^ Ptuj, torek, If- 27. junija 2006 I® letnik LIX • št. 49 odgovorni urednik: Jože Šmigoc ï^ cena: 150 SIT (0,63 €) ig Natisnjenih: -o 12.000 izvodov _ ISSN 7704-01993 as V Štajerski ® JeeR y Auai KeÊfbter^ pregledi 3 leta Tehniinih pregledov Dominko Dominko d.o.o.. Zadružni trg 8,2251 Ptuj Tel.! 02/ 788 11 50, www.doininkc.si 4.poli MAKATC/r šE 75 DNI Poganjaj kolesa za užitek trenutka, dneva in življenja! Letališče Moškanjci 9. september 2006 www.polimaraton.si Sport Kolesarstvo • Golčer tokrat pred Nosetom Podravje • Slovesnosti ommMevu državnosti Izzivi socialnihiflfgospodarskih refOrm Te dni so se v Sloveniji zvrstile številne slovesnosti ob dnevu državnosti, vseh naj bi bilo okrog Svesto. V MO Ptuj je bila 24. junija na dvorišču minoritskega samostana, slavnostni govornik je bil župan MO Pjuj dr." Stefan Čelan, ki je skupaj s častnim občanom MO Ptuj Mitjem Mrgoletom tudi razrezal slavnostno torto. po petnajstih letih je Slovenija pred novimi izzivi, največji so zagotovo socialne in gospodarske reforme. U^JS^j. Goznik ■"à'-iî- IL' Sead Zilič • V Slovenijo zaradi reprezentance Stran 7 ■m Mag. Stanko Glažar • Malih in velikih ni več Stran 8 Foto: Črtomir Goznik Po naših občinah Ptuj • 1300 občanom poteče veljavnost dokumentov Stran 2 Aktualno Ptuj • Varuh bolnikovih pravic je brez pristojnosti Stran 3 Po mestni občini Ptuj • Proces reform je nujen Stran 4 Po naših občinah Kidričevo • Investicijski program za novi vrtec je potrjen Stran 4 Po naših občinah Apače • Odprli prenovljen športni park Stran 5 Kultura Hajdoše • Harmonika še vedno zažiga Stran 6 Po naših občinah Destrnik • Zdravnik odhaja, ambulanta ostaja Stran 14 Gospodarstvo Ormož • Zadnja kampanja v tovarni sladkorja Stran 14 Ptuj • 1300 občanom julija in avgusta poteče veljavnost dokumentov Uradniki svetujejo pogled v dokumente, da ne boste ostali doma Slovenski uradniki si tudi po tej poti, s pravočasnim obveščanjem oziroma nasveti občanom, da naj pogledajo v svoje dokumente in preverijo njihovo veljavnost, želijo pridobiti dodatno naklonjenost. jezo, ko ugotovijo, da z njihovimi dokumenti ni vse v redu, so pa tik ped odhodom na počitnice v tujino in zadeve želijo urediti zadnji teden oziroma zadnji dan, ker se jih morda ne bo dalo. Mag. Metod Grah je povedal, da je čas izdelave dokumentov pet delovnih dni, zaradi dopustov pri izdelovalcu dokumentov pa se ta lahko podaljša, kot tudi pri povečanem obsegu števila vlog. V primerih, kot so zdravljenje v tujini, smrtni primer, nujna službena pot in podobno, pa je mogoče izdati osebni dokument pred pretekom pet dni, je povedal načelnik ptujske Upravne enote, ki tudi odloča o prioritetnem reševanju vlog za izdajo osebnih dokumentov, vendar so to izjeme, ker gre za dogodke, ki jih občan ni mogel načrtovati, poudarja. Občani morajo vedeti, da prioritetna izdaja dokumentov ne bo veljala kadarkoli, Kot je znano, jih je že od prvega maja letos mogoče oceniti pri vsakem obisku upravne enote. Na območju Upravne enote Ptuj naj bi julija in avgusta pretekla veljavnost skoraj 1300 osebnim dokumentom, 271 potnim listom in 1024 osebnim izkaznicam, tako kažejo evidence. Pretek veljavnosti dokumentov je lahko hud problem za vse tiste, ki bodo tudi to poletje dopustovali v tujini, z osebno izkaznico lahko potujejo samo v države, ki imajo sklenjeni šengenski sporazum, za vse države zunaj EU pa je potni list obvezen. Izkušnje iz prejšnjih let namreč kažejo, da ljudje pogosto pozabijo na najbolj pomembne stvari, med temi je tudi veljavnost osebnih dokumentov. S pozivom, da občani pogledajo v svoje dokumente in preverijo njihovo veljavnost, ne želijo nič drugega, kot ljudem prihraniti nepotrebno Uvodnik Fosili Včasih prav z zanimanjem sledim kakšnim razpravam - večinoma so zelo leporečne in visokoleteče - o vrednotah ohranjanja tradicije, posebnosti itd. Uf, to je strašno pomembno, čeprav se mi zdi, da je bolj kot pomembno zdaj to moderno. Pa to ne pomeni, da res ni pomembno. Saj je, ampak se sprašujem, če vse in za vsako ceno. Recimo, strašno lep in za naše generacije še nadvse pomemben je slovenski jezik. Če bi pa med mladimi do 15 let naredili anketo, ali bi se od rojstva raje učili angleščino ali slovenščino, bi gotovo dobili rezultat, ki bi sloveniste (in zagovornike t. i. maternega jezika) vrgel na tla. Naj mi ti oprostijo, ampak prepričana sem, da bomo o »nekem slovenskem jeziku« že kar kmalu govorili podobno kot o zaguljeni latinščini, ki je hvalabogu ne govori noben narod več. Potem je tu ohranjanje starih običajev, kot so nekdanja kmečka opravila od košnje naprej. Zelo lepo, tu in tam je celo kakšen mladec vmes, že zdaj pa je večinoma vse na imenovalcu folklore, ki se odigra, odpleše in prikaže ob redkih prilikah. Morda še kar nekaj časa. Nadalje spada pod to streho ohranjanje starih domačij. Spet zelo lepo in mislim, da tudi prav, čeprav mi po drugi strani potem ni jasno, zakaj nočejo nikjer ohranjati lepih starih makadamskih in kolovoznih poti (namesto asfalta), pa domačih studencev namesto vodovoda in elektronskih pip, pa lesenih vecejev na štrbunk in tako naprej. Ne, ne - to pa ne. Kultura in tradicija že, samo ne na mojem dvorišču, prosim! In potem, poleg številnih podobnih zadev, hočejo v ta koš nekateri spraviti še komaj stoječe velike vaške domove. Hopla, to se pa ne bo rušilo, to je delo vseh naših mam in očetov, pa še prostovoljno. Takšen spomin pa že mora ostati. Žal pa se takšni spomini vse bolj in dobesedno podirajo, »tradicije« prostovoljstva pa ni nikjer več. Dragi moji, potem je bolje nekatere stvari pač podreti. Običaje, prireditve, drobne hiške lahko ohranja nekaj entuziastov (ki si zaslužijo vso pohvalo), monumentalnih zgradb pa ne. In nenazadnje bi se v tem kontekstu lahko še marsikaj reklo o prostovoljnem gasilstvu, ki ga po eni strani tiščijo pod streho tradicije in polpretekle zgodovine, po drugi strani pa vpijejo po nujnih posodobitvah, da bodo kos sodobnemu času in »sodobnim«požarom. Ampak to je že druga tema. In o tem bomo kakšno rekli kdaj drugič. SM to je možnost, ne pa pravica. V vsakem primeru dvoma bomo zahtevali dokazila, če na primer nekdo pride in pove, da ima plačano letovanje, ni dovolj, da nam to pove, od njega bomo zahtevali tudi potrdilo o plačilu, če reče, da ima nujno pot v tujino, bo moral predložiti potni nalog oziroma napotitev. Ljudje so možnost prioritetne izdaje Foto: Črtomir Goznik dokumentov pogosto izkoriščali, referenti pa so jim popuščali. Tudi obvestilo ministrstva za notranje zadeve je šlo v tej smeri, da se je pri izdaji osebnih listin v teh primerih pretiravalo, saj je bilo prioritetne izdaje kar 50 odstotkov, tudi zato po novem načelnik vsako prioriteto odobrava posebej. Referent zdaj ni več tisti, ki bi odločal Sedem (ne)pomembnih dni Enotni Slovenci Pred petnajstimi leti se je začela radikalno spreminjati podoba jugovzhodne Evrope. Jugoslavija je v približno enakih krčih, dilemah in nesporazumih, v kakršnih je nastala leta 1918, začela tudi razpadati. Bistvo nepremostljivih konfliktov so bili tako rekoč diametralno nasprotni pogledi na vlogo in reševanje nacionalnega vprašanja pri vseh narodih, ki so sestavljali jugoslovansko federacijo ter na način vladanja tej federaciji. Srbi so se po končani prvi svetovni vojni leta 1918 postavili v vlogo zmagovalcev, ki lahko drugim južnoslovenskim narodom iz nekdanje Avstro-Ogrske kot poražencem in včerajšnjim sovražnikom diktirajo pogoje vstopanja in življenja v novi državi Srbov, Hrvatov in Slovencev pod vodstvom srbske kraljevine Karađorđevi-ćev. Srbija je bila skratka prva in najpomembnejša in temu je bilo treba podrediti celotno organizacijo države, poskrbeti za čim večji centralizem in za takšno »rešitev« nacionalnega vprašanja, ki je vse nesrbske narode postavila v podrejen položaj. Govorilo se je o troedinem narodu Srbov, Hrvatov in Slovencev, medtem ko so Makedonce, Albance in Bošnjake (bosansko-hercegovske muslimane) preprosto negirali oziroma »posrbili«. Glavni cilj velikosrb- o prioritetni izdaji. Upoštevati je namreč potrebno tudi dejstvo, da vsaka prioriteta pri izdelavi pomeni zamik pri izdaji dokumentov za tiste, ki so vloge redno oddali, kar ni pošteno. Če se prioritete povečajo za eno tretjino, avtomatično to pomeni, da se eni tretjini občanov podaljša rok izdelave dokumentov za dan ali dva, od pet na sedem dni. Vsi tisti, ki bodo uveljavljali prioritetno reševanje, torej izdajo dokumenta v enem dnevu, bodo morali vlogo osebno vložiti na Upravni enoti Celje, kjer je tudi sedež izdelovalca dokumentov, podjetja Cetis. Še istega dne bodo nove dokumente dobili le tisti, ki bodo vlogo oddali do 11. ure dopoldne, takšno je najnovejše sporočilo. Če pa prioritetno vlogo za izdajo dokumenta pošlje Upravna enota sama, bo občan novi osebni dokument dobil v dveh delovnih dneh. V dneh, ko Upravna enota ne dela, vloge za prioritetno reševanje izdaje osebnega dokumenta ni mogoče oddati, načelnik Grah pravi, da je bilo to včasih mogoče, ko so še sami izdelovali dokumente. Za izdajo nove osebne listine je potrebno predložiti fotografijo zahtevane velikosti (3,5 cm x 4,5 cm) in dokument, ki mu poteče veljavnost. Cena izdelave izkaznice z veljavnostjo pet let je 3155 tolarjev, osebne izkaznice z veljavnostjo deset let 4005 tolarjev, potnega lista z veljavnostjo treh let 7195 tolarjev, potnega lista z veljavnostjo pet let 7980 tolarjev in potnega lista z veljavnostjo deset let 9235 tolarjev. Vlogo za osebni dokument mladoletne osebe lahko praviloma vloži tisti starš, pri katerem ima otrok prijavljeno stalno bivališče, drugi starš lahko to stori na podlagi pooblastila. MG skega Miloševićevega divjanja v devetdesetih letih je bil izničenje avnojskih načel in ustave iz leta 1974 o enakopravni poziciji vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti, vseh republik in pokrajin, ki so tudi Srbijo tretirale kot enako z enakimi znotraj jugoslovanske federacije. Milošević je videl v samostojnosti vseh republik in v njihovi pravici do samoodločbe in razdružitve glavno nevarnost za jugoslovansko enotnost in trdnost, vse njegove reforme političnega in ekonomskega sistema pa naj bi v resnici Srbijo spet vzpostavile kot hegemona, se pravi postavile v položaj, kakršnega si je v bistvu zamislila leta 1918. Zaradi vsega tega zagotovo ni naključje, da je Milošević do konca vztrajal pri državnosti in mednarodni subjektiviteti zgolj Jugoslavije, ne pa tudi vseh republik, kar je junija 1991 pokopalo tudi še enega izmed zadnjih poskusov, da bi z ustreznimi spremembami Jugoslavije, predvsem v zvezo suverenih držav, to skupnost še nekako obdržali pri življenju. Bosansko-hercegovski predsednik predsedstva Alija Izetbe-gović in makedonski predsednik predsedstva Kiro Gligorov sta pripravila za sestanek vseh republiških voditeljev skupni predlog, po katerem bi republikam priznali mednarodno subjektiviteto, samostojno članstvo republik v mednarodnih telesnih, repu- bliške vojske, na ekonomskem področju pa naj bi uvedli norme evropske ekonomske skupnosti. Gligorov in Izetbegović sta opozorila, da bi »trdovratno vztrajanje pri državno-pravni obliki Jugoslavije kot zvezne države, katere izhodišče ne bi bila suverenost republik, pripeljalo do dokončnega razpada Jugoslavije«. Ko je delo 7. junija 1991 poročalo o sestanku šestih jugoslovanskih republiških voditeljev v Sarajevu, je lahko samo zapisalo, da so leti zamudili še zadnjo priložnost za dogovor o politični prihodnosti Jugoslavije, »dokler ta še obstaja kot celota«. Srbski voditelj Slobodan Milošević se je namreč kategorično izrekel proti statusu republik kot suverenih držav, mednarodnopravno subjektiviteto naj bi imela Jugoslavija in ne republike. Hrvaški predsednik dr. Franjo Tuđman je vztrajal pri zvezi suverenih držav ali pa razdružitvi, predsednik slovenskega predsedstva Milan Kučan pa je sporočil, da Slovenija ne bo odstopila od svoje referendumske odločitve o osamosvojitvi. Množična slovenska udeležba na referendumu o osamosvojitvi (23. decembra 1990), predvsem pa tudi ogromna, zares prepričljiva večina tistih, ki so glasovali za osamosvojitev, je predstavljala za politike ogromen, neprecenljiv kapital v vseh osamosvojitvenih procesih. Vsekakor imajo prav tisti, ki pravijo, da Slovenci v svoji zgodovini še niso nikoli nastopili tako enotno kot 23. decembra 1990. Na to enotnost so morali računati tudi vsi tisti, ki so na različne načine nasprotovali slovenskemu osamosvajanju. In teh ni bilo malo. Ne samo v Beogradu. Odločilni mednarodni dejavniki so delali usodne napake v ocenjevanju razmer v Jugoslaviji. Slovenijo so tako rekoč do zadnjega dne opozarjali, naj ne naredi odločilnega razdružitve-nega koraka. Nekaj tednov pred slovensko osamosvojitvijo je ameriški državni sekretar James Backet slovenskim voditeljem odločno sporočil, da so ZDA proti slovenskemu odhajanju iz Jugoslavije in da ne bodo priznale nove slovenske države. Tako rekoč v zadnjem trenutku so se proti »razbijanju« Jugoslavije opredelili tudi v Evropski uniji, čeprav je pred tem evropski parlament kazal simpatije do procesov v Sloveniji _ V takšnih razmerah je slovenska skupščina 25. junija 1991 razglasila novo neodvisno in samostojno evropsko državo - Republiko Slovenijo. Ta dan je na podlagi soglasnega predloga vseh parlamentarnih strank in poslanskih skupin sprejeli ustavni akt o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, ustavni zakon za izvedbo ustavnega akta in Deklaracijo ob samostojnosti. V preambulo Deklaracije ob samostojnosti so zapisali, da so se »izhajajoč in pravice slovenskega naroda do samoodločbe, iz načel mednarodnega prava, iz ustave dosedanje Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ) in iz Ustave Republike Slovenije prebivalci Republike Slovenije na plebiscitu dne 23. decembra 1990 z absolutno večino odločili, da si za prihodnje življenje oblikujejo samostojno in neodvisno državo republiko Slovenijo, ki ne bo več združena v SFRJ«. Jak Koprivc Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednili Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740-23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednik je nasledniii Ptujskega tedniiia oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihier (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis. net, nabi^aimk@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02 ) 749-34-10, Jelka Knaus (02 ) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabi^aimk@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si, wwwradio-ptuj.si Cena izvoda v torek 150 [0,63 €] (za naročnike 120 [0,50 €]) tolarjev, v petek 280 tolarjev [1,17 €]. Celoletna naročnina: 20.200 tolarjev [84,29 €], za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev [112,84 €]. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89). Ptuj • Predstavljamo Magdo ŽezUna, varuhinjo bolnikovih pravic »Varuh bolnikovih pravic je brez pristojnosti.« Ptujske soroptimistke so v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj 14. junija gostile Magdo Žezlina, za zdaj edino varuhinjo bolnikovih pravic, ki deluje v Sloveniji. Novembra leta 2001 je Mestni svet MO Maribor sprejel sklep o ustanovitvi Varuha bolnikovih pravic, za opravljanje funkcije varuha bolnikovih pravic pa je taisti organ 24. februarja leta 2002 imenoval Magdo Žezlina, upokojeno profesorico industrijske pedagogike, ki je končala tudi učiteljišče in višjo šolo za socialne delavce. Njen mandat traja šest let. Varuhinja je bila imenovana za potrebe občanov Maribora in občin, ki so bile nekoč v organizacijski sestavi te občine. V lanskem letu je MO Maribor glede na to, da se nanjo obračajo tudi občani drugih občin, še zlasti statistične regije Podravje, skušala zainteresirati za sofinanciranje oziroma delitev stroškov pri delovanju njene pisarne tudi druge občine na tem območju. Odzvale so se samo občine Ruše, Rače - Fram, Sveta Ana, Hoče - Slivnica in Hajdina, MO Ptuj pa ne, kar pa še ne pomeni, da nekoga, ki pride iz Ptuja, ne sprejme in se mu ne posveti, pravi varuhinja bolnikovih pravic, ki dobro sodeluje tudi z direktorjem ptujske bolnišnice Lojzetom Arkom. Dogaja pa se, da ljudje prihajajo z zadevami, ki so zastarale, starimi tudi osem in več let, zadeve na področju zdravstva namreč hitro zastarajo. Na primer nesreča pri delu je kot nesreča pri delu zapisana samo tri mesece, po tem času šifra ena »preide« v šifro štiri, kar pa že pomeni bolezen. To pa tudi pomeni nižja nadomestila, kakšno pravico manj, če kaj dosežeš, dosežeš prve tri mesece, ko se še zdraviš zaradi nesreče pri delu. Ob imenovanju je bilo precej pomislekov o tem, kaj bo varuhinja bolnikovih pravic sploh delala, celo naslovi v časopisih so govorili o tem, da je imenovana, ne ve pa, kaj bo delala. »Zelo je zabolelo, dejstvo pa je, da sem to tudi v resnici rekla. To je bilo logično v tistem trenutku, saj tega v Sloveniji pred menoj še ni nihče počel in tudi še danes ne. Normalno je, da sem morala področje dela najprej spoznati, se srečati z ljudmi, ki so imeli težave, da mi povedo, kaj naj delam, kaj pričakujejo od mene. Ta pričakovanja pa so zelo različna, tako kot so različni ljudje. Ena tretjina je namreč prepričana, da če jim je zdravstvena komisija prekinila stalež in morajo iti naslednji dan delat, imajo pa samo tri dni za pritožbo, da bom jaz tista, ki bom rekla zdravstveni komisiji, da jim mora dati stalež, ker še niso zdravi. Ne razumejo, da jaz nisem tista, ki daje pravico, ker je pravica napisana, je pogojena, je v zakonu. Če je nekdo pravico iskal pri vseh zakonitih organih, je varuh zadnji, ki bi lahko kaj dal. V Sloveniji ni ne zakona o varuhu bolnikovih pravic, kot varuhinja bolnikovih pravic nimam nobenih zakonitih pooblastil, vse, s čimer razpolagam, so moja človeška opažanja, moje presoje, moji nasveti ljudem, ko pridejo v mojo pisarno. Lahko jih informiram o pravici, jim razložim, kakšne so zakonske osnove, da vidijo, ali je bilo to, kar se jim je zgodilo, prav ali ne. Zdaj že vem, kaj vse potrebujejo, če hočejo dobiti kakšno pravico, kar jim tudi sporočim oziroma jih usmerim, na katera vrata naj potrkajo. Ko gre za pritožbe in tožbe, jim svetujem, kaj vse morajo napisati oziroma morajo le-te vsebovati. Včasih se kakšna stvar le izteče v korist pacienta. Moje izkušnje na primer pri prvih obravnavah na invalidsko-pokojninskih komisijah so v glavnem negativne, skoraj za nobenega se ne iztečejo pozitivno. Šele v sedmi obravnavi na komisiji morda lahko kateri dobi kakšno kategorijo. Zgodi se na primer, da je pri drugi obravnavi nekdo že pridobil III. kategorijo invalidnosti, pa se mu je zdravstveno stanje poslabšalo. Zdravnik je ponovno naredil predlog za obravnavo na invalidski komisiji z novimi izvidi, ki ne smejo biti starejši od pol leta, pa je dobil III. kategorijo invalidnosti za štiri ure, za štiri ure pa dela. Pričakoval pa je prvo kategorijo, zato se je pritožil. Pri pritožbah potrebna previdnost Prvostopenjska komisija v Mariboru je celotno dokumentacijo poslala v Ljubljano na revizijo, druga stopnja je III. kategorijo invalidnosti zavrnila, pritožnika pa spoznala za popolnoma sposobnega za delo, s tem pa je izgubil pravico, ki jo je že imel, ko se je pritožil. To se dogaja, zato je potrebno biti zelo predviden, če kaj iščeš, da se predhodno temeljito seznaniš s predpisi, prav tako s postopki. Za nekatere lahko nekaj naredim, pravice pa ne morem dati. Ljudje na primer ne vedo, da je osebni zdravnik tisti, ki da napotnico za reševalni prevoz, ko na primer nekdo ne more priti v ambulanto. To je lažji primer, so pa tudi težji, ko bi človek že lahko posumil na zdravniško napako,« je med drugim na Ptuju povedala Magda Žezlina, varuhinja bolnikovih pravic. Kar zadeva pogoje dela in zdravljenje rakavih bolnikov na Onkološkem inštitutu, je dejala, da je to zanjo zločin, nekdo bi za to moral odgovarjati, in to krivdno. Tisti, ki niso zagotovili ustreznih pogojev za normalno delo specialistov, ki rešujejo življe- Foto: Črtomir Goznik Magda Žezlina: »Bolniki potrebujejo razumevanje, informacije, o pravicah, želijo nasvete, kako in kje naj se pritožijo, če so prepričani, da imajo pravico, pa mu jih izvajalci v sistemu zdravstva kratijo, največkrat pa želijo opozoriti zdravstvene delavce in njihove sodelavce na napake, ki jih delajo, da se drugim ne bi dogajale podobne stvari. Zato je potrebna samostojna institucija varuha bolnikov pravic, ki bi vsaj v regijah individualno sprejemal pritožbe bolnikov in jim pomagal z nasveti.« nje, saj je življenje veliko bolj pomembno kot neki razpisni pogoji. V tem primeru gre za izredno stanje, tako bi se ga moralo tudi obravnavati. Med primeri, ki jih obravnava, so tudi taki, ko ljudje zaradi bolezni izgubijo svoj status, ko izgubijo zaposlitev zaradi bolezni. Ljudje niso obveščeni, da če komisija stalež prekine, tudi osebni zdravnik za isto diagnozo ne more odpreti ponovnega staleža. Odpre pa se lahko za novo diagnozo. Poučen je tudi primer, ko zdravnik da sočasno predlog za podaljšanje zdrav- niškega staleža in predlog za oceno delazmožnosti. Ljudje tudi ne razumejo, kaj je ocena delazmožnosti. »Rečejo: 'Ni me pregledal, ne verjame mi, imam pa take in take izvide. Specialisti so napisali to in ono, pa tega niso nič pogledali, tudi nič upoštevali, v dveh, treh minutah sem bil notri in zunaj, odklonili so vse, češ da sem sposoben za vsako delo, jaz pa se ne počutim zdrav, nisem sposoben za delo'. Invalidska komisija ne začne prej obravnave, dokler ni zaključeno zdravljenje. Pomeni, da je najprej potrebno i m j ."■íáá »Varuh bolnikovih pravic ne bi smel biti zaposlen.« Foto: Črtomir Goznik zaključiti zdravljenje, šele potem lahko da zdravnik predlog na invalidsko komisijo, ki ocenjuje delazmožnost, ne ocenjuje pa diagnoz. Dokumentacijo pregledajo, izdelajo izvedensko mnenje, bolniku priznajo te in one diagnoze, kljub temu pa je zaradi teh diagnoz še vedno, na primer ženska, sposobna opravljati delo čistilke, zadnje delo, ki ga je opravljala. Eno so napisane zadeve, drugo so zadeve, ki se v življenju, v realnosti dogajajo,« opozarja Žezlina. Bolnik danes več ne dobi »vsega« V zadnjem času imajo bolniki tudi precej pritožb zaradi pisanja receptov. To je tudi razumljivo, ker ni sistemskih rešitev, zdravstvena blagajna ima globoko luknjo, zato se nekje jemlje, da se lahko da drugam. Ne pišejo se več recepti za vsako zdravilo. Vsake pol leta pride na svetlo nova lista zdravil, zdravniki so prisiljeni pisati iz skupin primerljivih zdravil najcenejše, ki naj bi imelo še enak učinek kot najdražje zdravilo. »Če pomaga enako, še nekako gre, kaj pa če ne, kaj v tem primeru,« v imenu bolnikov sprašuje varuhinja bolnikovih pravic Magda Žezlina. Bolnik ne more dobiti vsega, kar misli, da bi moral, oziroma je nekoč že dobival. Če pa odpre denarnico, problema ni, lahko dobi tisto, kar je bilo nekoč brezplačno. To tudi pomeni, da če imaš denar, si lahko privoščiš vse, kaj pa tisti, ki dobi napotnico na Centru za socialno delo in lahko koristi le tisto, kar je zajeto v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja, torej tisto, kar je nujno, nima pa tudi dodatnega zavarovanja. Če mora tak bolnik v bolnišnico, ker nima dodatnega zavarovanja, dobi ob odpustnici tudi račun za tiste storitve, ki niso pokrite iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. »V takih primerih se znajdemo tako, da prosimo za enkratno socialno pomoč. Zgodi pa se tudi, da nam ne uspe, ker obstajajo »limiti«, ki to onemogočajo, kot so lastništvo stanovanja, zemlje.« To ni osamljen primer, žal jih je vedno več. Bolnikove pravice so v bistvu del splošnih človeko-vovih pravic, opredeljene so v zakonu o človekovih pravicah in v ustavi. »Vse je v redu tako dolgo, dokler ne ugotoviš, da ta pravica ni absolutna, da je pogojena z zakonskimi določili, z izvršnimi predpisi, v zakonu o zdravstveni dejavnosti je v 47. členu zapisanih enajst pravic s področja bolnikovih pravic, ki se izvršujejo s pomočjo izvršilnega predpisa. Glavni izvršilni predpis so pravila o osnovnem zdravstvenem zavarovanju in zdravstvenem varstvu. Tu pa se zadeve začnejo zapletati, ker se začnejo pogojevati. Tega, kar ostane na situ, je zelo malo, če pa hočeš več, moraš seči v svojo denarnico. Pravica do najboljšega možnega zdravja je pravica in svoboščina obenem, deklarativno zveni, ko pa se začne izvajati, se dogaja to, da tisti, ki ima denar, si pravico lahko kupi, tisti pa, ki denarja nima, lahko dobi samo toliko, da ne umre.« Magda Žezlina že od vsega začetka svojega delovanja opozarja na nujnost zakonske ureditve varovanja pravic bolnikov na nacionalni ravni in v vsaki regiji. Nova vlada je pripravila predlog zakona o pacientovih pravicah, vendar ta ne predvideva civilnih regionalnih varuhov po zgledu dobre prakse v Mariboru. Predvideva le zagovornika pacientovih pravic, ki bi bil zaposlen v Zavodu za zdravstveno varstvo, imenovan in financiran pa s strani ministrstva za zdravje. Po njenem varuh ne bi smel biti zaposlen, moral bi biti neodvisen, popolnoma samostojen. Prav tako bi morali po regijah imenovati civilne varuhe bolnikovih pravic. Še najbolje bi bilo, da bi bili ti varuhi pri posameznih društvih bolnikov, ker oni tudi najbolje poznajo probleme določenih bolnikov, sistem bi jim moral omogočiti, da bi bili enakopravni sogovorniki z zdravstveno zavarovalnico, ministrstvom za zdravje oziroma vsemi, ki so odgovorni za razvoj zdravstvenega sistema v Sloveniji. Majda Goznik Ptuj • Osrednja slovesnost ob dnevu samostojnosti Proces reform je nujen Osrednja slovesnost ob dnevu državnosti v MO Ptuj je bila 24. junija na dvorišču minoritskega samostana. Slavnostni govornik je bil ptujski župan dr. Štefan Čelan. Ob tej priložnosti so 15. rojstnemu dnevu države Slovenije nazdravili s ptujsko pe-nino in se posladkali s torto velikanko Ptujskih pekarn in slaščičarn, ki sta jo razrezala ptujski župan dr. Štefan Čelan in častni občan MO Ptuj Mitja Mrgole. Slavnostni govornik je najprej spomnil na razstavo Pokrajinskega muzeja Ne damo se, ki je združila vse akterje osamosvojitvene vojne leta 1991 za samostojno Slovenijo na Ptujskem in Ormoškem. »Iz skrbno zbranega gradiva, ki dokazuje prelomne trenutke tistega časa na Ptuju in v Ormožu, je razvidno, da sodimo v sam slovenski vrh tistih pomembnih ljudi in krajev, ki smo med prvimi dojeli, da so poti do velikih uspehov v glavnem tlakovane s trnjem.« Zgodovinski spomin počasi zamenjujeta sedanjost in novi življenjski izzivi. Prehajamo v čas, ki bo omogočal razvojno uspešnost in s tem posledično do dviga kakovosti življenja le tistim družbam, ki bodo sposobne nuditi slehernemu posamezniku sproščanje njegove ustvarjalnosti. »Na Slovenskem smo se tega procesa lotili s programom reform. Vsak, ki danes trdi, da Slovenija ne potrebuje reform, živi po moji oceni v zmotnem prepričanju. Osebno ocenjujem, da so za Slovenijo reforme nujne. Razlikujemo pa se v pogledih, ki so povezani z načini izvedbe posameznih reformnih ukrepov. V Sloveniji je potrebno ustvarjati pogoje, ki bodo večini Slovenk in Slovencev omogočali sproščati in uveljavljati izvirno ustvarjalnost, sem proti vsem reformam, ki prenašajo odgovornost za razvoj na način od zgoraj navzdol, še huje pa je, če se odgovornost za razvoj prenaša zgolj na kapitalske elite. Marsikateri državljan ali državljanka naše mlade države namreč že krepko čuti na svoji koži, da družba, ki ji dirigira zgolj kapital, ni kaj dosti boljša od družbe, ki ji je nekoč zapovedovala diktatura proletariata. Slovenijo je potrebno preko Foto: Črtomir Goznik Slavnostni govornik na osrednji slovesnosti ob dnevu državnosti v MO Ptuj je bil župan dr. Štefan Čelan. reformnih procesov reorganizirati tako, da bo odgovornost za razvoj prenesena na sistem odločanja od spodaj navzgor,« je še posebej poudaril ptujski župan, ki se tudi ni pozabil zahvaliti vsem, ki so najtesneje povezani z nastankom naše mlade države. V kulturnem programu pod naslovom Petnajst naših let, ki je bil eden najboljših v zadnjih letih in eden takšnih, da ti na proslavi ni dolgčas (pripravila ga je Nataša Petrovič), so sodelovali recitatorja Miha Topolovec in Matija Puž s pesmimi Aleša Štegerja in Davida Bedrača, Komorni moški pevski zbor Ptuj pod vodstvom Ernesta Kokota, plesalke Plesnega centra Mambo v koreografiji Božene Krivec, Pihalni orkester Ptuj pod vodstvom Štefana Petka in kvartet saksofonov Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj pod vodstvom Antona Horvata. Sestavni del programa, ki je bil zasnovan kot celota, so spremljale fotografije na platnu iz Fotoatelje-ja Langerholc. Uradni proslavi je sledil koncert ptujskega Big Banda s solistoma Davidom Matičijem in Blažem Vidovi-čem. MG Plesalke Plesnega centra Mambo so zaplesale v koreografiji Božene Krivec. Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Odlično je zapel tudi Komorni moški pevski zbor pod vodstvom Ernesta Kokota. Kidričevo • Zadnja predpočitniška seja sveta Investicijski program za novi vrtec potrjen Svetniki občine Kidričevo so na zadnji predpočitniški, sicer 28. redni seji v četrtek, 22. junija, med drugim potrdili lokacijski načrt za centralno čistilno napravo v Apačah, skoraj brez pripomb pa so sprejeli tudi investicijski program za gradnjo novega vrtca ob tamkajšnji osnovni šoli, ki naj bi ga zgradili v treh letih, veljal pa naj bi blizu 700 milijonov. Zadnja seja kidričevskega občinskega sveta pred poletnimi dopusti je bila zagotovo ena krajših do sedaj, saj so s šestimi točkami dnevnega reda opravili v dobri uri. Tudi to sejo je zaradi bolezenske odsotnosti župana Zvoni-mirja Holca sklical in vodil podžupan Jože Murko, sicer pa so se po pregledu in potrditvi zapisnika prejšnje seje v prvi obravnavi lotili vsebine odloka o občinskem lokacijskem načrtu za območje P- Foto: M. Ozmec Takšen naj bi bil novi vrtec v Kidričevem, ki naj bi ga še to jesen pričeli graditi ob tamkajšnji osnovni šoli. 15K1, ki je namenjeno gradnji centralne čistilne naprave v Apačah. Tako smo izvedeli, da je na tem območju predvidena izgradnja sekvenčne biološke naprave z aerobno sterilizacijo blata z nitrifikaci-jo in denitrifikacijo ter možnostjo kasnejšega kemijskega čiščenja fosforja. Prednost te variante je v tem, da omogoča natančno vodenje procesa čiščenja, prispevno območje čistilne naprave pa obsega naselja Kidričevo, Apače, Cir-kovce, Dragonja vas, Lovrenc na Dravskem polju, Mihovce, Njiverce, Pleterje, Pongrce, Spodnje in Zgornje Jablane, Stražgonjca, Strnišče, Šikole, Župečja vas ter komunalne vode Taluma, Boxmarka in industrijske cone Kidričevo. V času javne razgrnitve predlaganega lokacijskega načrta za gradnjo centralne čistilne naprave, ki je potekala od 4. maja do 4. junija, ni bila podana nobena pripomba ali pobuda, brez bistvenih pri- pomb pa so bili tudi svetniki, zato so v prvi obravnavi s predlaganim odlokom soglašali. V nadaljevanju so prisluhnili Stanetu Napastu s Skupne občinske uprave, ki je svetnikom v kratkem predstavil informacijo o prostorskoure-ditvenih pogojih za območje občine Kidričevo, ki ga je maja letos izdelal Geodetski zavod Celje in je skupaj s predlaganimi spremembami in dopolnitvami prav te dni že na javni razgrnitvi do petka, 21. julija. V času razgrnitve bo javna obravnava omenjenega dokumenta v sredo, 5. julija, ob 18. uri v sejni sobi občine Kidričevo. Skoraj brez razprave in pripomb so sprejeli dokaj obsežen investicijski program za izgradnjo novega vrtca ob osnovni šoli Kidričevo. Strokovni sodelavec Herbert Glavič je med drugim pojasnil, da bodo po potrditvi na občinskem svetu investicijski program posredovali v potrditev na ministrstvo za šolstvo in šport, zatem na ministrstvo za finance, in če ne bo ovir ali zadržkov, bodo lahko nadaljevali postopek in morda že v avgustu objavili razpis za izbiro izvajalca gradbenih del. Podžupan Jože Murko je svetnike seznanil z vsebino nedavnega pogovora v Vrtcu, kjer so vodstvo in zaposleni ponovno izrazili svoje mnenje, da bi bila lokacija za novi vrtec ob sedanjem ugodnejša, ter z željo svetovalke predsednika države Magdalene Tovornik, da jo podrobneje seznanijo z vsebino projekta izgradnje novega vrtca ter potekom izbire lokacije. V razpravi pa so svetniki menili, da o lokaciji ni več treba razpravljati, saj se je občinski svet po več razpravah in pogovorih ter temeljitem premisleku in tehtanju vseh okoliščin že odločil za gradnjo ob osnovni šoli. M. Ozmec Apače • Sklenili deveto občinsko praznovanje Odprli prenovljen športni park V občini Kidričevo so v nedeljo, 25. junija, združili praznovanje dneva državnosti z osrednjo in sklepno slovesnostjo v počastitev 9. občinskega praznika, ki je potekala v prenovljenem športnem parku v Apačah. Vrhunec bogatega tritedenskega programa 28 društvenih, športnih in zabavnih prireditev, ki so se pričele že 6. junija, je potekal minuli konec tedna. V petek, 23. junija, so v dvorani v Cirkovcah izvedli tekmovanje v namiznem tenisu, na tenis igrišču v Kidričevem so pričeli turnir v tenisu, društvo upokojencev iz Lovrenca je pripravilo turnir v vrtnem kegljanju, zvečer pa so prišli na svoj račun mladi, ki so se v Apačah zbrali na prireditvi Mladi pojo in igrajo, v Kidričevem pa na zabavnem večeru Orange night. V soboto, 24. junija, so v restavraciji Pan v Kidričevem odprli razstavo ročnih del društva žena in deklet ter zatem še razstavo likovnih del udeležencev slikarskega ekstempora, pred gostiščem Atila je bil start množičnega kolesarskega maratona, ki se ga je udeležilo prek 200 re-kreativcev, v športnem parku v Lovrencu je v organizaciji Gasilske zveze Kidričevo potekalo gasilsko tekmovanje za pionirke in pionirje, mladinke in mladince, članice in člane ter starejše gasilce, v Apačah so se pomerili v streljanju z zračno puško za prehodni pokal občine Kidričevo, v Pongrcah so bile prve vaške igre, v Apačah so se pomerili nogometni veterani občine Kidričevo in NK Maribor, v Župečji vasi pa so zvečer pripravili kresovanje. V nedeljo, 25. junija, pa so letošnje občinsko praznovanje sklenili s popoldansko slovesnostjo pod prireditvenim šotorom v športnem parku v Apačah. Kljub izredni vročini so se poleg številnih domačinov slovesnosti udeležili tudi poslanca v državnem zboru Branko Marinič in Franc Pukšič ter nekateri župani okoliških občin. Župan Zvonimir Holc se Ob uvedbi evra obstoječih pogodb z banko ne bo potrebno spreminjati številne stranke NLB Skupine verjetno zanima ali bo ob uvedbi evra potrebno tolarske zneske v pogodbah spreminjati in sklepati dodatke (anekse) k obstoječim sklenjenim pogodbam. Odgovor je ne. V pogodbah se bodo tolarski zneski pretvorili avtomatično. Pogodb ne bo treba spreminjati, saj velja njihova neprekinjenost (kontinuiteta). Uvedba evra kot zakonitega plačilnega sredstva v Republiki Sloveniji namreč ne vpliva na veljavnost pogodb in tudi ne na pravice in obveznosti strank po posamezni pogodbi. Kaj konkretno to pomeni za vas? Na primeru: pred tremi leti ste sklenili modro varčevanje in do sedaj privarčevali 180.000 tolarjev. Mesečni trajnik za 5.000,00 tolarjev imate še vedno odprt in z varčevanjem nameravate nadaljevati tudi drugo leto. Pred enim mesecem pa ste sklenili še kratkoročni depozit v višini 1.000.000 tolarjev. Zanima vas, kaj se bo z vašim varčevanjem in depozitom zgodilo 1. januarja 2007? 1. januarja 2007 se bosta privarčevani glavnici, skupaj z obrestmi avtomatično pretvorili (prekonvertirali) v evre. Prav tako bo v evre avtomatično pretvorjen tolarski znesektrajnika. Obe pogodbi, tako varčevalna kot depozitna, ostaneta še naprej v veljavi in ju ne bo potrebno spreminjati. S posebnim obvestilom pa vas bomo v začetku prihodnjega leta seznanili, koliko evrov imate že privarčevanih. Enak način avtomatičnega pretvarjanja v evre ter način obveščanja o stanju kredita ter o višini obroka bo veljal tudi za vse kreditojemalce, ki imajo v banki najet tolarski kredit. Tako tudi za kreditne pogodbe velja, dajih ne bo potrebno spreminjati ali sklepati dodatke k obstoječim pogodbam. Več informacij o prehodu na evro lahko dobite v naših poslovalnicah: - Poslovalnica Prešernova, Prešernova 5, Ptuj (tel.:02 787 04 44) - Bančna trgovina Super mesto. Ormoška 30, Ptuj (tel.: 02 748 02 70) - Poslovalnica Ormož, Kerenčičev trg 7, Ormož (tel.:02 740 27 85) nlbO www.nlb.si Foto: M. Ozmec Posebne čestitke in knjižna darila je prejelo enajst zlatih učencev iz OŠ Kidričevo in Cirkovce. Foto: M. Ozmec Grbe občine Kidričevo so prejeli (z leve) Karel Pavlič, Milena Ser-dinšek, Marija Metličar in Anton Medved. Foto: M. Ozmec Župan Zvonimir Holc je z iztekajočim se 4-letnim mandatnim obdobjem zadovoljen. je v slavnostnem nagovoru najprej zahvalil podžupanu Jožetu Murku in direktorici občinske uprave Evelin Makoter Jabločnik, ki sta zaradi njegove bolezenske odsotnosti prevzela večino bremen vodenja občine Kidričevo. Ob oceni iztekajočega se 4-letnega mandatnega obdobja pa je poudaril, da je zelo zadovoljen, saj so s sredstvi občinskega proračuna, v katerem se je vsako leto nabralo dobro milijardo tolarjev, dobro gospodarili. Posebej pa je župan čestital enajstim učencem, ki so osnovno šolo v Kidričevem in Cirkovcah končali z odličnim uspehom, in jim skupaj z ravnateljico cirkovške šole Ivanko Korez ter pomočnico ravnatelja OŠ Kidričevo Alenko Kutnjak izročil spominska knjižna darila. Prejeli so jih zlati učenci: Marjana Babšek, Nik Smrečnjak, He- lena Ivančič, Lucija Jurtela, Maja Jurtela, Tea Korez, Špela Lačen, Špela Likavec, Uroš Mohorko, Eva Šibila in Sabina Zajc. Za pomemben prispevek k razvoju občine Kidričevo so izročili letošnja občinska priznanja - štiri grbe in tri plakete občine Kidričevo. Grb občine Kidričevo so prejeli župnik Karel Pavlič, samostojna podjetnica Milena Serdinšek iz Apač, predsednica društva podeželskih žena Marija Metličar iz Zg. Jablan ter samostojni podjetnik Anton Medved iz Plete-rij. Plakete občine Kidričevo pa so prejeli PGD Lovrenc, čebelar Janko Pislak iz Apač ter krajevna zdravnica Marija Unuk. Po bogatem kulturnem sporedu, v katerem so na- stopili člani godbe na pihala Talum Kidričevo pod vodstvom Štefana Garkova in pevska skupina Utrinek iz Cirkovc pod vodstvom Petra Gojkoška, je novo slačilnico, asfaltno ploščad in druge pridobitve športnega parka Apače, ki so ga zgradili na nekdanji opuščeni gramoznici, predstavil predsednik športnega društva Miran Kova-čec, ki je skupaj z županom Zvonimirjem Holcem in podžupanom Jožetom Murkom svečano prerezal vrvico pred pomembno pridobitvijo. Ob koncu slovesnega dela pa se je podžupan Jože Murko v imenu vseh občanov in vodstva občine zahvalil županu Zvonimirju Holcu za njegov 4-letni prispevek k razvoju občine. M. Ozmec Foto: M. Ozmec Dobitniki letošnjih plaket občine Kidričevo (z leve) predsednik PGD Lovrenc Anton Leskovar, čebelar Janko Pislak in zdravnica Viktorija Unuk, dr. med. Ptuj • Mestno gledališče Ptuj Jutri na Vurberku premiera Micke V idilično okolje gradu Vurberk, ki ima že dolgo tradicijo gledaliških predstav na prostem, se »seli« tudi Mestno gledališče Ptuj. Veseloigro Micka Antona Tomaža Linharta bodo premierno uprizorili na gradu Vurberk jutri, 28. junija, ob 21. uri, ponovili pa jo bodo še 29. junija, 1., 2., 3., 4., 5. in 6. julija; vse predstave se bodo pričele ob 21. uri. Na tiskovni konferenci pred novo premiero, ki je bila 22. junija, so podrobneje predstavili igralsko ekipo in druge sodelujoče v tej predstavi. Z Micko v ptujsko gledališko ekipo prvič vstopata Branko Šturbej, prejemnik številnih priznanj za svoje gledališko ustvarjanje, od leta 2001 poučuje dramsko igro na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, in Tomaž Gubenšek, dramski igralec in predavatelj za tehniko govora ter predstojnik Oddelka za gledališče, radio, film in televizijo. V najnovejši predstavi Mestnega gledališča igrajo še Tadej Toš, Aljoša Ternovšek, Alenka Cilenšek in Urša Vučak v vlogi Micke, ki se po štirih letih ponovno pojavlja v pro- Foto: Arhiv Mestnega gledališča Ptuj dukciji Mestnega gledališča Ptuj. Režija je v rokah Reneja Maurina, kot dramaturg in dopisovalec teksta je podpisan Rok Vilčnik, kustomo-graf je Andrej Gabron. Tekst je priredba, dopisovali so ga povsod tam, kjer je bilo možno, in v prid večji dramaturški napetosti ter večji sočnosti teksta. Jezik je pristen, saj so želeli ohraniti očarljivost Linhartovega jezika tudi v dopisanih delih. Komedija Micka je burka, ki funkcionira skozi igralce, igralski izraz, like situacije, je na tiskovni konferenci poudaril režiser Rene Maurin. MG Hajdoše • Predstavitev nove kasete in zgoščenke Štajerskih frajtonarjev Na knjižni polici Harmonika se vedno zaziga Štajerski frajtonarji KD Valentin Žumer HajdoSe so v soboto, 17. junija, ob 19. uri v prostorih gasilskega doma Hajdoše predstavili novo kaseto in zgoščenko z naslovom Za dobro voljo 2. Od skupaj 12 novih pesmi so na prireditvi predstavili polovico. Na prireditvi so sodeiovaii tudi člani mlajše zasedbe. Foto: Dženana Bećirović Pod imenom Štajerski frajtonarji se predstavljata dve zasedbi, mlajši in starejši člani. Miha Kirbiš, Tomaž Dobnik, Davorin Breg, Marko Belšak, Primož Ke-lenc, Klavdija Pleteršek in Romana Teskeč so člani starejše zasedbe, ki je izdala novo zgoščenko. Idejni oče zasedbe je Alfons Strnad, predsednik KD Valentin Žumer iz Hajdoš, ki po mnenju članov igra zelo pomembno vlogo pri njihovem delu. Zasedbo so ustanovili pred štirimi leti, ko je bilo kar 13 članov, danes je v starejši skupini šest frajtonarjev iz takratne zasedbe in Primož Kelenc, ki se jim je pridružil pred dvema letoma. Odkar je postal član, je ravno Primož njihov strokovni vodja. Prepričan je, da je harmonika vedno nekaj posebnega za Slovence. »Zdi se mi, da harmonika vedno zažiga. Tudi tisti, ki poslušajo druge zvrsti glasbe, kot so hip hop ali house, zaplešejo, ko zaslišijo zvok harmonike. Ne moreš ostati ravnodušen. To je pač naš nacionalni inštrument,« pravi Primož in dodaja, da skrivnost njihovega uspeha ni v tem, da imajo v zasedbi dekleta, kot mislijo nekateri, ampak v tem, da so kakovostni glasbeniki. To vsekakor dokazuje tudi dejstvo, da nastopajo tudi izven meja Slovenije, kjer jih zelo radi sprejmejo. Vsako leto obiščejo našo južno sosedo, Hrvaško, lani pa so nekaj nastopov imeli tudi v Nemčiji. Tudi publika na Ptuju in v okolici rada posluša mlade talentirane glasbenike kako raztegujejo svoj meh. Dvorana v Hajdošah, v kateri so izvedli predstavitev nove zgoščenke, je bila kljub slabemu vremenu skorajda polna. Štajerski frajtonarji so predstavili tudi svoj zaščitni znak, štajersko nošo, ki jo imajo oblečeno na vseh prireditvah. Zraven mladih glasbenikov, ki so predstavljali zgoščenko, so na prireditvi nastopile tudi nekateri druge zasedbe. Sodelovale so pevke Gmajnarice, Mešani pevski zbor iz Gerečje vasi in mlajša skupina Štajerskih frajtonarjev. Po končanem programu, ki je trajal uro in pol, je do druge ure zjutraj goste zabaval Ansambel Primoža Kelenca. Dženana Bećirović Olomuc • IMIadi gorišniški pevci na Češkem Bron in srebro iz Olomuca Od 7. do 11. junija je potekalo v češkem Olomucu mednarodno tekmovanje pevskih zborov. Tokrat so se ga udeležili tudi pevci Otroškega pevskega zbora OŠ Gorišnica, ki ga vodi Slavica Cvitanič. Otroški pevski zbor OŠ Gorišnica v Olomucu Foto: arhiv šole Letošnjega tekmovanja na Češkem se je udeležilo okoli sedem tisoč pevcev, med njimi pa so bili tokrat tudi mali gorišniški pevci, ki so letošnji nadvse uspešni pevski sezoni dodali še dve medalji. Gorišniški zbor je nastopil v dveh kategorijah. V kategoriji ljudske pesmi so osvojili srebrno priznanje, v kategoriji do 12 let pa bronasto priznanje. Tekmovali so v konkurenci dvajsetih zborov iz različnih evropskih držav. V vsakem tekmovalnem nastopu so zapeli štiri pesmi, od katerih je morala biti vsaj ena zapeta acapella, torej brez instrumentalne spremljave. Zraven tekmovalnega nastopa se je zborček predstavil tudi v koncertnem programu, kjer so zapeli pesmi slovenskih skladateljev, nastop pa končali s češko Tancuj, tancuj. Na klavirju je pevce spremljala Tanja Kozar Sto-šič. Fl Herbert Krosney Izgubljeni evangelij Ljubljana. Rokus, 2005 Gnostiki so verjeli, da pot do odrešenja ne vodi prek vere v Jezusovo smrt in vstajenje, marveč prek skrivnega spoznanja, ki ga je prinesel Jezus svojemu ožjemu krogu. Zbirko gnostičnih spisov so odkrili leta 1945 v bližini egiptovskega mesta Nag Hamadi. Sodijo med največja odkritja dvajsetega stoletja, prekašajo jih samo mrtvo-morski zvitki Postavljena so bila nova spoznanja o verskih gibanjih v drugem, tretjem in četrtem stoletju po Jezusu Kristusu. Kajniti so verjeli, da dejanje Jude Iškarijota ni bilo zlo, kajti samo on je razumel Jezusove skrivnosti in izpolnil je njegovo voljo. Rokopis Evangelija po Judi je napisan v koptščini. Koliko je star? Kje so ga našli? Kje je bil vse do sedaj? Je bil del zbirke skrivne vednosti? To je evangelij, ki pripoveduje Jezusovo zgodbo s stališča Jude Iškarijota, ki je omenjen štiridesetkrat, več kot v vseh kanonskih evangelijih skupaj. V prejšnjih evangelijih je Juda podlež, v tem pa je junak! Je Juda padli učenec? V Evangeliju po Marku, ki je nastal 35-40 let po Jezusovi smrti, ni besedice, da je Juda predal Jezusa oblastem. Vsak naslednji pisec je dodajal zgodbo o Judi. Evangelij po Judi je gnostični dokument in Juda je edini zvesti učenec, ki prejme odrešenje. Danes je Juda sinonim za izdajstvo in eden najbolj osovraženih ljudi zahodne civilizacije. Kmetje so v votlini ob Nilu odkrili kodeks, na univerzi Yale pa potrdili, da gre za Evangelij po Judi. V suhem puščavskem podnebju se je rokopis ohranil 1600 let. Rokopis je v drugačnih podnebnih spremembah na svoji vijugasti poti po treh celinah propadel na tisoče koščkov, in če ga ne bi še pravočasno restavri-rali, bi izginil za vselej. Besedilo pripoveduje zgodbo o zadnjih Jezusovih dnevih. Krščanstvo se je pod rimsko vladavino širilo po dolini Nila. Beseda Kopt izvira iz popačenke Gipt in pomeni Egipt. Vsak osmi Egipčan je koptski kristjan. Za votlino so vedeli samo domačini, tuji oplenjevalci so jo izropali in prodali najdbe na kairskem in aleksandrijskem trgu. Papiruse so zavili v časopisni papir. Devica Marija se je v koptski državi tudi v sedanjem času večkrat pojavila. Telesnega opisa za Juda Iškarijota ni. Očitno pa je užival zaupanje, saj je bil blagajnik in edini učenec iz Judeje. Juda je odigral svojo vlogo v Evangeliju po Mateju z izdajalskim poljubom in pokončanju iz sramote. Evangelij po Marku prispeva k zgodbi o Judi bolj malo novega. Evangelij po Janezu je najostrejši v sodbi. Tako Pilat kot Juda delujeta v okviru Božjega načrta, vendar so Judje označeni kot izdajalci. Ludvig Koenen, kralj znanosti o rokopisih, je bil z ekipo akademikov prepričan, da knjižnici iz Nag Hamadija v obsegu trinajstih kodeksov manjka še najmanj eden. Številni poskusi so potrdili, da so rokopisi izvirni, ne zgolj zaradi papirusa, ampak tudi zaradi slovnično pravilnega besedila v koptščini. V delu, ki je bil napisan v grščini, je bil svetopisemski dokument in razprava o utežeh in merah, med koptskimi dokumenti je bilo nekaj Pavlovih pisem in koptski kodeks. Nihče v zgodovini krščanstva ni imel toliko poguma, da bi povedalJudovo plat zgodbe. Gnostiki so ustvarili zapleten pogled na raj, na zemljo in svetopisemske osebe. Za evropske znanstvenike je bil pretres Robinsonova izdaja faksimila besedil iz Nag Hamadija v koptščini leta 1972, z zahtevo, da imajo vsi pravico do redkih znanstvenih dokumentov, ker pripadajo človeštvu. Stranski učinek knjig raziskovalcev zgodnjega krščanstva je tudi Da Vincijeva šifra Dana Browna. Za današnje kristjane so gnostične doktrine radikalne. Ženske so imele pomembno vlogo. V nekem odlomku beremo, da je Marijo Magdaleno Jezus ljubil bolj kot vse učence in jo poljubljal na usta. Marija Magdalena je bila prva, ki je videla Jezusa na jutro njegovega vstajenja, učencem seje prikazal šele zvečer. Jezus pripovedujeJudi o skrivnostih, »kijih ni videl noben človek Naslednje strani so polne gnostične kozmologije. Nihče ne ve, koliko besedil se je izgubilo in propadlo skozi stoletja. Krščanstvo, ki se je razširilo po svetu, je bilo ortodoksno in ne gnostično. Neznane besede Juda Iškarijota so propadale v trezorju ene izmed bank. Jezus je rekelJudi: »Stopi proč od drugih in povedal ti bom skrivnosti kraljestva. Možno je, da ga dosežeš, vendar se boš hudo žalostil.« Kdo ve, ali seje rokopis ohranil po naključju ali po Božji volji. V Evangeliju po Judi se Jezus veliko smeje. Vladimir Kajzovar SP v nogometu Malih in velikih ni več Stran 8 Nogomet Kidričani si v novi sezoni želijo še višje Stran 8 Boks Zlata rokavica ostala na Ptuju Stran 9 Atletika Pet kolajn za pionirje AK Keor Ptuj Stran 9 4. ormoški ulični tek Zmaga Javornikovi in Kastelicu Stran 10 Nogomet Miran Klajderič novi trener Zavrča Stran 10 Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kor-nik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik tednik Športni zavod Ptuj 2250 Ptuj, Čučkova 7 . Telefon: 02/787 76 30 www.športnizavod-ptui.si E-mail: sport@radio-tednik.si Kolesarstvo • Cestna dirka za DP Nogomet • Se bo Sead Zilič vrnil na Ptuj? Golčer tokrat premagal Noseta na njegovem terenu V nedeljo je v Gabrju na Dolenjskem ves dan potekalo državno prvenstvo v kolesarstvu. Najzanimivejša je bila popoldanska cestna dirka članov, v kateri je bil najboljši kolesar Perutnine Ptuj, Jure Golčer. Na 141 km dolgi progi je za njim zaostal Tomaž Nose (Adria Mobil) tretji je bil Uroš Šilar, ki nastopa za avstrijsko ekipo Swiag Teka. Na zelo zahtevni progi v peklenski vročini je kolesarjem kar eden za drugim zmanjkovalo sape. Po polovici dirke je bilo od 60 kolesarjev na startu (v obeh članskih kategorijah) v igri za zmago le še petnajst tekmovalcev. Od perutninar-jev sta bila v ospredju Golčer in Mahorič, iz moštva Swiag Teka Šilar in Jerše, Murn, Fajt ter Nose pa so delali zase. Pri mlajših članih so imeli trije savski kolesarji premoč nad Švabom in Špilakom (Adria Mobil). Drugo polovico dirke je zaznamoval pobeg Korena, ki pa je bil še pred zaključnimi boji ujet. Več tekmovalcev je poskušalo napadati, uspelo pa je le 28-letnemu Mariborčanu, ki je v cilj pripeljal pol minute pred Nosetom in se veselil prvega naslova državnega prvaka: »Dirka je bila zelo zahtevna zaradi proge in vročega vremena. Mislili smo, da jo bodo Gabrje - cestna dirka, DP Elite - 141 km 1. Jure Golčer (Perutnina Ptuj) 2. Tomaž Nose (Adria Mobil) 3. Uroš Šilar (Swiag Teka) 7. Mitja Mahorič (Perutnina Ptuj) U23 - 141 km: 1. Grega Bole (Sava) 2. Vladimir Kerkez (Sava) 3. Kristjan Koren (Sava) St. mladinci - 99 km: 1. Benjamin Cujnik (Adria Mobil) 2. Blaž Furdi (Adria Mobil) 3. Tadej Bernik (Sava) 14. David Jerič (Perutnina Ptuj) Ml. mladinci - 66 km: 1. Gregor Lah (Adria Mobil) 2. Erik Poljanec (Sloga 1902 Idrija) 3. Pavel Gorenc (Adria Mobil) 6. Niko Vogrinec (Perutnina Ptuj) 8. Alen Tement (Perutnina Ptuj) 10 Mat-kn Pi irtí ÍPťsn itnina Pti li^ Najboljši trije na cestni dirki za DP: drugouvrščeni Tomaž Nose (Adria Mobil), novi državni prvak Golčer (Perutnina Ptuj) in tretje-uvrščeni Uroš Šilar (Swiag Teka) odločili sprinterji, vendar se je kar hitro izkazalo, da je zanje pretežka. V vodilni skupini sva bila le midva z Mahoričem in želela sva dirko odločiti pred koncem, saj v sprintu nobeden od naju ne bi imel možnosti. Vesel sem, da mi je uspelo, moram pa se zahvaliti Mitji, brez njegove pomoči mi verjetno ne bi uspelo. Pred dirko mi je naoljil kolo,« je že v šali razlagal Golčer, ki je majico prvaka »sle-kel« prav klubskemu kolegu. »Zmaga mi ogromno pomeni, državni naslov na cestni dirki je največ, kar lahko osvojiš. Bi pa bil bolj vesel, če bi zmagal na dirki Po Sloveniji. Ne morem reči, da gre za maščevanje, vsaka dirka je dirka za sebe,« je še komentiral ponovni obračun z Nosetom. Vogrinec tragična oseba dneva Manj sreče so imeli mlajši kolesarji Perutnine. Tokrat jih Foto: UG Niko Vogrinec (Perutnina Ptui) je očitno povsem zapustila. Tragična oseba nedeljskega prvenstva je zagotovo Niko Vogrinec. 15-letni Videmčan je bil v pobegu od začetka do konca. Skoraj do konca, saj ga je skupina ujela 50 metrov pred ciljem. Še deset kilometrov prej je imel dve minuti naskoka pred vsemi. »To je res smola. Takšen je šport, tudi to se lahko kdaj zgodi. Dirko smo imeli pod kontrolo, ob koncu pa so se stvari obrnile. Lansko leto smo imeli precej sreče, ko je Vogrinec presenetil tekmece in postal prvak, letos pa se nam je zgleda to vrnilo,« je bil razočaran tudi njegov trener Boštjan Lampret. »Klubsko« prvenstvo Miholjeviču Uspešno so ob koncu tedna nastopil tudi hrvaški kolesarji, ki nastopajo v ptujskem dresu. Uspešni konec tedna sta pričela Matija Kvasina in Kristjan Đurasek, ki sta na petkovem posamičnem kronometru osvojila zlato in bronasto medaljo. V nedeljo pa so prav tako v Šibeniku perutninarji tekmece povsem dotolki. Na 125 km dolgi progi se jih je kar pet uvrstilo med šest najboljših. Zmagal je Hrvoje Miholjevič, ki je v majici prvaka nasledil Kvasino. Drugo mesto je osvojil Massimo Demarin, Rogina, Danču-lovič in Đurasek so se razvrstili pod stopničkami. »Klubsko« prvenstvo je s tretjim mestom zmotil le David Demanuele (Loborika). nn »V Slovenijo zaradi reprezentance« Sead Zilič je po odlični sezoni 2004/05 v dresu Drave dobil izredno mamljivo ponudbo iz Poljske, skupaj z Markom Gri-žoničem sta pozneje res okrepila vrste Wisle iz Plocka in z njimi osvojila naslov pokalnega prvaka Poljske. »Po prvem delu sezone 2005/06 sem bil najboljši strelec Wisle, v pokalnem tekmovanju smo si zagotovili napredovanje, nekoliko slabše pa nam je šlo v prvenstvu, a so bile razlike na prvenstveni razpredelnici izredno majhne. Potem so v klub pripeljali novega trenerja, ki je takoj uvedel igro s samo enim napadalcem. Ker je zraven mene v napadu igral tudi domačin, sicer pa poljski reprezentant Ireneusz Jelen, je razumljivo, da je dobil prednost pred mano. Sicer sva z Jelenom dobro sodelovala, pa tudi zunaj igrišča je zelo prijeten človek. Lepo so me sprejeli tudi navijači, saj so me v jesenskem delu prvenstva izbrali za naj nogometaša Wisle,« je o igranju na Poljskem povedal Sead. Kako naprej, je bilo naslednje vprašanje, saj so vse glasnejše govorice o prestopu v Dravo. »Lahko povem, da se na Poljsko ne bom vrnil, saj bo tudi v letošnji sezoni na klopi Wisle isti trener, tako da bi veliko časa zagotovo presedel na klopi za rezerve, kar pa si najmanj želim. Moja želja je, da pridem kot posojen igralec na Ptuj in da se skupaj borimo za vrh. Čeprav se zame zanimajo tudi Celjani in Koprčani, ima po mojem mnenju Drava Fntn- (Črtomir fínynik Bo Sead Zilič letos spet navduševal ljubitelje nogometa v dresu ptujske Drave? boljšo ekipo. V Sloveniji bi rad igral tudi zaradi tega, da bi se dokazal selektorju slovenske reprezentance. Pomembno je, da igram dobro in dosegam gole, uvrstitev med prve tri bi bila potem dosegljiva. Poleg Slovenije so v igri še druge možnosti: klub iz nemške druge lige in dva kluba iz Italije so pokazali resen interes, zato še zaenkrat ni nič odločenega, čeprav redno treniram z Dravo,« je o možnosti prestopa v Dravo dejal Zilič, ki se v nadaljevanju kariere želi preskusiti tudi v najmočnejših ligah Evrope, v Italiji ali Španiji. Morebitnega nrestona v Dra- vo bi se zagotovo zelo razveselili tudi ptujski navijači, ki so Seada že ob prvem prihodu na Ptuj zelo lepo sprejeli, ta pa jim je vse vračal z dobrimi igrami in doseženimi zadetki. V teh dneh se ni moč izogniti tudi vprašanju o SP v nogometu: »Portugalska, Argentina in Brazilija so zame največji favoriti, eden od teh bo po mojem mnenju postal svetovni prvak. Poljska je v kvalifikacijah za SP igrala dobro, a se je pokazalo, da v Nemčiji ni slabih ekip, tako da si je težko zagotoviti napredovanje.« Jože Mohorič Viktor Trenevski že trenira Ko na prvem treningu ni bilo najboljšega strelca Drave v pretekli sezoni Viktorja Tre-nevskega (na sliki), se je nekoliko dvignila temperatura na Ptuju, saj naj bi se popularni Viki pogovarjal s Koprom. Takoj smo ga poklicali in vse izvedeli iz prve roke. »Na prvi trening me ni bilo zaradi urejanja dokumentov. Bil sem tudi v Kopru, vendar se z mojim nekdanjim klubom nisem pogovarjal. Z Dravo imam veljavno pogodbo še leto dni, tukaj še nisem rekel zadnje besede. Že v minulem prvenstvu bi lahko z malo več sreče bili za kakšno mesto višje na prvenstveni razpredelnici. Potencial je, mislim da bomo v naslednji sezoni še višje,« je dejal Viki Trenevski, makedonski nogometaš v Dresu Drave, ki je kar 16-krat razveselil privržence Drave, ko je zadel v polno, njegovih asistenc pa ni potrebno niti omenjati. Danilo Klainšek I ir Piše • Mag. Stanko Glažar, podpredsednik NZS Malih in velikih ni več Svetovno nogometno prvenstvo - dogodek nad dogodki tega leta - seje prevesilo v drugo polovico. V osmino finala so se uvrstile več ali manj pričakovane ekipe. Največ iz Evrope (10), med ostalimi šestimi pa le ena iz črnega kontinenta (Gana). Popoln izkupiček v prvih treh krogih je uspelo iztržiti le štirim ekipam (Nemčija, Brazilija, Portugalska, Španija). Ob velikem številu kvalitetnih reprezentanc, ki si žal niso niti priigrale vstopnice za Nemčijo, se jih je kar nekaj poslovilo že po predtek-movanju. Češka, Poljska, Srbija in Črna gora, Hrvaška,ki so bile v širšem krogu favoritov, si bodo nadaljevanje ogledali pred domačimi televizijskimi ekrani. Da tradicija nekaj velja potrjuje podatek, da so vsi dosedanji svetovni prvaki (Nemčija, Brazilija, Anglija, Italija, Argentina, Francija) še v »igri«, manjka samo Urugvaj, ki pa se na svetovno prvenstvo ni uvrstil. Analiza dosedanjega dela prvenstva prikazuje, da ni več velikih in malih reprezentanc, ampak lahko o zmagi in napredovanju odločajo nianse. Evropski trenerji so na začasnem delu po vsem svetu in očiten je napredek včasih eksotičnih nogometnih sredin na področju tehnike in taktike igre. Fizična pripravljenost in motivacija le-teh pa nikoli ni bila vprašljiva. Ob tradicionalno dobrih evropskih in južnoameriških reprezentancah je potrebno izpostaviti predstavnika Afrike (Gana, Slonokoščena obala), ki sta se predstavila z všečno in kombi-natorno igro, ki pa navadno ne prinese dobrega rezultata. Moč Slonokoščene obale si je okusila tudi naša reprezentanca v pripravah na svetovno prvenstvo. Številni igralci iz teh afriških držav nastopajo v močnih evropskih klubih in svoje dragoceno znanje in izkušnje nato prenašajo v svoje ekipe. Nekaj reprezentanc je s svojimi predstavami razočaralo (Iran, Togo, Savdska Arabija, Tunizija) in nehote se pojavlja občutek, da bi tako lahko igrala tudi naša reprezentanca. Z nekaj sreče in boljšimi igrami bi morda lahko imeli na prvenstvu tudi našo reprezentanco. Pogovor z mehiškim novinarjem, ki mi je zaupal, da ima Mehika 5 milijonov registriranih profesionalnih igralcev, mi pa le 2 milijona prebivalcev, govori o naši majhnosti. Toliko bolj smo lahko ponosni, da smo bili udeleženci zadnjega svetovnega in predzadnjega evropskega prvenstva. Vsekakor smo lahko Ptujčani izjemno veseli, saj sta nas takrat aktivno zastopala naša Nastja Čeh in Sašo Gajser, kar dokazuje dobro delo naših nogometnih šol. Sanje vsakega nogometaša so zaigrati za reprezentanco na svetovnem prvenstvu in glede na kvalitetno delo klubov z našega področja (Drava, Aluminij) upajmo, da omenjena igralca nista bila zadnja, ki jima je to uspelo. Dobre predstave reprezentančnih selekcij so vsekakor posledica homogenih ekip in ustvarjalnih posameznikov. Z veseljem se spominjamo Avtor sestavka med navijačema Gane nekdanjih kreatorjev igre: Pele, Maradona, Zico, Platini, Matheus Nekateri trenutni zvezdniki so se od prvenstva že poslovili (Dejan Stankovič, Rosicki...) oz. še niso zasijali v popolni podobi (Zinedine Zidane, Francesco Toti, Ronal-dinho ...). Do konca prvenstva bodo imeli še dovolj možnosti ali pa bodo to izkoristili drugi, do sedaj neafirmirani igralci. Naskok na najboljšega strelca svetovnih prvenstev vseh časov pa bo verjetno uspelRonal-du, ki je z doseženima dvema zadetkoma že dohitel Nemca Gerda Mulerja (14 golov). Brezhibna organizacija pod vodstvom bivšega igralskega in trenerskega zvezdnika Franca Beckenbauerja, kot predsednika organizacijskega odbora nam bo vsekakor ostala v dobrem spominu. Novi in prenovljeni nemški stadioni (Alianz Arena v Munchnu, Olympiastadion v Berlinu, Fifa WM-Stadion v Gelsenkirchnu ki izpolnjujejo najsodobnejše standarde, predstavljajo infrastrukturne bisere. Vložek v organizacijo je bil izredno velik, vendar podatki že sedaj dokazujejo, da bo Nemčija na številnih področjih z organizacijo svetovnega prvenstva veliko pridobila. Ob pogledu na ne maloštevilne gledalce iz Slovenije se sprašujem, koliko bi se jih zbralo ob morebitnem nastopu naše reprezentance. Pred sabo imam žive spomine na EURO 2000, dobre igre naših reprezentantov in večtisoč-glavo množico Slovencev, ki je zasedla osrednji trg v Amsterdamu ter z znamenitim »kdor ne skače ni Slovenc« in »mi Slovenci« navdušila celotno Evropo. To je bila večja promocija Slovenije kot vsi nekajletni napori politikov in gospodarstvenikov. Tudi na svetovnem prvenstvu 2002 v Koreji, kjer sem bil z našo reprezentanco, je bilo kljub veliki oddaljenosti veliko naših glasnih navijačev. Na splošno pa lahko poudarim, da so bili navijači, s katerimi sem se na tekmah ali ulicah nemških mest srečeval, izvirno našemljeni v barvah svojih idolov, njihovo veselje in navijanje (z redkimi izjemami) pa je bilo kljub popitim hektolitrom nemškega piva, športno. Med navijači je zaslediti tudi številne bivše igralce zvezdnike, ki so bili dodatna vzpodbuda za navijanje (Diego Armando Maradona, Dragan Đajič). Veliko polemike je tudi o sodniških napakah, ki so se dogajale. Ugotavljamo, da tudi najboljši in profesionalni sodniki grešijo, kar je človeško. Iz navedenega izhaja, da smo lahko zadovoljni s kvaliteto sojenja v naših najvišjih ligah. In koga lahko pričakujemo v sanjskem finalu? Na eni strani zvezdniška ekipa kariok, ki se jim bodo zoperstavili temperamentni Argentinci pod taktirko Riquel-meja, ali pa nemški elf z dirigentom Balackom in nevarnima napadalcema poljskega rodu Podolskim in Klosejem. Bodo slastfinala okusili vedno neugodni azzuri ali tricolori? Juan Vasle je svojo knjigo poimenoval: Ustavite svet -Mundial je tu. Nogometni ples se torej nadaljuje, delo je zastalo, selitev narodov poteka iz mesta v mesto, zmagovalci se koncentrirajo na naslednjo tekmo (popravnih izpitov več ni), poraženci pa odhajajo domov in se že ozirajo proti kvalifikacijam za svetovno prvenstvo 2010, ki bo v Južnoafriški republiki. Nogomet • NK Aluminij V novi sezoni si želimo se visje« » Nogometaši v vseh slovenskih nogometnih ligah so si po končanem prvenstvu vzeli nekaj časa odmora. Seveda večina igralcev največ časa posveča gledanju tekem svetovnega prvenstva, nekateri (1. SNL) pa so že pričeli priprave. Čas počitka se izteka tudi za nogometaše Aluminija, ki so v minuli tekmovalni sezoni v 2. SNL osvojili četrto mesto. Ob podrobnejšem pregledu lahko ugotovimo, da bi z malo več športne sreče bili še višje na prvenstveni razpredelnici. V sezono so krenili z mladimi nogometaši, saj je priložnost dobila večina igralcev, ki so iz mladinske kategorije prešli v člansko, odšli pa so nekateri nogometaši v druge klube (Šimenko, Emeršič, Kelenc). Z njimi je skozi vse leto delal trener Edin Osmanovič, ki se je očitno ujel z igralci veliko bolj, kot so nekateri napovedovali. Vzpostavljeno je bilo medsebojno zaupanje. Je pa dejstvo, da so mlade ekipe podvržene oscilacijam, oziroma nihanjem v igri. To, da so ostali brez Vrenka in da so jih pestile poškodbe, pa v Kidričevem niso obešali na veliki zvon. Če bi temu četrtemu mestu članske ekipe dodali še naslov pokalnega prvaka mladincev in njihovo šesto mesto, pa dobre rezultate in uvrstitve mlajših selekcij, potem lahko mirno zapišemo, da je bila tekmovalna sezona 2005/2006 uspešna. Trener članske ekipe Edin Osmanovič nam je dejal o minuli sezoni naslednje: »Osvojili smo četrto mesto in to je mesto, ki bo ostalo zapisano. Seveda smo si vsi, tako jaz kot trener kot igralci, želeli več. Fantje so bili marljivi pri delu, imeli pa smo tudi nekaj smole s poškodbami, ki pa so žal sestavni del vsakega športa. K delu članskega moštva smo priključili veliko mladincev iz prejšnje generacije, ne- Foto: Črtomir Goznik Sebastjan Golob (Aluminij, beli dres) kaj pa jih je dobilo priložnost iz sedanje, ki je dosegla veliki uspeh v pokalu. Povrh vsega pa spadamo med najmlajše ekipe v 2. slovenski nogometni ligi.« Spremembe v igralskem kadru so vedno prisotne. Aluminij ni nobena izjema in tako so že odšli nekateri igralci, bo pa ponovni priliv mlajših iz mladinske šole. O tem, kaj pričakuje v novi sezoni, pa nam je strateg Aluminija dejal: »V klubu imamo praktično vse pogoje za normalno delo. Vodstvo kluba je svoje naredilo. Lepo so me vsi skupaj sprejeli in s te strani sem zelo zadovoljen. Lepo mi je tudi, ko ob tem vidim še dobro delo z mlajšimi selekcijami. Napovedi so bile vedno nehvaležne, vendar bomo v novem prvenstvu naredili vse, da bi bili bolje uvrščeni kot v minuli sezoni. Kako uspešni pa bomo, bo seveda pokazal sam tok pr- venstva.« Edin Osmanovič bo tudi v naslednji sezoni trener članske ekipe. Kot trener z bogatimi izkušnjami slovi tudi kot dober motivator, v ospredje pa vedno postavlja svoje nogometaše. Sebastijan Golob - kapetan Aluminija: »Če povem po pravici, nogometaši nismo zadovoljni s četrtim mestom, saj smo pričakovali več. Imeli smo nekaj smole, pa tudi športna sreča nam je obrnila hrbet. S trenerjem se dobro razumemo, dobro delamo in v novi sezoni pričakujemo višjo uvrstitev. Kljub močni konkurenci bi lahko bili tik pod vrhom. Če pa bi nas obšle še poškodbe, potem bi se to tudi lahko dogodilo. Mislim, da naša odločnost po uspehu končno lahko da tisto, kar si želimo, oziroma smo sposobni doseči.« Danilo Klajnšek Nogomet • NK Drava Tomaž Toplak spet na Ptuju Po končanem jesenskem delu pretekle sezone se je vodstvo NK Drava Ptuj odločilo, da nekaj igralcev pošlje na posojo v druge klube, Foto: Črtomir Goznik Tomaž Toplak (Drava Ptuj) eden teh je bil tudi Tomaž Toplak. Tomaž je tako v spomladanskem delu prvenstva igral za Dravinjo iz Slovenskih Konjic, kjer je bil stalen član začetne enajsterice. Čeprav ekipa končnega cilja, uvrstitve v 1. ligo, ni dosegla, si je Tomaž s svojimi dobrimi igrami prislužil veliko simpatij navijačev Dravinje. Po enoletni posoji se vrača v matični klub, kjer se s soigralci že pripravlja na novo sezono. JM DogoSe - Drava 5:8 STRELCI: Zagoršek 3, Đurovski, Šterbal, Pre-jac, Kronaveter, Bosilj. DRAVA: Germič, Kronaveter, Drevenšek, Osaj, Prejac, Druzovič, Zagoršek, Šterbal, Đu-rovski, Šket, Bosilj. Ob prazniku NK Dogoše so Ptujčani gostovali v tem kraju in s tem dali svoj pečat k prazniku dogoških nogometašev. Nogometaši Drave so nastopili v kombinirani postavi, vendar so tudi brez najboljših bili prevelik zalogaj za domače nogometaše in slavili zmago. Zaigrala sta tudi trener Milko Đurovski, ki je dosegel enega izmed osmih zadetkov, ter pomočnik trenerja Gorazd Šket. Včeraj popoldne so nogometaši Drave odigrali pripravljalno tekmo v Dupleku. Danilo Klajnšek Boks • 26. Zlata rokavica Trofeja ostala na Ptuju 26. Zlata rokavice Slovenije v organizaciji BK Ptuj je minila v pravem športnem vzdušju. Organizatorji so še enkrat dokazali, da je boks na Ptuju doma in da se tukaj piše zgodovina slovenskega boksa. Časi so se nekoliko spremenili kakor tudi razmišljanje športnih delavcev, vendar se je še enkrat dokazalo, da ima boks na Ptuju domovinsko pravico. V preteklosti sta svojo znanje tukaj že pokazala Armand Krajnc in Dejan Zavec, nekdanji in sedanji profesionalni boksar. Ob ringu se je zbralo dokaj veliko število gledalcev, med njimi tudi župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan in direktor občinske uprave MO Ptuj mag. Stanko Glažar. Sam boks je bil na zavidljivi kakovostni ravni. Gledalci so lahko videli zanimive borbe v ženski in moški kategoriji. Od aktivnega boksa se je v soboto poslovil Robi Holc, ki je v ekshibicijskem dvoboju meril moči z Boštjanom Be- rom. Žal pa nekateri slovenski klubi niso držali besede glede udeležbe njihovih tekmovalcev in tekmovalk, zato je bil spored nekoliko okrnjen. Najbolj zanimivo borbo večera so gledalci lahko videli v zadnjem dvoboju srednje kategorije, kjer je mladi in perspektivni Denis Jug (BK Ptuj) meril moči z Ljubljančanom Janezom Ricijem. Slednji je povzročil kar nekaj težav Denisu, ki se je po štetju zbral in s serijo dobrih udarcev popolnoma razorožil svojega nasprotnika, tako da je sodnik upravičeno dvignil roko mlademu boksarju BK Ptuj. Ob tem pa je komisija imela lažjo nalogo pri izboru za naj boksarja, sicer dobitnika 26. Zlate rokavice, ki jo je Denis Jug prejel iz rok ptujskega župana dr. Štefana Čelana. Žensko zlato rokavico pa je iz rok mag Stanka Gla-žarja prejela Avstrijka Rachel Richter. Zelo veseli pa so bili ljubitelji boksa, ko so lahko pozdravili Dejana Zavca, ki je iz Rezultati: ženske: PERESNO LAHKA: Janja Bombek (BK Ptuj) - Alenka Krajnc (Ljubljana) 2:0, predaja brez borbe POVELTER: Andreja Bešter (BK Kranj) - Rachel Richter (Avstrija) 0:2, k. o. 3. runda. Moški: POLVELTER:Tomaž Kašca (BK Dolomiti) - David Rajkovača (BK Ptuj) 0:2, k. o. 3. runda POLSREDNJA: Mauro Monte-sano (Italija) - Sandor Molnar (Madžarska) 2:0, k. o. 1. runda; Franjo Grgič (Hrvaška) - Mitja Dolenc (BK Slovenska Bistrica 2:0. SREDNJA: Matic Samastir (BK Slovenska Bistrica) - Seba-stijan Majster (BK Dolomiti) 2:0, Denis Jug (BK Ptuj) - Janez Rici (BK Dolomiti) 2:0. rok svojega prijatelja in nekdaj odličnega boksarja in dolgoletnega trenerja Albina Merca prejel simbolično darilo. Danilo Klajnšek FOTO: Črtomir Goznik Denis Jug (BK Ptuj, levo) je dobitnik letošnje zlate rokavice. Letalstvo • Klub veterani letalstva Začetek sodelovanja z Varaždinci V nedeljo, dne 11. 6. 2006, je v Varaždinu potekal mednarodni letalski miting Varaždin 2006, ki je za naš klub pomenil začetek povezovanja in skupnega sodelovanja v projektu AEROFEST DRAVA 06. Mitinga so se udeležili piloti in posadke aeroklubov Slovenije in Hrvaške ter pripadniki vojaških letalskih sil Slovenije, Madžarske in Hrvaške. Prireditev je spremljalo veliko število ljubiteljev letalstva. Med njimi je bila tudi naša delegacija kluba veteranov letalstva iz Ptuja, ki je hkrati navezala stike z vodstvom aero-kluba Varaždin in jim predala Foto: Matjaž Horvat Lucija Lah iz Kluba veteranov letalstva (druga z leve) in ostali ljubitelji letalstva iz Ptuja, ki so sodelovali v Varaždinu. program aktivnosti Aerofesta 2006. Naslednja letalska priredi- tev bo potekala v Sloveniji. Od 7. do 10. septembra 2006 bo namreč izveden mednarodni aerorally kot bistvena aktivnost Aerofesta, s pričetkom na letališču Maribor in nato preko Ptuja, Varaždina in Osijeka nazaj na Ptuj, kjer bo tudi zaključek prireditve. Pričakujemo udeležbo posadk iz Italije, Avstrije, Hrvaške in Slovenije. Vljudno vabljeni! Za Klub veteranov letalstva Ptuj Lucija Lah in Matjaž Horvat Atletika • Miting v Velenju in APS za pionirje Pet kolajn za pionirje V petek zvečer je Velenje gostilo največji atletski miting v letošnjem letu. Kvalitetno izpeljanega tekmovanja so se udeležili praktično vsi slovenski reprezentantje, nastopili pa so tudi številni tuji atleti, saj miting spada pod okrilje Evropske atletske zveze. Med udeleženci je bila tudi četverica iz Atletskega kluba Keor Ptuj, največ sta pokazali najboljši ptujski atletinji Nina Kolarič in Natalija Sbull, mladinca Rok Panikvar in Laura Pajtler pa sta nabirala dragocene izkušnje. V eni od najbolje zastopanih disciplin mitinga, v skoku v daljino, je Kolaričeva zasedla peto mesto, pri tem pa je ponovno popravila znamko svojega osebnega rekorda, ki sedaj znaša 625 centimetrov. V teku na 800 metrov, kjer smo bili priča uspešnemu povratku Jo-lande Čeplak na atletske steze, je svojo priložnost izkoristila Sbullova in je v hitrem teku izboljšala svoj osebni rekord na 2 minuti in 9,44 sekunde, kar je na koncu zadostovalo za deveto mesto. V istem teku je Pajtlerjeva zasedla trinajsto mesto, Panikvar pa se je na pol krajši razdalji ponovno spustil pod 50 sekund (49,98 sekunde). Naslednji dan pa je podmladek AK Keor Ptuj tekmoval v Kopru na atletskem pokalu Slovenije za pionirje, ki so razdeljeni v tri kategorije: mlajši od šestnajst let (U16), mlajši od štirinajst let (U14) in mlajši od dvanajst let (U12). Ptujča-ni so kolajne dosegli v vseh kategorijah, skupaj pet - dve zlati in dve srebrni ter eno bronasto. Pri najstarejših se je izkazal Peter Dobnik z zmago na 60 metrov ovire, tekel je 8,88 sekunde. Pri dekletih si je srebrno medaljo priska-kala Urška Horvat v skoku v višino (145 centimetrov), Urška Škerget pa je, kljub osebnemu rekordu na 300 metrov (42,40 sekunde), le za stotinko sekunde zgrešila tretje mesto. V konkurenci U14 je bil drugi Goran Emeršič na 60 metrov z ovirami (10,26 sekunde). Med najmlajšimi je na 300 metrov suvereno zmagal Mark Drevenšek (46,97 sekunde), saj je sovrstnike pustil za sabo debelo sekundo, Melani Hentak pa je zalučala žogico 36,79 metra in si priborila tretje mesto. UE Skupinski posnetek vseh ptujskih dobitnikov medalj na atletskem pokalu Slovenije Strelstvo • 6. krog VK lige in pokal občine Ptuj Odlični rezultati strelcev SK Ptuj V soboto je na mariborskem strelišču Melje, v organizaciji strelskega kluba Ptuj, potekalo dvoje tekmovanj z orožjem velikega kalibra. Za pokal mestne občine Ptuj, kjer se je streljalo enoročno s pištolo in revolverjem VK, so prevladovali predvsem ptujski strelci, medtem ko se je s 6. krogom državne lige s pištolo in revolverjem VK končal prvi del tekmovanja, v septembru pa sledita še dva kroga omenjenega tekmovanja. V enoročnem streljanju s pištolo VK za pokal mestne občine Ptuj je zmagal Ptujčan Slavko Ivanovič, ki je dosegel odličnih 185 krogov in premagal Janeza Mrkuna s 182 krogi na 2. mestu in Francija Gabra s 180 krogi na 3. mestu. Ostala dva Ptujčana Majda Raušl in Milan Stra-žišar pa sta s 178 krogi in s 177 krogi zasedla 4. in 5. mesto. V enoročnem streljanju z revolverjem VK je bil izplen ptujskih strelcev še boljši, saj sta se med najboljše tri prebila kar dva Ptujčana. Odličen dosežek je ponovno uspel Slavku Ivanoviču, ki se je s 182 krogi prebil na odlično drugo mesto pred Majdo Raušl s 181 krogi na 3. mestu. Žal je ponovno nehvaležno 4. mesto osvojil Milan Stražišar, ki je tokrat dosegel 181 krogov, vendar imel slabšo zadnjo serijo. Zmagal je Mitja Podgornik, SD Olimpi- Foto: Simeon Gone Ptujčana Slavko Ivanovič in Majda Raušl ja, s 184 krogi. V 6. krogu državne lige s pištolo in revolverjem VK so v pištolskem delu prevladovali strelci iz Policista, ki so zmagali s 568 krogi, pred Ljubljančani s 563 krogi na 2. mestu in strelci iz Medvod s 557 krogi na 3. mestu. Ptujčani so dosegli letos rekordnih 540 krogov in med 20 ekipami tekmovanje končali na odličnem 6. mestu. Za ptujsko ekipo so streljali Franc Simonič 177 krogov, Milan Stražišar 178 krogov in Slavko Ivanovič 185 krogov. Druga ptujska ekipa je, v postavi Majda Raušl 177 krogov, Zlatko Kostanjevec 157 krogov in Borut Sagadin 166 krogov, dosegla skupnih 500 krogov in zasedla 16. mesto. V streljanju z revolverjem VK sta tokrat prevladovali ljubljanski ekipi ZPE 1 in ZPE 11, ki sta s 569 krogi in 562 krogi pometli s konkurenco. Tudi v tej disciplini so Ptujčani dosegli letos rekorden dosežek in s 544 krogi osvojili 10. mesto. Za ekipo so streljali Milan Stra-žišar 181 krogov, Majda Raušl 181 krogov in Slavko Ivanovič 182 krogov. Druga ptujska ekipa je v postavi Zlatko Kostanje-vec 169 krogov, Borut Sagadin 172 krogov in Franc Simonič 172 krogov dosegla 513 krogov in osvojila 15. mesto. Simeon Gonc Foto: UE Atletika • 4. ormoški ulični tek Zmaga Javornikovi in Kastelicu Letošnji že četrti ormoški ulični tek (58 nastopajočih), ki sta ga pripravila AK Ormož in Občina Ormož, je navdušil. Tako po kvaliteti tekmovalcev kot po obisku gledalcev ob progi, ki so se zbrali v velikem številu. Od slovenske tekaške elite je v Ormožu manjkal le lanskoletni zmagovalec Boštjan Buč. Pri ženskah, ki so tekle 4000 metrov, je z novim rekordom proge (13:15) slavila slovenska olimpijka Helena Javornik, ki je kar za 21 sekund premagala mlado obetavno tekmovalko in lanskoletno zmagovalko Dane- jo Grandovec. Ptujčanka Natalija Sbull si je pritekla še zadnjo mesto na stopničkah. Po tekmi je zmagovalka Helena Javornik dejala: »Odlična prireditev, razgibana proga, zmaga ter nov rekord proge. Enostavno moram biti zadovoljna in prihajam tudi naslednjič v Ormož.« V moški kategoriji na 4800 metrov je odločitev padla šele v zadnjem krogu. Do zadnjih metrov se je za zmago boril trio K - Kosmač, Kejžar in Ka-stelic. Slednjemu je na koncu s časom 14:03 (drugi rezultat v zgodovini ormoškega teka, rekord drži Buč s časom 13:54) uspelo premagati Kejžarja in Kosmača. Navdušen nad zmago je Ljubljančan, ki tekmuje za AK Vele Domžale, povedal: »Pošteno rečeno v taki konkurenci nisem pričakoval zmage. Res pa je, da sem v zadnjem času v dobri formi in tudi moja samozavest je na višku. Skratka, ko gre, pač gre. Zahvalil bi se tudi gledalcem ob progi, ki so nas ves čas glasno vzpodbujali. Čestitke organizatorju na lepi tekmi.« Od domačih Na startu 4. ormoškega teka Kolesarstvo Množična udeležba v Kidričevem ■ ■ ■ v Kolesarski klub Bike-ek Haloze 2002 je bil organizator kolesarskega maratona v Kidričevem ob prazniku občine Ki- dričevo. Kolesarji so imeli na izbiro dve progi, in sicer krajšo v dolžini 28 km, ter daljšo, ki je bila dolga 58 kilometrov. Lepo Najboljši trije kolesarji na^ 28 km progi (od leve): Ivan Rogelj, Antonio Klajnšek in Marjan Žalar vreme je privabilo več kot dvesto kolesarjev in kolesark iz severovzhodne Slovenije. Kljub temu da je to bil športni kolesarski dogodek rekreativnega značaja, so se kolesarji in kolesarke trudili po svojih močeh za najboljše rezultate, oziroma uvrstitve. Najstarejši udeleženec je bil Miroslav Mihec iz Maribora (letnik 1925), najmlajša pa sta bila Rok Šalamun in Lara Klemenčič - oba letnika 1995. Najštevilčnejša ekipa je bila DU Ptuj (31), drugi pa Talum Kidričevo (30) REZULTATI 28 KM: 1. Ivan Rogelj (Eurobike Špica Ptuj), 2. Antonio Klajnšek (Apače), 3. Marjan Žalar (Eurobike Špica) REZULTATI 58 KM: 1. Miha Vantur, 2. Dalibor Babšek, Boštjan Zelenik in Branko Veršič. Danilo Klajnšek tekmovalcev se je pri ženskah najbolje odrezala Bernarda Ivančič (15:51) z osmim mestom, pri moških je Marko Gra-šič (17:58) zasedel devetnajsto mesto. Pred začetkom teka članic in članov so se za prehodne pokale pomerili osnovnošolci iz Občine Ormož. Žal so se za vse šole razen pri OŠ Tomaž (nastopila dekleta in fantje) in OŠ Središče (nastopili fantje) že začele počitnice in tako so nastopile le tri štafete. Prehodni pokal pri dekletih je pripadel OŠ Tomaž, pri fantih pa OŠ Središče, čeprav so tokrat zmagali varovanci Hermana Prejaca, športnega pedagoga iz OŠ Tomaž. Rezultati, ženske 4000 m: 1. Helena Javornik (Slovenska vojska) 13:15, 2. Daneja Gran-dovec (Maribor 98) 13:36, 3. Natalija Sbull (Keor Ptuj) 13 :48, 4. Taja Naraks (Kladivar Celje) 14:41, 5. Marija Vrajič Trošič (Veteran Zagreb) 14:57. Rezultati, moški 4800 m: 1. Peter Kastelic (Vele Domžale) 14:03, 2. Roman Kejžar (Mass Ljubljana) 14:07, 3. Tone Kosmač (Velenje) 14:10, 4. Boris Špes (Maribor 98) 14:22, 5. Borut Veber (Sevnica) 14:33, 6. Igor Šalamun (Maribor) 14:58, 7. Branko Kmetič (Maribor 98) 15:01, 8. Hendrik Bottger (Žumberak) 15:15, 9. Bojan Brus (TS Radenska) 15:23, 10. Bojan Purgaj (Olimpija Ljubljana) 15:32. Uroš Krstič Šp. plezanje Novi uspeh Mine Markovič Mlada ptujska športna plezalka Mina Markovič (PD Ptuj, Rock Pilar) je v soboto zmagala na drugi tekmi državnega pokala v balvanskem plezanju. Glede na to, da se je zadnji mesec posvetila predvsem maturi, je bila zanjo in poznavalce njena zmaga presenečenje, še posebej zaradi konkurence Maje Vidmar. Odlična plezalka Plezalnega društva Ptuj danes odhaja s slovensko člansko reprezentanco na evropsko prvenstvo v Ruski Ekaterinburg, kjer bo nastopila v športnem in balvanskem plezanju. David Breznik MEDNARODNA MOTOCIKLISTICNA DIRKA in DP SLOVENIJE ^^^ KARTODROM HAJDOŠE, 2.7.2006 OB 14 URI. Nogomet • NK Zavrč Miran Klajderic novi trener Zavrča Nogometaši Zavrča so v pravkar minuli sezoni v 3. SNL - vzhod osvojili šesto mesto, kar je vsekakor manj, kot so načrtovali pred minulo sezono, predvsem če upoštevamo dejstvo, da so postali lani v tem času prvaki te lige in so se odpovedali nastopu v 2. ligi. »Za nas je šesto mesto vsekakor neuspeh. Zaradi tega smo se odločili za ustrezne poteze, da bi bili v naslednji sezoni ponovno med najboljšimi 3. SNL - vzhod,« je dejal predsednik NK Zavrč Roman Vuk. Zavrčani bodo v naslednji sezoni kar precej spremenili igralsko zasedbo. Trener je postal Miran Klajderič, ki je v minuli sezoni treniral nogometaše Stojncev. K NK Zavrč pa so pristopili Rok Letonja in Primož Petek iz NK Drava Ptuj, Robi Rampre iz Aluminija, Sašo Fijavž iz Holermuos Ormoža ter vratar Damjan Golob iz NK Krško. Miran Klajderič, novi trener NK Zavrč Klub so že zapustili David Ve-selič (Stojnci), Matjaž Črnko (Hajdina), Gregor Sluga ter Iztok Fridl, ki je prenehal aktivno igrati. Priprave na novo sezono bodo nogometaši Za-vrča pričeli 15. julija. Danilo Klajnšek Športnl napovednik Motorji bodo brneli v Hajdošah Supermoto je v Sloveniji prisoten od leta 2002, ko se je prvič priredilo državno prvenstvo v tem atraktivnem motociklističnem športu. Proga poteka praviloma po asfaltni pisti, vsebovala pa naj bi še del s peščeno podlago in adrenalinskimi skoki. V nedeljo, 2. 7., s pričetkom ob 14. uri se bo na kartodromu Hajdo-še odvijala četrta dirka državnega prvenstva, kjer bodo svoje dirkaško znanje pokazali tekmovalci v razredih Skuter, Minimoto, Tomos cup, 125 open, 450 in 650 Open. Obiskovalci bodo lahko uživali v napetih bojih za najvišje stopničke v posameznih razredih, zato vsekakor velja povabilo na ogled tega zanimivega moto dogodka na klartodrom v Hajdošah. Danilo Klajnšek Mednarodni atletski miting za veliko nagrado podjetja Keor V soboto, 1. julija, s pričetkom ob 15.45, organizira Atletski klub Keor Ptuj na Mestnem stadionu Mednarodni atletski miting za veliko nagrado podjetja Keor. Nastopili bodo nekateri najboljši slovenski atleti, udeleženci največjih atletskih tekmovanj, poleg njih se obeta nastop dvajsetih atletov iz Omana, v goste pa prihajajo tudi atleti iz Hrvaške, Avstrije, Madžarske in ZDA. Na mitingu, kjer organizator pričakuje več kot 400 nastopajočih, se bodo predstavili vsi domači atleti. Pred mitingom ob deseti uri dopoldne bo potekal 2. Štajerski mnogobojček za letnike 1991 in mlajše. Vabljeni na največjo atletsko prireditev na Ptuju. Vstopnine ni. UE Mali nogomet na vodi Pomaranča cup - Ptuj 2006 POMARANČA BAR PTUJ organizira turnir v malem nogometu na vodi. Potekal bo v soboto, 1. julija 2006, s pričetkom ob 9. uri pred Pomaranča barom na Ptuju. Prijavnina za ekipo znaša 5.000 SIT. Prijave in informacije: 041 / 799 760 ali v Pomaranča baru na Ptuju,do pričetka turnirja. Število ekip je omejeno, zato pohitite s prijavami. Tečaj košarke v Podložah V poletnih počitnicah organizira košarkarska sekcija športnega društva Podlože desetdnevni tečaj košarke za fante. Tečaj se bo izvajal na igrišču v Podložah, in sicer od sobote, 1. 7. 2006, ob 16. uri, do 15. 7. Vabljeni so letniki 1999, 98, 97, 96, 95, 94, 93, 92. Udeleženci naj imajo s sabo žogo in športno opremo. Tečaj je brezplačen in bo v vsakem vremenu. Vabi košarkarska sekcija ŠD Podlože 4.poli maraton Poganjaj kolesa za užitek trenutka, dneva in življenja! Največji slovenski rekreativni kolesarski Letališče Moškanjci 9.9. 2006 i dogodek! Poženi še na: www.polimaraton.si Foto: DK Foto: UK Foto: DK AvtoD^M Nekaj avtomobilskih nasvetov pred odhodom na počitnice Poleti se ponavadi odpravimo na počitnice, pri tem pa radi pozabimo na utrujajoče vožnje v obmorska letovišča, čakanja na trajekte, pripravljanja prtljage in na druge nadloge, ki nas lahko doletijo, še preden skočimo v morje. Zato smo pripravili nekaj koristnih avtomobilskih nasvetov in opravil, za katere menimo, da bodo še kako dobrodošla. Na počitnice se običajno odpravljamo z veliko prtljage, s katero napolnimo vsak prosti kotiček v avtu. Pri zlaganju prtljage v avto ne pozabite, da morate imeti paket prve pomoči in varnostni trikotnik zmeraj pri roki, na dostopno mesto pa shranite tudi orodje, ki ga utegnete potrebovati pri kakšni okvari. Pred odhodom si priskrbite ustrezno količino denarja v valuti ciljne države, priporočljivo pa je imeti nekaj denarja tudi v valutah držav, skozi katere potujete. Evro ni plačilno sredstvo v vseh državah Evropske unije. Pazljivi bodite pri menjavi denarja v tujih državah, ker je le-ta praviloma manj ugodna, kot če denar zamenjate v Sloveniji. Preden zapustite našo državo, dolijte gorivo. Tako boste lahko že pred odhodom natančneje načrtovali postanke in predvideli, kdaj morate znova na bencinsko črpalko. Še zlasti je to pomembno, če potujete ponoči. Ob obisku bencinskih črpalk poskrbite za varnost, vozila pa nikoli ne puščajte nezaklenjenega. V večini držav je treba plačati uporabo avtocest. V nekaterih državah (Avstrija, Švica, Slovaška, Češka in Madžarska) je treba pred vstopom na avtoceste kupiti vinjeto, v ostalih pa cestnino plačujemo sproti, na cestninskih postajah. Če so vožnje daljše, je priporočljivo delati postanke; po eni uri vožnje 5 minut, po treh urah vožnje 10 minut, po petih urah vožnje 20 minut in tako naprej. Deset ur vožnje je že meja, ko bi morali razmišljati o prenočitvi. Zelo verjetno se bo zgodilo, da boste na poti do vaše želene destinacije obstali v kakšnem zastoju. Le-ti nas običajno presenetijo, še posebej nevarno pa je, če vozimo hitro. Pri počasnem pomikanju naprej ohranjajte zadostno varnostno razdaljo; vožnja bo manj sunkovita, vidljivost pa boljša. Zraven prometnih nesreč povzroča zastoje tudi delo na cesti, ki je najbolj pogosto ravno v poletnih mesecih, seveda v času počitnic. V kolikor se odpravljate v tujino, morate za prehod meje pokazati osebno izkaznico ali potni list, najbolje pa je, da vzamete oboje. Na recepcijah moramo običajno pustiti osebni dokument in zato imamo lahko drugega vedno s seboj. Ne pozabite na prometno dovoljenje in avtomobilsko zavarovanje. V primeru prometne nezgode obvezno in prav zmeraj pokličite policijo ter si priskrbite zapisnik, s pomočjo katerega boste lahko nemoteno zapustili državo. Pred odhodom na dopust velja preveriti stanje hladilne tekočine avtomobila, motornega olja, tekočine za pranje vetrobran-skega stekla in stanje akumulatorja. Po potrebi manjkajoče tekočine dolijte. »Počitniški« avtomobili so ponavadi bolj naloženi, zato preverite tlak v pnevmatikah in ga zvišajte na zgornjo predpisano mejo. S tem boste tudi varčevali z gorivom. Preverite delovanje svetlobnih teles in brisalcev, še posebej pa stanje klimatske naprave, v kolikor le-ta sodi med opremo vašega avtomobila. Če potujete v Avstrijo, Italijo, Portugalsko ali Španijo, morate imeti v avtomobilu odsevni varnostni jopič. Sicer vam svetujemo, da si ga omislite tudi za ostale države. Med pomembna opravila sodi tudi temeljito pranje karoserije. Če boste to opravili v avtopralnici, je treba prej oprati karoserijo z visokotlačno ročno napravo; tako namreč s karoserije odstranite večje dele umazanije, ki pod krtačami na samodejni pralni stezi delujejo kot brusni papir in lahko poškodujejo lak karoserije. Lahko jo spolirate s polirnim sredstvom; lak bo lepši, hkrati pa boste zaščitili tudi karoserijo. Bodite pozorni tudi na starost pnevmatik; praviloma naj ne bi bile starejše od petih let, saj se tudi pnevmatike zaradi kemičnih in fizikalnih procesov postarajo. Preizkusite delovanje svetlobnih naprav na avtomobilu in dopolnite komplet nadomestnih žarnic, če ste morali katero že zamenjati. Dobra vidljivost iz vozila je pomemben element varnosti, zato natančno očistite zunanja in notranja stekla z enim od čistilnih sredstev. Preverite tudi stanje metlic brisalcev in jih po potrebi zamenjajte. Če se vam zdi zamenjava prevelik strošek, gumijaste dele metlic premažite s silikonskim mazilom, kar ohranja gumice prožne in dalj časa delujoče. Zraven akumulatorja morajo brezhibno delovati tudi ostale električne naprave v avtomobilu. Hladilna tekočina in motor vam bosta hvaležna, če boste poskrbeli, da bo v hladilnem sistemu kvalitetno sredstvo za hlajenje motorja in ne rjasta tekočina; sicer se lahko zgodi, da se boste vozili bolj redko. V kolikor se na dopust odpravljate s prikolico, se pozanimajte o nekaterih »značilnostih« priklopnika in vašega vlečnega vozila. V tehničnih podatkih avtomobila, ki jih najdete v knjižici z navodili, so zapisani natančni podatki o masi in dovoljeni obremenitvi avtomobila in največji dovoljeni masi priklopnika, ki je lahko pripet k avtomobilu. Avtomobil in priklopnik skupaj ne smeta presegati 18 metrov skupne dolžine. Svetujemo tudi, da pred vožnjo preverite brezhibnost delovanja vseh svetlobnih naprav, pnevmatik, stanje vlečne naprave in varnostne vezi. Naj vas spomnimo, da je z vozniškim dovoljenjem B-kategorije dovoljeno voziti lahki priklopnik, katerega masa ne presega 750 kg, in priklopnik, katerega masa ne presega mase vlečnega vozila, če največja dovoljena masa skupine vozil ne presega 3.500 kilogramov. Serviserju prepustite preverjanje učinkovitosti zavor tako na osebnem vozilu kot na morebitni prikolici, še zlasti, če je raven zavorne tekočine v posodi nižja od spodnje meje ali je ta že prestara. Enako velja za jermene; če so ti preohlapni, naj jih serviser napne ali po potrebi zamenja. Za ostala, manjša opravila pa si ni potrebno delati večjih finančnih izdatkov. Želimo vam prijetne in sončne dni in ne pozabite: morje vas bo zmeraj počakalo. Danilo Majcen Zdravniški nasvet Za zdravje zob in ustne votline Pravilno umivanje zob Če boste svoje otroke naučili, kako naj skrbijo za svoje zobe, je to naložba, ki se jim bo obrestovala celo življenje. Starejši in starši smo jim lahko dober zgled. Začetki umivanja zob seveda sežejo v zibelko, ko otroku izraste prvi mlečni zob (med petim in šestim mesecem starosti) in to storimo s kosom čiste tkanine, gazice, ki si jo ovijemo okrog prsta. Tako otroku očistimo zobe. Zobne paste še ne uporabljamo, ker jo otrok pogoltne in je ne zna izpljunit. Pri starosti približno enega leta kupimo zobno ščetkico primerne velikosti in materiala, ki odgovarja tudi otrokovim dlesnam. Umivanje zob naj bo znan ritual, ki ga izvajamo vsak dan, še najbolj pa po užitih sladkarijah. Otroka nadziramo in učimo umivanja do desetega leta starosti, pa še takrat ni nujno, da si jih bo natančno umil. Občasne kontrole seveda niso odveč tudi pri starej- šem otroku. Za dobro nego zob je potrebno redno in pravilno čiščenje ter pravilna oprema. Od (pre)mnogih pripomočkov je seveda najpomembnejši zobna ščetka, zobna nitka in zobna krema. Zobne kreme slovenskih proizvajalcev so večinoma vse klinično testirane in ne zaostajajo za tujimi. Belilna sredstva, ki bi kar preko noči pobelila vaše zobe, lahko naredijo več škode kot koristi, zato prej priporočamo posvet pri vašem zobozdravniku. Uporaba zobne ščetke in kreme očisti zobe in osveži dah, ker odstrani delce hrane in zobne obloge. Zobe je treba ščetkati vsaj dvakrat na dan. Ne smemo zanemariti večernega umivanja zob, ki je najpomembnejše. Zobno ščetko, ki naj ima mehke, zaobljene ščetine, moramo redno menjavati, tudi na dva meseca, ker se v ščetinah zadržujejo bakterije, ki neugodno vplivajo na vnete dlesni. Pri ščetkanju upošteva- Brigita Jureš, med. sestra za zobozdravstveno preventivo mo naslednja navodila: ni važno, kje najprej začnemo, važno je, da so vse ploskve na zobeh umite. Priporočamo najprej zgoraj, zaradi hitre preutrujenosti pri otrocih, ker spodnje lažje umivajo. Najprej očistite grizne ploskve, nato se pomaknete na notranje površine, in sicer ščetko postavite pod kotom 45 ° se pravi, da umivate z dlesni na zob (iz rdečega na belo). Potem nadaljujete zunanje površine oziroma lične ploskve, ki jih umivate z dlesni na zob, tako kot rastejo. Spodaj izvajate enako, najprej grizne, notranje in nato zunanje površine. Usta so pri umivanju odprta, da dosežemo zobe vse tja do zadnjih šestic, sedmic ... Z zobno nitko odstranimo zobne obloge in delce hrane med zobmi in za robom dlesni. Odtrgajte približno 40 cm nitke in jo večji del ovijete okrog obeh sredincev. Potegnete nitko med zobe, nato pa jo z rahlimi potegi (kot bi žagali) premikajte proti dlesni (pazite, da si ne poškodujete dlesni). Med čiščenjem jo počasi previjajte, da boste vedno čistili s čistim delom. Še najboljše vam to nazorno in strokovno pokažemo v našem preventivnem kabinetu v zobni ambulanti Ptuj, ki obratuje vsak delovni dan, razen petka popoldan. Umivanje zob naj traja 3 do 5 minut. Zobje bi nam morali služiti vse življenje. Če dobro skrbimo zanje, ni težko preprečiti težav, kot so zobna gniloba in bolezni dlesni, kajti samo umazan zob gnije, čist ne. Brigita Jureš, med. sestra za zobozdravstveno preventivo, OE Zobozdravstvo, Zdravstveni dom Ptuj Moje cvetje Vročina in zalivanje Tako dolgo smo prosili za lepo vreme, da smo ga zdaj tudi res dobili, in to za dolgo časa. Zdaj je zelo pomembno, da priskrbimo rastlinam dovolj vode. Začeti moramo pravočasno, ne takrat, ko je zemlja že suha. Zalivamo tako, da tla omočimo v globino. V začetku preverjajte, do kje so tla namočena. Prepričana sem, da boste mnogi presenečeni. Ko boste deset minut po zalivanju ugotovili, da niti en centimeter zgornje plasti zemlje niste namočili, pa ste znosili na gredico kar nekaj zalivalk vode. Zato si za vedno zapomnimo: zalivamo manj pogosto, ne vsak dan, a takrat obilno. Okrasni vrt in zelišča Foto: Martin Ozmec Boste vprašali, kaj imata skupnega okrasni vrt in zelišča. Zelo veliko, saj je mnogo rastlin, ki jim sicer pravimo zelišča, zelo lepih in jih lahko imamo kar na okrasni gredici. Po drugi strani pa je mnogo cvetlic lahko zdravilnih oziroma jih lahko uporabimo tako v kuhinji kakor za čaje in celo za nego telesa. Vsi poznamo lepe kapucinke, ki so vsestranske cvetlice. Prav tako je zelo lep ameriški slamnik ali manj poznana trajnica monarda. Ampak danes bi rada nekaj več povedala o nageljčkih. Mogoče sem že malo zamudila, pa si bomo zapomnili za naslednje leto. Sicer pa ene izmed nageljčkov - dunajske nageljčke - sejemo ravno zdaj. Tako je, poznamo enoletne, dvoletne in trajne nageljčke. Najmanj poznani so enoletni nageljčki, čeprav so zelo lepi in bujni. Dejansko so vsi nageljčki v svoji domovini trajnice, vendar je šabojev nageljček najbolje gojiti kot enoletnico. Sejemo pa že zelo zgodaj spomladi, vendar ga lahko hitro postavimo na zaveten, a hladen prostor v bližini hiše. O dvoletni turških nageljčkih sem že govorila, danes pa se posvetimo nekoliko bolje trajnim - dunajskim nageljčkom. Vsi boste rekli, da jih ne poznate najbolje, a jih imajo mnogi na vrtu. Vem, da jih ponekod imenujejo binkošt-ni nageljčki, prepričana pa sem, da imajo še mnogo drugih imen. Ker so letos resnično bujno cveteli, si jih bodo mnogi zaželeli na svojem vrtu. Pa se ni potrebno mučiti s trganjem starih rastlin narazen, čeprav je tudi to občasno potrebno, saj se grmički radi v sredini ogolijo. V trgovinah poiščite seme dunajskih nageljčkov. Posejte jih v multiplošče: po dve do tri semenke na eno luknjico. Postavite jih nekam pod balkon, da sonce ne bo peklo direktno po rastlinah. Tam naj ostanejo tako dolgo, da bo sonce spet bolj umirjeno sijalo na naše kraje. Takrat jih prestavimo na sonce in seveda ves čas zalivamo. V jeseni - konec septembra ali v začetku oktobra - jih prestavimo na stalno mesto. Nageljčki pa niso samo lep okras, lahko jih uporabimo tudi v kuhinji, vendar samo cvetne lističe, odstranimo grenak spodnji, odebeljen del lističev in seveda čašne liste. Pomešamo jih lahko med poletne solate. Danes pa si bomo pripravili tonik za živce iz cvetnih lističev nagelj-čkov. Uporabni so vsi, ki niso bili škropljeni. Zato običajno tisti, ki jih prodajajo v cvetličarnah, niso uporabni. Potrebujemo 2-3 pesti cvetnih lističev nageljčkov in liter dobrega rdečega vina. Prepričana sem, da bo naša, že tako zdravilna »kvinta« ali kvinton zelo dober. Cvetne lističe prelijemo z vinom in dobro zaprto pustimo 2-3 tedne. Vsak dan nekajkrat pretresemo. Po treh tednih precedimo in shranimo v suhem, hladnem in temnem prostoru. Popijemo dvakrat na dan po deciliter tega zdravilnega napitka. Čaj iz nageljčkov dobro deluje na srce, zmanjšuje krvni pritisk, pomaga pri zmanjševanju stresa in nespečnosti, uporabljamo ga lahko celo pri vnetjih in oteklinah kože, seveda kot obkladek. Ne pozabite na ptice V tem času bo počasi potrebno poskrbeti tudi za ptice pevke, ki si že iščejo vodo. Ker je ne najdejo, se seveda lotijo tudi vrtnin, saj vedo, da vsebujejo dovolj vode za njihove potrebe. Če jim bomo nastavili vodo, nam ne bodo delale škode ampak bodo poskrbele tudi za mnoge zoprne žuželke. Miša Pušenjak Majšperk • Skupni projekt za razvoj petih haloških občin Za večjo dostopnost do obmejnega območja Haloz Občina Majšperk je nosilec 140.000 evrov vrednega projekta v sklopu programa Phare pod nazivom Ureditev dostopnosti je osnova za razvoj, ki je namenjen izdelavi projektne dokumentacije za izgradnjo cestne infrastrukture na območju petih haloških občin: Videm, Podlehnik, Gorišnica, Zavrč in Majšperk. Kot je na tiskovni konferenci v torek, 20. junija, v prostorih občine Majšperk povedala majšperška županja, dr. Darinka Fakin, gre za skupni projekt za ureditev cestne infrastrukture na območju petih občin iz območja Haloz, ki ga delno sofinancira Evropska unija v okviru programa Phare. Skupna vrednost projekta, v katerem kot partner in koordinator sodeluje lokalni pospeševalni center Halo, je okoli 140.000 evrov. Vlogo za sodelovanje v projektu so oddali septembra lani, novembra je bila podpisana pogodba z Občino Majšperk, kot nosilko skupnega projekta petih občin, nato pa so nadaljevali z akcijo za ureditev projektne dokumentacije za izgradnjo cest na območju omenjenih haloških občin, zadnji rok za oddajo urejene dokumentacije pa je 10. julij letos. Kot je bilo slišati, pa so v vseh petih sodelujočih občinah z izdelavo projektov v glavnem že v zaključni fazi. V občini Videm so po besedah Metke Škrila projekti za izgradnjo cest na območju te haloške občine namenjeni izgradnji, oziroma modernizaciji cest in cestnih odsekov: Zg. Leskovec-Trdobojci, So-viče-Repišče, Leskovec-Mali Okič, Pristava-Lancova vas, Suha veja-Videm, Ljubstava-Vareja-Dravinjski Vrh ter Zg. Leskovec-Strmec-Spodnje Gruškovje. Za vse odseke je izdelava projektne dokumentacije v zaključni fazi. Foto: M. Ozmec Na območju Haloz je veliko cest neasfaltiranih, zato je to območje še vedno slabše dostopno. V občini Podlehnik so po besedah Mirana Krajnca v fazi pregledovanja DIP-ov, sicer pa gre za izgradnjo petih cestnih odsekov v skupni dolžini 21 km, in sicer: Zg. Gru-škovje-Ložine, Stanošina-Pe-stike, Ljubstava-Podlehnik, Stanošina-Jablovec-Strajna ter Podlehnik-Bukovje-Rod-ni Vrh. Iz občine Gorišnica sicer na predstavitvi ni bilo nobenega predstavnika, vendar smo izvedeli, da so v izdelavi projekti za več odsekov cest, in sicer na območju Gradiš-ča-Pristava, Brezovca, Mejne ceste, Slatine, Gradišča, Cir-kulan, za odsek Dolane-Gra- dišča ter za sanacijo dveh mostov, v Cirkulanah in Pristavi. Danica Bratuša z Občine Zavrč je pojasnila, da pripravljajo strokovne podlage za spremembe in dopolnitve veljavnih prostorskih aktov za območje Mejnega prehoda Zavrč, izdelan pa je že tudi lokacijski načrt za izgradnjo cestno-prometne in druge potrebne infrastrukture na območju nove Obrtne cone Zavrč, ki jo načrtujejo v neposredni bližini mejnega prehoda. Na območju občine Majšperk pa so po besedah županje dr. Darinke Fakin v zaključni fazi projekti za dva odseka, in sicer za 2800 m dolg odsek ceste Janški Vrh-Marija vas ter 1050 m dolg odsek ceste Sitež-Vinar-je. Že sedaj pa se dogovarjajo, da bodo v petih haloških občinah sodelovali tudi po tem, ko bodo potrebno projektno dokumentacijo dokončali in oddali, saj naj bi skupaj nastopili tudi pri iskanju virov financiranja za realizacijo zastavljenih projektov, oziroma izgradnjo omenjenih cest. S svojimi projekti naj bi namreč skupaj kandidirali tudi za sredstva iz Evropske unije, v okviru nove finančne perspektive 2007-2013. M. Ozmec Pa brez zamere Čestitka generacije Nagovor najstnici Draga Slovenija! Ob tvojem jubileju naj ti najprej od srca čestitam. Vse najboljše! Še na mnoga leta! Naj se ti uresniči vse, kar si sama želiš! Dovoli, da ti ob tvojem petnajstem rojstnem dnevu napišem nekaj besed. Vsi, ki smo s teboj preživeli teh petnajst let, se še živo spomnimo dneva, ko si privekala med nas. Eni so te pričakovali mnogo prej, eni so malce negodovali, da boš precej kilavo dete, drugi pa smo bili takrat ravno takih let, ko nas je neznansko bolj kot tvoje rojstvo zanimalo, kako na plesih ogovoriti kako punco in koketirati z njo ter kako na skrivaj srkniti požirek ali dva piva. Nad tvojim rojstvom smo sicer bili veseli, a hkrati zaradi omenjenih okoliščin in drugih značilnosti toliko starih generacij nismo stoodstotno razumeli, kaj se dogaja. V imenu te generacije ti danes, petnajstletnica, voščim ter namenjam teh nekaj besed. Kaj nam je prineslo tvoje rojstvo? Nam, ki smo takrat vstopali v najbolj čarobna leta? Kaj si nam s tvojim rojstvom, ki je pomenilo začetek neizbrisnega vpliva na naša življenja, prinesla, ti najstnica? Najprej, prinesla si nam občutek novega. Občutek novega začetka. Novega razcveta. Večina odraslih okoli nas, za katere smo takrat mi, stari približno toliko, kot ti zdaj, mislili, da stoodstotno razumejo vse, kar se tiče tvojega rojstva, je bila polna optimizma in neke gotovosti v boljši, krasen jutri. In seveda smo tudi mi, kolikor nas je to pač takrat zanimalo, sledili zgledu odraslih in bili prepričani, da je pred nami boljša prihodnost, kot bi bila, če se ne bi rodila ti, draga slavljenka. Danes, ko gledamo nazaj na tvojih in naših preteklih petnajst let, ne moremo reči, da to ni tako in da bi brez tvojega rojstva sedaj živeli bolje. A hkrati si s svojim rojstvom v naša življenja prinesla tudi (sprva tako oboževani) okus zahoda, vonj liberalnega kapitalizma, obljubljene mesije, ki so ga generacije starejših tako dolgo čakale. A z vetrom, ki je prinesel tudi zahodne vrednote (to je treba priznati), si prinesla v naša mlada življenja tudi vse temne sociološko-družbene posledice, ki jih prinaša velika demokracija ter svobodni trg nebrzdane tekmovalnosti in obsedenosti z napredovanjem ter kopičenjem praktično vsega, kar si je mogoče zamisliti. Napredek - kar se prevede v tekmovalnost, egoizem in paradoksalno zanikanje pravi tistih vrednot, ki naj bi bile temeljne. Da, med tvojimi darili ob porodu je bilo v zibelko položeno tudi tole. In zdaj, petnajst let po tem, je moja generacija odrasla. Večina nas ima službe, kariere, mnogi že družine. Smo srečni? Morda. Sreča je zelo relativen pojem. Smo drugačni, kot smo bili pred petnajstimi leti? Vsekakor. Ne zgolj starejši, ampak tudi bolj izpraznjeni. Mnogo pripadnikov moje generacije je kljub dobrim službam ter karieram osamljenih, iščoč smisel v življenju. Postali smo otroci demokracije, a tudi otroci liberalnega kapitalizma in njegovega, za človeka kot osebo pogubnega ''višje, hitreje, močneje''. A vseeno ti zdaj, slavljenka, čestitamo. Manj igrivi in nedolžni, kot smo bili pri tvojem porodu. Očitno nobeno rojstvo ne mine brez bolečin. Vse najboljše tebi. In nam. Gregor Alič Zavod Dornava • Zaključna prireditev projekta integracije Veliki uspehi majhnih ljudi Proces integracije je zelo učena besedna skovanka - kaj pomeni v praksi, pa dokazujejo varovanci dornavskega zavoda skupaj s številnimi učenci in otroci štajerske regije že tretje leto zapored. Utrinek z zaključnega nastopa varovancev Zavoda dr. Marijana Borštnarja »Integracija ni enkraten projekt, to je življenje, skupno delo in ustvarjanje otrok, mladostnikov in odraslih. To so ure druženja, namenjene zbliževanju, pogovorom in smehu, tkanju drobnih in nepogrešljivih vezi prijateljstev,« je v uvodu skupne predstavitve celoletnega ustvarjanja vseh vključenih povedala vodja integracijskega programa Vesna Likovnik Gorjup. Zavod dr. Marijana Boršt-narja je v integracijske aktivnosti med svojimi varovanci ter učenci mariborskih in do-rnavske osnovne šole, otrok iz ptujskega vrtca Marjetica ter ptujskega CSD vključen že tretje leto zapored. Kaj vse so v okviru številnih srečanj sko- zi šolsko leto počeli, so tako predstavili na zaključni prireditvi konec minulega tedna. In tega ni bilo malo: na ogled so postavili razstavo fotografij z utrinki iz skupnih srečanj ter dela, razstavo ličnih likovnih izdelkov ter nastop, v katerem so prikazali, kako in kaj so ustvarjali in naredili. Skupna želja vseh je bila seveda, da se ta projekt ne zaključi. »Kontinuirana srečanja s kreativnim ustvarjanjem na pevskem, plesnem in likovnem področju so izjemno pomembna, tudi v širšem družbenem smislu, saj omogočajo sprejemanje drugačnosti in spremembo stališč do oseb s posebnimi potrebami v pozitivnem smislu. To pa pomeni spoznavanje tega, kaj osebe s posebnimi potrebami zmorejo in kaj lahko doprinesejo k dvigu kvalitete življenja,« je še poudarila Gorjupova. Da se program integracije z letošnjim letom nikakor ne bo zaključil, je zagotovil direktor Zavoda Milenko Rosić: »Lani je bilo izvedenih več kot 80 srečanj, na katerih je sodelovalo preko 200 otrok. Cilj tega programa je pridobivanje pozitivnih izkušenj in ta cilj vsekakor dosegamo. Vedno pravim, da je vsaka ideja lahko velika, toda če nima pravih izvajalcev, ne velja nič. Naša ideja pa ima prave izvajalce, zato se uresničuje in zato je tudi povsem jasno, da bomo program integracije nadaljevali!« SM Direktor Milenko Rosič: »Program integracije, v katerem je lani sodelovalo preko 200 otrok, bomo nadaljevali, saj dosega zastavljene cilje!« Foto: SM Trnovska vas • 130 let delovanja društva Velika gasilsko-vojaska vaja ob jubileju Letos je minilo 130 let, ko je bilo na pobudo rojaka dr. Jožefa MurSca ustanovljeno Gasilsko druStvo BiS. V soboto, 17. julija, so v Trnovski vasi ta visoki jubilej svečano proslavili. Praznovanje se je pričelo z veliko gasilsko-vojaško vajo, ki jo je vodil gasilski častnik 1. stopnje Andrej Arnuga, poveljnik PGD Biš. Na vaji je sodelovalo 68 gasilcev iz osmih gasilskih društev (PGD Biš, PGD Gočova, PGD Vitomar-ci, PGD Ptuj, PGD Podvinci, PGD Kicar, PGD Desenci in PGD Destrnik) in 15. helikopterski bataljon Slovenske vojske. Vaja se je pričela s predpostavko, da je v osnovnošolski stavbi v Trnovski vasi, v kuhinji, prišlo do eksplozije plina v času šolske malice. Tri osebe so bile težje poškodovane. Učenci dveh razredov so bili ujeti v zgornjih prostorih šole, umik po stopnišču pa ni bil mogoč. Zato je enota PGD Ptuj postavila blazino (kozaro) za reševanje iz višin, s katero so rešili nekaj čez 30 učencev. Za težje poškodovanega pa so poskrbeli pripadniki 15. helikopterskega bataljona Slovenske vojske, ki so ponesrečenca dvignili z večnamenskim helikopterjem Bell 412. Za krmilom helikopterja je bil pilot Andrej Mihelač, kopilot Aljoša Kirbiš in letalski tehnik Uroš Kržišnik. Reševalca pa sta bila Matija Perko in Boštjan Kostanjšek. Po končani vaji Za težje poškodovanega so poskrbeli pripadniki 15. helikopterskega bataljona Slovenske vojske, ki so ponesrečenca dvignili z večnamenskim helikopterjem Bell 412. Zbrane je pozdravil predsednik PGD Biš Edvard Petrič. so pripadniki SV prikazali še gašenje gozdnega požara s pomočjo helikopterja in vreče za vodo (bambi bucket), v katero lahko zajamejo 1590 litrov vode. Pri pripravi gasilsko vojaške vaje je veliko pomagal tudi domačin in poveljnik 72. brigade Slovenske vojske ter poveljnik vojašnice generala Maistra Maribor podpolkovnik Friderik Škam-lec. V Trnovski vasi so bili tudi predstavniki Slovenske vojske iz Oddelka za pridobivanje kadrov, enota Maribor, ki so predstavljali sodobno orožje in lik vojaka 21. stoletja. Po končani vaji je bil ogled gasilske tehnike, s katero so gasilci sodelovali na vaji. Cel dan in tudi v nedeljo si je bilo Štajerski TEDNIK GRŠKA KRATKA PESEM RISANA ZGODBA Z BESEDILOM LITOVSKO MESTO KOVNO OJEKLITEV BAHADUR ŠASTRI IVAN NOČ OJE PRI VOZU PIJAČA GRŠKIH BOGOV NA OLIMPU KOPNENJE SNEGA NOGOMETAŠ FOX SLIKAR STERNAD NATAŠA KONC PLEME V KENIJI BAJKA RADIJ IZDELOVALEC SEDEL TEMNI DEL DNEVA MEDENO PECIVO ENICA, CVEK NEMŠKI MOTOCIKEL IRIDIJ SMOD, OŽIG ZGOLJ OLGA REMS ATOPIČNI ANTIGEN Štajerski TEDNIK UPOR, VSTAJA Gasilci so z blazino za reševanje iz višin rešili nekaj čez 30 učencev iz prvega nadstropja. možno v čakalnici Zdravstvene ambulante v Trnovski vasi ogledati razstavo z naslovom Z razglednicami skozi zgodovino Trnovske vasi. Na razstavi so predstavili stare razglednice Trnovske vasi domačina in zbiratelja Jožeta Gašpariča in tudi razglednici, ki sta izšli ob gasilskih jubilejih. Prvo razglednico so gasilci izdali ob 120. jubileju, letos ob 130-letnid pa je izšla nova razglednica, avtorjev Man-freda Jakopa in Zmaga Šalamuna z motivi znamenitosti Biša in okolice (Simoničeva domačija, Siva čaplja, stara ročna gasilska brizgalna in močvirska logarica). 1zdajo razglednice so omogočili občina Trnovska vas, Perutnina Ptuj in Soboslikarstvo Andrej Murko, s. p. Ob 18. uri se je pričela osrednja slovesnost ob 130. jubileju, ki se je pričela s postrojem in predajo poročila ministru za obrambo Karlu Erjavcu. Nato predaja in dvig zastave, ki so jo na prizorišče prinesli padalci Aero kluba Ptuj. Za kulturni program so poskrbeli člani pihalne godbe MOL iz Lenarta, ma-žoretke Twirling plesnega in mažoretnega kluba Lenart, gasilsko-ljudske pevke PGD Osek in učenci osnovne šole Trnovska vas. Zbranim so na slovesnosti spregovorili predsednik PGD Biš Edvard Petrič, podžupan občine Trnovska vas Franc Pukšič, župan občine Destrnik in poslanec DZRS Franc Pukšič, Po končani vaji so še pripadniki SV prikazali gašenje gozdnega požara s helikopterjem. Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: SKORBA, TORERO, ARIMAN, RIZIK, VIDA, HS, TINA BLAU, NOŠA, ALGA, PREPIR, AED, RAMON, FUL, ABELA, ADEPT, KUNO, IMAMAT, TR, VODOVOD, IKTERUS, NAT, KANCONA, DRS. Minister za obrambo Karl Erjavec, poveljnik PGD Biš Andrej Arnuga ter poveljnik 72. brigade SV in poveljnik vojašnice generala Maistra Maribor podpolkovnik Friderik Škamlec predstavnik GZS Janez Merc in tajnik GZ Trnovska vas -Vitomarci Alojz Fekonja. Slavnostni govornik na prireditvi je bil minister za obrambo Karl Erjavec, ki je poudaril pomen sodelovanja Slovenske vojske z gasilci pri zaščiti in reševanju. Slovesnosti so se zraven številnih gostov in gasilcev sosednjih gasilskih zvez udeležili tudi predstavniki Dobrovoljno vatrogasnega društva Petrijanec in Vido-vec iz sosednje Hrvaške. Ob koncu slovesnosti so podelili tudi jubilejne plakete in priznanja. Jubilejne plakete so podelili Ministrstvu za obrambo - Karlu Erjavcu, Upravi za zaščito in reševanje RS, Upravi za zaščito in reševanje - Izpostavi Ptuj, Občini Trnovska vas, 37. vojaško teritorialnemu poveljstvu SV, 15. helikopterskemu bataljonu SV, ki mu poveljuje Srečko Habjanič, Oddelku SV za pridobivanje kadrov, enota Maribor, podjetju Vebo, d. o. o., poslancu Francu Pukši-ču, tajniku GZ Trnovska vas - Vitomarci Alojzu Fekonji in poveljniku 72. brigade SV in vojašnice generala Maistra Maribor podpolkovniku Frideriku Škamlecu. Jubilejna priznanja so prejeli GZ Trnovska vas - Vitomarci, PGD Vitomarci, PGD Destrnik, PGD Desenci, PGD Gočova, PGD Hajdoše, Svet podravske regije, DVD Petrijanec, DVD Vidovec, Zmago Šalamun, Edvard Petrič in Andrej Ar-nuga. Po končani slovesnosti so biški gasilci vse prisotne pogostili z golažem, ki so ga pripravili kuharji 37. vojaško teritorialnega poveljstva Slovenske vojske. Praznovanje se je nadaljevalo z družabnim srečanjem, na katerem so za dobro voljo skrbeli člani ansambla Štajer band elita, Saša Lendero, Miran Rudan in Clea. Zmago Šalamun Foto: ZŠ Foto: ZŠ Destrnik • Zapleti med županom in zdravnikom? Ptuj • Sprejem kolesarjev Mlade Slovenije Zdravnik odhaja. '^imeniia ■ * mmmmm ■ ■ ^ J Podmladek Nove Slovenije, Mlada Slovenija (MSi), je ob 15-letnici slovenske dr- ^ žavnosti pripravil že tradicionalni projekt Vse najboljše, Slovenija. ambulanta ostaja V naše uredništvo so poklicali razočarani občani občine Destrnik, ki imajo izbranega zdravnika v Zdravstvenem zavodu Vaša ambulanta, Splošna ambulanta Destrnik, ki jo vodi zdravnik Franc Šuta. V njej je od decembra lani delal zdravnik Janko Demšar. Pacienti so konec tedna od izbranega zdravnika prejeli dopis, v katerem jih obvešča, da na zahtevo župana Franca Pukšiča od 30. junija ne bo mogel več izvajati osnovne zdravstvene dejavnosti na Destrniku. Zdravnik Janko Demšar je še v dopisu zapisal, da se je župan Franc Pukšič tako odločil proti volji občinskega sveta in tudi proti njegovi volji. Zdravnik Janko Demšar nam je še povedal, da se o teh zadevah ni pogovarjal z županom Francem Pukšičem, ampak je župan naslovil dopis na direktorja zavoda Franca Šuta, v katerem mu sporoča, da mu bo odvzel koncesijo, če ne najde drugega zdravnika. Povedal nam je še, da s 30. junijem zagotovo odhaja z Destrnika, saj ne želi delati v kraju, kjer župan tako misli. Zupan občine Destrnik Franc Pukšič očitke zavrača in pravi: "Janko Demšar, dr. med., je dal vlogo 5. marca za prenos koncesije iz Vaše ambulante na njega. Občina Destrnik je Janka Demšarja v začetku aprila obvestila, da mora na občino predložiti soglasje Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije za opravljanje dejavnosti. Tega do današnjega dne zdravnik Janko Demšar ni naredil. Zdravstveni zavod Vaša ambulanta, ki ga vodi Franc Šuta, smo zaradi pritožb občank in občanov občine Destrnik obvestili o problemih in odhodih nekaterih pacientov zaradi nekorektnega odnosa do pacientov zdravnika Janka Demšarja in da želimo od 1. julija naprej drugega izvajalca zdravstvene storitve. Vaša ambulanta Franca Šuta dr., med., bo od 1. julija v času dopustov delovala v torek in četrtek popoldan z zdravnikom Francem Mršnikom, dr. med. Od 1. oktobra naprej bo ambulanta ponovno redno delovala vsak dan. Če kdo, si je zagotovo občinski svet in župan od leta 2000 prizadeval in končno uspel, da imamo na Destrniku splošno in zobno ambulanto. Vse bomo naredili, da bo tako tudi naprej." Direktor Zdravstvenega zavoda Vaša ambulanta Franc Šuta nam je povedal, da na Destrniku delajo od leta 2000. Do lanskega leta so delali dvakrat tedensko. Prva tri leta so delali brez sredstev zavarovalnice, ker ambulanta ni bila v zdravstveni mreži. Od lani je ambulanta odprta pet dni in dodal: "Zupan Franc Pukšič nas je obvestil, da bo zaradi nezadovoljstva občanov našemu zavodu Vaša ambulanta odvzel koncesijo za delo v splošni ambulanti Destrnik s 30. junijem 2006. Ker nam ni uspelo najti drugega zdravnika, se je v iskanje zdravnika vključila tudi občina in ga našla. To je Franc Mršnik, dr. ZAVRČ GORIŠNICA VIDEM PODLEHNIK ŽETALE MAJŠPERK Vabimo predstavnike vseli vašldli sl