A iJA ZA GORIŠKO IM BENEČIJO PRIMORSKI DNEVNIK , — glasilo • Štev. 194 (2190V OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA TRST, nedelja 10. avgusta 1952 NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr. Cena 25 lir Musi bolgarskih hominformistov SjjjjHiereio krivde za provokacije na meji s URI ministrstvo nmm novinarji BFrip na**8a dopisnika) Jnformbir^^a ~ bolgarska tra- da bo V , - Iada sma‘ mi vrgla s * ‘aznimi obtožba- 2a stalne in!Se odg°vornost 5'0vanskn k i ‘ nte na jugo- cal» svetovr, • notam* Prepri-Jugoslavl-aVn°. javnost, da za zunanje zadeve je odločno zavrnilo hinavski protest bolgarske vlade, ki na jugoslovanske note v zvezi z izzivanjem bolgarskih obmejnih organov - Turški * Izjave predsednika carigrajske občine - Gradnja novih železnic v Jugoslaviji kriv; je , ne Bolgarija meii- DaZanK- Položaj na zuaa»je n,;..1® Jugoslovansko ^bil<> nedav'frstvo ^ločno d’tve P^e5t ‘n tr- S° jugoslovanski V[3de' čes da 81 v «asu od m 0bmejni °rga- J ‘ ^nija ve,rSfCa aprila do kitarsko 0»mf-at streljali na ?'io Pron J i]e’ P°š‘1iali čez a 5o iuBn ! 1 material ter ^boKranska.^‘alak" >sWsko Cm prostor-5trstv0 ni t . zunanje mini eatska vlL-"’ da skuša bol. ?el«»imUn 5 Ukimi Mute-vltVami najti 'zmisl3enimi tr. vCa»ie svii opravi«lo za po. st *5atnPsnje Hu«osl°van-vlada 0035110 jug0‘ bol «atska naglaša, da ske V°rila na tri S ni j * Protestne „ ! Jugoslovan-ki Snnote v zvezi z At:"1 "“»>“»•» Sia&MSi* —* Van= »°Vanskeea i . aretirala >* Prh??5tt ^ natVl3°- Bolgar- rku=a. dni em, da J k Popusca-slitv”l‘° dale sko™ leto zobt ■ er je v,? nostl zapogo^ sVv rajal Pri svoji Irl/J J' Vij?lv Ju^sla- tri J s. Veljfettf5- a P°licija > «1^ lma «no in ■Urški 1 faj PWVlnarji’ ki vče. *“% Z}\ V Beograd kot h novfn 6nja jugoslovan-®°ldne ”arJev, so danes do. !Vet« za ° ‘ska!i predsednika n-V 'iudsk. °u°daio ln zs^adi-l0t^JeViii. oblasti dr. Jovana ri °rgani„.’ ki ^‘h je seznanil S«nei^f in razvojem ,Usoslaviip državne ureditve °vi«arji du • so 5e turški i,iVe2nim mlnu*1 razg°varjali &, Sv®tozari om industri. «m. kl °2arJem Vukmanni,; dal uspehe ie po3asnil dose-ih ka<=ije j„ a_P°dročju um Je Vukmanovi- Voto^ega ^zvoja parili Uržki «r ni®teojtinn ^u^riaHzac^e , "adal^fga indi. Med razgo- "»»^^»nUter w ’ nakar C * °dgovoHl H Zar Vuk-**4ni vlada n"va Jugoslo-spoi dni jnnj u^uJe ravno ftS^ izmB "0Sti tesne 80- ffl«ave «ed L C ln Turčij°- flovj* Savniki Z jugoslovan. udefii! ° r ,tUrŠki ^ s* 2%mVe„Srg de ^ije j^a direkcija za ''trt dan s ovanske vla-čen^f.5 gr°z. isti 1«u ,® aktUaina . nevarnost sta ednik r! ’ je Poudaril Po2d®0tl Posta Carigraiskega li-na Smo srO!J."°iVI" v;'9 ^Pijo1 ’'oViB_ecanem P°ložaj». ' 0ar^ Pol^ 'lu 80 turžki 8tob «ril Polo5ii:‘“ “u 11 « *Jnan«„. !l1 venec n;>W ega 8(1 vinograHAr?nd3el'ovac t, a V,n/_usradniske 'tovali na Junaka ter na. f‘t?7'n^acu°‘QUnižke zadru-^ ih edniu hX?>rneCra"Erajske obči-* ‘in £r,Carigrada Fa. Sv, »> 'i'in Gek 'j»i !sta ^tem«ray Je danes s 1% PO(j Upniki83 SVeiano ^0Ldonije- Gel«av “ ®.e,ograda 3e ma ukrepe, ki bodo omogočili nadaljnje znižanje cen industrijskih izdelkov, kar bo prispevalo k dvigu življenjskega standarda delovnega ljudstva in k povečanju proizvodnje. Današnji predlog zveznega gospodarskega sveta prezidiju ju. goslovanske skupščine o zniža. niju akumulacije bo omogočil občutno znižanje cen stekla, kmetijskega orodja, umetnih gnoji^ štedilnikov, peči, stavbnega materiala in izdelkov prehrambene industrije. Na podlagi sklepa mešane jugoslovansko-avstrijske komi. sije, ki se je sestala 29. julija v Radgoni v Avstriji, se bo začela graditev mostu preko reke Mure med Radgono in Gornjo Radgono. Predvidevajo, da bo most končan do 7. septembra. Po vesteh Jugopressa proučujejo jugoslovanski in avstrijski merodajni krogi možnost nadaljevanja del za zgraditev tunela pod vrhom Ljubelja. Po mišljenju strokovnja. kov bodo vsa notranja dela v tunelu, ki je že prebit, lahko končana v enem letu. S tem predorom v višini 1060 m, to je 350 m pod vrhom Ljubelja, bo skrajšana pot za dva km in se bo izognila velikemu vzponu. Jutri zapušča Jugoslavijo delegacija izraelskih invalidov, ki je med šestdnevnim bivanjem kot gost združenja jugoslovanskih invalidov obiskala razne invalidske ustanove in podjet. ja. Pred svojim odhodom iz Jugoslavije je zastopnik izraelskih invalidov poudaril veliko skrb jugoslovanskih ljudskih oblasti za invalide. Jugoslavija je edina dežela, kjer so invalidske pokojnine zadostne, kjer je invalidom zagotovljena nor. nialna eksistenca, kjer invalidi niso prepuščeni samim sebi, temveč so popolnoma enakopravnimi z ostalimi državljani in mnogi od njih so na vodilnih mestih. B. B. Gaitskell kritizira Churchillovo vlado LONDON, 8. — Bivši finanč-nt minister laburistične vlade, Hugh Gaitskel, je danes govoril na laburističnem zborovanju J kraju Beltchely v Bucking-hamshiru. Grajal je Churchilla, da se ni posvetoval z ostalimi člani atlantskega pakta, preden se je odločil za revizijo angleškega oboroževalnega načrta. Kritizira; je tudi vlado, da ni jasno povedala, ali bo revizija oboroževalnega načrta koristila angleškemu Izvozu in v kolikšni meri. BEOGRAD, 9. — Jugoslovanska agencija Jugppress poroča, da je Jugoslavija v drugi svetovni vojni izgubila 2 milijona 854 tisoč ljudi (milijon 707 tisoč moških in milijon 147 tisoč žensk). Od teh jih je milijon 814 tisoč izgubilo življenje zaradi vojnih operacij. Dogodki v Egiptu Ameriški veleposlanik Jefferson Caffrey v razgovoru s predsednikom vla de Maherjem Stavka v Belgiji BRUSELJ1. 9. — Danes je bila v vsej Belgiji splošna stavka proti načrtu dveletnega vojaškega roka. V Bruslju se kljub močnemu dežju zbrala precejšnja množica, ki je šla v sprevodu skozi mesto. Stavka je po. tekla v splošnem redu in miru. — cmfw shtrd slird shrd shret Acheson v San Franciscu SAN FRANCISCO. 9. . Ame riški zunanji minister Dean Acheson je prišel včeraj zvečer v San Francisc-o na povratku s tihomorske konference na Ha-vajskfh otokih. Dejal je_ da je ,dbsegia konferenca «velik uspeh». * * * GSLO, — Danski zunanji minister Ole Bjornkraft je na včerajšnji tiskovni konferenci izjavil, da bi prepustitev letal, skih oporišč zaveznikom delno okrnila dansko suverenost in da bo o tem vprašanju odločala danska zbornica konec septembra. Naš tedenski p reg tod IRANSKI SENAT OKLEVA S POOBLASTILI NIOSAOEKU Poslanec Maki meni, da skušajo Angleži odstraniti Mosadeka in iščejo v perzijski vojski častnika, ki bi zrušil sedanjo vlado - Sultaneh se skriva v Teheranu TEHERAN, 9. — Perzijski vojaški krogi uradno demantirajo vesti, da imajo nekateri člani vojske namen napraviti državni udar. Medtem se je izvedelo, da si je skušalo 2000 Članov stranke «Tudeh» razdeliti 70.000 kv_ m zemljišča v bližini Teherana, ki pripada številnim gospodarjem. Polici, ja je posredovala in razpršila ljudi. Danes se je pričela v iranskem senatu razprava o tem, ali naj se prepusti Mosadeku popolno oblast. Mosadek se zasedanja ni udeležil. Senat se je odločil, da bo razpravljal o tem vprašanju za zaprtimi vrati. Ker go se nekateri senatorji uprli temu, da bi Mo- sadeku dovolili izredna pooblastila, je senat odločil, da se bo o tem izrekel po posvetovanju z Mosadekom. Delegacija osmih senatorjev, ki je bila poslana k Mosadeku, je ostala pri njem dve uri. O poteku razgovorov niso hoteli ničesar povedati, češ da bodo o tem predložili v ponedeljek senatu poročilo List «Mard Emruz* objavlja danes intervju z bivšim mini-strskim predsednikom Sultane-hom, ki se je zatekel v neko hišo na periferiji prestolnice. V tem razgovoru je Sultaneh ponovno potrdil, da on ni odgovoren za dogodek 21. julija, ker je odstopil dva c^ni prej, to je, č'im je izvedel, da je šah ..Čistke' na tekočem traku v kominformističnih deželah Romunski minister Radaceanu odstavljen - Revaj in Zoltan Vas v nemilosti? - Obširno očiščenje" v vodstvu Zveze mladine ČSR - Grožnje proti delavcem v ČSR Slavnega pred svo- PotjSkl ha; So tnrfi!avU novinar, rodi I*-1 m jugoslo- V 0bra^bdanes na skupni žili Sri ia so rade volje za neodvisnost 'm Poti za,?6, danes zdru- rN >ij« n»vlive miru iih.^av , koncu ^ t*snyejfi°Udaril Potre-- h vezi 2lastj ado^‘^ pod’ročju'm™. in tu-Cari- 3*2^oliCr* Velik° železni N-Ba'eniške J vl]ene zgra. t Meci ri5* bodo Dr ?ge Beo- bdlted^im zardel6 ‘6-bpoSke Vlh pro« v»- C^olj (, Upor, k Ju; i^ar.Kni’ KičeVo.p ^ritloi V‘Zboli• p°lea n ep ln “ dodani111 Pf0g * ohn^jena Prog- V bn°vitev Fe]*ce)šnja vso. Železniških mo- Soslo Vanska vlada Podvze DUNAJ, 91. — Poročila o «či-ščenjihs prihajajo jz številnih komiinformističnih dežel. V vs?h teh' vesteh se odraža položaj popolne podrejenosti teh dežel Moskvi, ki povzroča na eni strani odpor, na drugi shrani pa odstranjevanje vseh, ki niso popolnoma zvesti hlapčevski vlogi satelitskih vlad. List «Scamtea», glavno glasilo KP Romunije, poroča, da je bil odstavljeni romunski minister za socialno skrbstvo Lo-thar Radaceanu* ki ga je zamenjal Peric-les Negreseu. Ra-dace^nu je nemškega rodu in se je P'rej pisal Wurzler. Bil je edian, izmed vodilnih članov romunske social-demokratske stranke ir> je predvsem njegova zasluga, če so socia-l-demo krati zapustili koalicijo z Ma-niujevo narodno kmečko stran, ko in vstopili v ljudsko fronto, ki je nastala po osvoboditvi. Takrat je iz predsedstva stranke vrigel Titela Petiresca, ki je bil kmalu aretiran in je izginil. Radaceanu je bil nato imenovan za predsednika stranke in je poatal minister. O «čistkah» govore mnogo tudi v Budimpešti. Po še nepotrjenih vesteh, je bil šef madžarske propagande Revaj pretiran. Nepotrjene vesti govore tudi o «epwaciji» Zoltana Vaša, predsednika urada za poljedelski plan- Vas, ki je bil desna roka Matrasp Rakosija, je verjetno postal žrtev borbe za oblast med Rakosijem in Geroejem. Praški radio poroča, da po na kongresu češkoslovaške mladine v Pragi izključili dosedanjega predsednika mladinske-ga gibanja Zdeneka Hejzlarja. ki so ga obdolžili ((sovražnega delovanja proti mladinskemu gibanju#. Poleg tega so na kongresu izključili tajnika komiteja Zveze mladine CSR za Slovaško Rudolfa Legenharta, kei je «napravil hude napake pri svojem delu, razvijal frakcio naško delavnost in prikriva) napake, ki jih je zagrešil v preteklosti«. Izključen je bil tudi sekretar slovaškega centralnega komiteja Karel Cereka. ((Odstopil« pa je Josef Grohman, član CK zveze in eden izmed voditeljev Mednarodne zveze študentov. Glasilo KP CSR «Rude pravo* pa ostro kritizira razmere v češkoslovaških tovarnah in sc izraža o delavcih z grobi-mi izrazi, ki jih je poprej uporabljalo samo za buržuje in kulake. «Rude pravo» poroča med drugim, da so v chomotov-skih livarnah izpolnili proizvodni načrt samo s 40 odstotki, tako da so pošiljke v ZSSR v veliki zamudi. List ((Mlada fronta* se pritožuje da tudi tovarna Janka v Nevskem ni izpolnila svojih obveznosti, kar se tiče izvoza v ZSSR. Glasilo KP CSR iz Moravske Ostrave pa napada slabo delo delavskih brigad in dezorganizacijo pri njihovi uporabi. Vse te ugotovitve se redno končujejo z grožnjami, da bodo potrebni najstrožji ukrepi proti nediscipliniranim delavcem. Morilec 13-lelne Marije Albino je priznal ogabni zločin ROVIGO, 9. — Antonio Ne-vio Bianchi, ki je bil osumljen umora 13-letne Marije Albino pri Bersei, je danes ponoči priznal zločin. Bianchi se je zapletel v protislovja in potem Qb soočenju s sestrično El-do Bianchi priznal, da se je približal dteklici, ki pg je zavrnila njegove umazane ponudbe in pričela kričati na pomoč. Da bi ga njeno klicanje ne izdalo, ji je skušal zapreti usta z rokami] in jo pri tem zadušil. nažo od 12.000 do 20.000 BRT za skupno ceno 65 milijard. Petrolejske ladje po tem na. Črtu bodo gradile ladjedelnice v mestih Palermo, Taranto, Ca-stellamare di Stabia, Ancona, Genova-Sestri, Muggiano-La Stfezia, Livorno, Riva Trigoso, Benetke, (Breda), Pietraligure Tržič. Cappa meni, da bodo s temi in s še nekaterimi manjšimi deli italijanske ladjedelnice zaposlene za tri leta Minister Cappa o italijanski trgovski mornarici RIM, 9. — Italijanski minister za trgovsko mornarico Cappa je imel danes na Vimi-nalu tiskovno konferenco o investicijskih načrtih v trgovski mornarici. Cappa je najprej omenil «zakon Saragato, kj je omogočil zgraditev 270.000 BRT s skupnim izdatkom nekaj več kot 42 milijard lir. Pozabil pa je seveda omeniti, da je bil lep del tegg brodovja zgrajen v Trstu, večinoma s tržaškim denarjem, in da je nato obogatil italijansko trgovsko mornarico, ki je že skoraj dosegla predvojno raven, medtem ko ima Trst danes skoraj desetkrat manj ladij kot pred vojno. Po daljših izjavah o načrt-tu za izgradnjo obalnih ladij za 7000 BRT v zameno za 14.000 BRT majhnih lesenih ladij, ki jih bodo razdrli, je Cappa pre-*el na novi gradbeni načrt, ki predvideva zgraditev 17 ali 18 velikih petrolejskih ladij s to- DUNAJ, 9. — Dunajsko sodi-šče bo zahtevalo ob občine v Berhtesgadenu, naj mu izstavi mrtvaško izkazilo na ime Adolfa Hitlerja. Po tem dokumentu se je pokazala potreba v nekem procesu proti Hitlerju pred dunajskim ljudskim sodi-ščem, kjer se zahteva vrnitev dragocene slike «Slikar v a-teljeju*, ki jo je Hitler kupil od nekega avstrijskega pleme- naklonjen Kašaniju in nacionalni fronti. Po mnenju Sulta-neha je za dogodke dne 21. julija odgovoren vojaški guver. ner Teherana. Sultaneh ne izključuje možnosti, da bi v bodočnosti prišlo do državnega udara, ki ga snuje eden izmed generalov in pravi, da bi se moral vladar zavarovati, preden izgubi krono. Perzijski poslanec Husein Maki bo jutri odpotoval iz Ira. na v Francijo, zatem pa v Nemčijo in ZDa /a povabilo Mednarodne bank«,. Na vprašanje nekega Jiovraarjfc. v zvezi z govoricami o državnem udaru je Maki odvrnil, da po njegovem mnenju v vojski ta namera nima zaslombe. Pritožil pa se je nad Angleži, češ da skušajo z vsemi sredstvi od. straniti Mosadeka in da verjetno iščejo v perzijski vojski častnika, ki bi bil pripravljen vreči Mosadekovo vlado. Maki je poudaril: «Ce bi do tega prišlo, bomo branili našo svobodo do zadnje kaplje krvi*. O svoji poti v tujino je poslanec dejal: «Obiskal bom Hamburg, Muenchen, Pariz in druge kraje, nikakor pa ne Anglije. Sredi septembra bom odpotoval v ZDA. Želim poučiti ves svet o točnem položaju v Iranu in o petrolejskem vprašanju#. Ob zaključku je Maki izjavil, da se namerava lotiti pogajanj z Mednarod. no banko in drugimi podobnimi ustanovami in storiti vse, kar bo v njegovi moči, da bi ponovno spravili v obrat rafinerije, vedno pod pogojem, da bi morebitni sporazumi spoštovali gospodarsko in politično neodvisnost Irana. «Doslej se je vse preveč računalo s teža. vami, ki naj bi se zrušile na Iran. Račun pa ni bil točen. Vztrajamo že 18 mesecev in bomo vztrajali do konca#. Najbogatejša „svetnica“ BUENOS AIRES, 9. — 37 de-- - lavcev in občinskih uslužben- nitaša za muzej «Adolf Hitler# cev Buenos Airesa je zahteva-y Linzu. j Jo od kardinala Cojpello, naj po- sreduje pri Vatikanu, da bo Eva Peron proglašena za svetnico. Truplo Eve Peron je bilo danes z vojaškimi častmi prepeljano iz palače ministrstva za delo v kongresno palačo. Prijatelji družine Peron trdijo, da je Evita zapustila oipo-roko, ki vsebuje 68 volil. Glavni del Evinega premoženja sestavljajo dragulji, ki so ji bili* podarjeni od argentinskega kongresa in drugih ustanov. Zadnje med temi, ovratnica Reda sv. Martina Osvoboditelja, ki ji jo je poklonil kongres nekaj dni pred smrtjo. Cenijo jo na 725 tisoč dolarjev. Izdelana je iz zlata in platine in okrašena s 753 cizeliranimi diamanti. Med drugim je zapustila diamantno ovratnico, dar generala Franca, cenjeno na 100 tisoč dolarjev, Red Izabele Katoliške (Španija), Red Južnega križa (Brazilija), Red sonca (Peru) itd. Nadalje domnevajo, da je imela Evita naložene v inozemstvu ogromne vsote denarja, vrednostnih panirjev in nepremičnin. Glede ni poseDne pogoje, ki so v veljavi v Argentini je verjetno, da resnična vrednost njenega premoženja in usoda tega premoženja ne bo nikdar znana. Dozdeva se, da truplo Eve Peron o priliki pogrebnih obredov ne bo šlo skozi cerkev, ker je v južnoameriških državah prišlo v navado, da se pogrebni obredi za dostojanstveniki ne opravijo v cerkvi. Grška patrulja na otoku Gama ATENE, 9. — Uradno poročajo, da je grška patrula včeraj stopila na otok Gama sredi reke Marice. Patrula ni našla na otoku nobenega Bolgara in se je potem zopet vrnila. Kasneje pa so grške obmejne straže s strojnico streljale na bolgarskega vojaka, ki se je namenil proti otoku. Položaj na Južni Koreji PUSAN. 9. — ((Naveličan sem, boriti se proti vsemu in proti vsem vsakokrat, ko nekaj Ukrenem*. To je bila prva izjava, ki jo je Siogmara Ri kot ponovno izvoljeni južnokorej-ski predsednik dal davi novi. narjem. Poten ko je poudaril, da mu ni bilo do tega, da bi bil ponovno izvoljen, je z obžalovanjem ugoitovil, da je prišlo do nesporazumov s prijateljskimi državnimi. Pritožil Se je nad Japonci, ki so po 40-letna okupaciji Koreje potem še blatili korejski narod in da go jim, vse prijateljske države verjele. Potem pa, je nadaljeval, ko s?m na to opozoril ameriški narod, Bera bil obdolžen, da nameravam skaliti dobre odnose med ZDA in Japonsko. Medltem poročajo, da bo prišlo 15. avgusta, to je ob četrti obletnici ustanovitve korejske republike, do široke amnestije.. Radio Peking je danes ponovno obdolžil ameriško letalstvo, da je 7. avgusta dvakrat kršilo kitajski zračni prostor im pri teh podvigih ranilo dva Kitajca. Radio dodaja, da so Američani v prvih dneh avgusta 79-krat kršili kitajsko nevtralnost. Današnj® poročilo zavezniških zračnih sil na Daljnem vzhodu javlja, da so bila včeraj sestreljen^ tri letala vrste Mig, Leteče trdnjave so bom. bar dir a le komunikacijske naprave na vzhodni obali Severne Koreje, letala z letalonosilk pa so napadla Vonsan. Na kopnem so zavezniške čete ob podpori oklopnih vozil napadle včeraj nasprotniiške položaje južnovrtiodno od Pjorjgjan. ga in, naletele pri tem na srdito streljanje severnokorejskega topništva. Južnokorejska policija je a-reiirala direktorja lista «Co. sun II Bo# Hongčonga Ila ker je objavil članek, v katerem trdi, da je korejska b,anka tiskala denar za izključne raa-mene pristašev predsednika Rija. Denar naj bi bil služil za volilno kampanjo. Policijski funkcionarji so izjavili, da je bil Hongčomg II aretiran na podlagi zakona o državni varnosti. ______ LONDON, 9. — Angleški list «Daily Mail» piše, da bodo v kratkem izpustili iz zapora Alana Nunn Maya, ki je bil 1946. leta obsojen na deset let ječe, ker je izdal atomske tajnosti. V času kislih kumaric smo. Pri pisanju političnega pregleda , kjer včasih ne veš, kaj b: izbral iz množice dogodkov enega teina, se začne pojavlja, ti diru go vprašanje: kaj se je sploh zgodilo ta teden? Res, če izvzamemo stalno se ponavljajoče vesti o letečih krožnikih, fc se vsako leto vračajo ob tem času, je žetev res zelo pičla: napetost na Srednjem vzhodu še vedno traja_ čeprav ni ta teden prinesla nič posebno novega, spet se pojavlja diskusija o oboroževanju v. funkciji gospodarske zmogljivosti evropskih držav, tihomerska konferenca se je končala brez posebnih rezultatov in ni prinesla nič novega, bolgarski kominformisti, ki so obenem z cstalimi satelitskimi deželami specializirani v izzivanju na jugoslovanski meji, so za spremembo uprizorili provokacijo na grški meji in razvil sc je incident, v kaste rem so imeli besedo celo topovi. * * * Uzadje incidenta na otočku Ga orno na Marici? Navadna provokacija, zastraševanje ali globlje premišljen manever? Odgovor ni lahak, kajti moskovsko zakulisje je vedno nekam skrivnostno. Nekoliko nam bo pomagal pogled na zemljevid. Otoček Gamma leži na Marici, kjer je ta za približno dvajset kilometrov meja med Bolgarijo in Grčijo, prav v bližini bolgarsko - grško - turške tromeje. Topove, ki so obstreljevali otoček; so torej prav dobro slišali tudi v Turčiji. Ta pokrajina se imenuje Tra-kija in zapira, kot pokaže zemljevid, Bolgariji — s tem pa tudi Moskvi — dostop do Ege j. skega morja in do morskih ožin pri Carigradu in ob polotoku Galipoli - Bospor in Dardanele. Ruske — pa naj bodo carske sli sovjetske — težnji po teh ožinah, ki zapirajo pot v Crno morje, so že stara stvar in ni treba o njih izgubljati besed. Dovolj je, če ugotovimo, da gre za strateško izredno važno področje, ki se je še nedavno zdelo nebranljivp pred sovjetskim' napadom, V zadnjem qasu pa se je položaj spremenil. Pod stalno grožnjo sovjetske napadalnosti so našle balkanske države — govorimo o Turčiji, Grčiji in Jugoslaviji — dovolj realizma, da so z utrjevanjem, medsebojnih odnosov tu4i znatno utrdile varnost tega področja — wr-no rt, k.i jo po nnšem mnogo bolj čuva solidarnost prizadetih dežel kot članstvo Grčije in Turčije v atlantskem paktu. Z imenovanjem ameriškega generala Wymana za poveljnika suhozemskih sil jugovzhodnega evropskega sektorja — praktično turških in grških vojaških oddelkov — se je končalo dolgo poglavje prizadevanj, negotovosti in manevrov v zvezi z obrambo tega važnega skrajnega konca Evrope. Največjo oviro je tu predstavljala Italija, ki je hotela pristop Grčije in Turčije k atlantskemu paktiu izkoristiti za uresničevanje starih sanj svoje hegemonije nad Balkanom. Za zahtevo, naj se grška in turška vojska postavita ped poveljstvo italijanskega gSne-rala, poveljnika suhozemskih sil južnega evropskega sektorja, se ni skrivala skrb za pomoč obrambnim naporom Grčije in Turčije, temveč poskus razširjanja italijanskega vpliva proti vzhodu (to bi obenem pomenilo, da bi ge kominfemvov-ska blokada Jugoslavije izpopolnila z drugo blokado od juga, pod italijanskim vodstvom), poskus, da se iz Italije s pomočjo atlantskega pakta ustvari nekaka vodilna sila v jugovzhodni Evropi. Grki m Turki, ki skupno vojaško mnogo več pomenijo kot današnja Italija (in poleg tega so zlasti Turki znani kot zelo dobri vojaki), so se italijanskim zahtevam odločno uprli; vendar se je spletkam italijanske diplomacije posrečilo, da Vidali - indipendentist ? V kulturnem krožku ((Tomažič« je Vidali spet imel enega o d tistih svojih priljubljenih govorov, ko zaviha rokave in se spusti v boj z indipenden-tisti. ((Razkrinkavala je indi-pendentistične voditelje češ da niso pravi indipendentvsti in pozival člane Fronte za neodvisnost, naj se priključijo njemu, ker da je le on edini pravi indipendentist. Pozval je Tržačane, naj ustvarijo enotno fronto (kominformistično seveda) za rešitev Trsta in cone B. Stara pesem, ki nikogar ne more več preslepiti, vidali se na vso moč trudi, dai bi razbil indipenttentistično fronto, da bi tako «rešil Trst in cono B» kakor pravi. Kaj čudno zveni vse to. Uničiti je pač treba vse tiste politične skupine, ki zagovarjajo neodtnsnost Trsta in ki se borijo proti priključitvi k Italiji, da se ustvari Svobodno tržaško ozemlje, ali točneje rečeno da se reši Trst m cona B. Ob taki nelogiki te nujno postavlja vprašanje. za koga je treba reševati Trst in cono B? Na to vprašanje ni težko odgovoriti. Potrebno se je samo spomniti na nekaj Vidali-jevih besed iz bližnje preteklosti, pa bomo takoj uganili, kaj pravzaprav hoče z vso to kampanjo proti vndipefidienti-S-om. Tako imenovana Vidali-jeva «boljša rešitev» ki je bila spopolnjena s pozivom italijanski iredenti na nastopu t; Bariju, kjer jo je Vidali rotil, naj mu pomaga reševati italijanstvo Trsta, če noče, da Skozi sito in rešeto bo Trst postal eno samo pokopališče Italijanov, nam jasno pove. za koga misli on reševati Trst in cono B. Torej najprej ustanovitev STO, s katerim naj ZSSR manevrira na mednarodnem političnem področju, predvsem v borbi proti Jugoslaviji, in nato. ob ugodnem trenutku priključitev vsega skupaj 'k Italiji. To je skrajni cilj Vidalijeve kampanje proti indipendenti-stom — kar so že večkrat izjavili njegovi nadrejeni rimski birokrati iz vodstva KP1 od Pajette in Longa Pa do Pa-stora, ko so odkrito govorili, da gre najboljša in naj hitrejša pot do priključitve vsega Tržaškega ozemlja k Italiji preko formalne ustanovitve STO. Temu cilju je namenjena tudi zadnja Vidali jeva kampanja proti indipendentistom, zato nikogar več ne morejo preslepiti njegovi klici na «reševanje Trsta in cone B». ,,Delo“ in Titov imperialistični pohlep" V okviru kampanje za «reševanje Trsta in cone B» v korist italijanskih imperialistov je «Delo» glasilo slovenskih kominformovskih janičar, jev italijanskega ired ntizma, naenkrat iznašlo novo apolitično tezo»: Tito je imperia- list, ker brani slovenske kraje in vasi pred grabežljivimi rokami italijanskih imperialistov! Pomislite, kako nesramna je ta Jugoslavija, ki upravičeno brani tisto, kar je vedno bilo in je slovensko, ki ne dovoli, da bi slovenske kraje zopet okupirali italijanski imperialisti, kot so storili po prvi svetovni Vojni z vso Primorsko! Od te «tezey> je le še majhen korak pa bo «Delot> začelo proglašati italijansko okupacijo Julijske krajine po prvi svetovni vojni za osvoboditev, resnično osvoboditev Primorske in Istre po jugoslovanskih četah v drugi svetovni vojni pa za imperialistično okupacijo. Pa ne samo to. Istra Reka, Dalmacija, Ljubljana — ti kraji bodo kmalu postali za «Delo» aterre italia. nissime», ki jih je treba osvoboditi. Res je avgustovska vročina je huda. Vendar pa ne moremo verjeti, da je pisunom pri «Delu» ta vročina udarila tako močno na možgane, da ne vedo več, kaj pišejo, da namreč pozabljajo, da so italijanski iredentisti tisti, ki vsak dan kršijo mirovno pogodbo, ki ilegalno priključujejo cono A k Italiji in ki bi radi še cono B itd. Ne, to ni važno za «Delo*. Tam se tega zavedajo — toda vse to je v skladu z njihovo vlogo izdajalcev, ki hlapčujejo italijanskemu imperializmu. Le tako dalje, pisuni pri «Delu», prejeli boste še zlato kolajno za šovinistične zasluge od italijanskih imperialistov! Tudi ..Demokracija'1..; Odkar so «Demokrati» skle. nili odkrito zavezništvo s kominformisti, kot nam dokazuje nabrežinski primer, so tudi oni v zadnjem času okrepili svojo kampanjo proti Jugoslaviji. Postali so tudi do. kaj domišljavi. Zakaj pa ne, ko pa imajo danes tako močno zavarovan hrbet. Kominfor-movska opora jih vedno bolj spodbuja, da postajajo i>sak dan glasnejši v skupni protijugoslovanski fronti. «Demokracijo» vedno bolj skrbi, kaj misli Jugoslavija v zvezi s Tržaškim ozemljem. Toda ne smete misliti, da v pozitivnem' smislu. Ne, Jugoslavija nima kaj iskati v Tr. stu. To je parola «Demokra-cijeti. Vse se zdi, da ((Demokracijo* bolj skrbijo upravičene zahteve Jugoslavije, da se brez nje ne sme in more reševati tržaško vprašanje, da je treba enkrat za vselej ita. lijanskim imperialistom stopi-H na prste, protesti jugoslovanskih narodov prati nezako. nitim in enostranskim ukre. pom v coni A itd., kot pa priseljevanje rimskih birokratov v cono A in vsa politika priključevanja Trsta k Italiji. Glavno je za, «I>emokracijo», da je Jugoslavija odrinjena od reševanja tržaškega vprašanja, Pa, naj se nu drugi stra. ni počenjai vse, kar se hoče, v škodo Trsta. Zdi se, da je načelo «Demo-kmcijev sledeče: borba proti socialistični Jugoslaviji pa tudi za ceno koncesij italijanskemu imperializmu. Saj bi se s tem morda le dal doseči kakšen «modus vivendiv, mor. da bi bilo mogoče najti kakšne stične točke; ena izmed glavnih pa je prav borba proti socialistični Jugoslaviji. Edino do takih logičnih po. sledic vodi vsa politika «Demokracije». Eden izmed takih konkretnih primerov je ravno nabrežinsko paktiranje «demokratov» s hominformi-sti, ne glede na to, da so ti dejansko proti Svodobnemu tržaškemu ozemlju, za katero se, kot pravi, zavzema «Demokracija». Sku-pna linija v borbi proti socialistična Jugoslaviji jih je povezala. Tteak. cionarnto bistvo dveh na zu-naS tak o nasprotujoč ih si političnih skupin ju je pripeljalo tudi do skupne politične akcije. Nobeno odkritje za ljudi, ki logično mislijo. SZD bo nujno vedno globlje šla po tej poti v izdajstvo, ne le Tržaškega ozemlja t.emveč predvsem narodnih interesov tržaških Slovencev. Treba je, da to spoznajo, prav s pomočjo teh Konkretnih primerov, vsi pošteni tržaški Slovenci, je rešitev tega vprašanja dokaj zavlekla. V Moskvi bi verjetno z veseljem pozdravili uresničenje italijanskih hegemonistič-kih želj, ker bi vneslo nov element razdora Tla Balkan, ki je že nekoč po tuji zaslugi veljal za «smodnišnico Evropen. Morda postane po vsem tem ozadje incidentov na otočku Gamma nekoliko jasnejše. Ne gre za navadno provokacijo, niti samo za poskus zastraševanja. Zlasti se nam ne zdi verjetno, da bi Moskva hotela za-strašiti Grke ali Turke, saj je prav napadalni sovjetski pritisk storil skoraj čudež — zbli-žanje med Grčijo in Turčijo, ki imata kup starih, neporavnanih računov, zlasti občutenih med prebivalstvom (za ilustracijo majhen primer; pred nekaj leti se je zgodilo, da je tur. ška nogometna reprezentanca premagala grško; za Grke je bilo to nekaj podobnega kot, no, na primer, za Ruse poraz v tekmi z Jugoslavijo, in neki navdušeni grški navijač je bil zaradi te ((izgube nacionalne časti» tako obupan, da je iskal in našel smrt v skoku raz skalnato steno Akropole, simbolu grške stare slave). Zastraševanje bi v tem primeru Po našem mmenju lahko doseglo samo okrepitev solidarnosti balkanskih narodov, kot je dosedanja moskovska napadalna politika dosegla edinole podobne rezultate. Na Balkanu vsaj. Torej širša politična igra? Zelo verjetno gre za poskus špekulacije s starim geslom «smodnišnicey). Moskva bi ver. jetno rada pokazala oklevajočemu zahodu, da je Balkan bolje prepustiti njegovi usodi, ker je le prenevarno področje. Italijanski poraz v «vtojski za italijanskega generalas poskuša torej maščevati Moskva. Pravzaprav ni to edini dokaz solidarnosti v namenih Rima in Moskve... Kot smo še rekli, se je tihomorska konferenca med zuna. njimi ministri ZDA, Avstralije in Velike Britanije končala brez posebnih rezultatov. A-cheson je odšel v Honolulu verjetno z določenim načrtom: ustvariti temelje vojaške org a. nizacije na Pacifiku, ki bi bila podobna atlantski organiza. ciji na drugi strani zemeljske oble. Za učinkovitost take organizacije, kot si jo zamišlja politična doktrina ZDA na Daljnem vzhodu, bi bilo nujno potrebno sodelovanje Japonske. Acheson je torej nejbrž hotel načeti in je verjetno tudi načel vprašanje sprejema Japonske v tihomorski pakt. Precej drugačno mnenje pa imata o tem Avstralija in No-va Zelandija, tudi če ne upoštevamo dejstva, da se v zadržanju teh dveh angleških do-minicmov nujno zrcali nekaj londonskega negodovanja, za. radi izključitve Anglije, nekdanje «gospodarice moriji), od razgovorov, ki se tičejo Tihega oceana. Tihomorski pakt je bil sklenjen ob podpisu mirovne pogodbe z Japonsko v San Fran. ciscu. Njegov glavni namen je bil takrat, pomiriti bojazni Avstralije in Nove Zelandije zaradi določil mirovne pogodbe, ki omogočajo preporod japonske vojske, mornarice in letalstva. Od sklenitve pogodbe, ki je naperjena pravzaprav proti Japonski, pa do vklju. čitve Japonske v isto pogodbo je seveda precejšen korak. Stvar se še nekoliko bolj zaplete, če se spomnimo na angleški strah pred japonsko konkurenco v svetovni trg o. vini. Se ni torej Acheson prenaglil? Ameriška zunanja politika je vedno bolj v senci volitev. Na eni strani je morda nekoliko zaletava, kot kaže konferenca v Honolulu, na drugi strani zelo oklevajoča, kot kaže zahodnoevropska diskusija o oboroževalnih načrtih, ki bi jo ZDA rade odložile izračunano do decembra, ko bodo volitve že mirno. Zunanja politika stopa pač v funkcijo volilne kampa. nje demokratične stranke: iskanje uspehov in odlašanje z neprijetnimi zadevami. Poskus iskanja uspeha se je na tihomorski konferenci izja-lovil. Ali bodo zahodnoevropske dežele dovolj potrpežljive, da bodo z neprijetnostmi hotele čakati vsaj do 5. novembra, ko bodo volilne skrinjice v A-meriki že zapečatene? V ZDA se počasi pripravljajo na veliki volilni boj. Kampanja se običajno začne v pr-vih dneh septembra, vendar pa to ne ovira kandidatov, da že prej z raznimi izjavami, nastopijo, gestami in potezami ne opozarjajo volivce nase. Boj obeta biti hud. Ra eni strani Eisenhoerjeva popularnost, na drrugi strani večja priljubljenost demokratične stranke med množicami volivcev, bolj m. preden in današnjemu času od-govorjajoč program. In še leteči krožniki. Na njih, so baje Marsovci. Nji. hova nevarnost ali nenevarnost Pa je odvisna, kot ms pouči ugleden teolog, od tega, ali so na njih nadnaravna bitja, nag. njena k dobremu, ki jih je bog ustvaril po svoji podobi, ali pa zavrženi angeli, ki so sicer sila brihtni, pa še bolj hudobni. Kajti, pravi naš teolog, Ma 1~ sovci očitno ne morejo biti potomci Adama in Eve in torej niso obloženi z izvirnim gre. ho m in drugimi dobrotami naše doline solž. Blagor jim ... X. c. 10. avgusta 1 -?r: m ■ DaD«s, nedelja 1®- avS|,stJ Lcvrenc, Jerica Sonce vzide ob 4.58 in zatone 19.22. Dolžina dneva 14.24 vzide ob 21.18 in zatone ob Jutri, ponedeljek II. avfiis Suzana. Bolemir 1514 -h Počitniška kolonija v Ukvah Upravi po-čltniške ko-Ioni je. Hi jo Mie Dijaška # Mff * Matica že fllt t tretje leto M mjja! M organizirala i Za s(ownsfce revne otr:ke fll z Goriškega KM v Ukvah v Kanal ;ki do lini, je videmski prefekt poslal odlok, da se mora kolonija zapreti, ker ni pokrajinski zdravnik izdal zanjo zdravniškega dovoljenja. Zato se je nemudoma zglasila pri pokrajinska zdravniku v Vidmu delegacija goriških Slovencev, katerim je zdravnik zagotovil, da je on že dal svoj pristanek Za otvoritev kolonije V zvezi z odlokom videmskega prefekta je pokrajinski svetovalec DFS Viljem Nanut poslal brzojaven protest predsedniku vlade de Gasperiju. Demokratična fronta Slovencev in Zveza slovenskih prosvetnih druš’ev sla prav tako nasloirili na tukajšnjo in mednarodno javnost ogorčen protest, v katerem so obsodili nečloveški odlok videmskega prefekta, ki je izgnal potrebne slovenske otroke s slovenske zemlje. Protest tov. Pavlina Ze istega dne je svetovalec DFS Milan Pavlin ob zaključku zadnje poldne seje občinskega sveta protestiral proti odloku videmskega prefekta in predlagal_ naj ga svet obsodi Toda župan je svetu, kateremu so Pavlinove besede dale občutiti veliko krivico, ki jo je dernokrščanske oblasti zakrivile nad slovenskimi revnimi otrokit priskočil na pomoč in Pavlinov predlog najprej zavrnil z izjavo, da ni nihče nikdar vedel, da obstaja v Kanalski dolini kakšna slovenska počitniška kolonija. Ko je Pavlin rekel, da on o tem obvešča svet, je župan odrekel obsodbo krivičnega odloka češ, du nima dokazov O tem ter da ne spada zadeva v pristojnost občinske uprave. Ookazi Po seji je svetovalec Pavlin vložil pismen protest na gori-škega župana, v katerem je navedel vse potrebne dokaze in tudi izmikanje videmskih oblastnikov, od prefekta, pod-prefekta do kabinetneganrtiel-nika, ki niso hoteli dati točnih pojasnil, zakaj so kolonijo pravzaprav zaprli. Med drugim je podprefekt v opravičilo prefektovega odloka dejal, da je rrmogo stvari_. ki so vplivale na izdajo odloka. Iz takih izmikanj in raznih opravičil, pri katerih niso videmski oblastniki nikoli navedli točnega vzroka, zaradi katerega so izdali odlok je sklepati, da so slovensko počitniško kolonijo v Ukvah zaprli iz političnih razlogov. OROŽNIKI IZGNALI NASE SREDNJEŠOLCE iz poslopja v Ukvah Telegram videmske prefekture - Iz Ukev so krenili na Sv. Visarje - Skrajšati bodo morali svoje letovanje Povratek iz kolonije V torek popoldne so se vr-itili na svoje domove slovenski revni učenci, ki so morali zapustiti počitniško kolonijo v Ukvah. Kljub temu, da jih je prefektov odlok izgnal predčasno iz lepo urejene kolonije, se je vendar na njihovih zagorelih obrazih poznala skrb in nega, katere so bili v njej deležni. Vsi so pridobili na teži in so se težko ločili od igre na zelenih travnikih ter izpre-hodov po gozdovih. Vrnili so se na svoje domove, kjer marsikateri ne bo našel hladnih senc in zabave ter v mnogih primerih niti tečne hrane. GORICA, 9. — Potem ko je videmski prefekt s svojim odlokom ukinil počitniško kolonijo v Ukvah, v kateri so letovali revni slovenski učenci z Goriškega, so slovenski srednješolci prosili ravnateljstvo Dijaške Matice, da bi jim dovolila prespati deset dni v praznem poslopju. Dijaška Matica je skupini srednješolcev, ki letujejo vsako leto v Kanalski dolini in delajo izlete na okoliške vrhove, dovolila prenočevanje v izpraznjenem poslopju kolonije. Medtem je tudi za te dijake župan iz Naborjeta prejel telegram od videmske prefekture ukazom, da jih mora nemudoma izgnati. Dijaki, ki so prenočeval; šele nekaj dni v prostorih zapuščene kolonije, so se v petek razočarani podali na Sv. Višarje, kjer bodo, prenočevali v raznih zavetiščih. Po krivdi videmske prefekture so naši srednješolci tako izgubili oporno točko za svoje ekskurzije; ker je v bližnjih hotelih in gostilnah vse zasedeno, bodo morali skrajšati svoje letovanje. Na oddih s Slovenskim planinskim društvom GORICA, 9. — Slovensko planinsko društvo v Gorici vabi vse člane in prijatelje na tridnevni oddih pod Mangartsko skupino v dneh 15., 16. in 17. avgusta. Voznina je za člane 700 in nečlane 800 lir. Prijave sprejema Darko Šuligoj — urar na Travniku do vključno ponedeljka 11. t. m., kjer bodo izletniki dobili tudi potrebna navodila in pojasnila. porabijo vsi svojci padlih 1. septembra 1939 dalje, ki so že vložili prošnje za pokojnino. Vsi svojci padlih od 1. septembra dalje, katerim so odrekli pokojnino ali so jim jo zni. žali zaradi njihovih ekonomskih ali družinskih razmer, lahko vložijo prošnjo za re. vizijo njihovega položaja z dokazi o nastali spremembi ekonomskih in družinski^ razmer. Kdor ne bi imel še vseh potrebnih dokumentov, naj pošlje prošnjo na «Ministero del Te-soro — sottosegretariato pen-sioni di guerra«, s pripombo, da bo naknadno poslal ostale dokumente. Predujem kmetovalcem Pokrajinsko nadzormštvo za poljedelstvo sporoča, da so podružnice Pokrajinskega kmečkega konzorcija v Gorici, Ki' minu, Gradiški, Rarnansu in Pierisu začele izdajati bančna nakazila s katerimi bodo kme. tovalci lahko dvignili pri mestni hranilnici v Gorici predujem v znesku 1000 lir za vsak oddan stot pšenice. Obvestilo staršem za kolonijo v Ukvah GORICA, 9. — Dijaška Matica v Gorici sporoča vsem sta.r-šem otrok, ki so bili izbrani za tretjo izmeno v počitniški koloniji v Ukvah, naj pripelje;)o svoje malčke po predhodnem zdravniškem pregledu pri dr. Jakončiču, v torek 12. t. m. ob 6.30 zjutraj v Dijaški dom na Svetogorski cesti 42. Pred Dijaškim domom jih bo čakai kamion, ki jih bo odpeljal v Ukve. tfhite 'm cMajte fhimtfibki dnem lik! | KRATKE V USTI iz beneških vasi s V'v' " ' m Belopeška Jezera z Mangartovo severno steno v ozadju. Nesreča delavca v predilnici Rok za pokojnine do 31 h m. Kakor smo že poročali zapade 31. t. m. zadnji rok za predložitev prošenj za vojne pokojnine To priliko lahko u. GORICA, 9. — V Podgorski predilnici se je danes popoldne oparil s kavstično sodo 18-letni delavec Rudolf Bolle iz Ul. sv. Antona 14. Ostali delavci so ponesrečencu takoj pritekli na pomoč, vodstvo predilnice pa je takoj obvestilo Zeleni križ. V bolnici pri Rdeči hiši, kamor so pripeljali Boleta, so zdravniki ugotovili, da mu je vrela soda hudo opekla desno oko, jezik in prsa. Zdravniki domnevajo, da bo mladenič zgubil oko. Pridržali so ga v bolnišnici, kjer se bo moral zdraviti približno 20 dni, ge med tem časom ne nastanejo kakšne druge komplikacije. ROJSTVA: Olivo Zora, Cossi Alfred, Bressan Mariella, Be. nettoni Aleksandra, Šanson Marilena, Zotti Rosana, Zotti Marjan, Barison Alida, Graset-ti Anaroza, Comelli Gregor, Beltram Elizabeta, Pahor Sonja, Demori Robert, Gentile Pavel. ROJSTVA. SMRTI IN POROKE GORICA, 9. — V goriški občini je bilo od dne 3. do 9. avgusta t. 1. 14 rojstev, 10 prime. rov smrti, 10 v^njiženih porok in 3 'poroke Trgovine za veliki šmaren Vozni red mestnih avtobusov Glavni kolodvor ■ Severna postaja: ob delavnikih odhodi z glavnega kolodvora ob 5, 5,45, 6.20, 6.40, 6.50, 7, 7.15. 7.25 (do 20.2 vsakih 8 minut) 20.10 20.20, 20.30. 20.40, 20.50, 21, 21.15, 21 35, 21.50, 22.15, 23, 23.10 in 23.40. Odhodi s severne postaje ob 5.20, 6, 6.15, 6.40, 6.58, 7.10, 7.20, 7.30, 7.42 (do 20.2 vsakih 8 minut), 20.10, 20.20, 20.30, 20.40. 20.50, 21 21.10, 21.20, 21.35, 21.55, 22.40, 23.20, 23.30 in 23.55. Ob praznikih odhoda z glavnega kolodvora ob 5. 5.45. 6.20, 6.40. 6.45, 7 7.15, 7.25 (do 21 vsakih 8 minut), 21.15, 21.25, 21.35, 21.45, 21.55, 22.15, 23, 23.10, 23.40, - Odhodi s severne postaje ob 5.20, 6, 6.15, 6.40. 6.58. 7.10, 7.20, 7.30, 7.42 (do 21 vsakih 8 minut) 21.10, 21.20. 21.35 21.45, 21.55, 2210, 22.30,'22.45, 23.20 in 23.55. Glavni kolodvor bolnišnice: odhod z glavnega kolodvora ob delavnikih in praznikih ob 8, 9 14, 16 in 17.30; iz umobolnice ob 8.20, 9.50, 15.20 16.30, 17.50. Gorica - Standret . Sovodnje: ob delavnikih odhodi s Travnika za Standrež ob 7.30. 8.20, 8.40, 10, 11, 12.40. 13.30, 15.30, 16.40, 18, 19, 20. Odhodi s Travnika v Sovodnje: 7.30, 8.20, 11, 13.30 in 19. Odhodi iz Standre-ža ob 6.40, 7.10, 8, 8.50, 9, 10.20, 11.40, 13, 14.40, 15.50, 17, 18.20, 19.40 in 20.15. Odhodi iz Sovodenj: 7, 7.50, 8.50. 11.30, 14.30, 19.30, Ob praznikih odhodi 9 Travnika Za Standrež: 8.30, 10, 11.15, 13. 14. 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21. Odhodi s Travnika za Sovodnje: 13, 14, 15, 18 in 20. Odhodi iz Stanareža: 8.50, 10.15, 11.30, 13.40, 14.40. 15.40, 16 30, GORICA, 9. — Zveza trgovcev za goriško pokrajino sporoča, da bodo za veliki šmaren vse trgovine poslovale po sledečem urniku: V petek 15. avgusta bodo vse trgovine poslovale po navad, nem urniku, in sicer do 13. ure,- v soboto m nedeljo, 16. in 17. avgusta bodo vje trgovine dva dni zaprte; trgovine s sadjem in zelenjavo bodo 15. avgusta ves dan zaprte, medtem ko bodo poslovale v soboto 16. avgusta. V ostalih občinah pokrajine bodo vse trgovine zaprte samo v petek 15. avgusta, medtem ko bodo poslovale po navadnem urniku v soboto 16. avgu. sta, razen če ne bodo lastniki vložili priziva proti prefektovemu odloku z dne 8. oktobra 1951. Omenjeni urnik je v veljavi v vseh občinah pokrajine, kjer ne praznujejo tega dne, zaradi česar preložijo praznik na 16. avgust. V Gorici bodo trgovine poslovale po sledečem urniku; v petek 15. avgusta bodo mesnice poslovale do 13., naslednjega dne bodo tudi zaprte. V nedeljo 17. bodo poslovale od 6.30 do 11; pekarne bodo poslovale po polprazničnem urniku v petek 15 avgusta, medtem ko bodo v soboto poslovale po navadnem urniku; cvetličarne bodo v petek 15. poslovale do 13., medtem ko bodo nasled. njega dne poslovale po običajnem urniku. SMRTI: 85-letna gospodinja Papes vd. Obit Pierina, 86-let-ni vozač Petreučič Andrea, 67. letni železniški upokojenec Na. nut Karel, 85-letni upokojenec Bancher Anton. 56-letni pomorščak Blason Anton, 7Metni kmetovalec Komic Rudolf, 74-letna gospodinja Čargo vd. Hu-mar Lucija, 78-letna gospodinja Vecchi vd. Checco Mirna, 75-letna gospodinja KJinec vd. Colja Lojzka, 86-letna gospodi, nja Devetak vd. De Bartole, mei Beatrice. VKNJIZENE POROKE: fi- nancer PiBno Lavrenc in dijakinja Bagbaro Cvetka, finan-car Patruno Robert in trgovska pomočnica Pizzamus Berta, o-rožnik Gambino Paskal in uči-teljica Ruggino Rozina, elektri. cist Bregant Aldo in gospodinja peteani Ladislava, podčast. nik orožnikov Domini Bruno in gospodinja Chittaro Elda, a-gent policije Battagnia Vinko in gospodinja Loface Epifania, železničar Moccia Srečko in gospodinja Simonelli Julija, u-čitelj Tazza Anton in učiteljica Gargano Gaetana, mehanik Vuga Sergej in cvetličarka Voigt. laender Vanda, častnik italijanske vojske Librici Venceslav in gospodinja Rufolo Roza, agent policije Ianiello Nan. nino in gospodinja Armano Marij a. POROKE: inženir Depicol- zuane dr, Ivan in dr. Venuti Marija, učitelj Marinič Joško in gospodinja Lutman Zlatana, nogometaš Orzan Bruno in u- j radnica Medeot Olga. ŽALOSTNE RAZMERE NAŠIH IZSELJENCEV Razočaram se vračajo domov Delovni pogoji le na papirju - Brezbrižnost vladnih Krogov - Draga in brezuspešna potovanja delegacij Pred časom smo objavili ne. ko pismo iz Argentine, ki nam opisuje, v kakšnih žalostnih razmerah žive naši izseljenci, ki so tja prišli takoj po vojni. Poročali smo tudi. da se je vrnil domov neki domačin, ki je najprej nameraval ostati za stalno v Argentini. Od njega smo izvedeli marsikaj zanimivega o življenju izseljencev. Napovedal je tudi, da se bo še marsikdo povrnil v domače kraje, ko zapade delovna pogodba. Nekateri so se vrnili tudi iz Francije. Ob tej priliki smo napisali, da bi bilo nujno potrebno, da oblasti poskrbijo, da bi delovni pogoji, ki so zajamčeni v pogodbi, bili resnično izvedeni Podpredsednik pokrajinskega odbora je pred časom odpotoval v Južno Ameriko, da bi proučil razmere in način rešitve tega vprašanja. Povrniti se moramo k tej za. devi, ker se je te dni vrnil iz Avstralije neki delavec, ki se je bil tja izselil z namenom, da bo nato poklical tudi svojo družino. Tudi on pripoveduje žalostno' zgodbo neuresničenih obljub 1 in dejanskih razmer. Njemu bi slo morda dobro, če bi bil latiko vzel s seboj tudi Otroška kolonija v Ukv/ah se lahko ponoi/no odprt: Oblasti so vendar spregledale, kako je krivično odrekati revni deci gorski zrak GORICA, 9. — Na intervencijo pokrajinskega svetovalca Viljema Nanuta in občinskega svetovalca Milana Pavlina, je danes dopoldne videmska prefektura izročila glavnemu odboru goriške Dijaške Matice odlok, s katerim dovoljuje nadaljevanje počitniške kolonije za revne slovenske učence v Ukvah. Po tem odloku se ne mislimo več spuščati v analiziranje vzrokov, ki so dovedli do prekinitve omenjene kolonije, ker smo o tem že obširno poročali; m MESIM! Neuspeh borbe tržaških tkalk dokaz o zgrešenosti sindikalne linije Tudi iz tega dogodka morajo delavci potegniti pravilne zaključke in zahtevati enotno sindikalno borbo Razredni sindikati so dokazali, da vsa njihova dosedanja kritika ne izvira iz kakšnih predsodkov ter da se voditelji in člani teh sindikatov niso nikoli veselili neuspehov in porazov, ki so jih doživljali delavci raznih kategorij že od le-tfl 1948 naprej zaradi zgrešene linije in sindikalne taktike Delavske zbornice in Enotnih sindikatov. To velja tudi za sindikalne dogodke v konopljarni. Kominformistični listi in glasilo Delavske zbornice «I) La-voro» so pisali o zmagi tkalk v konopljarni, potem ko so te tkalke dosegle Po dolgi borbi imenovanje tehniške komisije, ki naj bi proučila delovne pogoje tkalk. Mi ocenjujemo položaj objektivno, ker želimo, da tudi delavci in delavke konopljarne s pravilnim ocenjevanjem omogočijo razčiščenje sindikalnega stanja. Zato bomo na kratko povzeli dogodke. Lansko leto so tkalke v konopljarni delale na eni sam! s tatvi. Nenadoma pa so delavkam ukazali, da morajo delati kar na štirih statvah, čeprav izboljšanje strojev omor goča po trditvah vseh tkalk le delo na dveh statvah. Novi delovni pogoji na štirih statvah so tako ošibilj delavke, da so spontano začele gibanje proti velikemu izkoriščanju. Tedaj so se delodajalci, Delavska zbornica in Enotni sindikati sporazumeli med seboj, da bodo zvišali tkalkam na 4 statvah mezdo mo 18.40, 19.30, 20.40 in 2120. | “vl|® mogle veTvzdrža^ Odhodi iz Sovodenj ob 13.30,, tj na delu, so se uprle spora-14.30, 15.30, 18.30, 20.30. so zahtevale razširitev stavkovnega gibanja. Delavci poznajo potek dolgega spora, stavko, izprtje ter ponovno vrnitev tkalk na delo po imenovanju komisije, katere razsodba pomeni za «Lavorato-re» in «Unita» pravo zmago. Toda naj še enkrat spregovorijo dejstva. Komisija 6 oseb, med katerimi je bil tudi izvedenec CGIL Simoni iz Milana, ki so ga predlagali Enotnj sindikati, je opravila svoje delo 2S in 30. julija. In poglejmo kako. V tovarni so bili uro pred prihodom komisije zbrani vsi mehaniki, registratorji in delovodje, čeprav ti ljudje po navadi posežejo vmes le, ko jih pokličejo zaradi okvare strojev. Komisija je opravila svojo nalogo birokratsko, je zelo malo izpraševala prizadete delavke in izvedenec Simoni, na katerega so delavke močno računale, ni držal obljube, da bo po preiskavi pojasnil delavkam na skupščini svoje stališče. Odgovor komisije ni bil ugoden za delavke, ker je v glavnem sprejel stališče vodstva konopljarne. Dejansko so ostali delovni pogoji prav tako težki kot prej, ker tkalke delajo še vedno na 4 statvah, v istih nezdravih prostorih in pod istimi mezdnimi pogoji. Prej so tkalke. ki so delale na enj sami statvi, izdelale vsaka dva tedna povprečno po 1100 m blaga ter so dobile tako minimalno nagrado. Sedaj po tako imenovani zmagi, delajo tkalke naprej na 4 statvah s povprečno proiz-1 zumom. ki so jih podpisali nji- j vodnjo 3200 m. Ker ne doseže-1 hovi sindikalni zastopniki, ter j jo norme, ki jo vodstvo zahteva 1 (štirikrat po 1100 m) ne dobe tkalke, razen redkih izjem, nobene proizvodne nagrade. Edina sprememba je ta: ravnateljstvo se je obvezalo, da bo uporabljalo za tkanje boljše predivo ter da bo čimprej nadomestilo stare statve z novimi. To je pač le slaba tolažba. To je stvarnost, ki jo je treba vokviriti v dolgo vrsto neuspehov delavskega razreda v Trstu zaradi sektaške politike Enotnih sindikatov in iredentističnih nalog Delavske zbornice. Tako so dobili delavci še eno izkušnjo, ki jim bo služila za obnovo sindikalnih sil. Tudi delavcj konopljarne morajo izvleči iz tega sindikalnega spora pravilne zaključke, to je da je nujna enotna sindikalna akcija delavcev vseh sindikalnih organizacij. Ta enotnost je po-ftoj za uspeh katere koli sindikalne akcije in torej za izboljšanje gospodarskih in socialnih pogojev delavstva. Delavci morajo svoje prepričanje, d.i je diskriminacijo na škodo Razrednih sindikatov v škodo vseh delavcev, spremeniti v akcijo ter zahtevati, da oba o-stala sindikata menjata svojo taktiko. Cas je. da se končno prenehajo diskriminacije med delavci zaradi različne narodnosti in različnih idej. Formalne besede, o demokraciji, ki jih vsebujejo pravila obeh sindikatov, morajo postati resničnost, kajti vsakemu delavcu mora biti zagotovljena pravico in možnost, da se svobodno organizira tako, kakor si želi. I S TUJIH NJIV Predvčerajšnne «Ultime» so po našem dnevniku po. snele vest o obsodbi, ki je bila pred koprskim sodiščem izrečena nad nekim Jermanom , ki je premišljeno ubil svojo ženo. Toda «Ultime» bi ne bile «Ultime», če ne bi našo vest prikrojile nekoliko po svoje. Tako so mirne duše zapisale, da je vzrok umora iskati v «težkih gospodarskih razmerah» v katerih naj bi živela družina. In povrhu so to izjavo pripisale še obema sinovoma obsojenca, čeprav iz našega točnega poročila s procesa sledi, da sta sinova izjavila, da je vzrok umora iskati v večnih prepirih med možem in %eno. mTeike gospodarske razmere» so st «Ultime» enostavno izmislile, kajti sicer bi se jim našo vest niti ne splačalo povzeti. «Messaggero Veneto» očitno zelo trpi zaradi letošnje vročine, kajti začel je filozofirati o «samurajih» ter o njihovih krivih sabljah, s katerimi si režejo trebuhe «Mes-saggerov roti namreč ameriškega vojnega ministra Pa-ceja, naj prinese s svojega obiska v Beogradu v Trst mir (t. j zagotovilo, da bo Trst vrnjen Italiji) ne pa samurajske sablje, kar naj bi v govorici «Messaggera» pomenilo potrditev dejstva, da je tržaško vprašanje mogoče rešiti le na osnovi tajcega sporazuma, ki ne bo diktiral Jugoslaviji nobenega popuščanja v prid Italiji v zvezi s STO. Ce bi kaj takega pri «Mes-saggeru» ne bili sposobni prenesti j im odkritosrčno svetujemo na] posnemajo japonske KsamUraje« Toda bojimo se. da so za to premalo pogumni..,. prav tako ne nameravamo raziskovati vzroke, ki so italijanske oblasti dovedli, da popravijo krivico, ki so jo s tem prizadeli našemu življu. Skupaj z našimi malčki, ki so tako potrebni oddiha, se veselimo, da so oblasti sprevidele, kako je krivično odrekati revni in bolni deci sveži gor- j ski zrak in dovolile, aa sprgj-me kolonija pod skrbnim vodstvom Dijaške Matice zopet na letovanje najpotrebnejše slovenske otroke. družino, ker pa so ga imeli za samskega, je moral plačati v enem letu pod milijona lir davka, medtem ko bi lahko dobival še družinske doklade, če bi imel s seboj družino. S pol milijonom lir, ki jih je moral plačati za davke, ter z družinsko doklado, ki je ni dobil, bi se lahko dobro preživel z družino. Za rešitev takih vprašanj niso nujno potrebna potovanja v inozemstvo raznih parlamentarnih delegacij, ki stanejo lepe denarce Zadostovalo bii in bolj koristilo, ge bi" proučili možnost olajšav izseljencem, ki se hočejo izseliti s svojimi družinami. To je problem skoraj izključ. no finančnega značaja, ker so največkrat glavna ovira previsoki potni stroški v Argentino ali Avstralijo. Ce bi vlada hotela pomagati izseljencem, bi jim morala v tem primeru nuditi potrebno denarno vsoto za potovanje kot posojilo, ki bi ga potem delav. ci polagoma vračali Toda tega se rimski vladni krogi ne zavedajo in nočejo razumeti. Zaradi tega najbolj trpe naši izseljenci, fašisti pri MSI pa iz vsega tega delajo politični kapital, ker načrtno izkoriščajo nezadovoljstvo prizadetih in njihovih družin. Zlomil si je roko GOKICA, 9. — Včeraj zjutraj se je ponesrečil 53-letni delavec Fabian Vidoz iz Pod-gore, ki je uslužben pri meha. nični delavnici Iglea na Tržaški ulici. Ko je skladal na mesto neko bakreno bombolo mu je ta nenadoma počila in mu močno ranila roko. Prvo pomoč so ponesrečencu nudili tovariši na .delu dokler ni prišel rešilni avto Zelenega križa, ki ga je pripeljal v mestno bolnico Brigata Pavia, kjer so zdravniki ugotovili, da si je zlomil desno roko. Ozdravel bo v 30 dneh Nevarno steklo GORICA, 9. — Ko je danes zjutraj 15-letni Deiuri Ivan iz Predilniške ulice 3Q skakal po peščeni obali ob Soči si je ranil desno nogo z drobcem stekla. Njegovi tovariši so takoj poskrbeli, da ga je rešilni avto Zeinega križa pripeljal v mestno bolnico Brigata Pavia, kjer so zdravniki ugotovili, da si je globoko ranil desno nogo. O-zdravel bo v 8 dneh Za izletnike v Avstrijo COR1CA, 9. — Udeležence l leta v Avstrijo, ki ga je organizirala ZSZ sporočamo, da bo odhod v četrtek 14. t. m. točno ob 4. uri zjutraj. Odhod s Travnika. Izletniki iz Podgore, Pev-me in Steverjana naj počakajo na avtobus pri pevmskem mostu, ali pa pri zadružni gostilni v Podgori. Vsem priporočamo točnost. Povratek je predviden ze nedeljo 17, t. m. okrog polnoči. kino VERDI. 15; »Zorove sanje« W. Chiari in D. Scala. VITTORIA. 15; aTržaško dekle«, C. del Poggio in J. P. Au-mont. CENTRALE. 15: «Dospel je uglaševalec«, N. Taranto in A. Sordi. MODERNO. 15: »Pustolovščine Marka Polai). G. Cooper in S. Gurie. ESTIVO. 21; »Ljubezen je le-pa», D. Niven. Stremic Jutri, 10. avgusta bodo ob 10.30 v Stremcu pri Fojdi odprli kapelico, posvečeno Materi božji. Tako hočejo vaščani držati obljubo ki so jo dali med vojno, ko je vas mnogo pretrpela zaradi stalnih napadov nacifašistov Tu je bilo namreč središče partizanske borbe, poveljstvo brigade Garibaldi - Nadiška dolina in drugih edinic pa je ime. lo tu svoj sedež. Zato so nacisti, fašisti in kozaške horde stalno napadali te kraje in pri. zadeli mnogo gorja prebivalstvu Svečanosti se bodo prav gotovo udeležili ne samo domačini, ampak tudi prebivalstvo vseh okoliških vasi. Praznik prijateljstva Kakor smo že poročali, bo jutri na mejnem prelazu Pra-mollo-Nassfeid praznik furlan-sko-koroškega prijateljstva. U. deležili se ga bodo razni zastopniki oblasti, pevski zbori in godbe iz Furlanije. Ob tej priliki bo meja odprta, tako da bodo udeleženci lahko nemoteno šli v bližnje kraje na tej oni strani državne meje. Gorjani Končno vesela novica za marljive vaščane tega kraja. V ponedeljek bo namreč začela obratovati avtobusna proga, ki bo povezala Gorjane ter Artin z Vidmom. Avtobusna služba ki je začasno v preizkušnji, bo trikrat tedensko. Odhod iz Gorjanov ob 7.40 v ponedeljek, četrtek in soboto, prihod v Videm ob 8.45; odhod iz Vidma - Trg Patriarcato, ob 12 uri, prihod v Gorjane ob 12.55. Čedad V bolnišnico so sprejeli 62-letnega kmeta Jožefa Pausso iz vasi Dolenje. Ko je Paussa nekaj delal na svojem posestvu, je nerodno stopil in padel. Pri padcu si je zlomil levo nogo. Ce bo šlo vse v redu, bo ozdravel v dobrem mesecu. Fojda Na ovadbo orožnikov iz Foj. de so aretirali te dni 50-letne-ga Petra Gressana iz Tajpane pri Fojdi. Pravijo, da je Gressan preklinjal v neki gostilni. Približal se mu je župnij Monai in ga povabil, naj vendar neha. Gressan je imel gluha ušesa, zato se bo moral zagovarjati pred sodiščem, ker je preklinjal, žalil vero in duhovnika. * # * Orožniki so te dni aretirali 51-letnega Valentina Antonuti. ja iz Fojde. Ze več časa je surovo ravnal s svojo družino, pred dnevi pa je večkrat pretepal svojo ženo Zato so ga orož. niki aretirali in odpeljali v če-dadske zapore, kjer čaka na razpravo. Podbooesec Naš vaščan, 60-letni Peter Menighe, se je pred dnevi peljal s svojim kolesom proti Ce. dadu Ko je hotel kreniti v dru- žbi; :je bil P* sni go smer in verjetno m več previden ga je zau ^5» z evidenčno tablico UD jij nik ki ga je vozil Pasquale . nis tudi iz podbonesca. jfZg močnega sunka je s*arecLjj.-ac s kolesa in si ranil levo J dveh dobrih I* srci Sloi Ozdravel bo' v i nih. Št. Peter Slovel g Te dni so končalajde*yL, Eja novo našega občinsK^S^®: ji j voda. Dela je izvršilo P 1 daj. Antonio Senigagli, Ker bodo sedaj Prel‘ vodovod in plačali mu podjetju zadnji ’ ; prefektura vse priz3“e^ imajo kakršne J v zvezi z deli napr2^ jetju, da vložijo svoje j, preden bo izplačan rok jlss1 če Terska dolin8 Ceste v naši dolini so^,, časa zelo zanemarjene j se ne zmeni, da bi 1. jji! vil. Zadnjo nedeljo v 1 bila dražba za dovoz f; nega gramoza za P ^ cest. Toda, čeprav 3*^ dobilo podjetje Pe*eres£cS-iz Njivic, po enem 1,1 ni videti gramoza. ^ Kako je mogoče, df ^ se oblasti tega ne opaz’i° zganejo? Danes sp poročili BRUNA rUPEl ALOJZnsKE&.e0 Vovoporočencema i" obilo sreče znanci. le, ola noc ie f Val- sed Do. gO! ki ku; ■se čal jo zve gul 0V( tio\ J vra lo-i Tar sito 'Ija enj stis on! Sai na-Dr; bo. gra Per B bil; 'Vrv str; niti v l Društvena gos brovcu slavi da°eS 1**» ria co --■"***» avgusta svojo USTANOVlTvE dan obletnice b° la godba iz oV pevski zbor Zgonika in Malega A D E X in 31. AVGUST IZLET NA Bled lZ^r 31. AVGUSTA Postojno Šent Peter Ilirsko Bistri Vpisovanje do 1952, pri «Adna Ul. F. Severo 5 b; ZAHVALA Vsem sorodnikom, prijateljem, znancem. sebno pa pevskemu zboru in vsem tistim. 'tl na kakršen kolj način počastili spomin naše dras in nepozabljene mame MARIJE GULIH oor. PIRJEVEC st najprisrčneje zahvaljujemo. Sinoda Karel in SlavKO Trst • Prosek 9.8.1952. Predstava na prostem - Stadion „Prvi maj“ SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE ZA TH/.AŠKO OZKnUK DANES 10. AVGUSTA 1952 OB 20.30 URI 6. PREDSTAVA Pi % So ; (Jšite ; *v» ■ R0s| ,SS" ?<>vt H, ®'ks s 1 ^0] : t [Ni b ( s"o F te* & l"JU u<* LOTERIJA VENEZIA 13 49 58 52 5 PIRENZE * 17 78 70 64 46 TORINO 25 22 15 79 53 MILANO 5 65 53 29 70 PALERMO 47 25 78 20 34 ROMA ■13 13 52 80 '35 GENOVA 62 28 6 75 19 BARI 56 2 66 81 78 N A POLI 12 38 16 43 6 CAOLIARI 54 12 41 52 31 NVILLIAM SHAKESPEARE (Tragedija v petih dejanjih) Prevedel: OTON ZUPANČIČ Režiser; JOŽE BABIC Scena in kostumi; V. RIJAVEC k. g. Scenska godba: D. ZEBRE Plesi: STANKO HITI Dirigent: OSKAR KJIJDEB Godi se v Veroni, samo prvi prizor petega dejanja v Mantovi — Odmor po drugem m četrtem dejanju. Med izvajanjem vstop ne bo dovoljen. Igralci se bodo občinstvu poklonili na koncu predstave. Začetek ločno ob 20.30 — Konec ob 23.45 — Tramvajske zveze: 2, 3, *• 6' 9 Po zaključku predstave bosta z Rotonde pri Bošketu vozila tramvaj® St. 2. in 6. Vstopnice so v prodaji v veži tiskarne. Ul. S. Francesco 20. od Jl: do 13. ure in pred pričetkom predstave na stadionu. V Ricmanjih Pr Kuretu Silvestru, v Borštu pri Petaros Meri, v Boljuncu pri Slavcu lvl1' haelu (prodaja zelenjave), v Dolini pri Olgi. Za tiste, ki so kupili vstopn^ v Ricmanjih, Borštu, Boljuncu in Dolini bo vozil avtobus ob 19.30 ■ Doline preko Boršta- s povratkom ob 24. uri s stadiona. Numerir3’] so samo parterni sedeži. Vstopnici za parter je vključen Gledališki 1'* ‘ V primeru dežja, se predstava preloži na poznejši dan. »usta I ;usta tone j Luna ib 10.51-,'gusli ---1 primorski Dovnik 10. avgusta 1952 Jjaše nedeljsko branje .J I SAMSA meja I "biMn1’ izp^d2ims^ dan ie te naletaval rf n‘zke§a neba i hilP1* sneS ko c0 ■ i3011’ bodičast / IfVozia L re u«teljica Vida m irfst0- Klobuk°VO službeno me-® .nizko na Sl -16 P°tegnila lesnik je zavthaikr2neni ovrat-a. ^‘/vzgor, da hi 3 Visoko na* rec P^Ndlegovale Vfjcfe™ke ne »vo ro*- je predala «X>-- Potem se hrih tfd Vse ip „ mislim. ’br LPrisl° tako nenad- cisto »cu nepričakovano. V n„V s>ovo od Irk 78dno tesnil° ?eDO' doživljala Ž™V-a ie p°- # ,i 'am preživpiia Si1’ Kl -llh 1' Bja dva Koru 2ia- 1 P°sled- j: PrinMiftS bndkosti sta . ^čee&čki°nek0Skrite' gl°’ reiik^l Se nikornm!ne n' b'lo mogo- tm h ^ SI ®rdati-Cut1,a ’ i-vf olajšati. Sama ^ -ne mogel r0 ' nositi čeS -10Je morala ie vsa S&* bila od ^ Nemo ip i*na ln trudna, kakor da h- rme'la predse, l^a sproti ,se 3j vsaka be-odsntn °Z v §rlu- ’ ?ov°re živaK3-!6 2a raz* w So v mest? soPotmkov, kuPčije, jji* *u opravil; svoje ■ -e zdaj maj3 z vinom in •o 'Z oali domov t raz.igrani vra- ’ inB^ ]0 je PriteanM • Pa tam ■ i,#! 2VonžWjanip t clngljajoče m;«. iub!»io "p i0kr.a^yekov. iz- ouUljal0 e« : "SuijCKOV. IZ- 2Vešenih sm«!vV» tlšino težko pof cah «a lahn . tistem za seboj ie bnJa boljše^05?: ki ^la snrp?a- V ni« Plemeni-to ic^ln'alo v Je, vse N* ln dana. s®ršhod ^ - -odprav' P"žirL10 z *lik,W]I >- 2de' - In B^n». In S« novo, ki- »fiK. f»S. «85 stovs-M f lli lale**1' ieP'1- Uh '/t ** ; Kak0 Mh nlaZ VOnj po mtiS^ Morsi m- det>e: hal. 1 na Johano ~a -le p°- j H„m6rone ril°' Ta i* ^u-ia!a -štmkHi v S°,,se tresli pj J ‘i lonca ’ J Je stre’ ^ \ le i biia kuharica v I?la> da •• ona ie tudi odlogi T1 hrano31,,?® župnik ponu-e Tl prešla t Jdi ie s teni zelo rJ' Si n,- ulle ni imela rada, liji hi Predstavlja- ^ v H Pa - ’ bi morala I R bi K-Sie sama sebi. Brž-teoo ■■ Večkrat lačna, n.^ičau f J1 je šolsko delo 83 caSa 0 talco malo proste-> Prišla' ■ fin!9 ? !u^n?iako' da sta si mo- dn» f ZU-mii," ” u° 513 si nl°-•Ž0,danska deliti obadva Wii ?a- korit- I P0P°ldanska ’ ki hi bil SILU>ianski W vohS, ..moral pou-'Brii5’al- Ki je redno kln 111 V!P „ Ba strpelo na '• %,?. v bliJni e ]e na' 5ovci-eV, Ur"^m trgu polno 8$ 6?ltiwV’ ki dni^ov jn tr-h alcibok priha5ali od KikStint liz Italiis-Saliu°1’ tiisn86 tem ljudem ! spi, Jo Se i110®!! privaditi. ^1 h-i 0 (1oh J vim ženam <1-/eda^^meriti. Vse lah f«, ki memtne aospe 'Ssj>|tjCokiaTeV 'eSenih cok-’ ie? iJ- So čtov ia možmi. :a oh' toda^ (Jt? J EVOjl- Kod!ltBtl' os?a^b,1° vsaj ^“(Itei^arolajj . — natic? A bahai'1f'anski uči* V': v °^*li z rt ar,ovSki ku- k-L^en-i,'e ''azkf. J*'8 nanj-,”!ke dogort! atl sv°ie J-šlt, in>o Dr, rie Ne- se je sebi je nato t »i i e ak dat> iz' i\-'* v^'ka temeima name' o^o z ;,Nato —1 .to lzpra- ’.a,5nii1,.nieRovitllf morila .J »todbamj praznimi. bilo do t»h je go- Sii lipana —u ie so-ne5trp"a' V,?rt dometi, da te teha Pa )o ^OfliVščine sa-i v ?iSr‘tibe? je dekleta. tila kai „ se JL?rav 7ara<:|i ^ ^u'\b,iivelmr2ila ^J<^flar a .je 2acu' Vk^la^ansL88 « v dru-«eDf° dvn fako « ■ odm°ru 15* 2^,5 te' fc, »•n' ^apno m« i '■ it> 3>ieno 3t hil° vse W »»srt j V% p Pti i?ra? ‘is^ 'sta^ Vs, v* dnaotfi°v.se zdele v % ? obr-' Ub nipn..m KS- ,n ' 'razu .^nus - a . ga njenem iSp ji NSfar L '"us sni^ ‘or )' V> ^ki Ra ni m a6i,1:i i^Stl'U-V vse nit. ^ Itai i1' ip DriJti^ a,1če-v a' iskati ,, '0- d;i m ^>i0n 1 v krr;l d" nje, 1 ie *"■DOftreienl' ?a mu njo 2 »a ‘jioE kim spoštovanjem, kadar je potrkal zaradi kakšnega u-radnega sporočila. Očitno je pazil, da se nista srečavala in 1 tako postavil med njo in ebe navidez nekakšno neporušlji-vo ravnovesje. Za to ravnovesje mu je bila na tihem hvaležna, kakor tudj za tisto popolno biez-brižnost do otrok. «Vsaj škode ne bo napravi'1, kot jt> delajo drugi,» si je muli1.’!. Bolje, da otrok nič ne nauči, ko da jim meša glavo z italijanskimi patriotičnimi pesmimi. Ze na učiteljišču so ji te pesmi trgale srce in ušesa. Ali otroci! Ti so bili reve-zi. Dušo ji je rezalo njihovo vpitje za Sicilijančeve odsotnosti. Zato je pričela hoditi tudi v njegova dva razreda. Župnik ji je še prigovarjat1, ko je zapazil njeno vnemo: «Le pohitite, le! Samo da se gospoda doli v trgu ne spomni in nam pošlje kakšnega drugega hudiča. Z malimi pohitite! Naučite jih čimprej pisati in brati. Tisto, kar jih boste vi naučili, bodo znali, drugega ne.» Z malimi pa ni šlo tako gladko, toda kljub težavam bi jih bila nekaj naučila, ee bi ne bila prišla ta nesrečna premestitev. Zdajci je obstala v mislih pred vrati pritlične farovške kuhinje. Z obema rokama se je Sicilijanec upiral v medenasto ograjo pri štedilniku. S sklonjeno glavo je poslušal Johano, ki je bila od razburjenja vsa rdeča in nenavadno glasna. Brž ko je zagledala Vido, je umolknila, toda nemira v svojih očeh ni mogla skriti. Tam v tistih očeh je Vida brala, da se je nekaj zgodilo, da Johana nekaj Ve in se zdaj šiloma obvladuje. Toda dolgo se ni mogla. ((Gospodična za vas gre!» je nazadnje le planilo iz nje. »Stopite naprej! Moj bog. saj pravim, kaj bo z nami, kaj bo z nami!» V hipu je vso kuhinjo napolnilo nieno tarnanje. Sicilijanec je še vedno stal s sklonjeno glavo kot. da nekaj tehtnega premišljuje 'H še ni stvar do kraja razmislil. Potem se je nenadno sunkoma obrnil, iz žepa malomarno privlekel kos papirja, ga razgrnil in se je približal. «Nekaj neprijetnega vam moram sporočiti, gospodična Vida.» je pričel brez ovinka. «Vem, zelo vas bo zadelo. Navezali ste se na otroke in otroci na vas. Toda verujte mi, da tega nisem jaz kriv. Ničesar nimam pri tej stvari. Moja' vest je čista. Tudi meni je bilo hudo, ko sem odpri.^utrnjp pošto in bral, da morate biti v dveh dneh na novem službenem mestu. Nisem vas hotel motiti v razredu med poukom in pred otroki s tem sporočilom. Nalašč sem vas počakal tu, da Jepo domenimo. Sam ne vem. kam vas pošiljajo. Kdo se spozna na te kraje? Po-glejte! Berite!» r zašuštel v ro- kah tisti kos uradnega papirja. V grlu jo je stisnilo, kot da bi jo nekdo šiloma zagrabil in jo pričel daviti. Črke so zaplesale pred njo. vendar jih je skušala urediti in jih razbrati. Na sebi je čutila pogled Sicilijančevih pči. Zdelo se ji je, kot da jo prosijo, naj mu veruje, da on ni kriv._ Bile so sočutne. Skušale so ji dopovedati, da se je to, ka' se je zgodilo, zgodilo brez njega in proti njegovi volji. Toda njej ni bilo v tistih trenutkih ne za njegovo nedolžnost ne za njegovo krivdo. Zdaj ji je bilo to postranska stvar. Vznemirjalo jo je nekaj čisto drugega. Na Brju se je hitro udomačila. Vzljubila je otroke in ljudi. Misel, da bo preživela med njimi vse šol-ko lelo. ji j(- postala počasi tako lepa. Pozabila je celo, da bi bila lahko v mestu sprejela drugo delo, ki bi ji bilo mnogo bolj ugajalo: Ni se jezila več na domače ki so zahtevali, naj bo učiteljica, ne nase, ker se je brez vsakega odpora pokbrila njihovi volji. Motilo jo je le, da bo morala na-s'ednje šolsko leto drugam. Zahotelo se ji je,'da bi ostala na Brju. Kot voljno testo bi Rnetia tiste mehke, otroške duše. Oblikovala bi jih po svoje in jih vzgojila, da bi bili kot kremen. Ukrešeš ognej, zaiskri se, toda niti drobec ga ne odleti. In takih ljudi je zdaj treba. Toda doli v Rimu prav tega nočejo. Zato je prišlo v navado, da vsako jesen premetavajo učiteljstvo iz kraja v kraj, iz enega konca dežele na drugega. To je tista neizbežna usoda, nalašč krojena in lokavo pretehtana. Njo je zadela kmalu, že po dveh mesecih. In nič drugega se pravzaprav ni zgodilo. V trpko tišino, ki je medtem nastala, je spregovorila Johana: «Saj toliko časa bi vam dali, da se poslovite od ljudi. Boje se, da bi jih razburilo, kot da nismo že tako dovolj i-azburjeni. Odkar jih je zlomek prinesel, nimamo več miru. Ni ga dneva da bi ne slišali česa in da ti ne bi vzkipela kri po žilah. Za samo nesrečo so prišli. Naši otroci naj ostanejo tepci, butci za vse življenje. O, saj vemo, kaj bi radi naredili iz njih.a Ta premestitev je Johano tako vznevoljila, da se tudi vpričo Sicilijanca ni mogla krotiti. Kot naplavina, ki jo vihar zanaša na površje, je bruhalo iz nie vse, kar se je grenkega nabralo v teh letih, Ni varčevala z besedami in ni iim tehtala pomena. So trenulki, ko prekipi človeku do vrhunca in ko mu postane yseeno, -naj se zgodi z njim karkoli. Johani je tedaj prišel tak trenutek. Ni ji mogla prigovarjati, naj se umiri. Saj je bilo, kot da govori zanjo in za vsa srca, ki so prekipe-vala v gnevu in obupu ter si želela rešitve. (Nadaljevanje prih, nedeljo) VAVV.V.V.V.V.V.VAVV.VV.VV.V.W.VV.,.V.V.V.'.V.V.VV.“.V.V.V.>.VAV.V.W.V.V.V.VAV.V.SV.%%V^.V.’.V.VAW.WP|V.\%W.V.".V. Folklorna in Kulturna organizacija s socialno vzgojno tendenco; po povratku v ZDA bo delala tudi za Kulturni dom v Trstu; poglavitna osnova njenega dela in uspehov so: skromnost, pridnost in disciplina .W.V.V.V.V,V.-W.VV.VAW.V.,1VAI.V.V.V.W.V.V.,.V.V.VA,.V,,.WW.-.VrtV.V/.V.’.VAVA%SWAV.V.W.V.,.V.%W.V.WV.\VA% Naporna je bila pot ameriške umetniške skupine ((Tamburica«, saj so v pičlih 50 dneh priredili 43 koncertov, pri tem pa še prepotovali vso Jugoslavijo: in vendar so njeni člani pokazali svežost in podnet, ki ga je mogoče pričakovati le od ljudi, ki so zrastli v tempu a meriškega življenja. «Da, tov. uredniki), je novinarka gdč. Vida Ponikvarjeva odvrnila na naše vprašanje, «takoj po prihodu iz ZDA smo nastopili prvič že 11. junija v operi v Zagrebu, tam svoj koncert še ponovili, nato pa nastopili še v tretje na Salati.. V zavesti, da nas je poslušalo vsakokrat okrog 4000 ljudi, smo čutili, kako visoko more biti v Jugoslaviji razvit smisel in zanimanje za umetniške pobude. Od Zagreba dalje je nastopal naš ansambel po raznih velikih in manjših mestih vseh šestih jugoslovanskih republik kakor: m Novinarka Vida Ponikvarjeva ki je spremljal?, skupino ameriških visokcšo'cev v Karlovcu. Sisku. Požegi, Beogradu, Novem Sadu, Subotici, Kragujevcu, Nišu, Sarajevu. Mostarju, Zenici, Skoplju, Dubrovniku, Tivatu, Splitu, Trogiru, Šibeniku, Reki, Opati-j;. Pulju, Kopru, Ljubljani. Mariboru, Kranju, na Jesenicah, v Novem mestu, Trstu: posebej smo nastopili pred maršalom Titom v Zagrebu, na praznik ameriške neodvisnosti 4. julija pa nas je ameriški poslanik v Beogradu Allen povabil na garden party, kjer smo pred 1000 povabljenci izvajali izbran program.)) ((Dovolite, da vas prekinem« sem dejal, «to pomeni torej, da .ste koncertirali skor0 vsak dan vašega bivanja v stari domovini?« Gdč. Ponikvarjeva je pripomnila, da drži ta zaključek in nadaljevala: «In kadar se spomnim na koncerte na beograjskem stadionu, kjer je priso stvovalo nastopu gotovo 20.000 ljudi in na aerodromu v Zemunu, kjer se je zbralo zopet na tisoče in tisoče publike, moram priznati, da so to številka, pred katerimi imajo tudi Američani, navajeni na velike mitinge, rešpekt. To =q naši mladi umetniki občutili in zopet strmeli nad svojimi rojaki, ki tako cenijo kulturne nastope«. ((Radovedni smo o vaših vtisih, na tej turneji«. ((Sprejemi v «starem kraju« so bili tako iskreni in prisrčni, da ne najdem besed, ki bi zajele vsa čustva doživetega veselja in presenečenj. Vsepovsod smo se čutili zraščene z domačini, ki so videli v nas kri svoje krvi. S; prav posebno nas je iznenadil sprejem v Sloveniji: tolike domačnosti ne pomnimo in tistih naeeljnov. v katere So nas zasule Slovenke, ne pozabimo. Naša dekleta in fantje so samo občudovali lepe slovenske vasice in snažne domove z vso osvežujočo naravo, ki jih obdaja. Zanimivo je, da so tudi tisti naši tamburaši, k' so po svojih starših doma bolj iz osrčja Jugoslavije, dejali. da bi se v Sloveniji lahko privadili in tam živeli.« «Kaj pa nosite v tem težkem zaboju?« sem vprašal Ponikvarjevo. «Ze na prireditvi na stadioni1 sem povedala, da smo prejeli v Jugoslaviji obilo darov, zlasti narodne noše, ročna dela, note narodnih pesmi, knjige, spominske albume itd. Nadvse originalno pa je darilo Du-brovčanov. Ti so vzeli iz obzidja svoje stare trdnjave kvader, v katerega so vklesali napis, ki stoji na vhodnih vratih v trdnjavo in se glasi: Za nobeno. zlato ne prodamo svoje svo- bode. Ta kvader bomo vzidali v naš bodoči kulturni dom v Pittsburgu kot temeljni kamen. In prav ta kamen nosimo v Ameriko, da nas bo poleg drugih prejetih daril spominjal vselej na našo staro domovino Jugoslavijo!« «In še tole vprašanje; kaj mislite o nastopu v Kopru in Trstu?« ((Glavni trg pred Loggio je bil natrpan ljudstva Slovencev. Hrvatov jn Italijanov in ljudje so stali še globoko v stranskih ulicah, ker niso dobili prostora na trgu. V Portorožu, kjer smo nočili, smo občudovali ta prelepi kos slovenske obale. V Trstu smo se zavedal; težkih okolnosti, ki odločilno obvladujejo razvoj tržaških Slovencev. Zato je tem bolj vplival tako spontan odziv na naš nastop, ki je izpričal, da se stari in mladi rod zavedata, da sta oba naša odrastka — v Trstu in ZDA — važen del našega naroda, ki ima svoboden dom v Jugoslaviji. Ni tedaj čudno, da smo imeli trpke občutke, ko smo obiskali grob bazoviških žrtev in položili nanj v njihovo počastitev venec. Dasi je bilo bivanje v Trstu kratko. s0 se naš; fantje in dekleta takoj sprijateljili z vašo mladino in preživeli z njo, kot bi bili vsi že stari znanci, lepe ure. Ze sedaj ču-jete med našimi mladimi, kaki) delajo načrte za prihodnjo turnejo Po Jugoslaviji in Trstu, ki bo pomenil eno najbolj privlačnih etap«. * * * Umetniška skupina ((Tamburica« je vplivala na' nas po svoji notranji organizaciji in disciplini. Zato smo prosili njenega vodjo g. Matijo Gouseja za nekaj podatkov o delu tega ansambla, G. Gouse je pripovedoval: «Ze od zgodnje mladosti me je f; Matt. Gouse, umetniški vodja «Tamburke» zanimalo tamburanje. Ko sem študiral na univerzi, sem ustanovil tamburaški orkester, ga učil in z njim nastopal. Ko sem kasneje kot sportsman učil telesno vzgojo v Texasu sem tudi tam zbral tamburaše, napravil z njimi, turnejo po vzhodu Amerike in prišel v Pittsburg, kjer so me naši domačini-jugo-slovanski izseljenci prosili, naj organiziram med njimi tambu-raško društvo. Tedaj, pred 15 leti, sem se nameni) ustanoviti v ZDA organizacijo, v kateri naj bi delovala predvsem mladina jugoslovanskega porekla, ki naj bi prikazala Američanom lepoto jugoslovanskih narodnih pesmi, plesov, noš, sploh vsega, kar je zvezano s posebnostmi naše bogate folklore. Umetniško skupino naj: bi tvorili viso-košolci in visokošolke, ki bi iz dohodkov koncertov prejemali I podpore v času svojega študija. Tako je nastala ((Tamburica« in danes znaša njen letni proračun že okrog 65.000 dolarjev, s katerimi krijemo štipendije za dijake, stroške za aranžira-nje koncertov, nabavo kostumov. instrumentov, not, mikrofonov in podobno. Naš ansambel nastopa največ med letom ob katoliških praznikih v nai-večjih dvoranah kot v Clevelandu v «Music Hallu«, v Chicagu v «Civic Opera Housu«, v Detroitu v «Messanic Tem-plu«. v New Yorku v «Carne-aie Hallu« v Pittsburgu v «Si-ria Mascu« itd. Ponovno smo igrali tudi na televizijskih postajah kar pomeni, da je gledalo in poslušalo naše nastope najmanj nad sedem milijonov abonentov. V ZDA imamo vsekakor že velik sloves.« «In kakšna publika obiskuje vaše nastope?« sem vprašal. «Zlasti naši izseljenci, brez razlike na svoje politično prepričanje in vsi drugi Američani katere koli narodnosti«, je nadaljeval g. Gouse. «Naj omenim še, da smo letos v aprilu imeli koncert v Detroitu, ki se ga je udeležil med drugimi vidnimi osebnostmi tudi ameriški poslanik v Beogradu Mr. Allen. V razgovoru z nami je dejal, da pomeni pri delu za poglobitev prijateljskih vezi med ZDA in Jugoslavijo ((Tamburica« zanj njegovo desno roko... V načrtu imamo zgraditi si v Pittsburgu lasten dom za naše nadaljnje delovanje, kjer bode imeli dijaki v času svojega učenja na univerzi zatočišče društvo, svojo koncertno dvorano, dom pa bo služil še kot muzei jugoslovanske kulture. Podčrtati moram še, da prispeva organizacija vsakemu članu v štirih letih njihovega študija okrog 5.000 dolarjev. Tudi v Ameriki imamo revno mladino, ki bi rada študirala, pa nima sredstev.« ((Notranje delovanje ((Tamburice« nas tudi zanima«. ((Kajpada, člani se morajo posvetiti predvsem učenju v šoli, zato so kljub svoji splošni in glasbeni izobrazbi sposobni, da naštudirajo le določeno število programov. Vendar skrbijo sami za pripravo koncertne dvorane, prenos prtljage, kostumov, glasbil, mikrofonov itd. Medsebojno ne poznamo političnih razprtij, nobenega zapostavljanja. kajti naša organizacija zasleduje le svoj kulturni in vzgojni program! Poglavitna osnova našega dela in uspehov pa je skromnost, pridnost in disciplina!« «Ali imajo jugoslovanski izseljenci v ZDA več podobnih organizacij?« «Ne, Tamburica je edina folklorna in kulturna organizacija te vrste s socialno-vzgojno ten- denco glede na njeno članstvo Zato je pravi zgied vsem drugim narodom v ZDA. Nedavno sc se obrnili name Poljaki prošnjo, da bi jim organiziral podobno umetniško skupino iz njihovih dijakov in dijakinj. V Detroitu je po koncertu neki katoliški duhovnik želel, naj bi za Američane angleškega porekla ustanovil slično organizacijo...« ; «In zadnje vprašanje, g. Gou se. Kaj boste delali po povratku v ZDA?« «Po počitku ob jezeru Na-bagamon v državi Wisconsir. bomo takoj začeli študirati nov program, s katerim bomo nastopali v septembru-oktobru. Ob koncu najinega razgovora izjavljam v imenu vseh članov Tamburice, da bo naša organizacija delala tudi za bodoči Kulturni dom v Trstu in prepričan sem, da bodo naši izseljenci rade volje sledili našemu j zgledu in pozivu!« Člani «Tamburice» plešejo kot cow-boyi mehiški ples sambo O IS lOO-LETHICI ROJSTVA V r <. Dr. MATKA LACINJE velikega voditelja istrskih Hrvatov Istrski Hrvati slavijo danes 100-letnico rojstva dr. Matka Laginje, velikega politika, ki se je v dobi stare Avstrije skupno z dr. Dinkom Vitezičem in Vekoslavom Spinčičem boril za pravice istrskih Hrvatov pa tudi Slovencev. S svojim prvim političnim nastopom v istrskem deželnem zboru v Poreču leta 1883 je La-ginja postal politični vodja istrskih Hrvatov. Na tem mestu ne moremo prikazati njegovega podrobnega dela, temveč le splošno sliko o tem velikem možu. Na željo tedanjih istrskih voditeljev je šel Laginja najprej v svojo ožjo domovino v Kastav (rojen je bil v Klani), da organizira tamkaj edino občino, ki je bila v hrvatskih rokah. Laginja je tajnikoval tam več let 'in Kaftav je postal vzor vsem ostalim istrskim hrvat-skim občinam. Nato se je Laginja posvetil odvetniškemu poklicu, ki je bil v tistih časih izključna domena Italijanov in poitalijančenih Hrvatov. Zlasti istrski kmetje so čutili v Laginji pravega ljudskega prijatelja, šovinistični Italijani, ki so se držali za vsemogočne gospodarje v Istri, pa so videli v njem svojega največjega in hkrati najsposobnejšega nasprotnika. Tako je leta 1890 prišel v Pulj, kjer je odprl odvetniško pisarno, ki pa je bila bolj politična in gospodarska posvetovalnica vsega istrskega hrvat-stva. Značilno za njegov značaj je to, da so se zatekali k njemu tudi siromašni Italijani, ker so v svojih voditeljih videli samo izkoriščevalce. Ne sme nas čuditi, da Laginja glede na svoj moto «vse za ljudstvo« še po dolgih letih od-vetnikovanja ni imel nobenega premoženja. V Pulju je sicer ustanovil tiskarno «Laginja i drug«, toda donašala mu ni niti toliko, da b: lahko kril najpotrebnejših izdatkov. V mestu je bilo znano, kakšne skrbi ima Laginja oh mesecu, k0 je treba plačati nameščence, ki so bili v resnici le njegovi pomočniki pri delu za narod. Zanimivo pa je, da je videla vsa' Istra v Laginji najboljšega nacionalnega ekonoma, ki je znal ves istrski hrvatski narod rešiti gospodarskega propada, za lastno gospodarstvo pa ni imel nobenega smisla. V zvezi s tem pripominjamo, da je bil po zaslugi Laginja zgrajen v Pulju ((Narodni dom«, ki ga je pod Italijo doletela ista usoda kot ((Narodni dom« v Trstu. Ze kot tajnik kastavske občine je prišel Laginja na misel, da bi začel ustanavljati gospodarske organizacije, 'Tako je osnoval istrsko zadružništvo, ki ie pomenilo hrbtenico njegovemu političnemu delu. Uvidel je, da je zaman vsa politična propaganda, če ne sloni politi- ka na trdni gospodarski osno- ] predsedoval on sam, sledile so v vi. Vrh vsega je v osemdesetih letih' izbruhnila po vsej Istri trtna uš, ki je uničila vinograde. Za cepljenje, škropljenje novih nasadov celo za nabavo živeža je bilo treba kmetom priskočiti na pomoč. Tako ■ je leta 1885 zrasla ((Gospodarska zadruga« v Kastvu in Laginja Buzetu, Pazinu, Medulinu, Vo-Ioski in drugod po vsej Istri. Ze dve leti kasneje je dal Laginja pobudo za ustanovitev ((Istrske vinarske zadruge« z delovnim področjem po vsej za-padni Istri. In ko je bilo organiziranih že precej podobnih zadrug (mlekarskih, čebelarskih, ribiških, sadjarskih itd) ie bil njen prvi predsednik. To mesto je zavzemal ves čas ^ Položil teme je .Gospodar- . ski zvezi«, v katero je bilo ze do prve svetovne vojne ter je Jeta ]gl() včlanjenjh na(J 8Q za_ kljub odselitvi prihajal v Kastav na vse pomembnejše seje in občne zbore zadruge. drug. Vse to je pomenilo gospodarsko osamosvojitev istrskega hr- Znano je, kako je bil v i vatskega kmeta, ki se je osvo-dobi istrski kmet gospo a i bo(j;i zelenjaških pijavk ter po-odvisen od italijanskih g i sta[ gospodarsko in politično cev, veleposestnikov in ze i sam0st0jen Odslej je smel pri našev, kj so mu posojali en^ j volitvah brez strahu razpolaganj oderuške obresti. S em , tj s svojim giasom jn vo]jtj je začelo propadanje istrskega; narodne hrvatske aH glo_ kmeta, njegovo posestvo je pn- | vpns!ce kand;date. šlo na dražbo in postal je ko- Ion na lastni zemlji, ki je tako; Pn »em se je zopet pokazala prišla v roke italijanskih ve-.usodna povezanost istrskega leposestnikov in bank, istrski kmetskega proletariata: tudi v kmet p«i v popolno politično ^ tem primeru so italijanski odvisnost ! in sicer ' iz Vodnjana, Laginja se je lotil sistema-i Prosili Laginjo. naj pride k tično ustanavljati posojilnice : njim in jim pomaga ustanoviti in hranilnice. Prva je bila osno- posojilnico. Zeljo jim je izpol- vana leta 1891 v Pulju, ki ji jeinil leta 1899, toda istrski itali- Steinbeck v Parizu Znameniti ameriški pisatelj Steinbeck, avtor romanov «Ljudje in miši« ter «Sadovi jeze« je na svojem potovanju po Evropi dal dopisniku Nou-velles litteraires zanimive iz- V imenu tržaških Slovencev pozdravlja dr. J. Kosovel aiineriške rojake. Na levi je dekle v tržaški narodni noši, ki jo je «Tamburiciu podarila SHPZ jave. Dopisnik ga je našel pri delu. «Ne, ne nadlegujete me: pravkar pišem neki članek; sicer pa mi je prav, da nekoliko prekinem. Prebili smo noč ob plesu na vseh cestnih voglih in še vse mi šumi v glavi od 14. julija, francoskega državnega praznika«. Dopisnik je napeljal razgovor na Španijo, kjer je bil pisatelj za veliko noč. «Moral sem pripovedovati o vseh mogočih stvareh, na katere nisem nikdar mislil. Nikoli nisem rekel, da imam rad diktaturo generala Franca.' sem proti vsaki diktaturi, toda njegova se mi zdi smešna, ta vojaška diktatura bo povzročila lasten propad in pripravlja povratek monarhije. Toda jaz ljubim Španijo ter utripajoče življenje španskega naroda.« «Leta 1948 ste bili v Rusiji, bi se radi vrnili tja?« «Ne, sicer pa bi mj tudi ne dovolili.« «Kmalu bo v ZDA izšel vaš novi roman?« »Luksuzna izdaja je že izšla« in Steinbeck položi pred dopisnika čudovito vezano knjigo «d’East of Eden«. 11 n ii i n 11 u i liiiini 111 m n m inn i m i mn iui i m 11 n im in um 11 '‘‘‘iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiuiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiniuiJiiiiiuuiujiiJuiiiiuiiuuiuuiiiiiiiiumiiuiiiiiiiiimiiiuniiiiMiuitiiinuntitiuniHHiiiHuuuMiMniiHiiiMiiiiuiiiiiimuinuniiHmiiiiiiiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiii PREIJENICA-na//iu/8i škodljivec deteljišč - in borba p Vsak napreden kmetovalec in živinorejec se danes ne more več zadovoljiti z navadnimi travniki. Ti mu nudijo vse premalo sena za njegovo živino. Pomaga si zato z deteljo, ki mu daje mnogo več krme kot travnik. Saj kosimo deteljo tudi pet ali šestkrat letno, dočim kosimo travo tudi na najboljših travnikih komaj dvakrat ali kvečjemu trikrat letno. Vrh tega je še detelja, sveža ali posušena, mnogo bolj izdatna krma kot. seno, ker vsebuje veliko več redilnih snovi kot trava. V naših krajih, ki so žal po večini zelo sušni, zlasti še, kjer je zemlja bolj plitva in kamnita, uspeva izmed detelj še najlepše lucerna ali meteljka, oziroma nemška detelja, kakor ji tudi ponekod pravijo. To je pač še najboljša za kamnito zemljo z apneno podlago je zelo odporna proti suši, ker ima prav dolge korenine, ki segajo globoko v tla. Meteljko poznajo vsi naši kmetovalci in jo tudi prav radi sejejo, če imajo le kaj ugodnega zemljišča za to zelo hvaležno krmo metuljnico. Po deteljiščih na splošno pa napravlja veliko škodo detelj-na predenica, ki ji ponekod tudi pravijo deteljni volk ali grinta. Predenica (po latinsko in italijansko cuscuta) je rastlina zajedavka brez zelenila, ki razprede svoje nitaste rastlinske veje in dele med rastlinami detelje. S svojimi izrastki se predenica ovije okrog debel-nih stebel, v katere zavrta svoje sesalne bradavice, ki srkajo iz detelje svoj živež. S tem živežem se ta zajedavka močno razraste in razprede na račun detelje, svojega gostitelja, Kadar je detelja že hudo izčrpana, kar se pozna na de-teljišču že od daleč tudi po raznese po vsem deteljišču. Pri | tere potrebujemo 25 kg na 100 1 tem pa pomagajo še razne ži- vode in jo porabimo približno vali, zlasti mravlje in ptički, j 5 do 61 za vsak kub. m. Tudi je bilo dokazano, da seme predenice ne zgubi svoje kali-vosti niti kadar gre skozi prebavila domače živine in divjačine, ki požre to seme istočasno z deteljo. Poleg tega se zajedavka naših rastlin s svojimi poganjki tudi po zemlji lahko nekako plazi pri iskanju svojega gostitelja in traja tudi več let, da je zima ne ugonobi. Kako ogromna je škoda, ki jo predenica napravlja na deteljiščih, je razvidno že s prostim očesom tudi iz večje razdalje. Takoj opazimo napadene dele deteljišča, ker detelja v teh delih (ki imajo spočetka obliko skoraj pravega kroga v svoji rašči zastaja, to škodo živo zanimajo oblasti in so razne odredbe, ki imajo namen ščititi kmeta, oziroma njegova deteljišča pred njihovim najhujšim škodljivcem. Predvsem zahtevajo zakonske odredbe po vseh naprednih državah, da mora biti deteljno seme, ki ga prodajajo za setev zajamčeno prosto predenice. KAKO UNIČUJEMO PREDENICO. Ako se je predenica pojavila na deteljišču, je naloga gospodarja, da jo čim prej uniči, kajti čim bolj se razširi tem teže jo je uničiti. Ker napada predenica tudi druge rastline in ker je več vrst tega hudega zajedavca rastlin, je potrebno, da kmetovalec tudi pazi, da se predenica ni razpasla po drugih rastlinah, od koder se prav lahko zanese na deteljišče. Razna so sredstva, s katerimi bolj ali manj uspešno uničujemo predenico pri čemer moramo pač paziti, da čim manj S temi sredstvi pa uspeh ni vedno zagotovljen, zlasti še ne, če je predenica že napravila zrelo seme, ali če je kmalu, ko smo jo zalili, prišel močnejši dež in je napadeni del gosto poraščen. Zaradi tega se večkrat poslužujemo še najbolj zanesljivega sredstva za uničevanje predenice, in sicer vročine, oz. ognja. Pri tem ravnamo takole: Ob suhem vremenu pokosimo napadeni del ali madež deteljišča in tudi približno pol metra še nenapadene — vsaj navidez ne — detelje ter vso pokošeno deteljo in predenico posušimo na napadenem delu. Vrh te košnje potrosimo enakomerno po vsej površini nekaj centimetrov debelo plast suhe slame, ki jo nato zažgemo in njena vročina ter vročina pokošene in posušene detelje upe peli vse nadzemske dele deteljišča. Z njimi vred uniči ogenj tudi vso predenico in tu- di morebitno njeno seme. Meteljka ali lucerna pa, zlasti če je stara že nad poldrugo b to, bo čez nekaj časa zopet pognala iz zemlje nova stebla. Namesto slame lahko uporabimo seveda tudi druge gorljive snovi, kakor so na pr.: oblanje. listje, petrolej itd. Omenimo naj še tukaj, da so tudi že izdelali ustrezen stroj, podoben na-hrbtnemu metalcu ognja ali plamena (lanciafiamma), ki so mu dali v Italiji ime «brucia cuscuta« ali po naše «pali predenico«. S to pripravo lahko en sam delavec v razmeroma kratkem času uniči mnogo gnezdišč, ki jih je napadla predenica. V naših krajih bi seveda tak stroj ali priprava prišla v poštev le v okviru občine ali vsaj cele vasi za skupno uporabo, in bi v tem primeru morale k nabavi prispevati tudi oblasti ali ustrezne kmetijske organizacije. Ta stroj bi bil gotovo zelo primeren za zatiranje tudi drugih rastlinskih škodljivcev, zlasti ga gnezdišč gosenic, os itd. Kmetovalcem bi pa s tem bilo prihranjeno mnogo škode, ki jo sedaj utrpijo zlasti zaradi predenice. A. C. | Jablano v moli Jafolanov molj (Hyponomeu-1 sto, ampak ostanejo pod strela malinellus) je majhen me- ho, napravljeno iz jajčnih lu-tuljček, ki povzroča veliko škodo našim sadovnjakom. Metulj- ček meri z odprtimi krili okrog 18 do 20 mm v širino in 8 do 9 mm v dolžino. Prednji krilci sta belo-črno pikčasti, zadnji pa rjavkasti ali sivi ter neopazni, kadar metuljček počiva, sta pokriti s prednjimi krilci. Crv je rume-no-zelenkaste barve; ima trup črne barve in dve vrsti črnih pik po hrbtu. Ko doraste, meri 14 do 15 mm v dolžino. Metuljčki izletijo iz bube v juniju juliju, se sparijo ter od-lože 25 do 50 in tudi več jajčec rumenkaste barve na eno ali dveletne vejice jablane in to prav blizu popja. Jajčeca so v skupinah, zložena kakor strešna opeka; vsaka skupina je podobna majhnemu ščitu, ki zavzema površino 12 do 20 kv. mm; Po nekaj dneh postanejo temne barve, zelo podobna barvi vejice, na katero so bila odložena. Zaradi tega jih pri, površnem pregledu zlahka ne opazimo. Kdaj ga zatiramo? Po odložitvi jajčec se kmalu izležejo ličinke, ki pa ne gredo na pro- pin, pajčevine in izjedkov lubja. Tako si izdelajo udobno zavetišče, kjer prebijejo poletje jesen in zimo. Spomladi, ko poženejo listi, zlezejo gosenice skozi eno ali dve luknjici zaklonišča in se z vso spretnostjo zalezejo med listje ter se začno hraniti z njegovim staničjem. Cez nekaj časa preneha drugi stadij njihovega življenja. Gredo na odprto, še vedno v gručah ter začno presti gnezdo, ki ga spočetka opro samo na en list, a ga sčasoma razširijo in povečajo. V gnezdu gosenice dorastejo, se zapredejo in iz njega izletijo v naslednjem juniju ali juliju novi metuljčki. Dober pregled listja, ki ga hočemo obvarovati, nam bo takoj pokazal prve gosenice in prva gnezda. Tedaj je tudi najprimernejši čas za zatiranje. S čim ga zatiramo? Proti jabolčnemu molju se danes priporoča zastrupljenje listja, s katerim se moljeva gosenica hrani. To zastrupljenje pa lahko dosežemo s tekočinami in prahom. S tekočimi sredstvi ravnamo tako, da škropimo v zimskem Če je JlMenca gMbdje me&ko. vitto. diadko- ivetli svilasti barvi predenice, tedaj gre tudi ta zajedavec bogato v cvet in v seme, kar se dogaja v vročih poletnih mesecih. Ako ne pride pravočasno priden gospodar it takemu gnezdu ali madežu predenice, tedaj .'se ta hud škodljivec detelje razpase hitro po vsem deteljišču. Seme predenice se pri košnji, ko grabijo deteljo, poškodujemo deteljo ali druge koristne rastline. Najbolje je, da napadena mesta temeljilo zalijemo z vodno raztopino žveplene kisline, in sicer z 8 odst. raztopino 66 stopinj Be (čitaj Borne) gosto kislino, katere raztopina zadostuje približno 41 za vsak m. Zelo dobre uspehe daje tudi vodna raztopina železne ali zelene galice, ka- Kako so na Angleškem obnovili kmetijstvo V Angliji so že od nekdaj mnenja, da mora podeželski posestnik skrbeti za izboljšanje svoje kmetije in ne samo živeji le kot izkoriščevalec svoje zemlje. Zato so britanski posestniki že od 18. stoletja dalje krčili pot kmetijskemu napredku s tem, da so skrbeli za vzorno obdelovanje zemlje in vedno bolj izboljšavati številne pasme živine. Pred 150 leti je Velika Britanija igrala vodečo vlogo v kmetijstvu na vsem svetu. Britanski podeželski posestniki, so strogo pazili na to, da se zemlja ne izčrpa, da je nihče ne zlorablja. To izročilo se je ohranilo še do današnjih dni kljub temu, da je medtem britanska vlada skozi celo stoletje popolnoma zanemarila poljedelstvo in se čisto posvetila pospeševanju industrije tako, da je Anglija postala čimbolj odvisna od uvoza hrane iz tujine. V tem obdobju sta angleško kmetijstvo in poljedelska oprema utrpeli veliko škodo in zelo zaostali. Po čudnem naključju je ravno laburistična vlada bila tista, ki je v Angliji obnovila kmečko posest, namesto da razlasti posestnike in podržavi zemljo. Tako je nedavno, ko je še bila na obdelovanju zemlje. Ta zakon priznava važno vlogo, ki jo ima kmečki posestnik za obnovo kmetijstva, mu nalaga določene dolžnosti in mu daje sredstva in možnosti, da jih lahko tudi izpolni. Seveda predvideva ta zakon tudi stroge kazni za tiste, k: ne izpolnjujejo teh obveznosti. Omenjeni kmetijski zakon izvajajo krajni kmetijski kmetijski odbori, v katerih so zasto. pani kmečki posestniki in poljedelci, ki v svojem okraju ščitijo splošne narodne in državne koristi na področju poljedelstva. Tudi tisti posestnik, ki ne obdeluje sam svojega posestva in ga daje v zakup, je dolžan skrbeti za potrebno kmetijsko o-premo in zlasti za to, da so gospodarska poslopja v dobrem stanju poleg tega pa tud; za vzdrževanje dovoznih in odvoz-nih cest, za izsuševanje in namakanje zemljišč in podoDno. Ce ugotovi okrajni izvršni kmetijski odbor, da neki posestnik ni izpolnil dolžnosti, ki mu jo nalaga zakon o obdelovanju zemlje, ga na to opozori fn mu določi primeren rok, da odpravi nedostatke. Ce posestnik tega ne more ali noče storiti, ga lahko prisilijo, da proda svoje oblasti, izdala vlada zakon o posestvo. Proti odloku okrajne- ZENA - ZDRAVJE - DOM IIIHIIHIIIHIIIIIUIHIIIlillllHIIIIIIIllllllIHlIHIIIlllllllillllllHilUUIHšHlltimilUlillllllllUlllirilllllllllllMIIIHHIIHtlllllllllJmiinmmilllllllllMHmilllllllimiiltlllMIHIVUOUlilllllllllllllllilHKItllll ■ ' . r- • I.-.-. . I i \ Potujoča ambulanta, opremljena za pregled otrok, bolnih na sluhu in z napakami v govoru, določena samo za mladino na podeželju v Dacoti, državi ZDA V Severni Dakoti v ZDA so bile napake v sluhu in govoru ljudskošolskih otrok do pred nekaj leti resno vprašanje za šolske oblasti. Na drugih področjih Združenih držav si zdravniki-, klinike, specialisti in učitelji prizadevajo, da pri otrocih čimprej ugotovijo te napake in jih tako temeljito popravijo ali odpravijo, da to vprašanje staršem prizadetih otrok danes ne povzroča več skrbi. Severna Dakota Pa je pretežno poljedelska dežela in visok odstotek otrok obiskuje šole, ki so daleč od ambulant, bolnišnic in klinik. Tudi če so starši in učitelji ugotovili napake v govoru ali sluhu otroK, mnogokrat niso mogli ničesar ukreniti, razen če niso razpolagali z zadostnimi sredstvi za posebno posamično zdravljenje. Ker napake v govoru in sluhu otrok ni tako usodne kot druge fizične napake, jih večkrat prezrejo ali pa zanemarjajo. Žal pa so kaj lahko vzrok za socialno in psihološko neuravnovešenost, ki ovira otrokove uspehe v šoli in mu pozneje včasih lahko povzroča tudf težave pri iskanju zaposlitve. Leta 1948 je ponudil ugodno rešitev za to vprašanie sever-nodakotski odsek ameriške u-stanove za pohabljene otroke in odrasle. Rešitev je predstavljala potujoča ambulanta, ki lahko obiskuje vse kraje zvezne države in nudi otrokom, ki prebivajo na osamljenih poljedelskih področjih, pomoč in nasvete. Izyršni tajnik severno-dakotskega odseka omenjene državne ustanove je sestavil delovni načrt za ambulanto, ki je nekak preizkusni laboratorij, istočasno pa nudi dvema specialistoma ter stenografu dokaj udobne prostore za bivanje. Ambulanto sestavljata majhen avtomobil in v stanovanje izpremenjen priklopni voz. Ta voz. je opremljen s posteljo, ki se lahko zloži in namesti v posebno odprtino v steni, kredencami in omarami, pripravam; za kuhanje, lijakom in shrambo za instrumente ter preizkusno opremo. Prostor je razdeljen na dva dela, prvi je namenjen preizkusom, drugi pa zdravljenju. V obeh najdemo zložljive mize in stole. Da ambulanta lahko nemoteno posluje v krajih, kjer ni elektrike, ima med svojo opremo prenosni generator. Za ogrevanje, ki je spričo ostre zime v Severni Dakoti zelo važno vprašanje, skrbi petrolejska peč. Ker so podeželske šole večkrat zelo oddaljene od hotelov in ker v mnogih vaseh ni restavracij ali gostiln, so pri sestavljanju načrta za potujočo ambulanto določili del njenega prostora za spalnico in kuhinjo. Potujoča ambulanta je skozi vse leto stalno na poti in obiskuje tudi najmanjše vasi in najoddaljenejša kmečka področja Severne Dokote. V dveh letih poslovanja sta zdravnici — specialistki, katerima so poverili potujočo ambulanto, pregledali nad 11.000 šolskih otrok, tisoč odraslih in 200 še ne šoloobveznih otrok. Od teh je imelo več kot 6 odst. otrok kako napako v sluhu, kakih 7 odst. pa je potrebovalo nujno pomoč zaradi napak v govoru. Poleg tega, da preiskuje otroke in odrasle, ki to želijo, zdravi potujoča ambulanta tudi druge bolezni, v kolikor ji seve-aa to dopuščajo njene omejene možnosti. Staršem in učiteljem daje navodila, ki naj jim pomagajo premostiti težave, na katere naletijo pri posameznih otrocih. S temeljito preiskavo se zdravnici prepričata, kak sluh, govor in izgovarjavo ima vsak posamezen otrok. Ce ugotovita kako napako, pokličeta stgrše in učitelje dotičnega otroka na razgovor, pri katerem jim razložita napako, jim dasta študijsko gradivo, ki obravnava take in podobne napake, ter nasvete za zdravljenje. V primerih, kjer je to potrebno, napotita otroka h krajevnemu zdravniku, v posebne bolnišnice ali posebne poletne kolonije, kjer uče pravilnega govorjenja otroke, ki imajo kako napako v govoru, in v centre, kjer uče čitanja z ustnic in kjer vežbajo sluh. Ko se potujoča ambulanta čez čas spet vrne v dotičen kraj, se prepriča, kako so t; otroci napredovali ter se posvetuje s starši in učitelji glede nadaljnje pomoči. če je še potrebna. Po mnenju patologinj, ki sta zaposleni v potujoči ambulanti, je prav tako važno kot skrb za otroke in njihova nega tudi širjenje obzorja staršev, da spoznajo in nekaj ukrenejo, za o-troke, ki imajo kako hibo. Nekateri starši niso prepričani, da more potujoča ambulanta pomagati njihovim otrokom, drugi pa imajo take hibe, kot je napaka v govoru za zlo, ki mu ni pomoči in ga je treba zato sprejeti s filozofijo. Prepričati jih je treba, da utegnejo te napake otežkočiti razvoj otrokove osebnosti in mu povzročiti težave skozi vse življenje. V vseh krajih, ki jih potujoča ambulanta obišče, se njeno osebje trudi, da prikaže staršem, učiteljem in vsem prebivalcem, kako važno je ugotavljanje napak v govoru in sluhu ter njihovo odpravljanje. Eden izmed glavnih smotrov potujoče ambulante je, da vzpodbuja povečanje tovrstne zdravstvene službe v okviru zasebne ali pa državne pobude. Preden potujoča ambulanta obišče kak kraj, se sporazume s šolskim vodstvom in roditeljskim svetom, z grofijskim dobrodelnim odborom ali z drugimi ustanovami in osebami, k. jim je poverjena skrb za javno blaginjo. Skupno izberejo predavanja, kakor tudi slike in filme, ki' jih bodo predvajali. Potujoča ambulanta ima namreč precej obširno zbirko slik in filmov, ki prikazujejo njeno delo. Poleg tega razpolaga s knjižnico in brošurami, po katerih lahko segajo učitelji in starši, ki se žele podrobneje seznaniti z vprašanji, ki zadevajo zdravje otrok. S plačevanjem prispevkov za severnodakotski odsek državne ustanove za pohabjene otroke in odrasle, so prebivalci tega področja dobili potujočo ambulanto in «Camp Grassick Reme-dial Speech Center« poletna šola za odpravljanje napak v govoru in sluhu otrok. Državna ustanova za pohabljene otroke in odrasle prireja vsako leto o velikonočnem času po vseh Združenih državah nabiralno akcijo s prodajo dobrodelnih velikonočnih znamk. Z denarnimi sredstvi, ki jih naberejo, podpira vsaka zvezna država otroke in odrasle, ki so ohromeli, ki imajo revmatična srčna obolenja, napake govora in sluha in razne druge bolezni. Tu vidimo, kako pregleduje zdravnica šolske otroke, da ugotovi, če imajo kako napako v govoru ali sluhu V Angliji krmijo prašiče z moko iz sorghuma — sladkornega trsa, ki pospešuje rast ga izvršnega kmetijskega odbora se prizadeta stranka lahko pritožuje na pristojno sodišče. Zakon sicer pooblašča za kupodajalce,_ da lahko zvišajo zakupnino, če je to neobhudno potrebno za izpolnitev njihove dolžnosti in izboljšanje kmetije po omenjenem zakonu. Zaradi tega lahko tožijo pri sodišču, ki je pristojno za kmetijske zakupe 2e danes vidimo koristne posledice tega zakona. Kljub današnjemu pomanjkanju materiala in delovnih sil so britanski kmečki posestniki do konca preteklega marca že vložili 16 milijonov funtov šterlin-gov za izboljšanje svojih posestev poleg stroškov za redno zdrževanje. Večinoma so izboljšali svoja gospodarska poslopja, zlasti kravje hleve. Posebne skupine strokovnjakov potujejo po inozemstvu, kjer proučujejo vse vrste gospodarskih poslopij in potem predlagajo tiste, ki najbolj odgovarjajo domačim razmeram. Sedaj so si ti izveden ci izmislili posebno vrsto enotnega gospodarskega poslopja, ki odgovarja vsem po.rebam kmetije, ker ima poleg sodobnega kravjega hleva, ki je pravzaprav bolj podoben krasni dvorani za molzenje krav, posebne prostore za rejo telet in prašičev, kaščo za žito, senik in po potrebi še druge prostore. Vzoren primer takega gospodarskega poslopja je s površino približno 30 x 25 m, ki vsebuje dva glavna prostora, ki se po potrebi lahko delita v manjše oddelke. Na eni strani so štirje hlevi, od katerih je eden za teleta, na drugi pa lopa za kmetijsko orodje in delavnica za popravila. Na severni, bolj hladni strani, so prostori za shrambe živinske krme in domača mlekarna. Nad prostori za živinsko krmo je kašča za žito. Te vrste gospodarskega poslopja se zlasti odlikujejo po svojih razsežnih prostorih brez nepotrebnih ovir in po prostornem hlevu. Spet drug načrt strokovnjakov predvideva preureditev starih gospodarskih poslopij tako, da so bolj pripravna za vsakdanje kmečko delo. Za ta načrt so si dali veliko truda in proučili kmečko delo in potrebe kmetij, da prihranijo kmetovalcem čim več časa in dela. Kot najbolj očiten in nazoren primer so v Angliji preuredili nekatera gospodarska poslopja za 3.300 funtov šter- Tonček in striček «Ko bil bi velik in močan!« je sanjal Tonček mali pa pride stric z vrha goric vesel se z njim pašaH: l — sredstvo v prahu. Za prve poizkuse so uporabljali poseben arzenikov prah, znan pod imenom meritol. Poleg tega, da je meritol neškodljiv tudi v dobi cvetenja, ima v primeri s tekočinastimi sredstvi nekatere prednosti, ki jih je vredno omeniti. Število oprašenj je različno n odvisno od vremena, predvsem spomladi, in od več ali manj številnih moljev. Nikdar pa ne prašimo več kot trikrat, kadar je vreme ugodno, zado stuje dvakrat. Prvo oprašenje opravimo takrat, ko gosenice zlezejo iz listja in ko začn0 presti gnezdo; torej v prvih dneh maja. Praženje ponovimo navadno v presledkih dveh tednov. Ce dež izpere listje, prašenje ponovimo. Da dobro opražimo jablanovo. krono, rabimo približno 250 gramov meritola za vsako prašenje posebej; seveda je pa odvisno od velikosti drevja in skrbnosti delavca, koliko prahu porabimo. Delo pa mora' biti opravljeno tako, da ne ostane noben list krone neoprašen. Zatiranje tega škodljivca je tembolj potrebno, ker se škoda, ki jo povzroča, ne omejuje sa- JU CA jtiie- PEPI Draga Pepa! Zda-j, Amerika, good by! — Gre-mo namreč v «stari Le imej, če te je želj®' tud’ korajžo do veseli«■ To, ameriška mladi’11’ tvoja krasna je »«**" da imaš še tak 2W.ca,l, kot ga dal je «stan se življenja veseliš in se tega ne boj«-Mlahavost naj se 8 ( le korajža naj Tega si nas naucM . , kraj!» ta spomin si nam Dal-eč preko oceana Praznik naš je žiti naša pot je zasnovana: Ko čez širni ocean ^ Tja; kjer teče mirna Drava, dolga pot te pelle^ tiha Mura, živa Sava, nl Tisa, Donava široka, Kolpa, Neretva globoka, divji Vardar, bistra Drina, in kjer sinjega Jadrana v soncu se blesti gladina, tja, kjer širi se prostrana rez od ponosnega Triglava do visokega Balkana — Jugoslavija svobodna, d-edov naših zemlja rodna, stara naša domovina... mnogo treba nt Zadostujeta le dve. Pridi še!! Itlihec ii* Mihec: Čudni so lUl K0 je pred nekfLtf# klical neki mladci-se domov, Ridg*Wj? obsodili na gl0"Li’:' lingov. Sedaj je nič zaklical: r Idi na poznejšo dobo. Tak’ približno govorila je ameriška mladina, ko je letos odločila, da ogleda si naš svet in da pride k nam v poset. Naša kri bi to ne bila, če na Trst bi pozabila, zž In tako smo oni dan stisnili ji bratsko dlan... Sla ne bo nam iz spomina ta ameriška mladina. Prišla je, da nam pokaže, da nikoli kri ne laže. Naj nas drugi svet obdaja, naša se zavest ne zmaja, ampak še bolj živo bije, še bolj raste, znova klije, znova novi cvet poganja, kar je tujega, odklanja. — Za spoznanje to pozvani prvi mi smo, Tržačani. Mi najbolj! Ker borba trda naša je usoda grda; in med tem ko tisoč let nas pritiska vrag zaklet, ste pa vi, Američani, od prijateljev obdani, To pa smo pri vas spoznali, to ste jasno dokazali: Ena naša je posest, ena veže nas zavest, da iz ene smo družine in da prav je samo to, da držimo se krepko naše «stare» domovine. Ako naš je naturel prav živahen in vesel, ali naj ga zadržujemo in se ga celo sramujemo? Ce poskočen si, ne laži, svoj temperament pokaži! Gromiko!« a samp na pet Štern . ko to? Ali ne Sre jft isti protest proti pravam? Jakec: Ze PraV’, hec. Toda ne da je vožnja v sa in dražja nego A®e' Retini horoCa^ Novinar: B°vei^jtvo(! revole, katero t $1 Ttf navdaja z voljstvom po p Sovjetije? it Nenni: To, da se ko srečno vrnil- 0$ poprava Čudno avgusta je bij*loriji', ti Wurmbrantreben pri skakanju, trak; 3. gnojno vnetje, vzorec blaga; 4. strupen plazilec, poveljnik ladje, ostra skala; 5. sklenitev zakona, jajčast; 6. morski T°PfT' moško ime, moški glas; 7. del tedna, domača žival; 8. pritr-dilnica, veznik, grška <{rka> veznik; 9. slovenski zgodovinar, nemška reka; 10. vrsta blaga, se brani dela, obdan z rjo; 11. obed, znamenja; 12. jpo-možni glagol, metalurška naprava, vriska; 13. ocenjevalec, žensko ime (3. sklon množine); 14. nasprotje začetka, oddelki; 15. podredni veznik, (pesniška oblika), veznik; NAVPIČNO: a) začetnici imena in priimka slovenskega pisatelja, kratica za fizkulturno organizacijo; b) srednjeveško orožje, igra na karte; c) moško ime, oblika glagola domikati; č) osebni zaimek, oseba v Verdijevi operi «Aida», struja; d) glad, katransko barvilo; e) neumnež, afriška reka, sladko žganje; f) dvojica, vrsta športa; g) osebni zaimek, pijača starih Slovanov, nikalnica, igralna karta; h) struja, brez pameti; i) kruljav, vrtna zelenjava, znamenje; j) žensko ime, Verdijeva opera; k) trije enaki soglasniki, zver (samica), pesmi; I) nestrokovnjaškl, silen; m) moški glas, gibanje morja; n) ploskovna mera, 1. in 14. črka v abecedi. REŠITEV Vodoravno: 1. cekin, enota; 2, trg, ako; 3. Ra, ir (iridij), da, za: 4. Eda, ekipa, Vid; 5. Dore, oko, Aida; 6. delaven; 7, štiri, opora; 8. Kobarid; 9. trot, rok, Asta; 10, red, Tiran, sir; 11. in, ar, os, mi; 12> ^ ska, katar. _ [ Navpično: a- af, Ado, Rea; c: eI; jgr8- /J kri, edikt, a«s: , rt e: kolibri; f^a, ef a ,železnic D°na-je» wroLa Jadransko mor-svoip „ Hen v instrument tarifno ™v,a-?odne Prometno-skušala nh, s kater° le danska n°kvaroyati svoia 3a- jim je aro ’fi vIsca Pr°Pada. ki »na -oH « ■’ ker so bila odre-ledja v .?ga naravnega za-Predvspm , n ’e bil° treba ran rIL “?°ftaviti Privilegi-Zvez « M? »dramskih tarifnih ogrski Jcater™ se .le avstro-ie Sr j! Posrečilo, da širila J? Pr!.stan>šču Trstu Cel° čez -ko- podr°č.ic ‘emila w te meie In mu Pri-1913) t0naz° 2.700.0001 (leta liti)teU^sn>*?.evaniu te svoje po-P°ti ;ig b,Ja »veda Italiji na s° ČP7 . anska država, ker Vse tranzit^0 ?ze.mlje držale v Podonavje ■art1e.nie od Trsta 2a 'koristi + ^ -11 ni kaza]o PrispevaH « ..Ujega Pr;stanišča žrtev v škodo svo- jih lastnih pristanišč ter v škodi) svoje lastne gospodarske politike reševati ta tuja pristanišča pred čedalje močnejšo konkurenco severno- in zahodnoevropskih pristanišč ter donavske plovne noti. Ni treba pogrevati posameznih faz tega boja, v katerem se je mlada jugoslovanska država zaman upirala pritisku velesile Italije, dokler ni bila tudi sama potisnjena v novi jadranski tarifni režim ter je v korist italijanskih jadranskih pristanišč prispevala svoj «obol» v obliki popusta od svojih lokalnih tarifnih postavk od 30 odst. celo do v 0 odst. Za svoj lastni uvoz ;n izvoz prek teh pristanišč pa je Jugoslavija koncedirala za 15—35 odst znižane postavke lokalne tarife (beograjski sporazum iz i. 1924). Pa tudi s tem popuščanjem Jugoslavija ni mogla preprečiti, da ji Italija s sredstvi moderne tehnike polagoma, toda zanesljivo, ne bi iztrgala po naravi ji dane tranzitno-prometne funkcije slovenske zemlje, s tem da je usmerila promet P° ovinku že omenjenih odsekov železniških prog prek Gorice. Vidma in Trbiža. Da bi omogočila tem progam novo funkcijo tretje zveze Trsta z zaledjem jim je Italija s tehnično izpopolnitvijo in elektrifikacijo dala približno dvakrat večjo zmogljivost, kakor jo ima jugoslovanska bohinjska proga. Po tem novem prometnem kanalu je šlo proti Trstu in od Trsta pred zadnjo vojno kakih 40 odst. tonaže avstrijsko-ja-dranskega prometa. Približno toliko je obdržala zase stara magistrala južnih železnic. Po tej vojni se je gravitacijska linija usmerjanja avstrijsko-ja.. dranskega prometa malone povsem odmaknila od te magistrale na zahod proti bohinjski progi in italijanski «tretji zvezi«, ki si za zdaj tonažo približno delita med seboj v enakih delih. Starj magistrali je ostalo komaj 5 odst., vržena je med staro železo. S tem je najstarejša in še zdaj najmočnejša trans-alpska proga, ki je dvinila Trst do veličine modernega pristanišča, postala prva žrtev ((italijanske večine« tega mesta. Znano je, da je Italija ort leta 1919 nameravala čez Predi: zgraditi 60 km krajšo dvotirno elektrificirano magistralo Trst—Čedad (Cividale)—Trbiž. Ta projekt, če bi bi] uresničen pred vojno, bi več ali manj pomenil konec tudi za drugo jugoslovansko tranzitno progo prek Jesenic. Ker pa se je nova državna meja Italije premaknila, je postal ta projekt za Italijo neizvedljiv. Kakor pa vidimo, se Italija ni odpovedala misli, da bi ta svoj stari načrt uresničila po drugi trasi. Nihče ne mbre trditi, da je pristanišču Trstu z njegovim dosedanjim skrčenim prometom potrebna še ena nova magistralna zveza z zaledjem, ko vendar vemo, da sta prvi dve zvezi do razpada Avstrije popolnoma zadovoljevali potrebe mnogo večjega prometa in da sta od takrat do polovice neizkoriščeni. Toda glejte — kakor pravj pisec omenjenega članka, da je povsem razumljivo, da hoče imeti velesila Italija magistralne prometno zvezo do «svojih» jadranskih pristanišč. «VelesiIa» ki ima pristanišče, mora seveda imeti tudi svojo magistralno progo. KONEC. mm S predstave SNG »Romea in Julije)): Dvoboj med Mavricijem in Tybaltcm. Očesne bolezni v Arabiji V bolnišnico v Geddi prihajajo pacienti tudi nad 1200 km daleč V novi očesni bolnišnici v Geddi so zdravili v zadnjih 12 mesecih nad 5.000 bolnikov, od katerih je 1.000 prestalo resne operacije. Mogoče bi kdo mislil, da mora imeti človek, ki prebije vse svoje življenje na prostem, vedno na zraku in katerega pogled je stalno uprt v polno svetlobo, boljši vid kot kak uradnik ali na primer urar; ta misel bi pa bila zgrešena. Gledanje, funkcija vida je delo mišičja, prav tako kot dviganje uteži: delovanje nekaterih mišic omogoča dviganje uteži, delovanje očesnih mišic olajšuje funkcije vida; kakor vaje v čitanju omogočajo hitrejše čitanje, tako bo pastir v Saudovi Arabiji, katerega vid se stalno vadi v puščavi, mnogo laže spoznal in ločil svoje ovce. Podobno bo mornar, ki je navajen na razne odseve morskih .valov, mnogo prej v daljavi zagledal ladjo kot človek, ki biva stalno na kopnem in ki ga osleplja sončni blesk. Ce kdo spremeni svoje delo, bo opazil, da njegove oči ne vidijo tako kot prej, čemur je verjetno vzrok kaka napaka, za katero do tega trenutka ni vedel. In tako se dogaja prebivalcem puščave, da s spreminjanjem svojih navad opažajo, da so njihove oči bile pač dovolj dobre za čuvanje ovac, da pa niso enako dobre za čitanje r zgodba tridesetletnega legioivarja J mu LEGIONARJEV Štiri leta v Hitlerjevi aviaciji - Šest let v ruskem ujetništvu - Dve leti brez dela in zaslužka Sest tednov džungle - Do smrti invalid - vse skupaj pa za 28 tisoč frankov ter dve medalji ^?iii J!1} ie polotok v Južni *>st fankov jn nesposob-iWt’ ki °rmal"o delo je zaslu-* dala Indokina **mu legionarju Jmkh* 'ZlJi meri T 7. ti tega ndil° in Kitajsko. ^ Vrst- P0l°t°ka sestavlja rie-^'no FrrnCOSko kol°niio In-lndokina 1* in "I? 3/ s*uPek več kolonij .'■Protektoratov, ki so se zdru- ‘ . v skupni guverneman, ki nku ! bl1 pod francosko nad- lo in bi zajemal v glav-Prejšnje ozerrfije Vietna- °blast r‘em SmvSratlCKlže in Laosa- Vse w,. meri okoli 750 tisoč ove ratnih kilometrov ali za štej. Po1 Jugoslaviji, dočim cev pe 27 milijonov prebival-Po valstv° je razdeljeno Jih j- odnosti na Anamite, ki Kenjeri,, £ ..20 milii°nov. na '!I:ona, ' I^11? ^ 3 in Po! mi-Ce’ ki jih je '-n Indonez'j Po milijon, ter na Kitajce v • tcdokina - 3e. tudi milijon. Sojenje ri5® , !picna dežela za 8r' vodp potl'ebuje mno- Pride5o v CPl°te-. Poleg ‘ega Ve' sladkorn mnogo ka- P0pra- Nad f-?a Sa’ čaia :n !tr>jske rastlin 8°ulio Še indu' Uk' tobak i u’ bombaž- kav-tud n nc>p,j0- Zelo je r‘holov n reja svnoprejk in na morju kakor tudi v 5rePrehz-^f,dah ve,ik>h pak smo to omenili le kot kratko razlago krajevnih razmer in razlogov, ki so privedli do sedanjega stanja v Indokini. Pred kratkim smo pisali o belgijskem poizkusu v Belgijskem Kongu, da bi tradicionalno surovo in nečloveško kolonialno politiko, ki so jo brez izjeme vse evropske države izvajale v yseh osvojenih ali njim zaupanih kolonijah, zamenjali z bolj človeško in zares civiliza-tersko politiko. Pred tem pa smo tudi opisali razmere v Francoskem Maroku v Afriki, kjer smo dokazali, da se je pokazala Francija povsem nesposobna za nalogo, ki j; je bna poverjena. Tu ne mislimo reči, da je kot trzava s svojo kulturo in svojo tehnično močjo nesposobna, smpak smelo trdimo, da je nesposobna zaradi svoje družbene ureditve, ki se je izkazala nesposobna in celo zelo brutalna. Podobno se dogaja v Indokini, kjer se je poleg negativnih strani francoske nesposobnosti ter skrajne krivičnosti pojavil še moment nacionalnega prebujanja tamkajšnjega ljudstva, ki se hoče povsem osvoboditi tujca in njegove oblasti. Francija si je s svojim početjem nakopala na glavo zelo težko breme. Vsa njena vojska in vsa vojna industrija ter finance niso kos tej stalni in vztrajni podtalni ali odkriti vojni, ki so vleče že dolga leta. Franciji nabim ° klim °t Lnd0k’:n°' K>iub' SonJ'h.m,itsk>m razmeram ^nk^rif ,S sv°iimi južnimi f1 okon Jena od ekvator- če Unr-?sem sto kilometrov, Vja, še tudi vo- vSortrP!?Zai0 Po širi Sno ri=, Indokino, rek, ki j je m0rala priskočiti na pomoč i celo Amerika, in kljub temu se vsa borba proti domačini partizanom ni premaknila z mrtve točke. Pred kratkim je francoski minister za finance izjavil, da stanejo Francijo borbe v In-in j dokini skoraj 1000 milijard d* da nam 1301 lrankov, s čemer je verjetno 2 U*!h Sr, Talanje ter raznih I mislil PrevH Podobna boleznj kar! ‘ uporom borijo večinoma s tujci, podobnimi avanturisti, kakor smo jih že prej navedli v borbi proti indokitajskim rodoljubom. Ti legionarji zares ne zaslužijo, da bi o njih mnogo pisali in poveličevali njihova junaštva, toda na vsak način hočemo v kratkem opisati pot enega takih «herojev», ki ga je življenje in zločinska vzgoja vrgla mornarji so jih napadli s kamenjem in jih, zmerjali, ker st-šli ubijat nedolžne ljudi, toda njih vse to ni ganilo, saj ':o bili vajeni še kaj hujšega. In po šesttedenski plovbi so se legionarji izkrcali v Indokini. Brez odlašanja so jih poslali v postojanke. Porazdelili so jih v manjše skupine in dodelili tja, kjer je bilo pač potrebno. Mla- Si 1 ■ Kljub takim oviram, jih domači rodoljubi desetkajo. ‘tim, .l” kljub vsem neprijet- VMS’m vrini?hS,tT-V.ZVezi' se >. ec. Tn ‘ izkorišče ^ie. da -f- dov°lj Jasno zns- Pr se d; a tu 1 vsem le zemlja bogata ’ dokaj zaslužiti a se ®1Snim ra7S U 3ati 2 zemlje-mti z jevanjem Indoki- lenim bogastvom, am- tem nismo imeli na- troške enega leta. V teh tisoč milijard frankov pa ni vraiunana kri mnogih evropskih avanturistov in podobnih revežev, ki jih zvablja v Indokino obljubljena nagrada ali pa patološki kompleks borbe proti komunizmu na indokitaj-skem terenu. Francoske oblasti so v tej praksi kar doma. Tudi v Afriki nimajo svoje redne vojske, ampak se proti stalnim tran a Dosiia so°e!inlh Sr<1t*stev ni*i komunikacijskih zvez, nava je rekel črnooki mo*. «Pustite me pri miru, zoprnež,» je odvrnilo dekle. ^ «No, no, to je komedija,* je zaklical enooki za deklet-^^j, je hitelo ven. «Precej pridem za teboj. Mary. Nič se ne ljubica.* dru* Pni teh besedah je s svojim edinim očesom pomežlkii^_^ jji bi, v na j večje veselje starejšega moža z umazanim obraz® lončeno pipo. ... (Nadaljevanje sle<* Glavni urednik BRANKO BABIC. - Odg urednik STANISLAV HENKO. — UKEUNISTVO: ULICA MONTECCH1 St. 8, 111 nad. - lelefou Stev. M-J-DU« ln 94-638. — Poitnl predal 502. —‘UPRAVA: I'LICA SV. FRANČIŠKA St. Z0. — Telefonska St. 73-38 — OGLASI: od 8.30 • 12 ln od 15 . 18 — Tel. 73.38 — Cene oglasov: Za vsak mm viSine v Slrlnl 1 stolpca: trgovski 60, flnarično-upravnl 100, osmrtnice 90 lir. —- Za FLRJ: za vsak mnv Slrlne 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 dtn - Tiska Tiskarski zavod ZTT. - Podruž.: Gorica. Ul. S. Pelltco MI., Tel 11-32. - Rokopisi se ne vračajo. NAROČNINA: Cona A: mtsetna 350, četrtletna «00 polletna 1700, celoletna 3200 Ur. red. IJud. repub. Jugoslavija: Izvod lO.mesečno 21° Poitnl tekoči račun za STO . ZVU: Založništvo tržaškega tiska. Trst 11.5374, — za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozemskega gj. Ljubljana TyrSeva 34 - tel. 2001 tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7 — Izdaja Založništvo tržaSkrsa tiska D.ZO.Z. •