delo In ds gs bo ponovno pozval v vlado, ako bo to zahtevala situacije. PROSVBTA THK BVL1GBTBNM8NT 110 OMwp v «fcta»«Ju. m prW (J«hm M, IlM), '•»«« IMU m »«WWt. J» a IM nu in obsoja Hoovra kot strahopetca. Incident označujokot sramoto za Ameriko, ki je zdaj jasno pokazala, da nima kruha za svoje bojevnike v svetovni vojni, ima pa krogle in bombe. Lo najsagrizenejše kapitalistične cunje, kakršna jo čikaška Tribune, odobravajo Hoovro-vo "junaštvo". Komentarji iz Evrope so še bolj poniževalni sa Hoovra. časopisje v Londonu, Parizu ln Berlinu se norčuje iz ameriškega predsednika, ki je tako pacifističen v ženevi, doma pa tako mllitariftičen, da Ima za vsako malenkost armado ob svojem komolcu I Ogorčeni protesti, ki zdaj dežujejo na Waohington s vseh strani doftolo, morajo učinkovati kot curki ledene vodo na velikega inže-nirja. Razpršene bonusnike najbolj jezi, ker jih jo Hoover obdolžil, da niso vsi veterani in da oo komunistični agitatorji ter "kriminalni značaji" vodili demonstracije v glavnem me- mr^ '' rrr?f Waters, vodja bonusnlkov, odločno zanika to obdoltitev. V bonusni armadi so sami veterani, ki so oo izkazali z listinami in ti so so ude-lošovali demonstracij. Waters izjavlja, da se js Hoover s tom početjem zapisal sigurnemu porazu pri volitvah v prihodnjem novembru: Kogar hočejo bogovi pogubiti, ga najprej udarijo z blaznostjo. Ameriški kapitalizem je sral sa norišnico. To so pravi: njegovi predstavniki. Woll! — _ Bankirji strašno Kapitalistično časopisje razngša bedasto vest, ds so komunisti povzročili zadnje navale na banke v Chicagu. Prijeli so nekega človeka v Mlchiganu ln našli pri njem pisma ln navodila, kako je treba agitlratl proti bankam, da ljudje uprlzore naval. Kaj delajo komunsltl, nI naša stvar. Podrobnosti njihove taktike nam niso znane, niti nas ne brigajo. Mislimo pa, da tako bedasti niso, da bodo razpošiljali okrog pismena ali celo telegrafična navodila sa protlpoatavne čine. Pokazalo se je še, da so Uka navodila prišla od Šplonov ln provokatorjev, katerih se no manjka med komunisti. Najbrž bo tudi zdaj tako. Nfj bo kakor hoče — bankirji, ki razširjajo omenjeno vest, so pokazali, da so bolj stupidnl kot komunisti. Ce Je res, da ao komunisti na-hujskatl ogromne mnoticc ljudi proti bankam, tako da je v enem tednu okrog trideset bank zaprlo vrata, tedaj je najbolje, da bankirji hitro pobaftejo svoje cule in odpotujejo kam na severni ali juinl tečaj — kajti moč ameriškega komunizma jo silna ln revolucija jo pred durmi! Najbrt oo komunisti sami presenečeni, ker doslej niso vedeli, da Imajo Uk vpHv. Bankirji pravijo, da komunisti "najrajši ribarijo v kalnih vodah" ln danea izrabljajo nezaupanje ljudstva v banke. Aha! Kdo pa Je skalil vode? Kdo je kriv, da je ljudstvo Izgubilo zaupanje? Ali so bankirji tako naivni, da bodo ljudje čakali naAomunlste, da jim povedo, kako ao banke s vaeml oaUliml Inatltu-cljaml ameriškega kaplUllzma vred zavozile v kalužo, iz katere se danes s največjimi težavami skušajo Izkobacatl? Clkalkl tisti Imajo .velik ) povedati o bankirju Johnu Balnu, čigar umazana afera ae zdaj pero pred sodiščem Baln je pognal svojih dvanajst bank ns kant In zdaj mu dokazujejo, da Je naravnost oropal svoje vložnike s nepo-aUvnlml denarnimi manipulacijami. AU je morda John ttaln tudi komunlat? Bankirji ln njihovi o&Uli bratci kapi tali-ma so si sami skuhali kašo. ki jih .idaj peče na grlu; aami so akalili avoje vode in oni ssmi so krivi, ds je ljudstvo izgubilo zsupanje v banke, delnice, bonde ln osUlo borzno raketirstvo. Zato je silno smešno od njih, da zdaj • silno važno gesto polagajo krivdo za avoje polome na druge ljudi. Le sebe In svoje račune naj dobro pogledajo! - SlsUm privatnega bankirstvs Je obeojen v propast Vea ameriški kapitalizem je obeojen TOREK, 2. AVGUSTA Ropanje delavski! mas Mibraukee, Wia. — 6 težkim naporom nosimo na naših ramenih sedanji kapiUlisti^ii sistem, tako težko ga nosimo, da se pod njim šibi naše telo. Vse dobrine, ki smo jih izdelali v potu svojega obraza ln a krvavimi rokami, nam nič ne korist i jo^ zato ker nas je zanje oropal neproduktivni človek — izkoriščevalec. Denar pride aamo od dela in izdelanih dobrin. Kakor smo oropani za dobrine, Uko smo tudi za denar, pa moramo živeti v največji bodi in pomanjkanju. Pridelali smo ogromne zaloge 111 vil — pa nam jih delijo drugi v toliki meri, da moramo stradati. Pridelali smo tudi ogromne kupe bombaža, volne, kožuhovi-ne, usnja in drugega. Izdelali smo na milijone komadov oblek n obuval, pa smo primorani hoditi napol nagi Jn bosi. Pridelali smo tudi mnogo drugih stvari, zgradili hiše, nakopali premoga, pa kljub temu smo primorani stanovati v šotorih ali pa v razbitih barakah. Zgradili smo tudi železnice, da bi se vozili na njih, pa $e ne, ker nas je zanje oropal neproduktivni človek. Smemo le hoditi pože-eznlških tirih, vozlfno pa se skrivoma na tovornih vozovih na strehah, ali pa v podvoznih gondolah". Neproduktivni pa tomodno sede na mehkih sedežih v pullmanaklh vozovih, glodajo skozi okno drvečega vlaka in kade dišeče smotke Ur se režijo Človeku, ki jo zanje vse tako lepo pripravil, sam pa sedaj hodi po železniških tirih, ali pa visi v podvozni gondoli ln tvega življenje na strehah tovornih vozov. Dragi delavci in kmetje! To vse pa se nam godf la zato, ker nismo politično organizirani, da bi lahko izvolili svoje kandidate in jih poslali v posUvodkjne zbore v tolikem številu, da bl s u-spehom sprejeli Uko zakone, kl b4 nas varovali prod ropom naših izdelkov po izkoriščevalcih ln po neproduktivnih ljudeh, kl danes vladajo ravnemu ljudstva. Znano nam ^o vsem, da ima neproduktiven človek pod sedanjim sisUmom polno moč, da na* lahko nemoteno ropa, nam diktira mezde In delovni Čas Ur po-sUvlja cene našim produktom. Z ono besedo rečeno: izkorišča nas lahko na dolgo In široko kot so mu poljubi. To P* zato, ker ima v postavodajnih zborih svojo zastopnike, svoje hlapce, kl sprejmejo Uko zakone, da koristijo samo neproduktivnemu človeku, Izkoriščevalcu mas. Mnogokrat smo že slišali, da ni mirnejšega sredstva za odpravo kapitalističnega reda kakor Je glasovnica v roki. To tudi trdno verjamemo, kajti ni nam treba drugega orožja kot to, da primemo v roke svinčnik ln napravimo križec Um, kjer ao zabeleženi soc. kandidati. Ce bodo izvoljeni, bodo odpravili depresijo In preprečili druge ter onemogočili stradanja In bede. Odpravili bodo slsUm, ki sedaj u-nlčuje predvsem delavske družine ln njihove domove. Rojaki, priatopajte v soc. cr-ganlzacijo In njene klube, Iz ka-terlh vas članstvo kliče na ven glas, da se mu pridružite, tako da so boste tudi vi z nami vred borili proti izkoriščevalcem ljudstva. Priznajte vsi, da je največja ir.jč v izobrazbi. kaUro se lahko porabi proti nevednoetl In izkoriščanju. Potreben je sku pen nastop, v katerem lahko premagamo vse delavske sovrstnike In poženemo Izkoriščevalce V pozabljivost. nastopi odločilnega dne. Takrat *o imolo dslsvstvo, kmetje in mali trgovci moč, Če bo skupno nastopilo, da bo izvolilo socialistične kandidate, kaUri bodo o-značenl za vse urade. Vsi kot e-den glasujmo zanje, pa bodo prav gotovo izvoljeni. Z njihovo izvolitvijo bo tudi odpravljen kapitalistični sistem, a katerim se bo zrušila v prah sedanje strašna in uničujoča depresija. Na U način ai bomo vsaj prihranili le tisto, kar še ni unlče-no. Joseph Ule. 8 konvencije JSKJ IndlaaapoHa, Ind. — Konvencija JSKJ je pričela v pondeljek 25. julija. Ker sem dospel sem šele v sredo pred poldnem, ne bom opisoval potek zborovanja prvih dveh in pol dni. Omenim le to, da konvenčno predsedni-Štvo sestoji iz bratov Anzelc, PleterŠek in Kolar, zapisnikarja pa aU Terbovec in Rogelj. Drugi potrebni konvenčni odbori: poverHni, za pravila ter posebni odbor za prošnje In pritožbo, vrle svoje posle po odsekih. Ko sem prišel v dvorano ob enajstih dopoldne tretji dan zborovanja, so prvotnih dni viharji ie minili in delegacija le delala na pravilih. Kot sem čul od posameznih delegatov, je bilo prva dvs dni precej burno. Završil se je namreč boj mod gl. tajnikom Zbašnikom in predsednikom nadzornega odbora br. Perdanom. Kot je navada pri takih rečeh, tudi tu niso osebnosti izostale, kar je delegacijo v splošnem spravilo precej v nejevoljo. Br. Perdan je svoje poročilo nekoliko popravil, nakar so bila vsa poročila glavnega odbora sprejeta. Zadeva Zbašnik-Tavželj, ki poseduje sporno vprašanje kdo je legalni namestnik za nolzte-čeni termin pokojnega gl. tajnika Pishlerja, pride pozneje na dnevni red, ko bo odbor za prošnje ln pritožbe pripravljen poročati. Za Ukrat se zopet o-beU vihar — če ne celo ciklon. V osUlem pa vse zborovanja poteka po sUrem tiru naših dosedanjih zborovanj jugoslovanskih bratskih organizacij. Dosedanji glavni zaključki konvencije so:- Ime osUne. Za sedanje ime je glasovalo 120 navzočih, ta novo ime pa le 16, ln 14 je bilo vilnl govori. zastopstvo fn (države Tr zastopana tudi katoliška cerkev — kar se nazadnje spodobi organizaciji s katoliškim imenom na pročelju; posebno še, ker je delegacija na tej konvenciji ponovno potrdila katoliško ime. Prav nič se nisem čudil, ko aem poslušal tri daljše govore od tr?h navzočih duhovnov, kateri so priporočali, da naj se duh krščanstva ponovno In bolj utrdi v tej podporni organizaciji. Posebno domači fajmoiter, ki je vabil Izgubljeno hčer (JSKJ) na povratek nazaj v naročje matere cerkve. To pomeni, da naj bi se zopet uvedla spoved in molitev v naša pravila. "Nobene druge pomoči ni lz sedanje depresije v proeperiteto kot gospodarstvo, ki temelji na zdravih principih "krščanstva," je dejal fajmošUr. In jaz možu io zamerim. Ker tako trdovratno držimo katoliško ime, medtem ko smo na papirju nevtralni glede vere in politike, naravno pričakuje, da počasi in sigurno lezemo nazaj v reakcijo. Bilo bi tudi bolj možato, Če bi so Izrekli za popolno nepristranost, ali pa postali res v vsem praktični katoličani. Da bi bil njegov govor še bolj popolen, bi bil lahko in smelo pripomnil, da se zdaj ponašamo s pavovim perjsm ker1 vztrajamo pri Imenu, katerega načel ne izvajamo. " Krajše govore so imeli nekaUri člani konvencije, ter člani lokalnega odbora. ttost na banketu je bil tudi ju goslovanskl konzul Kolombato-vlch, kl je Imel diplomatlčen govor, povzdigujoč Jugoslavijo in nje podanike, ter 'United States' in Istih državljane. To je bik> popolnoma na mestu. Manj umestno pa je bilo, ko je začetkom konvencije konvenčni predsednik ob priliki, ko je predaUvil konzula, pozval zbornico nlH pozdrav vstane a svojih sedežev. T®l sicer izgleda nedolžno, vendar«'pa se bo U akt smatral v Bel gradu kot znak vdanosti sedanjemu režimu, kar v resnic ne predstavlja sentimenta delegacije. V takih slučajih jo dovolj in tudi dostojno, da se uradno osebo predstavi, pa naj poda svojo misijo — pa bodi to cestni nevtralnih'To zničl, d. posta- P0""**6' ali *>* ******* Ho°- jamo čedalje kofcservativnejli. Reprezentaclja za konvencijo ostane kot do zdaj: 76 članov sa enega delegata, 160 članov 2 de-legaU, manjša društva se združijo v svrho volitve skupnega delegata; nobeno društvo nima pravice do več kot dveh delegatov. Število gl. odbora osUne po dosedanjem slsUmu, doda se gl. urednik, kl bo prihodnja štiri leta tudi gl. odbornik ln pa pomožni gl. Ujnlk. Je ena večja Izprememba, namreč, da bo u-pravni odbor jednote sestoj al iz uprave In nadzornega odreka, dočim bo gl. porotni odbor popolnoma samoetojen in se ne bo udeleževal nobenih sej upravnega odbora. Njegovo delo bo: reševati sporne zadeve Jednote, kl bo v Um oziru vsa in najvišja oblaat med konvencijami. Glav nI upravni odbor bo imel šestmesečne seje; ožji Izvršni odsek u-pravnega odbora, sestoječ iz članov glavnega odbora, ki živo v bližini gl. urada, pa ima seje mesečno. V sredo popoldne se je delegacija dala slikati, ln nato so jih peljali po mestu v avtomobilih. Vsak večer je ene ali dru-ge vrste zabava sa delegacijo. Sinoči (areda) je bil banket, na Samo še nekaj mesecev Je do katerem ae je doaledno obzervi- ver. Konvencija najbrž ne bo končala delo U teden, ker ima pred seboj še par zadev poleg pravil ki bodo zahtevala obširne debate Sedanja administracija predo-minira na konvenciji, in večinoma vai njeni načrti zmagajo. Npr., provlzorlčna pravila gl tajnika ae upošteva, dočim so ona od odbora za pravila odklonjena. Izgleda, da bo llsU admi nistracije za novi gl. odbor zmagala. O nadaljnjem razvoju poročam pozneje.H Snočl (28. julija) se je vršila veselica s dvema igrama, angleško in alovensko predsUvo, da se je naša dvovrstna (slovenska ln angleška) delegacija v celoti dobro zabavala. Nato je bU ples Veselica je bila v konvenčni dvorani. Zgoraj sem pozabil omeniti da bo gl. porotni odbor Imel pot članov namesto treh, kot je bl lo dozdaj. Potek konvencije je vzoren, in vodstvo še precej dobro. tu sledijo važnejši zaključki obeh sej s dne 20. julija: Jednotlno premoženje se investira v javne, šolake in državne bonde. Vsa privatna posojila so Izključena. seji gl. se izr na po konven- štirje policaji Is Mlaoefc, N. T* ki ss Športi za mladino se še v na-dsjc^odptoj0 iz zadevnega fonda kot dozdaj. SprejeU je bila takozvana "A-merican Ezperience" tabela za bazo plačevanja asesmentov v bodoče, tako da bodo dani v slučaju potrebe lahko uporabljali avojo rezervo z^ plačevanja društvenih prispevkov. Dosedanji člani lahko ostanejo zavarovani -National Fraternal Con-^s" lestvici, aH pa spremene svoje zavarovalnine v "^meri-can Ezperience" lestvico. Operacijske odškodnine so znižane s petinsedemdeset dolarjev na petinšestdeset dolarjev; nekatere so določene na petdeset dolarjev in če sU izvršeni dve operaciji naenkrat se Izplača sto dolarjev. bolniško podporo sU bila dva predloga: predlog, da se u-vede poldolarski ln endolarski razred dnevne podpore. Proti-predlog, ki je bil z 72 glasovi proti 66 glasovom sprejet, pa določa *amo en razred, namreč en dolar na dan bolniške podpore Do bolniške podpore je nov član upravičen po preteku treh mesecev od vstopa. -Sest mesecev prejema po en dolar in nadaljnjih Šest mesecev pa po pol dolarja dnevne podpore. Bolniška podpora se izplačuje za vse slučaje bolezni enako, ln prve tri dni bolezni bolnik ni deležen podpore. Asesment za bolniški sklad Je petinsedemdeset centov mesečno od člana. Zbornica po odmoru z dvotretjinsko večino odglaauje, da se poruši sklep za enorazredno bolniško podporo. Nov predlog, ki določa 60 centov dnevne podpo^ re v prvem ter en dolar v dru- {pem razredu, se sprejme. Pred-ogi za rušenje drugih sklopov so propadli. Oba bolniška razreda imata skupno en sklad; plačevalo so bo za dolar zavarovalnine 75, za pol dolarja pa 40 centov mesečno. Članicam se ne plača podpore prvih trideset dni po porodu, prezgodnjem porodu ali splavu, katerem slučaju se prvih tri dn ne odbije. Vname se daljša debaU o ne pristmnoeti jednote v verskih in političnih zadevah. Sprejeto, da se ne sme voditi nobene politič-propagande na društvenih sejah hiti denarno podpirati takih ak clj ali ustanov. Rasprava o društvenih odborih In posebno bolnikih nadzor nikih, je bila obširna. Konvencija je sprejela strožje nadziranje vseh bolnikov, ki bodo na bolniški podpori.; Prosilcev za vstop v jed noto ki so pri kaki drugi podporni organizaciji osUll dolžni na ase*-mentu, se ne sprejema v JSKJ Nato je bil sprejet predlog, da se pripravi zadevno resolucij^! katero se obvesti osUle jugoslovanske podporne organizacije, da naj prakticirajo isto. (Ce se ne motim, se to že vrši med tistim bratskimi organizacijami, spadajo v Jugoslovansko bratsko federacijo.) Konvencija dobi dnevno prece, brzojavnih in pismenih pozdra vov od društev In posameznih članov jednoU. Fraak S. Tauchar Soc. klubi v Wai4teganu Waukegsfl, lil. — Bilo je že nekoliko poročano, de ee je v tej naselbini ustanovil angleško poslujoči socialistični klub. Kar pa je seveda najbolj važno, je to, da se jo U klub zavzel za veliko kampanjsko delo za prihodnje predsedniške volitve. Dne 14. julija je bil sklican prvi afeod, ki se Jo vršil na voglu Water in Genosoo st. (nasproti lekarne). Bil je d^bro obiskan in vse se je vršilo mirno. BUi so trije govorniki, med temi tudi ženska govornica, katero bi morale slišati delavske ione. Zal, da je prav teh bilo malo na tem shodu. Dno 16. julija je bila klubova seja v SND in bil je tudi pokli; can govornik iz CAilcaga. Zopet važen predmet, in U je bil: "Ali je ras brezposelnost? Ce je. zakaj jo?" Tudi U nI bil toliko obiskan kot bi moral biti. Ta s\ub obeU prirediti vsak mesec dva shoda na istem voglu kot prej omenjeno. Prvi ae vrši v sredo 8. svgusU ob 8. uri zvečer, In tam bodo naznanjeni na- ai v Meskalin povzroča umetno blazno^ Umobolni vidijo stvari in ališijo raznovrstne glasove, kar normalnemu Zemljanu ni mogoče Oni občutijo akoro nemogoče stvari, in njihovo mišljenje je podvrženo čisto drugim za k Proučevanje umobolnih je težaven posel Mnogobrojni zdravniki žrtvujejo tem revežem vso svojo življensko dobo, ves svoj prosti čas U se trudijo, da bi na U način dognali pravi vzrok in sedež bolezni, kar bi bil prvi korak in odrešenje mnogih tisočev ljudi, katere morajo imeti aedaj zaprte za zamreženimi okni. V Mehiki raste neka vrsU kaktusov, katerih sok vsebuje strup meskalin. Indijanci ga za-užiuajo pri verskih svečanostih, kar povzroča posebno pijanost in te se poslužujejo za prerokovanje. Ta alkaloid pripomore tudi nor-malnemu človeku, da vidi in sliši stvari, ki so nekako lastne umobolnim. Nemški psihiater Kurt Beringer preizkuša učinek tega strupa na lastnem telesu, da bi to umetno povzročeno umobolnost občutil sam. In ako ji pride do dha, se mu bo posrečilo rešiti tudi osUlo trpe. če človeštvo. Po lastnem preizkušanju iz meskalinove pijanosti pripoveduje sledeče: Vsa okolica zado-bl močnejše barve, razni predmeti pa grozeče inj neznosne oblike, ki se polagoma izpreminja-v pošastne obraze. Pojavijo se človeške in alske posUve, pojavijo se nenadoma v ne-redni bližini ali pa se oddaljujejo v neskon-Se tako neznaten človeški obraz zadobi ostre ln izrazite poteze, iz katerih se lahko či-Ujo vse napake človeštva: zvitost, pretkanost, kakor tudi hinavstvo. 'Zakon perspektive ne obstoja več. Soba se navadno veča in manjša, Širi in oži. Človek v njej pa ae nehote skuša prilagoditi prostornini, vsled česar dela normalnemu človeku popolnoma nepotrebne in be-daste gibe. Elekrična sobna razsvetljava dobi debelino morskega kabla, od katerega izhajajo čudno barvni svetlobni žarki, njih vročina se-Že prav do mozga. Pogostokrat se umobolni pritožujejo, da trpe peklenske muke, da jih preganjajo ljudje in živali, da jim je notranjost kakor izžgana, da so jim odvzeli notranje organe, da jim raste noga ali da nimajo glave in slično. Normalen človek jih ne more razumeti, kar navadno Se stopnjujejo njihovo vztrajnost. Prav slične halucinacije nasUjajo pri človeku, ki je za-užil meskalin. Neka poizkusna oseba pripoveduje, da je pri govorjenju nenadoma naUnčo občutila svoje besede, prav nič se ni zavedala lastnega telesa. V zavesti so ji bila samo usU, jezik in zobje. Prav tako ji je bilo, kakor da bi sam , sebe opazoval Iz grla ter videl le ogromna, odpirajoča in zapirajoča usU, v katerih je pri govorjenju mahedral jezik t*r se zadeval ob prednje zobe in dlesna. Zavest o osUlem telesu in ostalem delu glave je popolnoma izginila, a se je najbrže vsa pozornost osredotočila na govorilne organe, ki so se vsled tega večkratno zvečali. Se večja motnja živčevja pa lahlco nastane s pomočjo večkratne omotičnosti s strupom me-skalinom. S pazljivim opazovanjem kakega predmeU se "jaz" odcepi iz telesa ter preide v opazovano telo. V tej pijanosti izginejo določeno začrUne oblike samega sebe ter preidejo lahko v kak predmet in celo v zvok. Jaz in vsa okolica se strne v celoto. Misel in predmet poBUneU eno. Ropot in šum se slišite kot godba, Istočasno kot valovi ln barvna ploskev, iz katerih segajo bliskom podobni ostrejši zvoki. Se celo vohajo se lahko tf zvoki in se strnejo v eno, da se ne more več razločevati. Telo »c razblini, jaz pa preide v barvni in slušni zvok. Vse to se ne da točno povedati — le doživeti. Vse je Uko enosUvno; vsaka kritična misel izgine in je hkrati nesmiselna. Prav U-pijanost, katero povzroča kaktusov strup meskalin, nam v nekaterih slučajih pokaže, kako lahko se nenadoma izpremenejo Človeški občuti, kako naglo ginejo obstoječi naravni zakoni pri umoboinikih, kateri pogosto trpe na fiksnih idejah, dopovedujejo nemogoče stvari, ker občutijo in dožlve čudovite in nerazumljive pojave. Prav Uko kako a pomočjo meskaiina, nasUnejo pri umobolnih prijetni in neprijetni doživljaji, katerih se vesele sli pa branijo z vso močjo. Pogosto so slični drsi-Ijaji tako močni, da kar podivjajo. Strup meskalin pa se v medicini uporsbljs le v toliko, da omogoči normalnemu človeku doživeti stične britkosti in težave in z njegovo pripomočjo razumeti obnašanje umobolnih. —0. Ri. • • • da so stene vladnih poslopij v Singaporu "prepleekane" z gumijem in da priporočajo lastniki plantaž za gumi, naj bl se uvedlo tudi gumaete krste? da šteje daljna 'Alaaka 66 letaltič? da razvija po računih nekega angleskegs učenjaka srednje močan potres prillčno toliko toplote kolikor 3000 stotov premoga? • da črvi sicer nimajo ušes, da pa zasnsvsjo • pomočjo svojega živčnega sistema vsak zvok • da suši moderno poljedelstvo seno s električnimi pripravami In da ne čaka na milost ca? (Nadaljavaajs ts t______ v propast. In kadar korenito propade — •» ** do predsUvnikl kapitalizma »arfri krivi, ker TOREK, 2. AVGUSTA. PROSVETA (IiTiraft poročil* b JucoolaVt)«.) ZNANSTVENIK DE. JESEN-KO SE 9MRTNO PONESREČIL —»—"TT j .1 Nad izvirom Savice ae je Uko nesrečno pobil, da je v Ljubljanski bolnici podlegel poškodbam, Ljubljana, 14. julija. V sredo 13. julija se je nad Savico na strmem pobočju hudp ponesrečil ljubljanski univerzitetni profesor botanike in odličen znanstvenik dr. Fran Jesen ko. Hotel je obiskati triglavski narodni park, ki ga je urejeval in nadzoroval, ter obenem obiskati svoje študente, ki bivakirajo tam gori. V hotelu "Zlato-rog" je obedoval, nato pa je odšel na Komarčo. Tam je zagledal nedaleč od steze lepo cvetico, stopil je s steze k cvetici, pa mu je spodrsnilo in je zdrčal po strmem pobočju kakih 15 metrov globoko. Težak nahrbtnik ga je tiščal ob mah, dušik) ga je in obležal je tako hudo pobit, da ni mogel klicati 'na pomoč. (5ez nekaj ur sta ga našla dva turista, obvestila sta "Zlatorog,* in kmalu so ga prenesli v hotel. Iz Ljubljane poklicani reševalni avto ga je prepeljal v bolnico, kjer so ugotovili hude poškodbe. Vendar pa se je profesor počutil dokaj dobro in se je še šalil, a danes popoldne se mu je stanje nenadno poslabšalo in ob 6. zvečer je umrl. Z njim je legel v grob eden naših'' redkih botanikov in evropsko znani znanstvenik. Rojen je bil 1875 v Skofji Loki, vseučiliške študije na filozofiji je dovršil na Dunaju, na dunajski visoki šoli za kmetijstvo pa se je habilitiral za privatnega Milojkovič se je vrnil potem v Maribor, kjer se je v nekem hotelu uatrelil, Atanaskovič je bil obsojen na smrt in juatifkiran, podporočnik Miladinovič pa je uapelo zbežal čez mejo v Avstrl-Požigalca ao odkrili v osebi po-1 jo. Na tem begu je naletel na sestnika Pauliča, ki je požigal iz viničarja Ferda Sabedra v Sel-sovraštva zaradi pravd in prepi- "icl ob Muri. Oficir je bil ob-roy. Aretiran je priznal pet poži- ločen v civilno suknjo, kl jo je gov in sodišče gs je obsodilo ze- imel narobe obrnjeno. Sabedra lo strogo; na 15 let težke ječe je prosil ss vodo in je dobil aad-in trajno, izgubo državljanskih jevca, potem pa mu je Še ponu-pravic. dll avoje oficirake hlače v zame- Vlomilec Klemen apet prijet " civl1!?e' —Po vsej ljubljanski okolici jn £ T"*? "S* 7°U! lft?en^L znan kot strahovalec vlomilec 1 V! ' tl S? France Kfemen, po rodu iz P<*| HJSl stoj ne. S£as je že blizu 50 let, pa ima za seboj že dolgo vlomilsko življenje in prakso. Presedel je že mnogo let v kaznilnici. Pred leti je vlomil v več poslopij v ljubljanski okolici, za kar je dobil nekaj let ječe, ki jo je letos februarja presedel. Kakor hitro ps je prišel na svobodo, je začel spet "izvrševati svoj poklic." Pred nekaj dnevi pa je bil obstreljen in prijet pri Zalogu. Po presedenju ječe letos so ga izgnali Čez mejo v Postojno, vendar pa se je kmalu priklatil tožen. Razprava se je vršila 12. julija v Mariboru. VIniČar je is-povedal, da ni vedel ga oficirja, da je na begu, hlače pa je zamenjal prav rad ker je dobil mnogo boljše. Oficir mu je pravil, da je ruski oficir, ki gre iskat službe v Avstrijo. Oblečen pa je bil oficir tako rokovnjaško, da ni mogel niti sumiti, da je bil to kakšen oficir naše vojske. Zaradi tega sagovora je bil Sabeder ns razpravi oproščen vsake kasni. Koliko je insplvenc?—Število nazaj v Ljubljano, kjer se je po- konkurzov in poravnav najbolje dnevi skrival, ponoči pa vlamljal ilustrira položaj v državi. V pr- in kradel. Tako je prišel tudi vem polletju tega leta je bilo v na Dole pri Zalogu. Šolski upra- vae j državi 1091 konkursov in vitelj Einspieler je opazil ponoči poravnav, dočim jih je bilo lani okrog dveh neko postavo, ki se v tem razdobju le 822 (leta 1980 je plazila proti šoli. Neznanec! samo 446!). Tako je pri nas z Ivan J on tez: Amerika na smetiščih je bil bos. Učitelj je bil nedavno napaden, pa je lz varnosti zaklical neznancu: "Stoj!" Neznanec pa je začel bežati; uči- gospodarstvom. Dogodek aa časa volitev Dne 8. novembra lani ao ae vršile v državi volitve za akup- telj je oddal za njim štiri strele h^ino in iic6r Je ^ Zivkovičevi iz revolverja. En strel je pqgo- liBti> Pri teh volitvah, ki so bile dil neznanca v nogo, vendar pa _kot -mno—javne, je prišlo na je nočni klatež izginil. Prišli so mnQgl{; meatih do lhudlh prote-orožniki, kl jo_41jza sledjo ter stov in ponekod celo do napadov, našli v detelji obstreljenega Najhujši primer opozicij onalne-Kiemena. Ko sta nkmreč orož-Ua arda ae je dogodil pač v selu nika vprašala obstreljenca po Velika KladuŠa pri Bihaču v imenu, jima je ponosno dejal: | Hercegovini, kjer ao podžupana docenta botaniške genetike. V ta leta spadajo njegovi izsledki s poizkusi križanja rži in pšenice. Uspehi v tem ao> ga proslavili po vsem svetu. Po vojni je bil imenovan za rednega profesorja botanike v Ljubljani na univerzi. Tu je iz nič osnoval botanični institut in mnogo je moral garati, ker je postavljal v tem temelje in ustvarjal lz nič. Moral je šele ustvarjati izrazo-«lovje iz botanike, pisati učno knjigo, pomagal je kmetijskim in vrtnarskim organizacijam in sodeloval je z arhitektom Plečnikom v presna vi jan ju Ljubljane. Veliko je bilo njegovo delo. Padci je z njim spet eden od tistih, ki ho polagali temelje slovenski univerzi. Se en uboj F pet se je v ptujski okolici izvršil zločin. V Dražence pri 1'tuju sta prišla 21-letna fanta Jernej Golf, posestnikov sin, ter posestnik Štefan Hostnik od Sv. Trojice v Halozah, kjer sta,oba He kar lepo zabavali, dokler nl Golf vstal ter odhajal. Tedaj j'' nenadoma planil Hostnik pokonci, stekel zs Golfom, se zale-tel vanj ter ga bliskovito sunil trikrat z nožem v levo stran prsi. Kn sunek je zadel naravnat v srce, da se je Golf nezavest en zgrudil na tla ter v nekaj minutah izdihnil. Napadalec pa J/ h svojim dekletom naglo zbe-*sl proti Lancovl vasi, kjer se J« ustavil, a sta ga dva kmeta z/rabila, zvezala ter odvedla v i 'ražence, kjer so bili že orožniki- Aretirali so ga ter odvedli v Ptujske zapore. Zločin je pri-*na|. h ni povedal vzrokov, ki so Ka napravili morilca. l'<»/*r na lilokah. — V nedelj ' jul. dopoldne je strels u- <,airui1 v I'Po polog hiše poeest-^ Jakoba Sterleta na Ravni l>re,,kočiia v hišo ter jo zanetil*. (io*podar je bil doma ter je iz hite, kar je le mogel. Ker •" * kmalu vlila huda ploha, se y ni ni razširil na sosedna po-pač pa je hiša pogorela ' Vi«t ječe im požigalca.—Pred m*riKor*kim *odlščem je stal kot o,s.«enec SI letni posestnik 1'aullč is Radohove pri ^^Unsrtu v Šišenskih gorl-• '-anl je lz maščevanja zalitim posestnikom v eni no-"ns jKslopja, ki so pogorela. " 'siki so bili oškodovani sa k°t pol milijona dinarjev. "Jaz sem veliki vlomilec Klemen iz Postojne!" Odpeljali so ga z vozom v Ljubljano, kjer leži strogo zastražen v bolnici. Priznal je več vlomov v zaloški in dolski okolici, povedal je, kje ima svoj brlog in rea ao našli nad vasico Videm v gozdu njegovo skrivališče, kjer eo našli poleg ne baš velikega plena tudi demonatrantje ubili, volivni lokal pa razdejali. O tom dogodku smo zvedeli takrat le na kratko ln brez opisa, šsle zdsj, ko ae je začel v Bihaču proces proti sedemdesetim obtožencem, zvemo nekatere podrobnosti. Demonstracijo je orgsnisirsl nekdanji muslimanski poslanec Hassn Milkovič. Zbral je na šop vltrihov |n dva para čevljev, «aaan miinov«. *o-mj. »• VaJar 1a vlamliat le hodil d»n volitev okrog 70 kmetov, ki Kadar je šel vlamljat, je Rodil j ^ ^ ^ ^^ u dpufJ> ^ so vdrli v volivni loksl ter tamkaj začeli zažigati dokumsnte. Člani volivnegs odbora, dr. Ml-hsjlov, podžupan Babič in drugI, so zbežali pred demonstranti v drugo sobo in nssadnje ns Klemen vedno bos—zaradi previdnosti. *Zdsj sestavljajo na policiji seznam raznih vlomov, ki jih je precejšnji del Izvršil prav Klemen* Umrli ao: v Poljsnah nad Skofjo Loko Lucija Jamarjeva, p^^je. Kmetje so vdrli ss v Ptuju 64-letns Katarina Ber-| njimi prUUo j€ v, ksjtl "stavbnega materiala" zmerom primanjkuje in je treba potrpežljivo Čakati nanj. Mož namerava v nasprotju s gradbenimi principi "naaeljen cej marljivi. Neki Poljak, mrk starec, kl zarenči na obiskovalca kakor buldog, al daje oprav-ka z 4tverando" pred svojo "hišo", ki mu sluti kot hladilnica in kuhinja obenem. Mož je tri leta bres dela tn dve leti v jami opeksrne. To zvemo od drugih, mož ssm se ne mara agovarjati s obiskovalci ln le tl se navadno brž poslovijo od njega. Neki Anglež, kl je v Ameriki svojih štirideset let, raskasuje obiskovalcu notranjščino svoje pločevinaste kolibe, kl na sunaj aliči kmečkemu stranišču: kakih ftoet čevljev v širino, sedem ali oeem v dolžino, šest pičlih v višino. Pod je is steptane ilovioe. Mož ima "postsljo*: preko dveh ss-bojev je pološii nekaj doak, na kratko povedano: mednarodna kolonija propadajočih proletar-oev, kl jih je nesmošnl kapitalistični ekonomaki sistem vrgel med smeti. Isžetl starci, kaep-kl možje ln mladci, nekateri Še otroci. Slednje posebno preee-neti obiskovalca — v "Proaper-ity Cltyju" ob joseru na pr. ni videti doati mlajših ljudi, dočim obstoji malone polovica prebi-valatva aellŠča breadomoev v kotlini opekarna ls mladine med 18. ln 25. letom! Prebivanje v tod kotlini je vae prej kot' zdravo. Poeebno poleti, ko vlada v tem "*relu" silna vročina in Je arak pnana-slčen a smrdljivo vlago la blatne mlakufe; poleg tega kvari srak v kotlini |o smrad človeškega blata, ki Ml vsepovsod ter ao pari na solncu, kajti v naselbini je samo eno stran tiče, aeveda primitivno, odvodnih naprav pa v ti npeelblnl brea- katerih počiva atara iimnica, domcev ne poznajo. ~2k>pro duh e udarec z gorjačo po glavi, da sol Milkovič ščuval. O procesu boga nezavestnega prepeljali v| mo še poročali, ker kaže, kskšn kandijsko bolnico. ltfoot samomorilcev.—S ptujskega dravskega mostu se je II-tos že več ljudi vrglo v Drsvo ter utopilo. Zsto je U most dobil ime "most ssmomorilcev." Pred kratkim je hotels s toge dogodki so se vršili zs časa volitev v to sedsnjo skupščino. Dve nesreči na železnic Poročali smo o samomorilcu, ki je legel v Središču pod vlak ter ao ga našli mrtvega. Zda so ugotovili Identiteto njegovo mosta skočiti v dravsko smrt Gre zs posestnike Joška Pokri neka ženska z dvema otrokoma, veča lz Koga pri Središču. Zve-nekaj dni zatem Je akočil z nje- delo se Je tudi, da Je šel v amrt ga v Dravo neki vojak, zadnje najbrže zaradi hipne obupanoet dni pa je spet skočil v Dravo zaradi prepirov med njim in že-posestnik Janez Zelenko iz Vur- no, v katerih je pogosto dejal, berga. V sredo 13. julija pa je da ee bo ubil. Tako je v jez apet sprejela Drava s tega mo- odšel s doma tudi v nedeljo 10 stu novega samomorilca. Okrog | julija ter poiskal smrt pri Sre-11. zvečer ae je z mosta pognal | dišču pod vlakom ln Izginil v dravskih valovih neki neznan pladenič. čigar trupla še niso naSli. de enkrat oficirska zarota — Pred mariborskim sodiščem se je vršila še en* rszprava, ki je bila v zvezi z oficirsko zaroto. Glavni voditelji zarote ao bili poročnik Milojkovič, podporočnik Atanaskovič in podporočnik Miladinovič. TI trije so Mil že v Mariboru nekaj časa v zaporu. Milojkovič in Miladinovič pa ata pobegnila is saporov. Dne 14. t. m. pa je prišlo pr Središču spet do nesreče na progi. Posestnik Ivan Kedek je privozfl po poti proti železniškemu krivlšču. V vosu ste bil vprežen! dve kravi. Istočasno pa je z vso paro pripeljal prot križišču vlak, kl vozi v Kotori-bo. Lokomotive je zedeia v kra vi, ju razmesarila ter vrgla več metrov v stran. Voz sam ae Je zeb razbil, voznik pa je k sreč zadnji hip akočil z vosa, 4ynodružlnskem sUno. -trankl. Ta svet bokonti^lra terega ae vije modrlkaati dlm.|VznJu - kriza je, treba Jo atl- PradtikciJ« ln ne bo oddajal " Je ograjeno s vlao- ikatl na vseh koncih in krajih n«^1 poaameznlm i»odjetnl- 'Poslopje' ko ograjo is zarje vele mreže zaradi otrok, ki radi mečejo kamenje v kotlino. Mož, kl živi v tej "kolibi", Je še mlad, Jedva pet ln trideset mu jih prisodimo, ln selo redkobeseden. Od drugih svemo, da Je prišel v kotlino pred enim letom ln je rojen Američan. Več ae ne da zvedeti — nihče ne ve več o nj<>m, aam pa molči. V "kolibi" je "poetelja", majhna pečica In star zaboj. Mol nekaj kuha — kaj, nam je pač uganka. Na vprašanje, ali ni prevroče v njo- ln znižati Izdatka do skrajnosti! NI dela, nl denarja! In trgovci le tako ne morejo več dajati živila na kredit — torej je treba znižati Izdatke za stanovanje, obleko, obutev, ds ostsna densrjs ss kruh ,. # Hišnim lastnikom po večini nl zameriti, da ae branijo najemnikov brez denarja; dolgo-vi, kl vlaijo nad njimi liki Da-moklejevl meči, jih tarejo in tisoče, da ne rečem stotiaoče takšnih "hišnih posestnikov" je ri, da bi bilo lahko bolj vro*| u-fl4| j|m VlMirou Jf kr|v kom laven aaoclacije, kl ne sprejmejo njihovih pogojev. Glavna pridobitev oblačilnih do. lavcev Je odprava akordnega dčla. Nova pogodba ta sedaj dana članstvu na referendum ln znaki kažejo, da bo sprejeta t veliko večino glaeov. Velika redukcija plač v maju Washlngton. — Zvezni biro za delavako statistiko poroča, da Je bilo v maju 100,000 delav-cem reducirana plača sa povprečno 11%. če." Kolibe In brlogi v kotlini ao si tako selo podobni, da Je vsako nadaljnje opisovanje nepotrebno. Prebivalcev Ima to "meato" okrog petdeset. Polja-ki, ttlovncl, Američani— na edino le nezmožni sistem, ki poganja Ameriko na smetišča in ki Jo bo pognal v prepad — ako ae ameriško ljudstvo ne bo zdaj tik pred dvanajato uro sdrsml-lo glavnega povzročitelja vaega Dva Inštruktorja ao pogovarjata o težkih čaaih. "Ali vam redno plačajo hono-rnrje?" "Ne vodno." "Jas imam proti temu isvrat-no sredstvo. Ce učenec ne prlne- zls ln mlzerlje — nezmožni sls- ae prsvočasno densrjs, mu dam (lev oh Haranar rasli elend*: aa-Med "vre- I tr sloji avfarjer fcrat fraafc. — fotografiraj J. J tem prlvstnegs kapitalizma! Ko to pišem, ao vae a alabšega obrača še na slabše, bresposel nost stalno dalje narašča lit t njo beda, kolonije brezpoeelnih brezdomcev na ameriških smetiščih naglo rastejo, ameriški proletariat tone v silni, brezpri mer nI bedi In trpljenju (kruha ln vaega pa je polna, prepolna skladišča!), s ima ae naglo bliža — medtem pe ameriški vodilni demokratakl In republlkanakl politiki vodijo bojsa In proti prohlblcljl, kakor^p Je problem prohibicijo najvažnejši življen-ukl problem milijonov ameriških I proletarcev la njihovih družiš f, ,, -. . šReass«) sledečo domačo nalogo, kl jo mora prevesil v kak tuj Jezik: 1, Konec meseca Je. 2. Jas nimam denarja.. 8. Ali imaš ti kaj denarja T 4. Nujno rabim denar, ft. Zakaj ml niai prinesel de-narja? 8 Ali tl oče nl dal denarja aa učitelja?... in Uko dalje. Oče pomaga otroku pri prestar vi domače naloge ln prihodnjo uro goto\o dobim denar, ' "Mojo najnovejšo I ste čitalli kako ae vam je kaj dopedla V "Prav dobra je i Uko krat cltireU Cankarja, kl ga PKOBVET* TOREK, 2. AVGUSTA Sinclair: to procentov Za Proavikc prevel Buri hr v*m "Takoj mi razložiU, kar mlslito.' "Prisluškoval aem pogovorom in nekoč, da Je Mac ..." "Mac T" "To je McCormick. kateri Je v zaporu voditelj IWW in po mojem mnenju najnevarnejši izmed vaeh. fiepetaje ae Je pogovarjal a nekim tovarišem.. Zgrozil aem ae nad tem, kar aem ališal. Dogovarjala eta se o umoru nekega bogatina. Trdil je, da ga še dolgo opazuje ter ga namerava usmrtiti v njegovi hiši Imena nisem mogel allšati in šel aem proč, ker nieem hotel pokazati, da prisluškujem, .„11 ljudje so nezaupljivi. Mac se Je neprestano oziral okoli, če ga kdo opazuje. Korakal aem po sobi gori in doli, in ko sem zopet prišel mimo Maca, ae Je amejal in slišal sem naslednje: "Skril sem se za zavezo. Na naaprotni atrani Je visela slika nekega španskega plemiča. Vedno, kadar sem pogledal izza zavese, je Spe-nec strmel vame in dozdevalo se mi Je, da me hoče izdati ..." Peter Je obmolknil fn čakal učinka. Privadil se je na polmrak, ki Je vladal v sobi ter opazil, kako so oči starega bankirja stopile iz Jamic. "MoJ Bogi" Je zašepetal Nelae Aker- •To aem ilfal," je nadaljeval Peter. 'Takrat še nisem vedel, ksteregs je mialil. Ko adfc pdMMfe zvedel za načrtjfce mi Je takoj po-ivetilo. Jezus, gotovo nameravajo uatreliti gospoda Akermana!" "Ljubi Bog! Ljubi Bog!" je šepetal atarl bankir. Njegovi trepetajoči prati ao ae zagrabil v posteljno pregrinjalo. Telefon Je zazvonil Jn prijel Je slušalo. Sedaj Je prezapoalen, je dejal, pozneje nsj ga zopet pokličejo. Posilil ga Je hud kašelj In Peter Je mislil, da ga bo zadušilo. Podati mu je moral cdravila. Petra je jezilo, ko je videl enega izmed svojih bogov trepetajočega od strahu. Slsdnjič eo pa Olim-pijci tudi samo ljudje, podvrfteni bolečinam in smrti, kakor Peter asm . . . Peter ss Js čudil, ko je videl, s kako lahkoto ss da preslepiti gospod Akerman. Predal ss Je Petru In ta ga Je lahko 'molzel/ kolikor ss mu je ljubilo. Peter Je isrobil priložnost. "Vldlts torsj, gospod Akerman," Je pričel, "da nima smisla pripovedovstl policiji sllčne stvari. Ne razumejo In zato seveda tudi ne morejo pregledati cele situacije. Socialistov ne vzamejo reeno. Za poeamezne vlomilce izdajajo desetkrat več denarje, kakor za cele skupine rdočkarjev. "Kako so se le mogli priplaziti v mojo hU šo?" je vzkliknil stori bankir. "To napravijo na način, ki si ga človek skoro ne more prsdstavljsti. Povsod imajo svoje Uudl, pristašoaki so iatega mišljenja. Niti ne alutlts /,. So duhovniki rdečkarji, univerzitetni profeeorjl, celo bogataši kakor ste vi, gospod Akerman." "To vem, to vem, ali.. "Morebiti se bo našel kak izdajalec celo v vaši famllljt." Tako ja govoril Peter in vlival rdeči teror v milijonarjevo dušo, kateri ni hotel biti umorjen, kar je ponovno povdarjal. Rekel je tudi, da Peter še ne ve, koliko ljudi je njemu podložnih. V American C!tyju ao atotiaočt mož s svojimi družinsml odvisni od načrtov, katere lahko uroenlči samo Akerman. Vsdržuje vdove in siroto, njegovi dnevni — oslo trenutni ukrepi spletajo nepregledno mrežo novih odgovornosti. V tem trsnotku Je zopet pozvonil telefon In Peter Je sllšsl, ko Je Nelse Akerman sporočil "Zadrušnl zavarovalni družbi", naj kon- čnoveljavno sklepanje o dividendah prelože na prihodnji dan, ker je'trenutno prezaposlen in ne more podpisati poipebnih dokumentov. Odložil je slušalko na prejšnje mesto in rekel Petru: "Saj vidite I Retsm vam, Gudge, ne sme-va dopustiti, da bi raS ta sodrga ujela in umorila." W Slednjič sta dospela do praktično izvedbe in Peter mu Je razložil svoje načrte. Prvič, gospod Akerman ne sme policiji in ne Guffeyju pokazati, da z njihovimi ukrepi nl zadovoljen. Ls tu ln tam se lahko is psrkrat snideta, Peter pa mora med tem časom urediti vse, kar se mu zdi potrebno, da obvaruje Nelse Akermana pred morebitnimi napadi Kajti rfjčgova osebnost Je zs vseobčl blagor neprecenljive vrednosti. Najprvo Ja treba poisvedeti, ako ee v Nelse Akermanovi hiši resnično nahaja kak vohun. Zato bi bil potreben ogleduh, prvovrsten detektiv, katerega bi morali pod pretvezo kake zaposlitve vtihotapiti v hišo. Težavno pa je zopet to, ker je tako malo zanesljivih detektivov. Skoro vsi eo lopovi in ako niso, je to vsled tega, ker jim primanjkuje zdravega razuma. Potem eo seveda tepci, katere bi rdečkarji kaj lahko prsslepili. "Našel sem izhod," js rekel Peter. "Poznam žensko, prsvi čudež ju. Ako bi bila lahko Edy-tha aamo par dni tukaj, se bl zvedelo vse podrobno o sorodnikih in služinčadl." "Js detektivka po poklicu r "Ne, bila Je gledališka Igralka. Piše se Edyth Eustace. Morebiti sto jo že videli na odru." " "Sem veliko prezapoalen, da bi lahko poee-čal gledališča." "Razumem. Ne vem sigurno, ako bo voljna previeti ta posel. Ne ugaja ji, da se pečam e rdečkarji. Ze dolgo me prosi, naj opustim ta poklic. Ako jI povem o vaših skrbeh, bo morebiti napravila Izjkmo." Ali kako naj Peter spravi to žensko v Nelse Akermanovo hišo, ne da bi vzbudil pozornost? Peter je sprožil to vprsšanje in namignil, da Je njegova ženska zelo izobražena in ne bi sprejela navadnega poselskega mesta. Gospod Akerman je pripomnil, da s nastavitvijo služinčadl nima nlkakega opravka kakor tudi ne s nastavitvijo svojih knjigovodij v neštetih bankah. Vzbudilo bi pozornost, če bi svoji hišni oskrbnici nasvetoval določeno osebo v nastavitev. Slednjič se je domislil: Njegova nečakinja ga včaalh obišče ln bl lahko takoj prišla, ako jo povabi ln Edjrth Eustace naj pride s njo kot alužklnja. Peter je zagotavljal, da ae bo Edytha hitro vživela v vlogo, aaj je isto neštetokrat glumila na odru. Gospod Akerman js obljubil obvestiti svojo nečakinjo ln še lato popoldne ss naj Edytha javi v Hotelu de Soto ter naatopl svoje novo mesto. SvsČano je stari bsnkir zatrjeval, da ne bo nikomur črhnil besedice o tem razgovoru, rasen svoji nečakinji. Peter pa mu je sablčeval: "Niti policija niti naaUvljenci in ne Akerma-nov privatni tajnik ne ame ničoaar zvedeti." Peter Je to staremu bankirju parkrat ponovil, nakar so je ta ponovno oprijel miell, kl ae mu Je dozdevala najvažnejša na avetu: "Nočem biti umorjen, Gudge. Povem vam, nočem biti umorjeni" Peter je priaegal, da bo še nadalje ln kolikor mu bodo dopuščale moči, prisluškoval pogovorom rdočkarjev, poeebno onim, kateri se bodo nanašali na gosgoda Nelse Akermana. (DaUs prikodaJH) M kon M. m Nagla preiskava m prek! sod ns ladji , Pokojni knjas Danilo se Je bil zaročil z Darinko Kvekovičevo In krenil kmalu nato s svojim spremstvom a Oetinja v Trst, da obišče zaročenka Poleg drugih brkatOi Črnogorcev sendarjev ln vojvod eta bila v njegovem spremstvu tudi vojvoda Peter Filipov Vujovič is LJubotinjs In vojvoda Ivo Rakov Radonjič iz Njeguša. Črnogorci so blll v dragocenih narodnih nošah in val so nosili sa pasovi težke ledenice in ledenike (s srebrom okovane pištole in velike nože). Ko Je knjaz dospel v Bok o, eo Je a sprem-atvom vred vkrcal na neko ladjo, ki je potrebovala od Kotora do Trsta polnih osem dni. ker se je zaustavljala v vseh večjih In manjših pristaniščih. Črnogorci so « svojimi slikovitimi obleks-ml, srebrnimi toki in srebrno okovanim orožjem vzbujali pozornost vseh ostalih popotnikov na ladji. Med njimi Je Ul tudi neki Frances s svojo ženo. Bila sto le priletna ln. kakor el Uhko sklepal po vseh znakih, premo!- Nekega popoldneve, ko Je ladja plavala nekoliko dalje od o-br«-4ja. as Je med popotniki ras-širila novica, da Je Francozu iz- ginila uznjena ročna torba z vsemi dragocenostmi, kl sU jih 1-mele z ženo ln tudi z vsem denarjem, kl sU ga bUa vzela na pot. Nihče na ladji nI skušal po-jaenitl zadevo In ukradeno blago, če mogoče, najti. Knjaz Danilo Je tedaj obedoval v jedilnici prvega razreda. Vojvoda PeUr Vujovič Je sedel s njim in sU so pomenkovala. Oatall Črnogorci ao se bUI razšli po ladji. Francoz ln Francozinja sU se otožno sprehajala po Jedilnic*. Naposled sU se v sedla baš nasproti knjazu ln začela govoriti o ovoji škodi. Kajpak šo pomlslIU nisU, da knjas sna francoekl ln da bo razumel, kaj sU govorila med seboj. — Moj bog. kdo neki naju Je okradel? Je zopet vzdlhnlla Francozinje. , — Pa Črnogorci, kdo pa bi? — Je odvrnil soprog. — Misliš apremstvo tega knja-za? — ee je začudila lena. — Nihče rasen njih — je dejal sUroc — in sicer mislim, da Je ukradel prav onile tukaj, kl aedi a knjaaom (pri tem je pokazal na vojvodo Vujovlča). — Ali ga ne vidiš, kakšen je? Poglej mu samo v oči: pravi hajduk — tolovaj Je: taka je tudi vaa njegova družba. * Ta razgovor Je knjaza Danila naravnoet porazil. Prekinil Je kosilo ln neutegoma odšel v »vo. Jo kabino, kamor Je aktical vas s prema tvo. —Gleju. v takšno luč sem pri- šel s vami vred I — je dejal razburjeno ln povedal, kaj je slišal trenutek prej od francoske dvojice. Črnogorci so blll poraženi Nihče med njimi ni črhnil niti beeedlee. Sioer pa ni bilo niti čaaa. Vojvoda Ivo Radonjič je Ur koj planil kvišku, ladrl JaUgan ln vzkliknil: — Prisegam ti, da nam Ut ne bo u tekel, ali pa bomo poklali kakor kozle vae, kl eo na ladji — Tako jo! Tako jelao vzkll knlli vsi oaUll Črnogorci in z iz-drtimi Jatagani pohiteli za voj vodom Radonjlčem iz knjaleve kabine naravnoet h kapiUnu ladja. Zaukaaall ao mu, da je takoj epuatil sidro In sauaUvil ladjo. Z noši v rokah ao začeli Črnogorci preiakavatl od strahu napol odrevenelo popotnike Kmalu Je blU preiskava končana. Francosovo torbico jo bil u kradel neki mlad Italijan; naši ao Jo na ladijskem krovu, zamotano med njegovo prtljago. IU-Mjaa je bil pripravljen, da Issto-pl v prvem pristanišču, kjer bo ladja obetala. Clm so našli tor-btco, Je vojvoda Ivo Radonjič pograbil TUliJana kakor volk oveo ln ga s polovico telesa vrgel preko ograje na krovu, Uko da mu Jo gUvs visela nad vodo. Za vpil Je na vos glas: — Sekaj glavo mrclnl! — Več Črnogorcev se Je s nasajenimi jatagani vrglo nad Utu In so vihteli nože nad njegovim vratom, vendar ga nobeden ni za- rezal, kakor da bi bili drug drugemu na poti. — Eden, samo eden naj seka! — je zavpil vojvoda Radonjič in trudoma držal lUlijana, ki se je branil z vsemi štirimi in cvilil kakor kozel, medtem ko so popotniki osupli od groze čakali, da t)o njegova glava zdaj, zdaj padla v morje!... V trenutku, ki se je zdel najnevarnejši, pa je stopil na krov knjaz Danilo in zavpil na svoje spremstvo. Ns mah so izpustili lUlijana. V prvi luki, kjer Je Udje ob-so Utu izročili oblastim. Ubil dsa za Turka Ugledni Tomo Cubrov iz plemena Kučev je bil v »poru z neko turško rodbino, kl Je bivala naselju "Kuča Raklče" med Podgorico in Tuzo. Ko se je Ul nekega dne vračal lz Podgorice, ga je srečala vefcja gruča Turkov«Rakičev, ki ao gnal e seboj nekega, takisto moslimskega momka (mladeniča). Dečko je dobro poznal toga Kuča in ga med potjo, v neope-ženem trenutku, zarot il, da spre j me njegovo kumstvo in ga ot-me Turkom. Kuč je sprejel kumstvo. Prijel je mladeniča in ga zanesel v neko jamo pod skalo, ki je bUa tik poti, se posUvil na vhod v jamo, izdrl orožje in rekel Turkom, ki so tekM za njim: — Ne dam vam ga, Turki, dokler živim! Po daljšem prepiru so se Turki razšli, Kuč pa je povedel mladeniča na svoj dom. Ko je prišel domov, je pripovedoval sinu edincu, kaj ae je bilo zgodilo in mu priporočil, da varuje tega Turka tako, kakor bi Ml njegov krvni brat, kajti on ne sme več mimo kule Raki čev. Turek je prebil več mesecev i hiši svojega rešiUlja, posel njegovo čredo in mu ksaal očitno hvaležnost. Ker pa člani is plačajo pri ■ $1JS sa tedafk, ss Jha to prišteje k naročnini. Ml prištejemo snega, dva ali tri člaa« ta ono drnžtae k eni naročnini. Torej ssds) al vsroks, roR, da Jo list p* drag ss člane 8. N. P. J. List Prosveta Jo vala kMtataa la gotovo J« skoro ▼ voski draHal nekdo, U U rad čttsl Uri vsak dan. Torej sedaj Imate prilike, ds so tadl VI asročlte ns dnevaik Proevete. Cent Usta ProeveU Je: Za Zdraž. dršsvo la Ksasdo H M 1 tsdsflk la.............. 4JS ž tednika la............ Ml I tednike la............ 1^1 Za 4*1 1 I |S. .... affJI ia............... mi la.............. Ml la.............. m ... priložite potrebne vsoto denarja aU Nesej Order v pisma la si naročite Prosvete, Met, ki Jo vola lastnina. Pojasnilo:—Vselej Mor hitro kateri tok članov preneha blH dan SNPJ, sil če so presoli proč od družine in bo sshtevsl sam svoj list tednik, bod« moral tisti član is dotične družino, kl je tako skupno naročena na dnevnik Prosvoto, to takoj aaananlti upravni!trn lista, ia obenem doplačati dotifao vsoto listo Prosveta. Ako toga ns store, tedaj mora upravniitvo zniža« datum ss to vsoto naročniku. PROSVETA, SNPJ, NIT Se. Lawadale Ave* Chleage, RL ./VI Priloženo pošiljam aaroCalao aa list Proeveta ____ CL Naalov Nov naročnik Država- Ustarits tednik la gs pripišite k moji družine: od slsdsHk aeaer maje i« TELEFON R0CKWELL 4904 M" : K1f| H«, »Ml< »SIN TISKARNA S. N. P. J. Jj i / SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoča dela Tbka vahlla aa vsm IU. t sliv—hsm, VODSTVO TISKARNE APELIRA HA ČLANSTVO SJf*J. DA TI8K0VINE NAROČA V, SVOJI TISKARNI ♦ »V »' df' Vsa pojasnila daje vodstvo tUkana unij sko Mo prva nute po tnf ormaeUe na & n. p. j. printery 186749 So. Uwndal» Avesme CHICAGO, ILL. TAM SE DOBE NA 2ELJO TUDI VSA CSTMENA POJASNILA