o
Političen list za slovenski narod.
Po poeti prsjeman velja: Za eeio isto predplaian 16 gld., sa pol leta >4 gid., sa četrt le«a i {14., sa jedsa
mesec 1 fld. 40 kr.
V administraciji prejeman vslja: Sa ssie leto 12 fld., sa pol leta 6 (fld., za četrt leta 3 grld., i& jeden nesec V Ljn bljani na dom posiljan velja 1 rld. 20 kr. ▼•£ na leto. Posamne Številke po 7 kr.
I
1 fld. f
Naročnino in oznanila (iaserate) vsprejema upravništvo in ekspedicija v „Katol. Tiskarni", Kopitarjeve ulice it. 2.
Rokopisi se ne vračajo, cefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vrednietvo js v SemenlSklli ulicah it. 2, I., 17.
Ixhaja Tsak dan, isvsemii nedelje in prainike, ob pol 6 uri pepoldne.
&tev. lOl.
V Ljubljani, v sredo 5. maja 1897.
Letnik XXT.
Državni zbor.
Dunaj, 4. maja.
Današnja seja utegne biti zopet jako živahna in burna, kajti na vrsto pride morda nujni predlog glede žalostnih razmer na Primorskem, ako levičarji ne nadaljujejo obstrukcije.
Na dnevnem redu so kot prve točke : volitev stalnega predsedstva ter volitev v legitimacijski, pe-ticijski, imunitetni, justični, davčni odsek in štirih članov ter dveh namestnikov v komisijo za državni dolg. —
Pričetkom seje je bilo zopet vloženih mnogo samostalnih predlogov.
Takoj pričetkom seje prične Jurij Schonerer svojo komedijo. Vložil je s svojimi štirimi tovariši načrt adrese; predsednik vpraša zbornico, ako podpira predlog Schonererjev. Vsa zbornica obsedi, med splošnim smehom vstaneta le Schonerer in Turk, celo ostali trije somišljeniki so jo popihali na hodnik.
Schonerer razburjen izjavi, da se on in tovariši ne udeleže nobene volitve.
Poslanca Kaiser in Gross vprašata predsednika, ali se hoče zbornica pri volitvi predsedstva ozirati tudi na manjšino.
Predsednik Kathrein odgovarja, da to ni njegova stvar, temveč zbornice, oziroma večine.
Volitev predsedstva.
Nato se je vršila z listki volitev stalnega predsedstva ; mnogi levičarji so pred glasovanjem zapustili zbornico.
Oddanih je bilo 262 glasovnic, od teh 33 praznih, torej veljavnih 229; nadpolovična večina znaša 115 glasov.
Začasni dosedanji predsednik je dobil 226 glasov, grof Attems, Schonerer in Mittermayer po jeden glas; dva poslanca sta si torej dovolila šalo. Izid volitve pozdravi zbornica z burnim ploskanjem.
Novoizvoljeni predsednik se zahvali za zaupanje ter med dobro-klici poživlja zbornico, naj se loti
LI S T E K.
Sestanek.
Spisal Anton Kramar.
(Konec.)
Treba je razjasniti, da je Štefan Osnik zaljubljen čez ušesa, in to že tri mesece. On ne vzdihuje o „tihem nočnem času", ne strmi s sentimentalnimi pogledi v „bledo luno, sanjajočo visoko na sinjem nebu," niti ne piše zvečer pred motno svetilko slabih verzov, pretkanih s sladkimi pridevki, vzkliki in pomišljaji. Vadil se je sicer v vsem tem, toda, ko je sprevidel, da se hlini samemu sebi, pljunil je v stran in se imenoval na tihem bedaka. Naposled je sklenil, da „stvar konča", naj se že izide kakorkoli; a zdaj, ko je prišel trenotek delovanja, polastila se ga je silna zadrega in neodločnost.
Ona je bila oblečena vsa v črno. Vitka, klasična postava se je zibala v mehkih valovih ; čelo so obkroževali težki, rujavi lasje, bliščeči se kakor v motnem zlatu, ovalni, lahno-rdeči obraz z rimskim noskom, velikimi, motno-temnimi očmi iu mehkimi, polnimi ustni, zdelo se je, da je pripravljen vsak trenotek na smehljaj.
resnega dela, kar je dolžna ugledu zbornice in svojim volilcem.
Ta resen opomin velja le levičarjem, ki s svojo obstrukcijo dokazujejo, kako jih boli, da so potisnjeni v manjšino.
Za prvega podpredsednika je bilo oddanih 240 glasovnic, 28 praznih, torej 212 veljavnih.
Izvoljen je z 211 glasovi dosedanji začasni podpredsednik David vitez Abrahamowicz; drugim podpredsednikom dr. K r a m a r z 204 od 233 oddanih glasov.
Tudi to dvojno izvolitev je zbornica vsprejela z živahnim odobravanjem.
Šola v Duhcovu.
Nato se prične debata o nujnem predlogu posl. dr. P f e r s c h e -1 a in tovarišev glede češke ljudske šole v Duhcovu. Stvar je ta :
L. 1884, torej pred 13 leti, je bila ustanovljena češka ljudska šola proti volji tamošnjih Nemcev, ki šteje danes v petih razredih in dveh vspo-rednicah nad 700 čeških otrok ; dokaz, da je bila ta šola nujno potrebna. Toda šolsko poslopje je bilo že pred leti pretesno, dalje je temno in v zdravstvenem oziru naravnost škandalozno. Zato so šolska oblastva bila prisiljena, zahtevati od mestne občine, da za češke otroke preskrbi primernejše prostore. Toda nemški mestni zastop se je pritoževal vedno s s prizivi na vse instance šolskih oblastev. Ko vsi ukazi niso pomagali, je c. kr. okrajni glavar kot načelnik okr. šol. sveta vsled ukaza dež. šol. sveta pogodil se za primerno, prostorno poslopje za 44.000 gld. Pri tej pogodbi so bili navzoči dež. šol. nadzornik, okr. šol. nadzornik in zdravstveni poročevalec. To se je zgodilo letos v svečanu in proti tej pogodbi se pritožuje nemški mestni zastop v Duhcovu, to je predmet nujnega predloga in današnje debate.
Posl. Pfersche je seveda očital šol. oblast-vom, posebno pa okr. glavarju zatiranje Nemcev in
pristransko podpiranje čeških zahtev.
=============== ' ■=
Štefan se je odkril danes najnerodnejše v svojem življenju. Izpregovoril je polglasno, skoro hri-pavo par besed, ki so se mu zdele takoj silno neumne in katerih se pozneje nikdar ni mogel več spomniti.
Kakšen obraz je napravila njegova izvoljenka, tega ni mogel videti natanko, ker mu je migljalo in bleščalo se pred očmi, kakor bi gledal v solnce. Niti tega ni vedel, kako je oddal svoje pismo, kako se je poslovil in kedaj se je videl naposled samega med ljudmi. Pozabil je popolnoma na svoje čevlje in hodil uro za uro po različnih cestah in drevoredih, zaletel se zdaj v tega, zdaj v onega, odska-koval pred vozovi in tramvaji v stran, a vse to čisto nevede in mehanično. Poleg vsega se je jezil nase in na svojo zadrego in koval sklepe za prihodnji dan. —
„Da pride, o tem ni treba dvomiti. Kako bi drugače vsprejela moje pismo ? Cemu bi se sicer tako prijazno smehljala ? .. . Da, naposled je vprašanje, če se je res smehljala . . . Tepec jaz, — in kako sem izginil 1"
Začudil se je, ko je hipoma zapazil, da sedi doma v svoji tesni sobi. Zidovje pred oknom se je zopet zavilo v senco; solnce je padalo na zahod.
/ / Z d / 7-1 ,<(■ J	! I
Naučni minister baron G a u t s c h ga je sicer mirno, stvarno, a odločno zavrnil, češ, da je novo šolsko poslopje nujno potrebno ; mogoče, da je cena razmerno previsoka, toda občina se brani zgraditi novo poslopje, in primerno poslopje ni bilo za nobeno ceno na prodaj. (Nemci kriče : Za češke otroke gotovo ne ! — Ugovori : To je nemškoliberalna pra-vicoljubnost.)
Minister našteje vse dolgoletne obravnave v dokaz, koliko sitnosti ima šol. oblastvo s šolami za narodne manjšine, ter konča med občnim odobravanjem desnice : Da, predlog je nujen, ker je nujno potrebno, da češka mladina dobi prej ko mogoče primerne prostore ter se izseli iz sedanjih beznic, v katerih so otroci natlačeni, kakor slaniki v zaboju.
V imenu Mladočehov v daljšem govoru med burnim odobravanjem na desnici dr. Herold pobija nemške napade, opisuje nemško svojeglavnost z drastičnimi dokazi, med splošnim smehom privleče iz žepa sliko sedanjega šol. poslopja, ki se v istini ne more meriti s katero - koli novo jednoraz-rednico na Kranjskem. Konečno izjavi, da se bodo Cehi pred vsem svobodomiselnim svetom lahko opravičevali, ako glasujejo proti nujnosti.
četrti govornik , znani neznosni B e n d e 1, kvasi o zatiranji Nemcev ; celo ožji somišljeniki mu Hiso pritrjevali , temveč molče poslušali pusteža, ki bi bil bolje storil, da je molčal.
Peti govornik A d a m e k kratko, a dobro zavrne Bendelna, rekoč : Ako so češki otroci prisiljeni obiskavati nemške šole, odtujijo se svoji narodnosti, a kar je hujše, demoralizujejo, spridijo se in pokvarijo ua žalost starišem in škodo državi. Naučna uprava naj torej skrbi, da narodnim manjšinam dovoli, oziroma pribori primerne šole z matemim jezikom.
Govorili sošeKindermann, Pfersche in F o u r n i e r. Pri glasovanji po imenih je bil predlog glede nujnosti z veliko večino odklonjen,
■ 1	11	s
Štefan je pogledal svoj črevelj; zdel se mu je še širji, kakor dopoludne, in vrh tega je ležala na njem debela plast prahu.
Skočil je kvišku, dasi je le še težko stal na nogah; od vznemirjenosti se mu ni dalo sedeti. Jadral je v haveloku po sobi gori in doli in gestiku-liral z rokama.
„Da sem blazen, to je neovržno. Ali vkljub temu pride v mestni park; nedvomno pride. In jutri!"
Štefan je prehodil že ves park; sedel je zdaj na to klop, zdaj na ono, a nikjer ga ni vstrpelo; vstal je in hitel dalje.
„Ob šestih; — zdaj še ne more biti toliko .. In jaz sem prepričan, da pride . . ."
Solnce se je skrilo za visoka poslopja na „Ringu"; čez steze so se plazile dolge drevesne sence. Hladen veter je zapihal zdaj pa zdaj in zašuštel v listju.
Tedaj pa je prišla ona, vsa krasna in ljubez-njiva. Pod pazduho jo je vodil eleganten poročnik z dražestnimi črnimi brkicami.
Štefan je stal, kakor okamenel, in strmel za njima s široko odprtimi očmi.
ker je bila levica slabo zastopana, rusinski radikalci so proti glasovali, a antisemitje zapustili dvorano.
Okolu 4. ure predsednik pretrga obravnavo ter naznani, da je adresni odsek izvolil predsednikom vit. Jaworskega, podpredsednikoma dr. E o p p a in kneza Schwarzenberga, gospodarski odsek predsednikom posl. P o v š e - t a, podpredsednikoma grofa A 11 e m s a in vit. Chrzanow-s k e g a.
Koncem seje med velikim nemirom zapisnikar D o b e r n i k prečita tri predloge Jurija Schone-rerja in tovarišev, ki merijo na to, da se potom zakona v Avstriji izvzemši Galicijo, Bukovino in Dalmacijo nemščina proglasi državnim jezikom. Vse tri predloge so podpirali nemški liberalci.
V	veliko našo nevoljo je predsednik danes preprečil debato o našem nujnem predlogu glede primorskih razmer, in kakor kaže, tudi v četrtkovi seji ne pride na vrsto, ker baje vlada hoče, da pridejo prej ko mogoče na vreto predlogi glede zatožbe ministrov ; vladi je nekda vsa stvar neljuba, zato bi jo rada zavlekla.
Kot govorniki so z naše strani oglašeni : Dr. Gregorčič, Spinčić, dr. Žitnik, B i -a n k i n i, dr. Ferjančič, dr. Laginja, dr. Krek in Pogačnik.
V	imenu naše zvezd vpraša predsednika posl. dr. Laginja, zakaj ne pride naš nujni predlog na vrsto, dasi je bil predložen že 6. aprila, torej pred jednim mesecem. Stvar je gotovo nujnejša, nego neslana šala Schonererjeva z zatožbo ministrov.
Predsednik odgovarja, da ni on temu kriv, temveč zbornica sama, ki trati čas z malenkostimi.
Koncem seje razgraja in kriči Wolf, zakaj ni njegov predlog kot prva točka prihodnjega dnevnega reda.
Predsednik vpraša zbornico, ki pa pusti Scho-nererjevce na cedilu, kar provzroči splošen smeh.
Ta teden bodeta najmanj še dve seji, upanje imamo, da pride nujna naša zadeva na vrsto.
Politični pregled.
V Ljubljani, 5. maja.
Sprememba državnega ljudsko šolskega zakona. Posl. Ebenhoch in tovariši so slavili v včerajšnji seji v ime katol.-ljudske stranke predlog, s katerim se spreminjajo točke 1 do 5, 8, 21 in 35 drž. zakona z dne 14. maja 1869 o glavnih določbah ljudskega šolstva. Spremenjene točke slovejo nastopno; § 1. Ljudska šola ima nalogo, otroke nravno odgojevati po verskih naukih, razvijati njih duševno delavnost, preskrbeti s potrebnimi znanostimi, ki jih potrebujejo za nadaljno izobrazbo in poznejše življenje, ter postaviti temelj za naraščaj koristnih članov človeške družbe. — § 2. Vsaka ljudska šola, za katero popolnoma ali vsaj deloma prispeva država, dežela ali občina, je javni zavod in kot tak pristopen vsem otrokom, ki so dolžni pohajati šolo. Mejverske razmere ljudskih šol uravnava deželno zakonodavstvo. — § 3. Učni predmeti v ljudskih šolah so nastopni: verouk, branje in pisanje, učni jezik, računstvo v zvezi z geometrijo, najvažneje in lažje umljivo iz naravoslovja, prirodopisja, zemljepisja in zgodovine s posebnim ozirom na domovino in nje ustavo, risanje, petje, telovadba (za dečke obligatno, za deklice neobligatno). V koliki meri se mora raztezati in učiti kak predmet, določuje deželni šolski svet v s p ora zu m 1 jenju z deželnim odborom. — § 4. Učne načrte za ljudske Šole, kakor tudi vse, kar je v zvezi z notranjim redom, določi naučni minister po zaslišanju deželne šolske oblasti in v s p o r a z u m I j e n j u z deželnim odborom. — § 5. Verouk oskrbuje dotična cerkvena oblast (načelniki izraelitskih občin) in ga tudi nadzoruje. Število ur za verouk, kimora znašati najmanj dve uri na teden, določi deželno šolskooblastvo v sporazumljenju z deželnim odborom, in koder določi deželno zakonodavstvo, tudi v sporazumu z dotičnim cerkvenim oblastvo m. V koliko smejo učitelji poučevati verouk, določi deželno šolsko oblastvo v sporazumu zdotično cerkv. oblastjo. § 8. O rabi učnih knjig odločuje po zaslišanju deželnega šolskega oblastva v sporazumu z deželnim odborom in, koder deželno zakonodavstvo določi, tudi v sporazumu s cerkveno
o b I a s t j o naučni minister. — Deželno šolsko oblastvo v sporazumu z deželnim odborom sme od biati potrebne knjige izmej onih, ki jih je odobrilo ministerstvo. — § 21. Dolžnost pohajati šolo se prične z dovršenim šestim letom in mora trajati za vsakdanjo šolo najmanj šest let; vse druge odredbe glede dobe in načina šolske dolžnosti spadajo v področje deželnega zakono-d a v s t v a. — § 35. Učiteljstvo na učiteljiščih obstoji iz ravnatelja, ki vodi ob jednem vadnico, iz dveh do štirih glavnih učiteljev, veroučitelja in potrebnega števila pomožnih učiteljev in je imenuje naučni minister na temo predlog deželnega šolskega oblastvav sporazumljenju deželnega odbora. Veroučitelja imenuje najvišje cerkvenooblastvo, v katerega okrožju se nahaja dotični zavod. Učitelji na vadnicah so dolžni, sodelovati pri odgoji učiteljiščnikov in pomožnih učiteljev. — Ta zakon stopi v veljavo pri-četkom objavi sledečega šolskega leta. — V formalnem oziru predlaga katoliška ljudska stranka, da se izroči predlog posebnemu šolskemu odseku 36 članov, ki ga voli cela zbornica. — To je torej tisti nesrečni predlog, pred katerim se že dalje časa sem tresejo židovski liberalci in ki bo provzročil v zbornici svojedobno zelo viharno razpravo, tembolj, ker mu tudi vlada ni naklonjena.
Kvotno vprašanje provzroča sedaj obe-stranskima vladama zelo veliko preglavico in je tista mora, ki tlači posebno barona Banffyja. Kakor smo že včeraj poročali, sta bila oba ministerska predsednika v avdijenci pri cesarju ter poročala o ne-vspehih posvetovanja obeh deputacij. Sklenilo se je neki, da se nadaljujejo pogajanja mej obestranskima vladama, ki se baje prično pričetkom prihodnjega tedna, ker v tem tednu ogerska ministra radi drž. zbora ne moreta ostaviti Budimpešte. Pred odhodom ogerskih ministrov na Dunaj se snide še ogerska kvotna deputacija in nato ministerski svet, ki bo najbrže konečno sestavil navodila, po katerih se bo ravnati delegatom na Dunaju. Sporazumljenje se bo doseglo ravno tako malo, kakor se je doseglo mej deputacijama. Ako se ponesreči zadnji poskus, potem je tudi popolno omajano stališče ogerskega kabinetnega načelnika.
Ministerstvo Meline je praznovalo 29ega minulega meseca prvo obletnico svojega obstoja. Melinejevo ministerstvo je prvo od 1. 1893, ki je ostalo na krmilu celo leto, kajti vsako drugo je v malo mesecih pobralo svoja kopita. V minulem letu so morali posamni člani tega kabineta pogoltniti marsikatero grenko ter so pri raznih prilikah pokazali izvanredno potrpežljivost. V 131 sejah je odgovorilo ministerstvo na 73 raznih interpelacij, ki ob jednem tudi dokazujejo, koliko časa se porabi v francoski zbornici za prazne, nepotrebne stvari. Obletnica Melinejevega ministerstva pa je prav nevesel spomin na delovanje njegovo proti zahtevam in pravicam katoliške cerkve. Duhovniki so se zapirali, samostani praznili, cerkve zapečatile, obhodi in govori prepovedovali ter nebrojno drugih dejanj je Se, ki vsa govore, da je imela Francija jedno leto na krmilu framasonom prijazno vlado.
Posredovanje velevlastij mej Grško in Turčijo je vedno nujneja zahteva posebno angleških in francoskih politikov. Pariški „Temps" izjavlja, da je posredovanje neobhodno potrebno. Ustaviti treba, piše nadalje omenjeni list, prodiranje Edhem-paše, da se prepreči prevelika sultanova samozavest, ker bi potem smatral se upravičenega, staviti Grkom predloge, katerih bi niti vsprejeti ne mogli, kakor tudi ne Evropa potrditi. Ze to je dovolj sumljiv pojav, da se govori o zahtevi Abdul Hamida, ki želi, da se določi meja iz leta 1881. Ako hoče Evropa še nadalje igrati vlogo najvišjega razsojevalca v orijentu, potem se mora pač tako obnašati, da se ji ne bode moglo očitati, da je zamudila najvažneji trenotek v orijentalskem vprašanju.
Evropske ekspedicije v Afriki v zadnjem času nimajo posebne sreče. Italijansko ekspe-dicijo je zadela nesreča v minulem mesecu v deželi Wadan, kjer prebivajo Somalci, Angleže pa je zadela osoda na zahodno-afriškem obrežju. Somalci so umorili italijanskega konzula Cechija, o čemur smo svojedobno obširneje poročali, zato pa je poslala italijanska vlada nekaj mož iz Masave v notranje, da bi kaznovali Somalce. Pri tej priliki so jih Italijani sicer naklestili, toda tudi sami niso odšli brez izgube. O napadu na načelnika italijanske eks-
pedicije Bottego smo nedavno poročali. Oddelek angleških vojakov so potolkli Somaryci v deželi Wah, in tako se ne godi najbolje nobeni bodisi kakoršni koli ekspediciji.
Iz mestnega zbora ljubljanskega.
V Ljubljani, 4. maja.
Pričetkom današnje seje pozdravi župan novoizvoljene mestne odbornike, o katerih ee sme trditi, da ostanejo v mestnem zboru, akoravno volitve še niso verificirane. Na to jih opozarja na važno in odgovornosti polno delo, ki jih čaka v mestnem svetu, in izraža nado, da bodo vestno in marljivo sodelovali v blagor ljubljanskega mesta.
Nadalje naznanja, da odbornik Žagar ni vsprejel več kandidature v mestni zastop. Zupan se spominja njegovih zaslug ter si izprosi dovoljenja, da mu v ime občinskega sveta pismeno izreče zahvalo in priznanje.
Konečno prebere dopis kornega poveljstva v Gradcu, s katerim naznanja, da vojno ministerstvo ni voljno vsprejeti ponudbe mestne občine gledd odkupa sedanje vojaške bolnice.
Pred prehodom na dnevni red stavi odbornik S u b i c nujni predlog, naj se konečno določi nivel za novo vojaško bolnico, ker je zadeva zelo najna in se je vsled neke pomote dolgo zavlekla. O tem predlogu se je vnela daljša debata posebno gledć razširjenja ceste od 11 na 14 metrov in prostora pred poslopjem, katere so se udeleževali poleg predlagatelja odbornika dr. Bleiweis, Velkavrh in župan. Pri glasovanju je bil vsprejet predlog odbornika Šubica, ki določa, da se razširi cesta na 14 metrov ter pomakne poslopje za 6 metrov od cestnega roba.
O predlogu odbornika dr. Gregoriča glede začetka pobiranja gostaščine peroča v ime personalno pravnega in finančnega odseka odb. S ve tek. Predlog, stavljen v zadnji seji, meri namreč na to, da se gostaščina v Vodmatu, ki je predpisana s 1. januvarijem, prične pobirati še le s 1. avgustom. Poročevalec omenja, da je 108 vodmatskih hiš pri-klopljenih mestni občini; od teh 28 posestnikom ni predpisana nikaka gostaščina, 52 jih plačuje po dva in le 28 po 4 krajcarje gostaščine od goldinarja. Vsa predpisana gostaščina znaša na leto 1067 gld. 17 kr. Ko bi se vsprejel stavljeni predlog, izgubi mestna občina nad 600 gld. Magistrat kakor tudi združena odseka ne moreta pritrditi predlogu, ker bi bila navedena olajšava prav neznatna.
Odbornik dr. Gregorič zagovarja svoj predlog, naglašujoč, da posestniki ne morejo siliti najemnikov, da bi za prvo polovico leta odračunili go-staščino. Nadalje pa izraža začudenje, da se toliko gleda na par sto goldinarjev, mej tem ko se drugje ne gleda na tisočake.
Poročevalec mu mej drugim odgovarja, da je takim posestnikom še vedno odprta pot prošnje do mestnega sveta, ki bo v posebno ozira vrednih slučajih odpisal predpisano gostaščino.
Pri glasovanju se je predlog dr. Gregoriča odklonil.
Prva točka finančnega odseka se odstavi z dnevnega reda.
O nasvetu županovem gledć prispevka k gradbenim troškom za trnovsko cerkev poroča odbornik S ve te k in se po nekaterih opazkah podžupana gledć potresnih podpor, ki jih je prejel knezoško-fijski ordinarijat, in gledd Jeblingerjevih načrtov sprejme predlog odsekov, naj se dovoli iz potresnega zaklada 4000 gld.
Po nasvetu odbornika Senekovičase sklene, odposlati trgovinskemu ministerstvu prošnjo gledć plačevanja najemščin za trgovske-obrtne zbornice po vzgledu one v Libercih.
Rekurzu Jos. Stadlerja radi stavbinskega dovoljenja za gradnjo dvonadstropnega poslopja, proti kateremu je ugovarjal sosed dr. Ahačič, se na predlog odbornika dr. Požarja ugodi.
O rekurzu Jos. Poka proti stavbinskemu dovo-lilu, danemu Jos. Umeku, poroča odb. dr. Majaron. V ugovoru se navaja, da je zid mej Blasni-kovo in Umekovo hišo lastnina Umeka in Poka in toraj prvi nima pravice zazidati tega dela. Rekurzu se ne ugodi, ker ta trditev ni dokazana.
Prošnji mestne občine za stavbinsko dovolilo mestnej elektrarni se ugodi.
Ivanu Zakotniku se vsled rekurza na predlog odb. dr. P o ž a r-a dovoli na najetem svetu v novih ulicah zgraditi začasno barako za pisarno pod nekaterimi pogoji.
O rekurzu nunskega samostana proti nekaterim predpisom mestnega magistrata, tičočim se stavbinskega dovolila za novo župnišče poroča magistr. referent inž. Zbrizaj. V dotičnem stavb, dovolilu se naroča, da se mora odstraniti del poslopje, v katerem se nahajajo stranišča, in nasprotni del v Nunskih ulicah nasproti Stedryjevi hiši. Poročevalec naglaša, da je prvi del začrtan že v načrtu in ■da v nobeni štirih učnih sob ne bo vsled tega mnogo manj svetlobe. Vsled tega se rekurzu ne ugodi.
Odb. dr. Majaron poroča o delovanju mestnega policijskega urada v letu 1896. Poročilo, ki je je sostavil pol. komisar Podgoršek, je zelo obširno. Mestni svet mu izreče na predlog poročevalca priznanje in se vzame poročilo na znanje.
Prošnji Jos. Ziakovske za določitev cene, po kateri bi se jej prepustila voda za kopališče, se ugodi in določi cena 6 kr. za m3 do preklica.
Ostale točke dnevnega reda se obravnavajo v tajni seji.
Koncem javne seje odgovarja župan na interpelaciji odb. Kozaka in dr. Gregoriča.
Na prvo interpelacijo omenja župan, da se je vršil pri tovarni za klej komisijski ogled, ki je dognal, da je v zdravstvenem oziru kolikor možno poskrbljeno in torej sedaj ne kaže ničesar ukreniti. V odgovoru na drugo interpelacijo pa pojasnuje, da so trditve interpelanta glede oddaje del za električno razsvitljavo neutemeljene in da so se oddala dela za 780 gld. ceneje, nego je bila ponudba podjetnika Supančiča.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 5. maja.
(Pontifikalno sveto mašo) je opravil danes ob desetih mil. gospod stolni prošt dr. K 1 o f u t a r za pokojno cesarico Marijo Ano. Cerkvenega opravila so se udeležili zastopniki raznih civilnih in vojaških oblastev.
(Pregled zemljiško davčnega katastra.) Pričetkom včerajšnje seje poslanske zbornice je prosil finančni minister v posebnem pismu poslansko zbornico, naj izvoli za Kranjsko jednega člana v osrednjo komisijo za revizijo zemljiško davčnega katastra, ker se je odpovedal veleposestnik baron B e r g. Poslancem iz Kranjske izbrati bode toraj v to važno komisijo jednega namestnika.
(V državni železniški svet) za dobo treh let so za Kranjsko imenovani gg. ces. svetnik M u r -n i k in ravnatelj K. Luckmann, kot namestnik pa državni poslanec Jos. Kušar.
(Osebna vest.) Na mesto umrlega grajščaka Jos. Seuniga je imenovan deželni poslanec g. Prane K o š a k na Grjsupljem članom okrajnega šolskega sveta za ljubljansko okolico.
(Iz Št. Vida nad Ljubljano.) Dne 2. maja imelo je naše katol. društvo rokodelskih pomočnikov svojo veselico. Petje poskrbel je naš mešani zbor, kateri je pod vodstvom svojega spretnega pevovodje gosp. nadučitelja J. Z i r o v n i k a kaj izvrstno proizvajal nekatere pesmi. Posebno je ugajala „Kukavica," narodna, harmonizovana od g. nadučitelja J. Zirovnika. Tudi g. J. Žirovnik ml. je s svojim prijetnim baritonom zadovoljil vse poslušalce. Radovedni smo pa bili posebno na predstavo. Reči moramo, da so naši mladeniči-pomočniki nas presenetili v igrokazu „Vaški skopuh". Vsak je bil kos svoji ulogi. — G. katehet Franc B 1 e i w e i s je v daljšem šaljivem govoru pokazal, kaj se vse lahko pripeti pomočniku na tujem, ter velevažnost rokodelskih društev za mladeniče povdarjal, katera so pravcati dom za vsakega uda : „srečen doma, kateri ga ima". Pri zadnji točki „prosta zabava", je pevski zbor kat. društva rok. pomočnikov iz Škofje Loke, kateri je bil polnoštevilno pričujoč, nekatere pesmi zapel prav precizno. Pač ginljivo bilo je videti, kako so loški pomočniki in naši v bratovski jedinosti se zabavali. Na svidenje Ločani! Mi pa želimo prepo-trebnemu kat. društvu rok. pomočnikov v St. Vidu veliko vspeha, dobrotnikov in prijateljev. Sliši se tudi, da se bode ustanovil možki zbor iz rednih udov in mojstrov tega društva. Menimo, da mero-dajni faktorji bodo blagotno k temu potrebno ukrenili, to tem bolj, ker je tak zbor splošna želja vseh društvenikov.
(Zglaševalni red za Ljubljano.) Za mesto Ljubljano veljali so dozdaj zglaševalni predpisi razglasa bivšega c. kr. policijskega ravnateljstva v Ljubljani z dne 10. marca 1857, št. 1716. Vsled
inicijative mestnega policijskega urada predložil je magistrat z ozirom na premenjene razmere c. kr. deželni vladi načrt zglaševalnega reda in le ta je z razglasom z dne 14. aprila 1897 št., 2938 izdala nove zglaševalne predpise za deželno stolno mesto Ljubljano. Novi zglaševalni predpisi določajo, da se mora vsaka preselitev in izselitev v teku 24 ur po preteku priselilnega in izselilnega časa zglasiti pri mestnem magistratu. Kadar se stanovanje skupno najame, je vsako stranko posebej naznaniti. Premembe stanovanja zunaj zakonitih selilnih rokov se mora zglasiti za vsak slučaj posebej v 24 urah potem, ko se je stranka v stanovanje priselila ali izselila. Podnajemniki kakega stanovanja, prenočevalci, posli, guvernante, domači učitelji in bone se morajo v 24 urah zglasiti. Rsvno tako morajo tudi trgovske in obrtne pomočnike, učence, delavce in posle, ki stanujejo zunaj Ljubljane, pa se v Ljubljani porabljajo za redna obrtna in domača, opravila, njih ljubljanski služboda\ci in delodavci, v 24 urah po njih vstopu v službo ali v delo zglasiti. V istem roku je naznaniti tudi njih izstop. Predstojniki javnih in zasebnih vzgojevališč in konviktov morajo svoje gojence, stanujoče v teh zavodih, upravniki preskrbovalnic, zavetišč in jednakih, trajno stanovanje dajočih zavodov vsprejete osebe in upravniki bolnišnic, hiralnic, blaznic in zdravilišč svoje oskrbovance v 24 urah po njih vsprejetju zglasiti pri mestnem magistratu. Za prenočevanje tujcev opravičeni gostilničarji in imetniki prenočišč morajo dospele tujce praviloma še na dan prihoda zglasiti. Kadar pa tujec dospe tako pozno, da v magistratnih uradnih urah ne more biti zglašen, tedaj se mora zglasiti prvi prihodnji dan najkasneje do 9. ure dopoludne. Vsa zglasila se morajo zgoditi pismeno z zglasilnicami, katere izdaja magistrat v uradnih urah brezplačno. Prestopki zglaševalnih predpisov se kaznujejo, v kolikor ne spadajo pod kazenski zakon, po ministerskem ukazu z dne 2. aprila 1858, št. 57 drž. zak. z globo 5—100 gld. ali z zaporom od 1 do 14 dni. Na podlagi novih zglaševalnih predpisov uvedlo se bode pri mestnem policijskem uradu zglaševanje z zglaševalnimi kuponi in se bodo upe-ljale tako imenovane hišne pole. Po teh polah, ki bodo razvrstene po ulicah in številkah hiš, bode mogoče imeti posebej v evidenci stanovnike vsake posamezne hiše. Natančna evidenca prebivalstva je nujno potrebna in le želeti je, da bi se novi zglaševalni predpisi strogo uporabljali.
(Za drago letno zasedanje porotnih obravnav v Novem mestn,) katere se bodo vršile dne 10. maja 1897, izžrebani so glavnim porotnikom naslednji gospodje : Rom Mat., pos. iz Srednje vasi; Bukovac Mark., pos. iz Cepelj; Sitar Jan., pos. iz Toplic; Anzelj Jan., pos. iz Krvavčivrha; Koren Jan., pos. iz Metlike ; Kunstek Ant., pos. iz St. Vida ; Gustin Jurij, pos. iz Drašice; Tomšič Mih., pos. iz Pod-gozda ; Zamida Fr., pos. iz Uršnih sel; Majcen Jan., pos. iz St. Janža; Pečjak Fr., pos. iz Hriba; Arko Ant., pos. iz Ribnice ; Auman Viktor, trg. iz Krškega ; Zupančič Fr., pos. iz Trebnja; Mohar Jos., pos. iz Dolenjevasi; Brinskelle Andr., pos. iz Brezja; Cudovan Jan., pos. iz Gorenjevasi; Deržaj Mat., pos. iz Jernejevasi; Adlešič Jan., pos. iz Adlešič ; Vranešič Peter, pos. iz Tribuč; Plibernik Fr., trg. iz Dol. Suhora; Klobučar Jure, pos. iz Lahinje; Malenšek Jak., pos. iz Dol. Suhora; Sular Ant., pos. iz Trbinca; Ivančič Fr., pos. iz Radeč; Mav-rin Jan., pos. iz Zagozdeca; Fajdiga Ant., pos. iz Temence ; Šlajpah Ant., pos. iz Velike-Loke; Lakner Andr., pos. iz Črnomlja; Novoselc Fr., pos. iz St. Jerneja; Banovec Mat., pos. iz Jelševnika ; Konda Jan., pos. iz Gradnika ; Pezdirc Jan., pos., iz Drašice ; Panjan Jos., pos., iz Vojne-vasi; Zupančič Fr., pos. iz Gorenje-vasi; Nemanič Marko, pos. iz Dra-šič. — Nadomestnim porotnikom naslednji gospodje : Kastelic Fr., pos. in gost. in Rozman Kari, pos. in gost. iz Novega mesta; Može Fr., pos. in Knafelc Mih., pos. iz Srebernič; Hudaklin Ant., pos. iz Loke ; Rohrman Fr., mesar in pos. iz Mal. Slatnika; Sever Ant., pos. iz Gor. Straže; Jane Jan., pos. in gost. iz Lešnice in Kušljan Jan., pos. in gost. iz Kandije._
Društva.
(Vabilo na veliki k on c e rt,) katerega priredi mariborska podr. družbe sv. Cirila in Metoda s prijaznim sodelovanjem slovanske čitalnice mariborske dne 9. majnika t. I. v dvorani hotela »Stadt Wien«. — Vspored: 1. Orkester. 2. A. Foerster: »Ave Maria« iz opere »Gorenjski slav-
ček,« moSan zbor e spremljevanjem orkestra. 3 L. Hudovernik: Zvezde, možki zbor z bariton-solo. 4. Orkester. 5. St. Pirnat: Vspomladna pesem, mešan zbor. 6. A. Hajdrih: Sirota, možki zbor 7. alt solo. 7. Orkester. 8 P. H. Sattner: Kakor nekdaj, moški zbor. 9. K. Bendl: Križaci na morju, velik mešan zbor. — Začetek ob S. uri zvečer. — Vstopnina: 50 kr. za osebo, 1 gld. 20 kr. za obitelj.
Grško-turška л ојвка.
Berolin, 5. maja. „Localanzeiger" poroča iz Aten, da os ta v i kralj v najkrajšem času Atene in se poda na svoje posestvo T atol. Pozneje se poda na razne evropske dvore, da osebno posreduje radi Grške.
Atene, 5. maja. Polkovnik Vassos je odzvan s Krete. Zatrjuje se, da je ta korak grške vlade dokaz, da se odzovejo s Krete tudi grške čete in da se namerava novi kabinet spraviti z velevlastmi. Za namestnika Vassosa ni nihče imenovan.
London, 5. maja. Iz Aten se poroča, da je vlada odzvala polkovnika Vassosa s Krete ter 14 drugih častnikov, s katerimi se neki pomnoži armada v Tesaliji. Višje poveljstvo na Kreti je prevzel polkovnik Stai-kos. — V nedeljo je napadla proti-dinastična druhal palačo prestolonaslednika, „Achaia", polastila se orožja kraljeve straže, razdejala več naprav in zažgala papirje.
Carigrad, 5. maja. Ghazi Osman pašo je odzvala turška vlada z bojišča, toda on je nujno prosil, naj ostane še nadalje. Poročilo. da so grške čete ostavile Epir, je prezgodnje. Kraja Kambos in Pestiana sta še v grški posesti, poleg tega je v njihovi lasti še več važnih postojank.
Carigrad, 5. maja. Dnevnik „Ikdam" poroča iz Larise: Divizija pod poveljstvom Hairi-paše je na potu iz Kardice v Farzal zasedla vasi Kurtezi, Kumades, Deliveli, Dautli, Oetači in Kaputsi.
Carigrad, 5. maja. Včeraj je od tu odpotovalo 450 Grkov.
Telegrami.
Novomesto, 5. maja. G. Josip Z ure je bil danes soglasno izvoljen županom občine Št. Mihel-Stopice.
Dunaj, 5. maja. Poročevalcem adres-nega odseka je izvoljen grof Dzieduszjcki. Upanje je, da se desnica združi za adreso. Primorske zadeve pridejo na vrsto ta teden.
Rim, 5. maja. Vlada je predložila zbornici več načrtov zakonov glede zboljšanja javne varnosti v Rimu, nato se je pričelo prvo branje načrta glede preosnove armade.
Baroelona, 5. maja. Včeraj so ustrelili pet anarhistov, ki so bili obsojeni k smrti radi napada povodom lanske procesije sv. Rešnjega Telesa.
Berolin, 5. maja. Budgetna komisija državnega zbora je dovolila naknadni kredit v znesku 40 milijonov za nakup artilerijskega materijala.
Nesreča vsled. požara.
Pariz, 5. maja. Včeraj popoludne ob 4. uri je nastal v velikem dobrodelnem bazarju, ki ga prirede vsako leto v Rue Jan Goujon parižke dame v korist mestnih ubožcev, velik požar, ki ga je popolno razdejal Do 8. ure zvečer so našli na pogorišču 200 ožganih trupel, 85 težko ranjenih oseb so pa odvedli v bolnico. Pogreša se še več ljudij.
Pariz, 5. maja. Ogenj v dobrodelnem bazarju je nastal nad pisarno vojvodinje Uzet, ne ve se pa, kako je nastal. Stavba je bila popolno lesena ter bila dolga 100 metrov in visoka 60 metrov. V desetih minutah je bilo vse v ognju. V notranjem je nastala grozovita gnječa in več oseb je bilo pohojenih.
Pariz, 5. maja. Celo noč so se pojavljali v industrijski palači srce pretresujoči prizori. Neprestano so se dovažala s pogorišča trupla ranjencev, katere je večjidel težko spoznati. Dognana je dosedaj identiteta
115 mrličev in blizu 200 ranjencev. Vojvo-dinja Alen^on dosedaj še ni došla v palačo, mej mrtvimi pa je tudi še niso našli. Mej razvalinami so našli prstan vojvodinje. Mej mrtvimi je mnogo članov aristokracije. Vojvoda Aleni;on je ranjen na nogah.
Melusine- ustna iu zobna voda
deluje izborno proti zobobolu in gnilobi zob, utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust 1 stekl. 50 kr.
Jedina zaloga 45 (13) 1
lekarna M. Leustek v Ljubljani,
Besljeva cesta štev. 1, poleg mesarskega mosta.
Gosp. lekarnarju Piccoli-ju
v LJubljani.
Podpisani usoja si Vašemu blagorodju uljudno naznaniti, da rabi poslano tinkturo za želodec (Tinctura Rhei composita G. Piccoli) z izvrstnim uspehom proti želodčnemu in kataru v črevesih, istotako tudi proti jetrnim in žolčnim izlivanjem.
Bolnišnica usmiljenih bratov.
Gradec, dne 2. februvarija 1897.
232 100—12
Provincijal brat Emanuel Leitner.
nadzdravnik.
SJmrll »o:
1.	maja. Katarina Gregorec, delavca žena, 56 let, Cesta na loko 11, plučnica.
2.	maja. Jožef Wastel, prodajalec, 48 let, K9sljeva cesta,
kap. — Marija I3onča, hišina, 35 let, Križevniške ulice št. 7, jetika.
4. aprila. Alojzij Žgajnar, posestnika sin, 2 leti, Ilovca št. 51, jetika.
V h i r a 1 n i e i: 2. maja. Jožef Cegnar, delavec, 27 let, otrpnenje hrbtnega mozga.
V bolnišnici: 27. aprila. Matija Srakar, delavec, 57 let, naduha. 1. maja. Prane Kavčič, delavec, 23 let, jetika. — Jakob Juri, delavec, 57 let, exud. pleur. d.
Meteorologično poročilo.
S	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	■S s s 9 >
4	9. zvečer	732 6	14-4	sl. szah.	oblačno	
5	7. zjutraj 2. popol.	7331 732-2	116 15-7	sr. jvzh. sr. vzsvzb.	del. jasno skoro oblč	2-1
Srednja malom.		včerajšnja	temperatura 13 1°,		za 0 6° nad nor-	
Poslano
316 1-1
p. n. darovateljem prispevkov za zastavo ognje-gasnega društva v Kamniku.
Pred 3 leti so pričele ognjegasnemu društvu naklonjene gospice nabirati prispevke, da bi iz istih napravile in darovale tukajšnemu ognjegasnemu društvu zastavo. Omenjenim gospicam izreče se tu za njih trud in naklonjenost najpri-srčneja zahvala. Ker se pa do danes ni moglo nabrati toliko, kolikor primerna zastava stane, se je misel zastavo napraviti opustila, ter je odbor sklenil tem potom p. n. darovateljice in darovatelje priepevkov — katerim se za njih naklonjenost tudi izreka zahvala — vprašati, da izvolijo tekom 8 dnij odboru podpisanega društva izjaviti, ali zahtevajo, da se njim prispevek povrne, oziroma če se sme ta denar dati v blagajno za podporo bolnih ognjegascev, ali za napravo gasilnega orodja, kakor bo odbor za koristneje spoznal.
• 'e nikdo p. n. darovalcev tekom 8 dnij ne zahteva povrnitev darovanega denarja, zmatralo se bo, da je v to tihoma privolil.
V Kamniku, dne 1. maja 1897.
Za odbor ognjegasnega društva:
Jožef Fajdiga s. r.,
načelnik.
Frano Cndermann s. r., Alojzij Vremšak s. r.,
tajnik.	podnačelnik.
Zahvala.
315 1-1
Slavna „Kmolska posojilnica za okolico ljubljansko" je
podarila preteklo kakor tudi v tekočem šolskem letu tukajšnji marljivi šolski mladini vsakokrat znesek 10 gld. Za ta velikodušni dar se v imenu obdarovane šolske mladine sl. „Kmetski posojilnici" najtopleje zahvaljuje
krajni šolski svet v Žcllinljah,
dne 3. maja 1897.
Jos. Sohauta,
predsednik kraj. šol. sveta.
Ant. Legjak,
župnik.
w "V
iS
in veliko gospodarsko poslopje
s 3 orali 600П0 obsežnim zemljiščem, proda se prostovoljno v trnovskem predmestju v Ljubljani Cesta v mestni log št. 10.	299 3—2
fflaviMče Toplice
ua Kranjskem
bllzo Novega Mesta, želez, postaja Straža,
je tako imenovani ,,akrato-vreleo" z vročo vodo od 28—31" R. Voda bodisi da se pije, ali da se rabi za kopanje, je izredno zdravilna zoper protin, koste-nico, lshijas, živčno bolezen (neuralgie) in zoper razne kožne in ženske bolezni. Na razpolago so basini in porcelanaste banje, lepo uravnane sobe za tujce, društvene dvorane, sobane za igre. V obližji so senčnati sprehodi in igrišča. Dobra restavracija in z nizkimi cenami je v hiši.
Kopališka doba je od I. maja do I. oktobra
ij^ Natančneja pojasnila daje brezplačno
^ 250 7-5	topliško oskrbništvo.
■M
4
Prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem se preselil iz Ljubljane v Radovljico, ter se ob jednem priporočam v
izdelovanje vsakovrstne obleke
s-
po poljubnem kroju in po delu primerni ceni. Na razpolago so tudi vsakovrstni T| uzorci. Velespoštovanjem	= ,
"*f	i litim .Tiilpti	lr
308 3-1
Anton .Talen,
krojač v Radovljici, Predtrg.
ft-
Nateč^j.
Stavbeni odbor v Dobu razpisuje s tem
natečaj za zgradbo novega župnišča.
Oddajala se bodo: zidarska, kamnoseška, tesarska, mizarska, ključavničarska, kleparska, pleskarska, steklarska in pečarska dela v skupni svoti 9820 gld.
Proračun načrti in dražbeni pogoji leže na ogled pri gosp. predsedniku stavbenega odbora v Dobu.
Podjetniki se vabijo, da vlože pismene kolekovane ponudbe z 10% vadijem
do dne 20. t. m. opoldne
pri stavbenem odboru.
V Dobu, dne 8. maja 1897.
310 2-1
Stavbeni odbor.
Dne 19. maja t. 1. ob 9. uri dopoldne bode v župnišči v Dobrepoljah
zmanj sevalna dražba
o popravi, oziroma zgradbi gospodarskih poslopij pri župnišči v Dobrepoljah.
Načrti in proračun so v župnišči na razpolago iu ogled. Ves proračun znaša 3899 gld. 13 kr.
Podvzetnik pri oddaji dela bode moral položiti 10 °/0 varščine do dn6 kolavdacije.
Dobrepolj e dnš 1. maja 1897.
And. Ramoveš,
312 2—1	načelnik stavbenemu odboru.
«ar
I. kranjski
laneno-oljnati firnež
I. kranjsko
čisto laneno olje.
Sieeativ-flrnež (enifito)
priporoča najceneje 59 104—45
c46otf ćCaupimann,
I. kranjska tovarna oljnatih barv, fir-nežev, lakov in kleja v Ljubljani.
I> u n a j $ k a borza, ggj-
Dn6 5. maja.
Skupni drtavni dolg v notah.....
Skupni državni dolg v srebrn ...
Avstrijska zlata renta 4%......
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron
Ogerska zlata renta 4%.......
Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . Avetro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .
Kreditne delnice, 160 gld......
London vista...........
Nemški dri. bankovci za 100 m. nem. drž. velj.
«0 mark............
tO frankov (napoleondor)......
italijanski bankovci ........
C, kr. cekini...........
101 gld. 70 kr.
101		60 .
122		60 .
101		35 .
122		25 .
99		75 .
950		— ,
359		75 ,
119		55 ,
58		62 v;,
11		73 .
9		52 .
		15 .
6	«	65 .
Dn6 4. maja.
4* driavne srečke 1. 1854, 250 gld. . ,	154 gld.	50	kr.
6* državne srečke 1. 1860. 100 gld. . .	156	,	—	„
Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . .	190	,	—	.
4 * zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron	99	,	35	,
Tišine srečke 4%, 100 gld..............133	.	20	.
Dunavske vravnavne srečke 6% . . .	128	,	—	.
Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . ,	108	„	50	„
Posojilo goriškega mesta.......112	.	50	„
4% kranjsko deželno posojilo..........98	,	75	„
Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4%	99	„	80 «
Prijoritetne obveznice driavne železnice . . —	.	—	.
„ „ južne ieleznice 3% . 175	».70	„
, „ južne železnice 5% .	127	,	— »
. , dolenjskih ieleznic 4 %	99	,	50 „
Kreditne srečke, 100 gld........197 gld. 50
4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	148 , —
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	19
Rudolfove srečke, 10 gld. ......	26
Salmove srečke, 40 gld........69
St. Genćis srečke, 40 gld.......73
Waldsteinove srečke, 20 gld......60
Ljubljanske srečke.........22
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. .	154
Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v.	3520
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. ...	366
Akcije južne ieleznice, 200 gld. sr. . . .	77
Dunajskih lokal, železnic delniška druiba .	—
Montanska družba avstr. plan.....87
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	157
Papirnih rubljev 100........126
kr.
75
75 50
25
50 25 87
ST Nakup ln prodaja *SS vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd.
Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanja najmanjšega dobitka. Kalantna izvršitev naročil na borxi.
99
Menjarnićna delniška družba
1ERCUB
«oliziili it. 10 Dunaj, Miriihilfirstraiu 74 B.
»ЈГ Pojasnila TE» v vseh gospodarskih in Inančnlh stvareh,
,, potem o kursnih vrednostih vseh ipekiilael|skih vrodnottalfc •• papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče viioeega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic.