Poštnina pla?ana v gotovini lftd nx V TjuKTjanl, v petek 17. aprila f9"H' uLZAVNO TOŽIL Došlo .17 11 • »•IV ste*; m* orilo Cenn 1 Din Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/lll Telefoni uredništva: dnevna služb« 2050, — nočna 29%, 2994 in 2050 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Izhaja vsak pondcljka in Ček. račun: Ljubljana it. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb št v. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992 dan zjutraj, razen dneva po prazniku Kralj AUonz ni odšel prostovoljno Monarhistična vlada m hotela odstopiti — Nastop socialistov in množice Kralj končno odšel na nasvet Alvaresa — Prestolu se ni odpovedal Rim, 16. aprila. Posebni dopisnik »Corriere lella Sera« na sledeč način slika, kako je prišlo ilo proglasitve republikanske vlade in do odstopa kralja Alfonza: Republika se ni proglasila v Madridu, ampak najprej od neodvisnega republikanskega koiniteta v Barceloni, potom v Saragosi, v Bilhau, v Burgosu in v San Sobastianu, kjer kralj Alfonz po navadi biva na letovišču. Šele potem se je republikanski komitet v Madridu z Alcala Zamoro na čelu odločil, da tudi v Madridu proglasi republiko in sestavi republikansko vlado za vso Španijo. V lo svrho se je Zaniora telefonično obrnil do provizoričnega šefa katalonske republike, polkovnika Macia v Barceloni, ki mu je odgovoril, da se Katalonija ne bo odcepila od španske države, da pa se smatra za samostojno federativno republiko. Soglasna je s centralno republikansko vlado v Madridu, katero bo Katalonija podpirala, pridržujoč si svoje avtonomne pravice. Zamora si je potem zasigural civilno parilo, ki predstavlja Špansko orožništvo in so jo imeli do sedaj za kralju zvesto. Njen general Sanjurio pa se je z vsemi častniki in moštvom takoj izjavil za republiko. Enako se je izjavila za republiko vsa madridska garnizija in je ostal -kralju zvest samo polk di Vicalvaro, to so kraljevi huzarji. Istočasno se je velikanska množica 14. I. m. tokom dneva zbirala po madridskih ulicah, posebno pa okoli kraljeve palače in burno vzklikala republiki. Republikanci so nosili rdeče-rumeno-vijoliča-sle zastave, socialisti pa, katerim so bili seveda primešani tudi komunisti, ki so pa po vsej Španiji v veliki manjšini, so nosili rdeče. Eni so poli marseljezo, drugi intemacionalo, ki imata, kakor anano, obe isto melodijo. Zelo navdušene so bile zlasti ženske, ki so nosile republikansko frigiško čepico, katero so posadile tudi mirnim pasantom na glavo. Odločna volja množice, da kralj abdicira, jc bila brezdvomna. Vlada ni voljna odstopiti Vlada g. admirala Aznara pa ni voljna odstopiti. De la Cierva, ki je predstavljal v zadnjem Alfonzovem kabinetu skrajno monarhistično etru-jo, je zbral v svoji hiši kakšnih 12 desničarskih politikov in 3 generale, ki so sklenili nasvetovati kralju, naj monarhijo ohrani s silo. Druga skupina politikov pod vodstvom bivšega ministra Cambo se je pa zbrala v nekem hotelu in pretresala načrt, da bi kralj imenoval koalicijsko vlado iz vseh strank, katera naj bi tak6j sklicala veliko ustavodajno skupščino. Socialisti zagrozijo z generalno stavko Položaj so odločili socialisti, da na oni strani odvrnejo nevarnost nove diktature, ki bi pomenila bratomorno državljansko vojno, iz katere bi bili Izvlekli korist samo komunisti, ki so sicer maloštevilni, bi pa vpričo dezolatnih socialnih razmer mogli iznvati veliko nevarnost. Izvršilni odbor socialne demokratske stranke je sklenil, da proglasi generalno stavko po vsej Španiji, ako sc kralj no odpove prestolu. Tako je pretekla noč in je napočil dan 15. aprila. Admiral Azmar se je podal h kralju, kateremu je podal demisijo kabineta, obenem pa svetoval, naj konzultira sebi prijazne politike, ki se niso izjavili za republiko. Kralj je vlado admirala Azmarja poveril z nadaljnjim vodstvom poslov in Ričel konzultacijo s gg. Villanueva, Burgos Mazon in Bergaminom, samimi bivšimi konservativnimi ministri, od katerih ima najmlajši 70 let. Na le se Je kralj, ki je hotel storiti zadnji poskus, da monarhijo ohrani, moral obrniti zato, ker je izvedel, da so oni politiki, katere mu je nasvetoval Aznar, pristopili k republiki. Kralj pa je sprejel v avdijenco tudi De Ia Ciervo, ki mu je v resnici svetoval, da naj pezove armado, da brani monarhijo in vlado poveri monarhiji zvestemiu generalu. Grof Romanones svetuje odstop Ko se je lo zvedelo, je minister za zunanje zadeve Romanones kralju na svojo roko svetoval, da naj se prestolu odpove, ker se je med leni zvedelo, da so sc že v vseh večjih mestih Španije obrazovale republikanske vlade iz republikanskih koinitetov, da je armada za republiko in da se je tudi civilna garda, oziroma orožništvo izreklo pol-noštcvilno zanjo. Pogajanja z Zamoro Grof Romanones je tudi odšel v glavni stan republikancev v hiši dr. Marannona, v kateri se je ves republikanski kabinet zbral, da pod predsedstvom Zaniore tudi formalno proglasi republiko in se konstatlra v provizorično republikansko vlado. Zamora je sporočil grofu Rmiianonesu, dn komite kralju svetuje, naj zapusti Madrid še pred zahodom solnea iu preda oblast revolucionarnemu komiictii. ki bi na ta način s soglasjem kralja postal zakonita republikanska vlada. Zelo značilno je bilo tudi to, da se je temu predlogu pridružil tudi don Miguel Maura, ki je kot konservativec te pred časom prestopil k republikancem. Na nasvet grofa Romanonesa je nato ob 5 popoldne admiral Aznar zopet prišel h kralju, da od njega izposluje odpoved od prestola in izroči oblast Zamori, Socialisti proglasijo na svojo roko republiko Ta ceremonija se je imela po dogovoru izvršiti v mestni hiši. Toda med tem je izvršilni odbor socialistične stranke, ki se je še vedno bal kakšnega protiudarca, vdrl v mestno hišo, dvignil rdečo zastavo in izjavil, da je monarhija odstavljena in da je proglašena republika. Ura je bila 6. Vest o tem je prišla v kraljevo palačo, ko sc je kralj šc posvetoval z Aznarjcm in vsemi člani njegove vlade. Kralj je bil zaradi socialistov zelo vznejevolien in je izjavil, da bi se bil z Zamoro pogodil, diklatu množice pa da se ne bo vdal. Nato je Aznar odšel ob 6 iz palače in žurnalistom izjavil, da se do prihodnjega jutra nimajo pričakovati nobeni novi koraki. Nekateri pravijo, da kralj v rcsnici nikakor ni hotel zadrževati proglasitve republike in da je samo hotel pridobiti časa, da bi mogla kra.jevska rodbina mirno odpotovati. Kralj pos"uša nasvet Alvaresa Naj bo kakoržekoli, takt je, da je bil kralj še pred zadnjim posetoin aJmka a Aznarja, to je v popoldanskih urah, sprejel one politike, katere mu je bil minislrski predsednik Aznar z utraj nasve-toval, misleč, da še držijo z monarhi o. ki iih pa potem kralj ni konzultiral, ko je zvedel, da so sc bili že prejšnje dneve izjavili za republiko. 1 o so namreč gg. Sanchez Guerra, Saniiago Alba 'n Alvarez. Vsi ti so mu svetovali, naj se prestolu odpove. Najbolj odločilen je bil nasvet Alvaieza, ki jc po avdisnei žurnai'Siom izjavil, da je kralju vljudno, toda odk ito rekel, da ni druge rešitve, kakor pekoriti sc volji naioda i«i zapustili Španijo, dajoč prosto pot republikanski volji ljudstva. Predčasna proglasitev republike od strani socialistov je bila kralja res da vznevoljlla, po vsej priliki pa njegove besede, da se nc bo vdal diktatu množice, niso bile mišljene resno, ampak sc je bil kralj po konzultaciji Alvarcza res odločil, da abdicira. Ne da bi se mogla ta še nejasna točka s sigurnostjo pojasniti, gotovo ie, da je bilo ob 7 zvečer vse za odhod kialja Alfonza in njegove rodbine prip-avljer.o. Krr.lj sc je hitro poslovil od navzočih grandov, španske aristokracije in velefevda-listov. Fevdalci ni30 kralju v kritičnih dneh megli dati nobenega nasveta, pač pa so pospravili svoje kovčege in svoje dragocenosti in tudi oni odpotovali, kolikor jih ni ostalo doma, zaupajoč meščanski republiki, ki se pač nc bo lotila njihovih posestev in ogromnih bogastev, bo pa pr morana izvesti obsežno agrarno re.ormo. Množica grozi Medtem ko se je to v palači godilo, so se manifestacije množice v mestu izpremenile v pravi orkan navdušenja za republiko in ogorčenosti proti dinastiji obenem, ker se je zavlačevanje odstopa tolmačilo kot poizkus ohranitve monarhije za vsako ceno. Množica je začela razbijati kraljevske grbe in napise po ulicah in se lotila tudi spomenikov prejšnjih kraljev in kraljic. Brezdvoma je tudi to skrajno grozeče zadržanje množice, ki je hotela na vsak način udreti proti kraljevski palači, vplivalo na to, da se je odhod pospešil. Ko je množica izvedela, da so se kraljevski avtomobili že odpeljali, je nastalo nepopisno radostno vzklikanje. Po odhodu kralja se je pojavilo brez števila godb in so se pomešali med ma-nifestante častniki in vojaki. Kra j se ni odpovedal, ampak začasno odšel Množica pa nikakor ni vedela, kar je že vedela nova vlada z Zamoro na čelu. Kralj se namreč nikakor ni prestolu odpovedal in tudi sicer ni republikanski vladi ničesar sporočil. Šele iz Hen-daye na meji je poslal manifest na španski narod sledeče vsebine: Marulest »Mojemu narodu! Volitve, ki so se vršile preteklo nedeljo, so mi jasno odkrile, da sem izgubil ljubezen svojega naroda. Moja vest mi pa pravi, da ljubezni svojega naroda nisem izgubil za vedno, ker sem vedno delal le v dobrobit Španije. Tudi v najbolj kritičnih trenutkih je bil moj cilj vedno le, zasledovati javni blagor. Vsak kralj se lahko moti, in tudi jaz rad priznavam, da sem se moti', toda jaz tudi dobro vem, da se je naša domovina napram onim, ki so v dobri veri grešili, obnašala viteško, 1 širokosrčno in plemenito. Jaz sem kralj vseh Špancev in sem tudi sam Španec. Lahko bi bil uporabil različna sredstva, da bi bil ohranil kraljevske prcdpravice in se uspešno bojeval proli mojim nasprotnikom. Toda jaz se hočem na vsak način izogniti vsemu, kar bi moglo sonarodnjake vreči v krvavo bratomorno voino. Nc odpovem sc nobeni svoji pravici, zakaj one niso tol ko moje, kolikor zgodovinske, in jaz bom nekega dne moral dajati strog odgovor za nihovo ohranitev. Čakal bom, da izvem resnični izraz skupne volje in dokler se to ne zgodi, po svobodni odločitvi prekinjam izvrševanje kraljevske oblasti in zapuščam Španijo, priznavajoč, da je samo ona gospodarica svoje usode. Danes pa še izvršim dolžnost, katero mi narekuje ljubezen do domovine. Prosim Poga, naj bi vsi Španci izpolnili svojo dolžnost tako strogo kot sem jo jaz,« Drugi dem španske Madrid. apr. kk. Odhod španske kraljevske rodbine je bil prav dramatičen. Ko se je odpeljal kralj, je zvečer kraljica telefonirala v angleško poslaništvo, ali bi smela prebiti noč v angleškem poslaništvu. Poslanik ji je zagotovil, tla bo lahko ostala s svojim spremstvom v španski kraljevski palači, ne da bi jo kdo napadel. V sredo zjutraj je morala •kraljica sama pospravljati svoje stvari v kovčege, ker je zginilo mnogo služkinj in služabnikov. S kraljico vred sla odpotovali dve hčerki in sinova Jaiine in Gonzalo, dočim sc tretji sin nahaja v mornariški šoli v Andaluziji. Ker je bilo še prezgodaj, so je kraljevski avtomobil par kilometrov pred postajo ustavil na javni cesti. Kraljica je izstopila, se vsedla nn obcestni kamen in bridko jokala. Naenkrat je nastal strah med njenimi služabnicami, ker sc je bližal avtomobil z rdečo zastavo, iz katerega so slišali petje moških. Mislili so, da jih zasledujejo revolucijonarji iz Madrida Ko pa so potniki v avtobusu zvedeli, da počiva ob cesti kraljica s svojim spremstvom, so sneli rdečo zastavo z avtomobila in se peljali mimo, izkazujoč spoštovanje. Prihod kraV. družine v Francijo Pariz, 16. aprila. AA. Sem jc dospela davi španska kraljica z rodbino. Marscille, 16. aprila. AA. Kralj Alfonz se jc davi izkrcal kol navaden potnik. Nato je najel taksi in sc odpeljal v hotel. Ob 12.30 bo odpotoval v Pariz. Kralj je izjavil, da ne sprejme nikogar. Pariz, 16. aprila. AA. Poročajo iz Hendaja: Ob prihodu vlaka, s katerim se je pripeljala španska kraljica z rodbino, se je zbrala na postaji velika množica Špancev, ki so vzklikali: Živela španska kraljica! Živela monarhija. Kraljica se je du-šila od joka. Bolnega princa Asturskega so z brati in sestrami na nosilnici odnesli v pariški vlak. Princ Juan je ostal v Gibraltarju. Marseille, 16. aprila. AA. S kraljem Alfonzom XIII. je dospel sem vojvoda Miranda in infant Alfonz Bourbonski. Kralj se je zaprl v svoje apar-lementc in ni hotel nikogar sprejeti. Marseillc, 16. aprila. AA. Davi ob 6 je prispel sein na križarki .»Principe Alfonzo« španski kralj Alfonz. Pričakovali so ga najprej ob 10, po-Icm pa ob 1 ponoči. Kralj je bil oblečen v meščansko obleko. Na krovu je dal roko vsem častnikom, predvsem generalu Rivcri, admiralu in svojemu zadnjemu mornarskemu ministru, ki ga je spremljal. Kralj je stopil nato v zaprt čoln, kamor so mornarji spustili tudi 12 kov"egov kraljeve prtljage. Ko je čoln pristal ob b:e/u in kralj izstooil, so se mornarji takoj vrnili na križarko. Vojvoda Miranda je poklical taksi in kralj se je s tem avtomobilom peljal skozi puste marsejske ulice v hotel. Tja jc dospel ob 6.15. K njemu jc stopil nek novinar, ki ga je spremljal že od lukc, toda kralj je pomigal z roko, češ da ne želi govoriti. Kralj stanuje v hotelu popolnoma izoliran. Poslaniki odstooajo Pariz, 16. aprila. AA. Poročajo iz \Vasli:ngto-na, da jc tamošnji španski poslanik dal oslavko na svoje mesto. Pariz, 16. aprila. AA. Iz Bruslja poročajo, da je španski poslanik dal oslavko na svoje mesto. Berlin, 16. aprila. AA. Španski poslanik Espi-nosa de Los Montcros je sporočil začasni republikanski vladi v Madridu, da odlaga svoje mesto. Berlin, 16. aprila. AA. Govori se, da je dal španski veleposlanik ostavko na svoje mesto. Dva generala na be$u Pariz, 16, aprila. AA. Poročajo iz Madrida, da je general Bercnguer, predsednik španske vlade, pred kabinetom Aznarja, dospel v Lizbono. Pariz, 16. aprila. AA. Ilavas poroča iz Madrida: General Dalos, bivši ref varnostne službe v Madridu je izginil. Mislijo, da je postal žrtev svojih sovražnikov. Beg hapitala Republikanska vlada polaga posebno važnost na to, da prepreči pobeg knpilala v inozemstvo, katerega je v zadnjih dneh opažati v silni meri. Večina aristokratskih rodbin je že davno spravila svoje premoženje čez mejo. Kurz pezete se je včeraj zopet nekoliko popravil. V resnici na denarnem trgu ni nobenega povoda za vznemirjenje. Španski grandi na bejfu Lisbona, 10. apr. kk. V portugalske obmejne kraje prihaja mnogo španskih rodbin, ki zapuščajo domovino radi novega političnega prookrela. Neki portugalski časnikar je iz Madrida telefonično in-tcrvjuval voditelja barcelonskih revolucionarjev, polkovnika Macia. Macia mu je izjavil: »V Evropi ne bo nastala nobena nova naeija. Kar hočemo mi imeli na iberskem polotoku, je nova država, država velike španske federacije, katero hočemo sedaj organizirali. Katalonci ne bodo pozabili naporov svojih bratov v drugih pokrajinah v boju za svobodo in jih pri tem tudi ne bodo zapustili. Katalonija proklamira torej v novi Španiji samo svojo upravno avtoriteto, kakršno zahtevajo tudi druge države, toda brez vsakega političnega značaja. — Katalonska republika ostane članica velike španske federacije. < Prvi ukrepi republikanske vlade Na prvem sestanku republikanskega ministrskega sveta so izdali obsežno amnestijo. Kazenski zakonik iz časa diktature so proglasili za neveljaven. Svojci ustreljenih revolucionarjev v Huesci bodo dobili pokojnine. Meščanske garde, ki so bile ustanovljene v času Primo do Rivere, so razpustijo, razen v Kataloniji, kjer so obstojale že od davnih časov. Za prvega državnega pravdnika republike je bil imenovan odvetnik Galarza, ki jo bil šele pred par dnevi obsojen na šest mesecev ječe radi udeležbe pri decemberskem puču. Novi državni pravdnik bo takoj začel dva procesa proti onim, ki so odgovorni za razna dejanja v času diktature Priino de Rivere in proti onim, ki so zakrivili poraz v Maroku 1. 1921. Na begu so prijeli zadnjega policijskega ravnatelja, generala Mola. General Berenguer pa je ušel na Portugalsko. Martinez Anido, ki jo bil mož močne roke v diktaturi, biva v inozemstvu, sicer bi ga prijeli kot prvega, ker se mu očita usmrtitev mnogih ljudi. Pariz, 16. aprila. AA. Iz Scville poročajo, da je prišlo v minuli noči do komunističnih demonstracij pred artiljerijsko vojašnico. Demonstranti so zahtevali orožja za borbo proti meščanski gardi. Streljali so z revolverji na vojašnico. Vojaki so odgovorili s streljanjem iz pušk. Kn komunist je bil težko ranjen. Demonstranti so oropali neko trgovino z živežem. Zato je bilo proglašeno obsedno stanje in s tem se je vrnil red in mir. Pariz, 16. aprila. AA. V Sevilji se je uprlo 212 jetnikov, ki so pobegnili. Neki jetnik je pred odhodom šel k ravnatelju ječe ter mu dejal, da se vrne, če ga bo potreboval. Republiha Katatoniia Barcelona, 16. aprila. AA. Med komunisti in republikanci so bili hudi poulični boji. Več oseb je bilo ubitih. Množica je naskočila jetnišnico in izpustila na prostost tudi obsojene zločince. Polkovnik Macia je izjavil novinarjem, da j«i njegov ideal federativna iberska republika. London, 16. aprila. AA. Havas poroča iz Barcelone: Vlada katalonske republike je takole sestavljena: Predsednik Macia, minister za socialno politiko Dason, minister za prosveto Rafael S o m p a 1 o s , minister za narodno brambo Juan Casanovaz, minister za kmetijstvo in delo M orel, minister za finance Dural in minister za promet C a r v i c o. Madrid, 10. aprila. Predsednik katalonske republike polkovnik Macio jc pozval provincijalnc ropubličanske odbore province Asturije, Galicije, Baskov iu Navore, kakor tudi vse ostale izven kastilskih pokrajin, to je Valeneije, Murcije in vse Andaluzije, da se konstituirajo kot neodvisne federativne republike Španije. V Kataloniji sami je katalonščina proglašena kol edini uradni in učni jezik. V Kataloniji sme vihrati samo katalonska zastava. Vse uradništvo mora biti katalonsko. Dosedanji centralni uradi so odpravljeni, oziroma spremenjeni v katalonske. Izjava bivših samostojnih demokratov Zagreb. 10. aprila. Snoči so imeli tukaj ugledni bivši voditelji bivše samostojne demokratske stranke, njen bivši podpredsednik dr. Josip Nemec, advokat v Petrinji, bivši narodni poslanci dr. Milan Metikoš, odvetnik v (ilini, dr. Grigorije Tadič. odvetnik v Kostanjici iu dr. Petar Zec, zdravnik v Gospiču in bivši predsednik oblastne skupščine za primorsko oblast, konferenco. Po končani konferenci so izdali tole izjavo: Mi podpisani, ki smo se sestali na konferenci v Zagrebu, smatramo za potrebno izjaviti tole: Zmerom smo stali na stališču popolnega narodnega in državnega edinstva. Na tem stališču stojimo tudi danes, ker je to jedro našega narodnega čutenja in verovanja, ter smo bili vedno za lako politično strukturo države, ki jamči, varuje in krepi narodno in državno edinstvo. Deklaracija z dne 5. januarja 1029, s katero se zahteva federativna ureditev države, je protivna našim načelom in je bila sprejeta brez naše vednosti in odobritve, ler jo odklanjamo. Dosledni svoji jugoslovanski ideologiji smo bili vedno nasprotniki federativne ureditve države in pristaši jugoslovanske ideologije, ki jo je proglasila današnja vlada po zakonu z dne 3. oktobra 1929, in deklaracije nove vlade Kraljevine Jugoslavije. Mi smo zoper to, da bi se še kdajkoli vrnila politična grupacija na plemenski ali verski bazi, kakršne so prej obstojale. Ker sloji današnja vlada na istem stališču, bomo njeno delo z vsemi svojimi silami podpirali, dokler bo njeno delo v skladu z našo gori izra ženo ideologijo. V Zagrebu, 15. aprila 1931. Dr. Metikoš, s. r.: dr. Petar Zre. s. r.: ilr. Grigorije Tadič, s. r.; dr. Josip Nemec, s. r. Gandhi pri podkralju Ttnnibav, 16. aprila. AA. Redarstvo je ukrenile obsežne varnostne odredbe na glavni |>ostaji. kamor je prispel iudski podkralj jrvvin iz Nevv Del-hija. Indski podkralj bo imel popoldne sestanek z Gandhijem, nato pa bo v soboto odpotoval v Anglijo. Gandhi je prispel v Bombay že zarana in imel sestanek z lastniki predilnic o izvozu tkanin. Nemirna Portmgalska Mirov™ poziv francoskih katolikov ^HP i i itaznej fruncbski katolike orcluizaoiit na- m«ja. Nasprotna listini, ki rasne mednarodne »r- Moskva podpira upor z orožiem in denarjem Pm-luguUia i«* dpava sezonskih jfcvoluuij. Vendar pa .-e je.^clo v po.-11 dajem času: d« *y je p reds©i I n ilai-i i i li I a i.ii r j 11 gedmlii Cornioni pi.sreMlo j n-Iva rili nekoliko mirnejši; razmere. Tuila naenkrat jo na utnlui t*'i i i februUuiUi .i evolucija, ki resno cgrotu obstoj portugalske države. Citati -mo. da je zaiasuu vlada v F.uuctialu, glavnem pri,siuji.iščuotoka« postala DruMvp narodov brzojavko, ki to ine-stoHPfHsa ™ žaenšno' piv.-tollco Porfiigalške. Guverner * otoka .Madeire je bil od upornikov ujet, vladna palača za-.- luna, % javnem proglasu pa pre-klamiiana iu zav.-ne i od li.- l.ont.ke vlade. Upui ua Madeiri j.- ijušel odmeve ludi' v nia>t®rni dežen in že prihajajo porof-ila. dr se je uprlo nekaj vojCkih "posadk \ okolici Lizbone. j >o »edaj so v.-r poi iu^alske revolucijo pote]; le dokaj pV.hlevno. P<» glavnih nlkah bizhmie so šli parkral gori iu doli - ladne čete, spredaj častniki s sabljami v rokah. V drugem delu mestu pa so prirejali uporniki obhode in tako ae je po ne Uaj dneh vedno vse milno končalo. Obe stranki m« bili trku pametni, da sta se zadovoljili u razi tli tvi-jo progla.sav, potem pa sklenile mir. Uporni voditelji -so navadam l)i'i 1" milo kaznovani. Vlada jih jo potlal« ca letovišče na solnčnc Azorske otoke, ali kar jmx*T9U.m na Madciro, imenovano •■•otok blaženih . U;i-1' so mučeni!,-; prav udobno živeli iu v uilru razmišljali p nadaljnjih revolucijah. Sedanji predsednik general Carmona je tvpe-ljnl dokaj strožji r* zim. Že pozimi 1820 se je moral boriti proii močnemu uporu, na katerem ni bilo udeleženo samo vojaštvo, ampak ludi komunistično organizirano delavstvo. ki ga j<- Moskva bogato podpirala /. orožjem iu denarjem. Prišlo je do krvavih pocestnih bojev, leda ktmčuo so se morali voditelji Alibiuo ( osla in Norton dh Matios udall na milost i ii noinilcrl. Carmona io diktator, ki v liuiogocum sliči bivšemu špalrskemu diktatorju Prlmo de I * i— veri. Tu ii Carmona je čist značaj, kateremu je bla-W domovine g- iovo iskreno pri srcu in je gotovo, da -d • pridobil znatnih zaslug za Pbrtugal-ko. Tc.Ja kti Ho r v Španiji, je tudi na Por! ugalskem diktatura izzvala ptetistreinljuiijo ljudi, ki -e z diktaturo lii.t I rajno obliko vladavine niso boleli spri- jaznili, Carmouovi liiisprotuiki imajo toliko lažje stališče, k' r arniudu ni dojela iuujealjiva. ailipul; -gredo genehdi'« U-tim, ki Jim ponudi večjo ma- terielno ugodnost. Kakih 70-73 odstotkov Poi/Ju^a-kev je atjai-fa belo vi 1.1 žive Se v zelo primitivnih razmerah, ne du bi s > mnogo brigali za programe in razne vladne oblike, Na deželi jo malo industrijskega prebivalstva, ifl rl zmo*no voditi revolite-Ho. Politično zelo delavna je samo tanka plast izobra-žeiistva, ki skuša za svoje politične namene pridobiti vojaštvo, 'iako je zanimivo, du -o v* ozadju vojaškega upiiru nu Mudeiri tudi razne poIrUčiui eseji-nosti. Govori se. da? ji! jireišaji ministrski predsednik Bernardino Machado, ki živi v Parizu krt btgiuii c, nu čvjlu uporniškega gibanji!.'-Neprijetna, za vlado ••Jo okolnost. da ni-o zanesljive čete, kn-teje so bile poslano proti upornikom. Vendar jo mnogo verjetnosti, da bo vlada tudi to pol obvladala položaj. Vlada drži red Berlin, 15. aprilu. AA. Po poročilu iz Lizbone je peiitii-uu napetost nu Portugalskem popustila. Vladu je obvladala polciaj in je pridobila vso čete ua svojo stran. Varnostni ukrepi, ki so bili izdani za L-izbouo, bodo razveljavljeni. Vlada je zavzela važna križišču na deželi in jih zasedla z vojaš vrnil. Ekspedicija proti rovolueijoiiurcem mi Madeiri ia ua Azorskih otokih je že prispela v Madciro. Čete so načele prodirati proti upornikom, vendar vlada zaenkrat še ui izdala podrobnih poročil o i«li akcijah, London, 15. aprila, kk. /di sa, da bo ostala blokada Madeire in Azorskih otokov, kakor so jo napovedali v Lisboni. brez učinka. Tako je neovirano priplul v pristanišče angleški parnik • Ba!~ moral Casllc«, nujbrže radi lega, ker jc bila slučajno zasidrana v pristanišču angleška križarka. Brezžične vesti posebnih poročevalcev, ki so sc vozili s to ladjo, javljajo, da Madeira izgleda šc popolnoma tako kakor pred revolucijo in da poriu-galske topničarke, ki so se sicer pokazale na obzorju, niso prišle v bližino. Nemški industrijalci v Jugoslaviji Program izleta Belgrad, 15. apriia. AA. Zavori za pospeševanje zunanjo trgovino javlja, tla se je program pota nemških industrijcev po naši državi izjirenieuil v toliko, da d nemški gostji! ne bodo ogledati rudnikov. Določen j'' tule program • ai). uprila («t> lf< dospejo nemški industrijci na Uled. :ftl. aprila obiščejo Jesenic . populdne pa od-poluje.io v Ljubljano. V Ljubljani bodo imeli v Trgovski zbornici konferenco » predstavuiki gospodarskih krogov.. 1. maja si bodo ogledali Trbovlje, cinkarno v Celju lil druge industrijsko kraje v drav. banovini. 2. uiuja odpotujejo gostje v Zagreb, kamor pridejo ob 12.30." Na pVistiiji jili l)odo sprejeli predstavniki mestni! občino. trgovske zbornice in zagrebški gospodarstveniki. Nato sc bo vršil v za-, grebški zbornici sprejem, kjer bodo stopili z njimi v zvezo naši interesenti za nabave v Nemčiji, nemški industrijci pa se bodo zanimali za nabave iz Jugoslavije. Zvečer bo svečana predstava v operi. 3. maja dopoldne si bodo nemški gostje ogledali pomladanski sejem ter se sestali ponovno z zagrebškimi gospodarstveniki. Zvečer se odpeljejo v Belgrad. I. maja si bodo gostje ogledali Helgrad, nato jiu bo sestanek med nemškimi in belgrnjskimi gospodarstveniki. Popoldne istega dne bo sprejem v ministrstvu za trgovino in industrijo, zvečer pa bo prirejen svečan banket. 5. maju bo sprejem v nemškem poslaništvu, nalo pa sestanek /. jugoslovanskimi gospodarstveniki \ centrali industrijskih korporacij. Popoldne bo izlet p<> Donavi. 0. maja bo sprejem, ki gu nemškim gosloni pri- redi predsedništvo viade in ostala ministrstva. 7. maja odpotujejo gostje v Sarajevo, kjer si bodo ogledali tovarne za preproge Iu tobačno tovarno. Dopoldne bo v sarajevski trgovski zbornici sestanek s sarajevskimi gospodarstveniki, zvečer pa bo na čast gostom prirejena svečana večerja. Gostje ostanejo do !). maja v Sarajevu, nato pa odpotujejo z avtomobili preko Mostarja v Primorje. 10. maja pridejo goslje v Dubrovnik, kjer jim pripravljajo svečan sprejem. 11. maja bo izlet nu Lovčen in Celinje. 12. maja pridejo gostje v Split, kjer se bodo v trgovski zbornici sestali s splitskimi gospodarstveniki. Po poročilu našega generalnega konzulata v Dusseldorfu bo na tem izletu sodelovalo 20 do 30 hemških gospodarstvenikov, večinoma generalnih ravnateljev podjetij raznih vrst nemške industrije. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine opozarja vse naše gospodarske kroge na ta izlet nemških industrijcev in iih jioziva, da stopijo v zvezo z udeleženci ekskurzije. Dalje opozarja Zavod za pospeševanji! zunanje trgovine vse trgovske zbornice in gospodarske organizacije v naših gospodarskih centrih. katere bodo obiskali nemški industrijci, da nemške goste zainteresirajo za naše gospodarstvo. Ta program obiska nemških iudustrijcev jc definitiven. ^cdoitoi fia Hfosba Moskva, 15. aprila. AA. Politični krogi so zelo zadovoljni, da je bil dosežen sporazum v vprašanju dobav nemške industrije liusiji. Listi izražajo mnenje, da bo trgovina med Rusijo in Nemčijo zelo oživela. Sporazum v Romuniji Pariament ho razpuščen, voiitve razpisane Buknrcšt, 15. aprila, ž. Listi pišejo, da jc bilo n,i včerajšnji skupili konferenci šefov strank pod predsedstvom Itralju Karla doseženo popolno soglasje v vprašanju razpusta parlamentu in razpisa novih volitev. Govori se, tla bo parlament razpuščen Sc v. ieku tega tedna. Včtruj je bil dtisigniraui predsednik vlade Titubscu sprejet v daljšo avdijenco pri kralju Karlu, Politični krogi zatrjujejo, da je pri tej priliki ]>tJpisid ukaz o sestavi nove vlade, ali imena ministrov še ni.:o objavljena. Danes zjutraj je Maniu Izplačilo izseljenskih itlog Helgrad, 15. aprila. A A. Na podlagi čl. 4. zakona o izplačilu izseljeniških vlog pri Prvi srpski zeinljoradnički banki v Belgradu iu nekaterih drugih bankah z dne 15. januarja 1031 ie finančni minister s soglasjem prometnega ministra izdal pravilnik o delovanju državne komisije za i/plačilo izseljeniških vlog. Po tem pravilniku mora komisija sprejeti kot dokaz o izseljeniški vlogi, da se je vlagatelj v dobi, ko je nalagal denar, mudil zunaj meja Jugoslavije z namenom, da si je služil z ročnim ali duhovnim delom denar, ali dokazila konzulatov kraljevine Jugoslavije ali izseljeniškega koinisarijata v Zagrebu, ali pa lahko ta dokazila dobi na podlagi knjig banke, iz katerih sc vidi, da so hranilne vloge prihajale iz inozemstva. V svrho izpopolnitve prijave mora komisija dovoliti vlagatelju neki rok, v katerem mora predložiti potrebne dokumente. Ta rok sc s soglasnim sklepom komisije sme podaljšati, vendar samo do konca decembra 1031. Vsak vlagatelj, pooblaščenec, zastopnik ali naslednik bo dolžan prediožiti komisiji izjavo, da je njegova vloga izplačana iz državnih sredstev iu da preidejo vse njegove terjatve uo Prve srpske /cinljoradničke banke ua državo. Za delo komisije po tem pravilniku je določena predsedniku in članom komisije ter delovodju mesečna plača 2000 Din. Po končanem delu bo komisijn podala poročila trgovskemu sodišču v Belgradu, svoi arhiv pa Poštni hranilnici v Belgradu. '' je poleni cdšel I ran k so v per- obiskal predsednika Titulcsca in na sejo vodstva stranke. Vodstva manenlnih zasedanjih. Bukarešta, 15. aprila. AA. Kralj je povabil zastopnike politično stranke k sebi in jih pozval, naj zaenkrat opuste nolranje-politične borbe, ker potrebuje Romunija sodelovanja vseh svojih državljanov v sedanji gospodarski krizi. V to pa je j>o-trebna koalicijska vlada. Sodijo, da bo vlada sestavljena v loku jutrišnjega dne pod predsedstvom Tiiulesča. „Pres?ofonBs'ecl»tifi Peter" Split, .15. aprila, ž. Te dni prispe v Split nov luksuzni parobrod »P/estolonaskdiiik Peter , ki jo odpotoval i/, Anglije ter j sc na potu zii Split nahaja v Alžirskih vodah. Nov socialni zaf-on Belgrad, 15. aprila. AA. Nj. Vel. kralj je ua predlog socialnega ministra iti ministra za narodno zdravje jjo zaslišanju predsednika ministrskega sveta predpisal in proglasil zakon o pobijanju en-detničnega sifilisa. Občni zbor „Pufnikta" Belgrad, 15. aprila. AA. 10. aprila se vrši osmi redni občni zbor delniške družbe Pulnik«, na katerem bodo podana poročila o delu družbe in o stanju turizma v naši državi. Turizem je v letu 103t). napredoval napram letu 1029. v naši državi za 15?!,. Uvoz avtomobilov Belgrad. 15. apr. A A. Na podlagi čl. J ločku 4 zakona o skupnem davku na poslovni promet je finančni minister izdal sklep, da sc obdavčenje s skupnim davkom na poslovni promet avtomobilov vrši pri uvozu v našo državo. V ta namen se bo določila povprečna cena vseh avtomobilov, ki pridejo v postov za obdavčenje s skupnim davkom na poslovni promet. Razne Iruncoske/ kulolkke organizacije naslovile s! deč mirov nI miinifi st za mir med narodi: .Dvanajst let je preteklo od poslednje vojne, ki bi v resnici marala biti .Sfadnja in zojiet vstaja nemir v dušah radi vznemirjajoči!! vesti, ki so Sirijo in ki vzbijtst« strah jjron-'novtmt mednarodni-' mi zapletijaji. Kljub nekaterim vojnim |n/.ii,i;iiii pu nicdirt-rodno orgniriztirfie vendarle napredujejo In so medsebojni odnosi počasi, 11 vondarlo zboljšujejo. Dasi obstoju s'rah pred novo vojno, vendar je tudi kreji-ko upanje in veni v mir. \ staju zarjn upanja, ki jo pozdravljamo katoličani iz celega srca, veseli, dji lahko znova zatrdimo naša^ mirovna stremljenja, ki temelje na krščanskih načelih,. ki jih papeži niso nikdar nehali klicati svetu v spomin. Že letu P>94 je Leon MI!, opozoril na uro-7.0Č0 nevarnost neprestanega oboroževanja. Sredi vojno, jo Benedikt XV. 1. avgusta 1917, še prej kot predsednik \Vilson, predlagal istočasno razorožitev iu pozval vlade, da naj namesto oborožene sile postavijo moralno silo pravice. Pij XI. jc lota 1923. spomnil narode, da najboljšo poroštvo za mir ui sila bajonetov, ampak medsebojno zaupanje in prijateljstvo. Isti papež je v božičnem govoru 1930 označil za zločinski listi narod, ki bi druge ogrožal z vojno. Katoličani nimajo drugega mišljenja, kakor njihov jioglavar. Njihov krščanski patriotizem jim nalaga dolžnost, tla spoštujejo domovino vsakogar in da izpovedujejo medsebojno ljubezen do vseh ljudi, ljubezen, ki po besedah sv. Pavla ne pozna Pobiranje trošarin po Beli lira sni Belgrad, 15. aprila. AA. Na^prošnjo kr. brniško uprave sav.sko banovine je finančni minister odredil. da vrše kontrolo pobiranja banovirtske trošarine ua območju občin Adlešiči, Božakovo, Ho-loraj. čaple, črešnjovci, Črnomelj, Dobile, Dol, Dragaiuš, Drugimi, Oraduc, Riblje, Kot Loka, Lo-kvice. Metlika. Sinji vrh. Stari trg, Suhor, Talčji vrli. Senca gora. Tribuče, Vinica in Viziji vrh organi finančne kontrole, ker v teh krajih ni takih občin, ki bi to delo mogle prevzeti. Bonska uprava bo o tem odprla pri Poštni hrunihiici pbseben račun. Člani finančne kontrole l>odo vsakemu plačniku trošarino izročili izpolnjeno položnico, blago pa dali na razpolago šele tedaj, kadar prinese od-rezek jioložnice iu dokaže, da je nakazal denar po Poštni hranilnici. Vendar občina lahko do-oči katero drugo osebo za sprejemanje trošarino. Cigani finančno kontrole pod nobenim pogojem nc smejo -prejemati denarja. Kongres treiiikaniov Belgrad, 15. apr. AA. Kongres zveze prodajalcev tobaka kraljevine Jugoslavije bo v Belgradu 19. t. 111. ob 15 v prostorili pivnice Takov. Prometni minister je udeležencem kongresu dovolil 25% popusta na vožnji. Po isha-Jugoslavfja Varšava, 15. aprila. AA. Gazeta Polska je objavila članek, posvečen Jugoslaviji, posebno zgodovini jugoslovanske književnosti. V članku se omenja 26. t. in., ko pridejo na Poljsko predstavniki gospodarskih in intelektualnih krogov Jugoslavije. Avstrija odpove ieg. pogodbo s CSR ^ Praga, 15. aprila, ž. Včeraj jc avstrijski poslanik v Pragi dr. Moreck j>o nalogu svoje vlade odpovedal dopolnilni sporazum trgovinskega dogovora s Češkoslovaško .iz leta 1927, kateri vsled tega stopi izven moči 15. junija t. 1. Češkoslovaški poslanik na Dunaju dr. Vavrečka jo odpotoval včeraj v Prago, da obvesti dr. Beneša o stanju trgovinskih pogajanj in da sprejme informacije. Ohro* pomorskega sporazuma Pariz, 15. aprila. AA. Pri predsedniku vlade Lavalu je bila danes seja, ki so se je udeležili zunanji minister Briaud, g. Tardieu, kot namestnik mornariškega ministra, ki potuje po Afriki, dalje državni pedtajnik za državna vprašanja Frattrois Poncet, ^admiral Violet in načelnik na Quai d'Or-sayu Massigli. Konferenci je bil namen proučiti iti-strukcije francoskim delegatom v Londonn, kjer se bo končno redigiralo besedilo pomorske pogodbe. Definitlvni odgovor Irancoskili strokovnjakov tie bo predan, dokler se mornariški minister Dutnesnil ne vrne iz Afrike. Pariz, 15. aprila, ž. Mornariška pogajanja, ki bi se morala včeraj nadaljevati v Londonu, sc niso mogla nadaljevati iz razloga, ker francoska delegacija ni odpotovala v London. Prišel je samo predstavnik strokovnjakov, ki ie stiliziral točen sporazum, o katerem pa se je že z uspehom razpravljalo. Francoska delegacija ni odpotovala vsled tega, ker ua zadnji predlog Brianda še ui prišel povoljni odgovor niti od Italije uiti od Anglije. St>e? zveze narodov Ženeva, 15. aprila. AA. Na dnevnem redu majskega zasedanja Sveta Društva narodov bo razen avstrijsko-nemškega carinskega sporazumu ludi velika debata o delovanju evropskega odbora. Nemška vlada je poslala generalnemu tajniku evropskega odlnira siru Ericu Drummondu noto, kjer predlaga, naj evropski odbor prouči položaj, ki je nastal po neuspehu ženevske carinske konvencije in sedanji carinski zmešnjavi v Evropi. Nemčija bo dala evropskemu odboru vsa po.jasuiln o nemško-avstrijskem carinskem sporazumu. Polovična vožnja po državnih železnicah Belgrad, 15. aprila. AA. Minister za promet je dovolil polovično vožnjo na drž. železnicah iu ladjah delegatom zadružnega glavnega saveza iz vse države, ki potujejo na glavno skupščino savezu 10. maja v Splitu. Belgrad, 15. aprila. AA. Na prošnjo društva vojnih invalidov v Ljubljani je prometni minister dovolil j-olovično vožnjo na drž. železnicah in ladjah udeležencem redno letne skunščine društva vojnih invalidov oblastnega odboru za dravsko banovino v Ljubljaui, ki Ikj 19. aprila. Udeleženci kupijo na odhodni postaji rel vozili listek, ki velja tudi za povratek s potrdilom predsedstva skupščine. tla so se zborovanja udeležili. Olajšava velja za prvi slučaj od 7. do 19. maja, za drugi slučaj pa od 10. do vštetega 22. aprila žrt vse tazfdde in I vlake raze ti ekspresju meja. Nasjirolu« listini, ki razne mednarodne organizacije smatrajo za brezpredmetne in brezpomembne. /.rejo katoličani v nji h utelešenje stare krščanske ideje. Mi >.nu torej liaslranja. da kljub raznim pomanjkljivostim Društvo Narodov, arbitrarno pogodbe, narodno razsodišče v llagu in končno iuili Kelogov pulit služijo kot dragoceni pomočiti /a izinirjoujn sveta. Pozdravljamo, kakor novo mirovno obljubo, splošno razorožitvono koiiiertuuo. I,i so h« sošla v Ženevi 11)32. Vendur pa jo naš patriotizem čuječ iu odkrito izpovedujemo iiuziranje, da mora biti vprašanje razorožitve tesno zvezano s problemom varnosti. Razen tega pričakujemo, da bodo 7, mirovno organizacijo v isti meri napredovala tudi mirovna stremljenja po vseh deželah. Treba jo torej, da so brez ozira na mtejo narodi med seboj spoznajo in priflno medsebojno spoštovati, ilu skušajo raztiiriefl medsebojna stališča in .jih prijateljsko združili. Čeprav raztreščili po važnih domovinah, katerim so udani s celim srcem, tvorijo vendarle katoličani eno samo veliko družino, ki je poslušna skupnemu očetu. Zalo so prav oni poklicani, da bolj kakor kdorkoli delajo za mir. Mi smo trdno odločeni, da so posvetimo tej vzvišeni ideji.:: Proglas so podpisale vso francoske katoliške organizacije, tako zaslopniki katoliškega dijuslva, delavstva, rnzumnlšlva, ženskih organizacij, odbor . za prirejanje socialnih tednov, francoska katoliška liga za pravičnost in mir itd. Vfffdnra kriza v Argentini H Bucnos Aires, 15. aprila. AA. Argentinski fin. minister Saradi je podal ostavko, s čimer bi bila otvorjena kriza kabineta. Predsednik Uriburu ni sprejel demisije finančnega ministra. Minister zunanjih zudey in minister za gradnje slu prodala ostavko v. namenom, da Uriburu omogočita rekonstrukcijo koncentracijsko vlade. Nejasen položa'1 v Palestini Jeruzalem, 15. aprila, kk. Na po/.iv angleške vlade, da bi Arabci poslali svoje delegate na skun-na pogajanja z židovskimi delegati, je sklenil izvršni odbor Arabcev, da se bo sicer začel pogajati s palestinsko vlado, da pa ne bo jioslal v London delegatov, ker ima biti leinclj za pogajanja z Židi MacDonaldovo pismo Weissmannu, v katerem Mac-Donald priznava Židom v Palestini narodno domovino. London, 15. ap:ila. kk. Kot proliakcijo oroli obisku angleškega nadškofa iz Canterburyja v Jc-luzalcmu je bilo odposlanih 19 prominciitnih članov katoliške unije, ki so žc dospeli v Haiffo in ki sc bodo udeležili konference na gori Karmvl. Po žar v ameriški Ambasadi Berlin, 15. aprila. AA. V palači Blueeiiir, kjer se je nastanilo poslaništvo Združenih 'držav, je izbruhnil velik požar. Palačo jc kupila jired kratkem ameriška vlada. Vanjo j)a se je presolil le del uradov. Zalo niso zgoreli važni papirji. Vendar je malerielnu škoda zelo velika, ker je zgorela dragocena oprema iu muogo zgodovinskih slik. Bojo sc, da je palača tako poškodovana, du je ne bodo mogli več popravili. Na mesto požara so'prihitele vse razpoložljive |>ožarnc branlbie. — Kako jc požar izhrahnil. se ne ve. Stražnik je dejal, tla je bilo pred ognjem več močnih eksplozij. Domače vesti Zagreb, 15. a|mla. ž. Danes so odprli ponudbe /,a prodajo zemljišča na Jelačičevem trgu. Pri tej priliki »e je ugotovilo, da .ie intcreSs za le. parcele zelo slab. Za tri parcelo sploh niso bile vložene ponudbe. Najvišja ponudba se je glasila na 21.000 Din za klaftro. Splil, 15. aprila, i.. Prevzvišcni nadškof gusp, dr. Bauer je obiskal msgr. Franca Bulica in mestnega župana Račiča. Gospod dr. Bauer odpotuje danes v Dubrovnik. Split, 15, aprila, ž. Profesor berlinske univerze Franc Babinger in publicistinja gospa Boji m sta te dni na poučnem potovanju jio Dalmaciji. Split, 13. aprila, ž. Na konferenci za pomorsko pravo, ki se nadalju;e 18. aprila v Zagrebu, potujeta dr. Skorica in Tanger, ki bosta na lei konfcrenci sodelovala. Split, 15, aprila, ž; Danes je definitivno zapustil Split 11. polk. ki je premeščen v Bankovac. V zgodnjih jutranjih urah je odšel vod tejja polka pod novo zastavo do obale, kjer se je vkrca! na parnik sVardar,<. Split, 15. aprila, ž. Hrvatsko ku'turno društvo Domagoj. bo imelo v četrtek svoj letni občni :šarje* pod Kamonšča-kom, do Cezanjevc in do Rranoslavec, kjer se bo združila z banovinsko cesto, ki vodi dalje proti fšt. Jurju. Krediti za to cesto so bili svoj čas že odobreni. Bivša mariborska oblast, okrajni cestni odbor in mostna občina bi prispevali pa eno tretjino. Cesta je bila že traslrana, načrte je izdelal nek in-žoner iz Murske Sobolo, a prišlo je drugače. Načrti so ostali v pisarni okrajnega cestnega odbora. Za vinogradnike bo enake važnosti ccsla Cven —Pristava. Pristavo veže danes s Cvenom samo občinska cesta, pa še ta je zanemarjena. Cvenarj in drugi, ki imajo v onem delu ljutomerskih goric ki meji na Medmurje. svojo vinograde, morajo sedaj z vozovi skozi mesto Ljutomer, dočim bi bila zveza čez Pristavo mnogo krajša. S to cesto bi bi' vozovni promet skozi mesto zrlo razbremenjen. Dolžina te cesto bi dosegla kvečjemu tri kilometre. Slamnjak je eden naših najboljših vinskih vrhov, čez ta vrh vodi cesta po zaraščenih klancih proti Sv. Miklavžu. Ob deževju v teh klancih ni aa voz, ker blato sega do kolen in do osi. Zato bi bila pošteno našodrana okrajna cesta čez Podgradjo. mimo Rakovčeve gostilne pa čez Slamnjak edina rešitev — in to tem bolj. ker je od nasprotne strani ormoški cestni odbor cesto že zgradil do križni-škega »temnerjac. Tudi la kos ceste bo kratek. Katolicizem v Francih ParU. april« lt«l. Ali je re-uiina obnova kaloIPkega življenja v Franciji, zlo-ii med Inteligenčnimi krogi'.' lo vpra&auje >i je zastavil v eni zadnjih Atovllk Le-doounioat« lit* la vie ii»U'lkviuelle. rektor Katoliškega iu.tituia v Parizu ui.-gr. Uaudrillavd, pri čemer il> navodil l.ol odguvur |H>dotko ;/. svojega predavanja. Ui ga je imel cb priliki drugega lntlnai. I neg a LaittUikotfa leluu * Ženevi. Ilandriliuid odgovarja da je versko preroje-nje v Franciji očividuo, zu kar govore vlslo določena dejslvu. Ubrana čela katoliških pisateljev že preko 4o let opluja književni trg s svojimi produkti iu čiri katoliško misel. Ni mogoče prešteli v.-eh literarnih del, ki •> v zadnjem času iz.Ma iuspirirami .s katoliško mislijo. Že pred vojno je bilo ojw.>vall •Mvahen razmah katoliških mladinskih listov. po volni pa se delo nadaljuje. Važno je. da knjige lit revije najdi Jo svoje čitatelje. Vo hi temu ne bilo lako, kako nr.j bi si sicer razlagali dejstvo, da celo nekatoliški založniki izdajajo knjige, ki niso samo katolicizmu naklonjene, ampak naravnost kalollš-ke. kakor življenjepisi sveinlkov in razprave o duhovnem ler mUllenein življenju. To delajo zalo, ker vi4o, da so tako knjige mnogo ln hitro prodaja. i-la živahni delavnost .-e opazuje tudi v re-llglcatn umetno-II. Pon.Jita .ie je nova u.nelnosl, lako različna od ui k h uje, kakor se nova katoliška literatura loči »d starih pisuieljev. Pomislimo dalj'« na velike civilne hi vojaško šole, ki so bile dolgo ča-i ognjišča svcbolomiael-stvn iu verskega sovraštva. Vse to smo si danes ! osvojil i ali polovioo, ali e"lo dve Iretjini. Zlasti zanimiva je »latlsuk«. ki razodeva apostolsko vnemo djaštva, ki širi i neomajno vera iu ljubeznijo krščansko misel zlasti v inteligenčnih krogih. Tudi akademije, ki pi fcd-.lavl.iajo duhovni ovci Francije, štejejo lepo število prei tiranih katoličanov. Viau o»ka akademija ima s!;- raj polovico članov •prepričanih katoličanov. Tudi krščanska govorica ni več sprejeta s iurv.it a njem i a sovrašivom, kakor nekdaj. Cene iinzin je hi! dekien javnega ttjdavza, ko je proglasil Kristusa za nagega k.alj«. Ki vtaiiska retu-ansa v Franciji je resnična iu globoka, ker temelji na dogmiiiičnih e-iiovolt. Sicer vema, da prebujenje kršrvRjkegu čusivovanja 'Jo ne pr< u. 4 a v tja ve;.-i-'ga prerojenja. Treba je mnogo \<-<\ zlh.-li če gre za pozitivno vero, kakor jo kaloik i/tin. IV-lm je pristanka razuma, volje in srca za nizi delu r> uico, liuanio usiir.Jii dokazov. da se si.Jotam \vrsko prerojenjo vrši \ Ioiu suiislu, 0.1 lei a i M To .e jo v duševnem življenju i ir vršil velik preobrat, /las i še mej duhovščino. Ni mogoče povedati, kako srečne pc.-ieaiee jo imel zakun. i;1 dopušča svobodo v šjega pouka: okoj je bilo uslatc-vljenih pet katoliških univorz. Mnogi katoličani ne vidijo v njih drugega, kakor le kopije državnih šol. ua kater5h so poučujejo i*ti predmeti, po istem učnem načrtu iu :.» vrši: izplii, 'e da pred katoliškimi učitelj). Vcsrtar pa je globok pomen ia zadnji raz lic;, da vzdržujemo katoliške univerze \ leni. da .-e ua njih podaja celoten nae.k v krJCan-sk ui smislu i:i da se vse ožarja v kršcan.-kjni d lihem in s krščanskimi vidiki. Treba je bilo izvesU j dvojno reformo; Prvič nve-!i kstoli-ko filozofijo | bi sicer -alldeu ln odgovarjajoč novolomiv.em me- j »lo šiplrilna!!s!iinega rklckliztius, ki priprav!;« d ž ivim šn!-';vo ln drugič uj clrcbMi tudi \ teol ški'i študijah kiitiču. metode, k« i e rili s a s? že preje ficsluževali na ;i;'i'lti5kl in teko ,zr.nn-"«s', ki so jo smatrali kot uišiiko v-ke re'i;5ie, uporabiti za ofenzivno orožje v službi ro Naša prizadevanja so i ver/e so pss-ale cgnPSČa so' no krščanske zacncsli. Begata so dela. . k-it' rini -'o '•.•>! '"k' i>*>-njakl mi-lopani v »sf.-h Z'iau»tvouiU pano«: !i. I •. lis5 v filozofi.i sami. bodisi v verski zgodovini, v p. i-lucrjaiuem verosiov ju, nnruvoalcvj:;. i'ilule;i:ji. sociologiji, v pravu iid. Pripadnol k n - i i pa še Religija zahl-eva od onega, Id jo moralno in duhovno življenj'. . zakonov in trajno združevanje {•••-ar človek ne nn biti v versko premišljen. Poglejmo ll.-oče mlad', ničev, ki za::jo inc.l ii ir. i i, ki . <• v .-.-.ko lelo zapirajo za nekaj dni k duhovnim vajam, ki pogosio prejemeio sv. zak;aii" le kar j ' drugim v v;- adbudo. a itin.s giiu seveda zdi ncuiuuost, Koiiko duhovnih poklicev med nemo-, o mi a linol V sodobni fraucrski katoliški generaciji je nekaj iciega duha, kakor je bil lisli. ki je v veliki vojni oživljal njbove da .-••» zdržali do zadnji ga. To je duh moi.iie vere ia velike Ue. ki licče pn /.ariii domovino z verskim pierojcnjein. To jo pravo krščaa.-ivo in pravo kafollčfnstvo. Morda bi kdo ugovarjal, kako •la kljub temu Francija ua zunuj kaže ie vedno ta-nii mulo krščanskega obraza. Ako so Francozi kr.-čanskl narod, zakaj ni kr?čans!:a tud; njlluva vjuda'.' Ali mlada j*, ueracija nima nc-bMirga vpliva.' Pri v« =li nazaj narod, ki je šel skozi tako .sln.3-j'o .evolucijo, kakor je bila francoska, ui d lo enega dne. zla i i ker si nasprotnik vse prizade va, da ne izgubi davno osvojenih pozicij. Poleg verne kali Hšno mladine. Imamo že vedno vccsco indito-reatno, ali celo veri nasprotno meščanstvo. Potem je jned preprostim narodom vse poluo čudnega mi.iliciznia, ki jo daleč proč oaJem narodnih manjši« v Italiji. I.ist zavrača trditev rimsko 'liitume . da zavzema nemški narod napram Ilaliji odklonilno stališče. Aeuu i so ilalijat>*kemu jiurudti naklonjeni, toda objeklu-ni kritiki »e ne more noben Ni niec in noben luiloiieau udpoveduti. Nemške katoličane tudi prevaajaaj* aeiiuke in »l»vuu)>ke narodne maiijšine v Italiji. Napetost med fašistlčiin vlado in Slovani v Italiji jc prišla v zadnjem času pred sodišče cretovne javnosti. <'e so svicarski iti nemški listi obžalovali lasi-Učno politiko na p run Slovencem in Hrvatom, ni-« tega morda storili i namenom. da lii z Jugotloransko vlado sklepali kake kupčije, temveč it prepričanja, da ie manjšinsko vprašanje v držav nepolitičnem, meiliiaroiluoprav-ncni iu rcrkvcucui pogledu evropsko vprašanje. Kajti raznarodovanje jo proti nivavnenfu pravu in krščanski morali. Katoliška cerkev je tia Prfiiior-skeni zavetišče tega naravnega pravu in radi tega se jo fašizem vrgel v boj proti slovanski duhovščini. Fašistični tir k sicer molči o nemSI.i duliov-tčinl na Južnem Tirolskem, vouilai' Je tudi njeno življenje polno trnja. Rimski lisli pišejo o slovanski duhovščini laku lažuivp, du priprusl bravec misli, ito slovenski duhovniki samo tiujskajo ljudstvo, Vatikauu pa je sloveuska duhovščina ie i.'/u atulrijskih m»«\ znana po xvoji temeljili izobrazbi in visoki nravnosti, po svoji vdanosti sveti s!o)!-i • in ugledu pri svojem ljudstvu. Italijanski tisk previdno molči o najnovejšem preganjanju cerkve na Primorskem (prakinjeiije slovenskih pridig in procesij). Fašistični tajnik Avenanti je zagrozil slovenskim duhovnikom, da morajo v teku treh mesecev odpraviti slovenske, pridige, Nemški list popisuje nadalje, kako jo fašizem uničil Slovanom vse šolstvo iu vsa društva. Vatikan jo napravi! jirvi korak za obrambo slovanskih manjšin s tem, da je poslal v .Julijsko Krajino vizitalorju. Aretach°e9 konSinacre in procesi Slove >~. c m se ne god s nobena krivica Susak, 10. aprila. Ko je bila za novo lelo ua vrsti zadeva Črnih bratov , so mnogo oseb aretirali iu kasneje spustili. Neki lorkar iz Podbrdu je tedaj dobil policijski opomin, kar ima za posledico posebno nadzorstvo in ukaz, da mora biti zvečer ob določeni uri doma. Toikar se je v tem pregrešil iu se nekoč predolgo mudil izven hiše. Zalo je bil za dve leti l.oniiniraii. V koniinaciji na Ponzi se nahaja dr. šviligej. bivši odvetniški koncipijent pri dr. Medve&čeku. .Moral bi priti pred izredno sodišče, ki je pa z razpravo toliko časa odlašalo (gre za drugo skupino, obtoženo zveze s tržaškimi žrtvami od lo. sepl.), da je sploh izostala. Iz Gorice poročajo, da se bo vršila v petek obravnava proti izdajateljem nekega lista, ki jc samo enkrat izšel pod naslovom Gospodar . I.ist je prefekt zaplenil in <' avno pravdništvo je vložilo cvadbo proti tiskarju Alojziju Spacapanit ler prod profesorju 1. BednaržikU in dr. Ivanu Kralju. Aretiran je bil iz političnih razlogov Gašper Barkovič iz Berseča v Istri. Na Proseku pri Tršlu je bil aretiran mladoletni Mirko Piuitar tudi iz jjo-litičnih razlogov. V Vipavi ua Goriškem so fašisti zvijačno premotili kakih pel ali šest preplašenih licencarjev, da so podpisali neko jnolestno izjavo, češ da se Slovencem ne godi nobena krivica. V Ajdovščini so, kakor že poročano, gospodarjem. ki so odklonili zahtevane protestne izjave, naslikali ponoči na hiše mrtvaške glave in križe in vislice. Ker to ni nič izdalo, so kasneje napisali še: Viva la Jugoslavia, abbasso 1'ltalia! Na podlagi te iznajdbe so potem aretirali šestorico oseb iu jih pretepali. kriza v Pohlmsi sestavMi vlado vseh strank - Stališče Psrše. socialistov : -'l.c: -; "la. K:-loi'ške un' 'ric zaaiKiik 1. ?uič u v v . • - .Mjn. i/.vvc.iujc, iu li snci.ovanje L .Ž.Jlii luše % l!o.''."m, brez c t elin-i ;,riOZ.'.'lt ni Uunaj, 16. aprila, d. političnih krogih se izraža mnenje, da bo vlada dr. Enderja se tekom enega tedna odstopila. Zvezni kancler namerava zbrati vse voditelje strank ter jih pozvati, da se zedinijo tia koncentracijsko vlado. Ta vlada bi si dala v malenkostih izdelan program, katerega bi izvršila v treh letih, lerej neke vrste ti ilctko, na katero bi pristale brez izjeme vse stranke. Na ta način bi si stranke medsebojno dovolile notranjepolitične triletne počitnice. V slučaju, da bi socialni demokrati ne hoteli sodelovati, bi bil dr. Ender pripravljen stopi'.i v ozadje in napraviti mesto dr. Wipk-leriu, sedanjemu notranjemu ministru,, da bi predsedoval nameravanemu kabinetu. \\>i priznavajo, da bodo socialni demokrati rajši sprejeli vsakega drugega ministra kakor- pa c!a bi pristali na prisotnost v vladi'•ministra Vaugoina, katerega kat;-gorično odklanjajo. I.ondoD, 16. aprila. AA. Snoči ie imela par-lam dama skupina liberalne stranke doliolraino sejo, na kateri je razpravljala o strai kinem flali-:u do nezaupnice vladi, ki jo bojo predlagali konservativci na nocojšnji seji spodnje zbornice. Seja je bila oclgodena do vcilera ter se bo nada-liev-i a po govo u prvega varuh: državnega pečala Toma Johnstona. Pričakujejo, da bo Johnslon podal pregled predlogov za omiljenja b ezposclnosti, jih jc predlagala liberulua resolucija meseca le-bruarja in da bo poudaril- da bo vlada zaposlila čim več delavcev pri javnih delih. Današnji listi splošno naglašajo, da bo gla- Dunaj, 16. aprila, d. Krščansko socialna stranka objavlja sledeče oficijelno poročilo o vladni krizi, ki je nastala z demisijo dr. Rescha. Stranka je danes zborovala jioil predsedstvom Vaugoina in v prisotnosti bivšega zveznega kanclerja insgr. Seip-ta. Po daljšem referatu zveznega kanclerja dr. Enderja se je razvila zelo živa debata, lekom katere se je ugotovilo, da bo krščansko socialna stranka strnjeno stala za svojim predsednikom Vsugoinom in da bo njega iu zveznega kanclerja soglasno pod pirala. predvsem pa v zadevah, ki se tičejo javnega reda in državnih financ. Iz tega bi sledilo, da bodo kršfcuiski socialci zahtevali, da vstopi v nameravano koalicijsko vlado, za katero sc poteguje dr. Ettjec, tudi Vatigoin. Nikdo ne ve, kako se bodo zadrzali socialisti in čc morda s tem žc hi vnaprej podpisana smrina obsodba za vlado, v kateri bi sedele vse avstrijske stranke. angleško vlado sovanje o Baldvvinovi nezaupeici vladi zelo kritično. Liberalni poslanci bodo sklepali soglasno. Lloyd Gcorgc je rekel, da ne bo vplival na glasovanje. Naznanil bo zbornici le sklep seje. London, 16. aprila. AA. V parlamentu zastopane stranke so povabile svo c poslance, naj sc zanesljivo udeleže seje spodnje zbornice, na kateri bo glasovanje o konservativnem predlogu. Glasovanje o tem predlogu bo, kakor je znano, nocoj. V spodnji zbornici vlada nenavadno žiVahno vrvenje. Mnenje poučenih krogov jc, da bo vlada zmagala 7. malo večino, da pa je ključ položaja še vedno v rokah liberalne siranke. Pt 21 ice na Glasbene maše države Škofije, 12. aprila. I. Danes dopoldne ob II i,- dospel iio več kot "dO urili vr.žuii v Skoplje pev-i "bi r Glasbene Matice iz Maribora, kjer priredi svoj prvi koncert nn Itirneji. \a kolodvoru so Skoji-Ijaiki pozdravili svoje pcv. brate iz severa z Ži-'.'jo! vzkliki. V imenu mestne občine je pozdravil jm-v ■>■ ae. ' si i.apau. Naglašal je v svojem govoru, • ia jo lo c v i pev>kl zbor. ki je prinesel toplo slovensko j osem na jug naše drfave. Za pozdrav se mu jo zahvalil v imenu pevskega zbora njegov predsednik Janko Arnuš in predsednik vsega glasbene, a zbora dr. ioininšek. ravnatelj gimnazije v Mariboru. Nato se jc razvil sprevod tio oficirskega doma. Dopold se s pevci pregledati mesto, zvečer pa so se zbrali v oficirskem domu. Jutri poje zbor nokulrrn dela Grefianinove iiturgijc v saborni cerkvi. Zvečer ob 8 so vrši koncert v slavnostni dvomiti oficirskega (loma. nad katerim jc prevzel pro-lektoral ban vardarsko banovine Živojm Lazič. Skoplje, 12, aprila. 1. Ob 11 dopoldne se je poklonil pevski zbor mariborske Glasbene Malice i>o-nu g. Zivojinu Laziču, pod čigar prolektoratom se vrši koncert, nadalje g. predsedniku mestne občine in Htiuijskoiuu generalu. Ob 1 je priredila občina skupno z banovino gostom nn časi banket v oficirskem domu. Dopoldno si je ves zbor ogledal mesto in zgodovinske znamenitosti ter jiosebnosti kraja. Ob |K)I !l zvečer se je vršil v slavnostni dvorani oficirskega doma koncert. Dvorana je bila nabito polnu do zadnjega kotička. Po večini so bilo vso vstopnice prodane že dopoldne. Nastopil je mešani, moški iu ženski zbor. Med odličnimi gosli so bili i znani komponist prof. Pcra ilič, načelnik prosvet. I oddelka banske uprave Kosln Došenj, oficirski zbor ■/. načelnikom brigad, generalom Kataličem, predsednik pravoslavnega vrhovnega zlx>rn Mlhajlo Pe-sič iu prof. glasbe nn učiteljišču g. Nikola Šurčen-ko. Po vsaki pesmi je sledil buron aplavz. Po koncertu fc jc vršila večerja v oficirskem domu, ki jo je gostom priredil« mestna občina. Jutri zjutraj ob pol H sc odpelje Glasbena Ma-, lica v Kttmitnovo, kjer se vrši še istega veCera ' koncert. Kumanovo. I l. aprila, ž. Danes ob pol !> zjutraj je prispela semkaj Glasbena Malica po svoji turneji iz Skoplja, kjer priredi dva koncerta. Na kolodvoru, ki je oddaljen kake 4 km od mosta, je pričakovala goste velika množina ljudi s predstavniki oblastva in drugih kulturnih društev. Slovenske gosic je pozdravil v imenu občine njen zastopnik g. Dušan Petrovič, nakar se mu je zahvalil predsednik pevskega zbora g. Arnuž. Istotako je pozdravil goste načelnik oficirskega zbora komandant mesta polkovnik g. Grlzold. Pevci so se pripeljali z vojaškimi avtomobili v mesto, kjer je bil glavni sprejem gostov. od daleč so |>evci zagledali veliko množico ljudi. Navdušena množina ia oficirski dom so goste nadvse iskreno pozdravljali. Po zajtrku .ie povedla vojaška oblast mariborske jeevce s svojimi avtomobili na zgodovinsko Kumanovo polje, kjer jc komandant mesta podrobneje orisal silovito bilko med Srbi ln Turki meseca oktobra 1912. Nepopisen je bil vtis na zbrane, ko je matični kot prvi slovenski zbor zapel na grobovih onih, ki so sezidali temelj naše slovansko domovine. prelepo našo slovensko žuloslinko iVigred se povrno . Zvečer ol> pol 9 sc jo zbrala množica' top do zadnjega kotička napolnila sokolsko dvorano. Ljudje so Izjavili, da so že čuli o lopi slovenski pesmi, da pa si niso mogli predstavljati take lepote, ki ,fih je dejansko faseiniralo, da so mogli le strmeti ob pesmi, šele ob koncu so se zdramiii in dali pevcem priznanje z. gromovilim aplavzom, lako da so pevci morali ponovili več pesmi. Spremembe v reparacijvh? Berlin, 10. aprila. AA. Politični krogi se zelo zanimajo za konferenco med državnim kancelurjem Briinlngom in ameriškim poslanikom Sackottoiu, ki bo prihodnji teden. Poitčoni krogi menijo, da je ta konferenca v zvezi z Upronieiijenitn stališčem Združenih držav do važnih vprašanj ovropske ]io-lilikc. V zvozi s tem zna bili ludi potovanje guvernerja 'Angl ške banke v Združene države, čigar rezultati so zaenkrat o« I ali litini- • Bilo sreču«! V baziliki Muiere Miloši i se je poročil Ivan Kebol, uradnik diz. ži leznice in sin •lutega narodnega delavca v Mariboru, z ;s le. Berto Hrlhtu.jevo i/, ugledne narodne rodbine iz Sv. Pelru v Savinjski dolini. Priči .-la bilu kavarna r Lojze Strehar in v ti jI uradnik drž. žel, Ivan KiUtk. U Siiiitu« ko>a. v sta rosi i 77 let je uuir' Ignacij Sidar, zasebnik. Cesta ua Uii zje iti, Pe^i b bo jutri ub pol 17 iz. mrtvašnice na mt.-iuo j.oko-pališče v Pobrežju. — Ana lTrujnil?, zasebnlcp, s dira 79 let, Fraivkopanova S. Pogreb bo jutri ob 17 iz. mrtvašnice na magilaleiisko pikopaliSče. Blag jima spomin, žalujočim naše ,-ioialjc ! !"' Insereiiti, naročniki i:i prijatelji našesa lisla se opozarjajo, da ojiravijo v e posle, ki -padajo v delokrog uprave, lahko ludi v naši pcilruž-ltici Jia Aleksandrovi ci -ii ii (Prosveina k ijižui a). L.I Mariborska Kmctska »veza jo pričela izdajali posebno knjižnico Kuu iske zveze. Tu dni je izšel prvi zvezek, ki obravnava ua izredno poljuden način vprašanje Kako si sam izračunani davek in kaj bi moral vedeti vsak davkoplačevalec'. Knjižico, ki je iz-šla v založništvu mariborske Kinoteke »veze in ki Jo je tiskala Tiskarna sv. Cirila, prav loplo priporočamo 121 Mariborski športni klubi so priredili v sredo zvečer pri Zamorcu Dragu tjlagi, prvemu našemu absolventu berlinske visoke šole z.a telesno kulturo ler odličnemu sporlnemu delavcu, ki je /. izrednim uspehom vodil laltkoailelski tečaj za lahkoaflete vseh tukajšnjih športnik klubov, ob zaključku tečaja prijateljski večer, na katerem to se zbrali zastopniki vseh klubov. Ob tej priliki so spregovorili uaglašujoč pomen omenjenega tečaja za razvoj in napredek mariborskega športa ter potrebo stičnih tečajev K. Jdcrgauf (ssk Maribor), prol. Cosinik (SSK iMaribor), dr. Valovoc (SSK .Maraloti), dr Jeluiar (Siv Kupici), Potlpečan (Sl< Železničar), F. Žebot ml. (SSK Maraton), Smrdel (SSK Maraton) in gdč. Ljublnica Leskovnrjeva. Upali je. da se bodo uspehi tečaja pri mariborskem spori u čim vidiiejo pokazali. □ Za drugo mesto. V nedeljo .se spoprimeta na Rapidovcm igrišču moštvi .sporlniii klubov Ka-pid in železničarja. Ni šmetila. da se mariborski drukarjl ne Ui zanimali za izid, ko gre za to, kateri od obeh klubov bo zasedel drugo mesto v mariborskem okrožju. Prerokovati, kako se bo stvar kotirala, ui lahko; saj slu oba kluba odrivala v letošnjem .prvenstvenem boju prvaku kar tri točke, Razen tega odlikuje obe moštvi izredna žilavest ln borbenost ler živahna ambicija iu volja dr> zmage. Pri omenjeni tekmi nastopi zadnjič lloflstiiter, dosedanji Hapidov trener. □ Himen. Poročil se je odveluiški koncipijent dr. Marijan Štupica z gdč. llildo Peisehauer-jevo. Novoporočenceiiia obiio sreče in blagoslova! CJ V gledališč« sla nastopila v sredo zvečer prvaka belgrajskega baletnega ansambla Ksenija Grunl iu Anatolij Žukovski. Strokovno oceno smo prinesli že ob priliki nastopa v ljubljanski operi. V Mariboru smo tudi opazili, da ni za takšne stvari bogve kakšnega zanimanja. L.l Otroška predstava v gledališču. V nedeljo dne 19. I. m. bo po daljšem presledku zopet otraš-ka predelava s pričetkom ob 15. l'opot lu piiMiii-jera hrvatskega jiisatelia St. airole Zač-arana žaba . ki ji jo k j>evskim točkam zložil godbo uvlor-jev sin dr. B. Sirola. Uprizoritev tio opremljen« ludi z godbo in mičnlmi plesnimi točkami ler bodo tudi žabe (zaplesale. -i** - Q Kako je Mohorko menjal tisoč ilin.Vrski bankovec. ISilo jo na Velikonočno nedeljo »jiHrai okoli Seslili, ko se je morilci- Mohorko oglasil v gostilni-'Skazu nu Belnavski cesti in prosil, da mu menjajo 1000 dinarski bankovec. Doma je bila samo služkinja, ki pa ni mogla ustreči neznančevi želji. Mohorko -e je zanimal za domače razmere v takšni podrbbaOAi. da je s ivejtotiml vprašanji ■/.bii lil sumnjo služkinje. Pozneje, ko so liatt prinesli Mohorkovo sliko, je mogla spoznali, kri igri padlo v večjo i>o-sodo z, vrelo vodo 7 letna Zolija Toplak. Zadohila je težke opekline ua hrbtu iu celem IoIcj-u. Od-jir. ntlli so jo v .-plošuo bolnišnico. i i Bojevite Amacunke. Anika iu Miciku H. ler Nežika 11. iu Uršika M. V lase so -i šle in si jih neznansko razkušlrale. Obračunavanje Ainacouk je šlo v višek, ko je zitsadilu ostrino svojih zob v kazalce levo roke ter puslil« na niem toliko sledove ugrizle sile, du so morali Miclkl nu reševalni postaji nudili prvo pomoč. Vse pa zato, ker ni šlo Neži k i v glavo, da bi Franček mogel biti prednici ludi Mickine painje, Seilišču -n iiročili 21 letnega brez.pi -.elnrca Lcnpoldu Rozmana iz Tržiča. Poleg tal vina koles cbremeujuje.jo njegovo kosniaio vi-l tudi nečlsla dejanja, radi česar ga zasleduje ljubljansko deželno sodišče. H Vroča kri. Prišli -o skupaj v nek! gosiiliii v Jablancih in se prav dobro imeli. Pa bi v takšnem razpoloženju .šlo še dalje, da ui — jezika. Menda sami no vedo. kako je naiie.-lo, do jo Friderik Kračun zgrabil nenadoma za steklenico ler |)n i/.-knsil njeno trprznost na glavi HI letnega delavca Mihaelu Juharla. Juharla je oblilu kri in je z:s-i dobljena jioškodba lako težko, da so ga morali prepeljati v splošno bolnišnico. O No ve, kaj jo je moglo zmešati ... Mu ie v trgovino Veroniko Kraft v Cankovd in si nakupila za božične praznike raznega hluga v vrednosti HOO dinarjev. Izdala se je za ženo Jožefu Kuzmiča iz Krašče iu vzela blago na puf . Prav kmalu j • prišlo vso ua dan. Pred malim senatom =e je včeraj zagovarjala in dejala, da ne vo, kaj jo je. zmešalo, da jc to naredita. Jožefu SniodiČ so obsodili ua lliesicc strogega zapora, 1200 dinarjev globe iu 2 letno i/.gubo častnih pravic, jiogojuo ua dve Iti i. K zakonu o zavarovanju delavcev Belgrad, 16. aprila. AA. Danes dopoldne jc bila konferenca gospodarskih zbornic ii) organizacij o novem zakonu o zavarovanju delavcev. Sprejet je bil sklep, da se stilizira enotno in konkretno mišljenje in se v obliki odgovora doslavi merodajniin krogom kot soglasni izraz mišljenja gospodarstvenikov v državi. Elaborat bodo predali zastopniki belgrajske zbornice in CentraljS industrijskih korooracij, c MoJa zadnja beseda1 Z g. Atomom jo ležko polemizirati. Njegova nediscipliniranost v mišljenju ju luko velika, ua mora ubili voljo do razpravljanja v vsakem resnem človeku, ki mu jo polemika iskanje resnice, pa no prazno in zalo brezplodno prerekanje. Netočnosti in nelogičnosti, ki jih ju zagrešil v zadnjem članku, so laku kričeče, da se nehote vprašuješ, kako je mogoče, da da intellgent kaj takega Iz rok? Kljub temu bi potrpel iu razpravo nadaljeval, če bi Atom umel vsaj tako polemizirati, da no bi nasprotniku delal vedno znova krivice. Zo v predzadnjem članku me jo popolnoma brez razloga predočil čitateljem Delavske. Pravice kol nekakega opravičevale« socialnih krivic, ki so združene z modernim kapitalističnim gospodarskim sistemom, ali vsaj kot človeka, Jd misli, da se vse lo v resnici no du niti izboljšali, kuj šo nasplošno preprečiti. Zato sem gu v svojem odgovoru posebc <.pozuril, da mi je s tem storil »očito in ue majhno krivico«. Gospodu Atomu se seveda ni zdelo vredno, du bi to vsaj z eno besedo popravil. Nasprotno, v svojem zadnjem odgovoru mi jc storil novo in še večjo krivico. Ves spor med menoj in Atomom se suče okrog moje trditve, da je menjalno gospodarstvo po svojem bistvu nujno naravnano k pridobivanju. S tem namreč stoji in pade ves moj sistem. Zalo sem zadnjič lo vprašanje Aioniu tako jasno zastavil, da se mu, če mu gre res samo z« resnico, ne bi mogel izugniti. Šele poleni, ko bi mi nanj odgovoril, bi lulilfo razpravljala o drugih stvareh. Kljub temu pa je s korajžniin naslovom: Ne bo držalo in % nekaj čudovito površnega govorjenju stvarno šel preko lega glavnega vprašanja ter se je obesil nu sledeče moje besede, ki so zu resničnost gornje trditve povsem nebistvene: Do sedaj poznamo samo dva načina, kako se da kaj takega uresničili. (Namreč, kako se je mogoče izognili temu, da je vse gospodarstvo naravnano na pridobivanje.) Eden je tisti, ki so ga prevzeli in •lo neke mere uresničili boljševiki. Drugi pa je, da se vrnemo nazaj v primitivni srednjeveški način gospodarjenja, kjer je vsakdo ali vsaj vsaka družina v glavnem proizvajala suma vse, kar so njeni člani potrebovali in je produkcija zu lig igrala le prav neznatno vlogo. Seveda bi se v tem primeru morali odreči neštetim potrebščinam, brez katerih so iiuiii danes zdi, da ne bi mogli nili približno .'•loveško živeli. Pa še bi morali, kukor sem že enkrat v Času- povedal iu kakor setn ludi v »svojih predavanjih pokazal, izbrisali iz Evrope vsaj polovico prebivalcev.« Menda ga ni ua svelu človeku, ki bi te moje besede drugače razumel in ne tako, da sem ž. njimi pokaral, kakšne bi bile posledice, če bi današnje menjalno gospodarWvo zamenjali s prejšnjim, na-turalnini gospodarstvom. Samo Atom očividno ni bil zadovoljen s takim zmislom mojih besedi. Zalo jih je. du In jim pridal nekoliko cinizma, najprej označil kot nedolžen dokaz, s katerim ga pobijam tako boliševiško, kakor ludi krščunskosoeiul-no rešitev . Nalo pu jo po kratkem opisu, kako mnogi ljudje danes razkošno žive in kakšne dohodke imajo upravni svetniki tudi pri nas v Sloveniji, popolnoma nn rplošno tako-le zaključil: > Zato mislim, da bi nikakor ne bilo treba polovico prebival,-!va niti pri ua-, niti drugod izbrisali, da bi mogli vsi dostojno živeti, ampak treba bi biio Je, du bi legalnim potom ukciouurji iu pu upravni svetniki ... odslopili proiclarijniu ganto polovico svojih dohodkov, pridobljenih brez vsakega pravega ali posebnega delu. Tako torej govori Atoiu kljub vsej jasnosti citiranih mojih besed, kakor da bi jaz učil, da se moderno socialno vprašanj« vobee, v nobenem primeru ue da drugače rešiti, kakor da bi morali v>akeiuu drugemu človeku na kakršenkoli uat-iii pomagali s tega »veta nu onega« — in vse io uči-vidno radi lega, ker co ju/, menda no murem sprijaznili. da bi ruzui upravni svetniki in ukciouurji dali vsaj polovico svojih brezdelnih dohodkov nu razpolago prolelarijatu. S tem me je postavil pred javnostjo v najbolj čudno lue, ki si jo moremo mislili. In če vpoštevaiuo še cinizem, ki ga je lako vešče položil v moje besede, tedaj stojim pred nepoučenim biavccm kot človek, ki .-.e na najbolj ogaben in krut način norčuje iz bede siromakov! (Da se Atom kljub vsej nedvoumnosti njegovih besed ue bo izgovarjal, češ, da sem gu samo jaz tako razumel, mu vnaprej povem, »la so ga, kolikor vem, tudi drugi lako razumeli in da sem bil celo opozorjen, kaj mi očita.) Kaj naj porečeni nu vse lo? Du bi se moral še branili,, tega menda pač ne bo nihče zahtevni. Sumo ' Naprošeni priobčujeino članek g. dr. Gusarja, ne du bi se sami kakorkoli spuščali ali hoteli zavzeli stališče v polemiki dr. Gosarjn z Atomom. Uredništvo. rtu i "Leseni konji ua ptufskom odru. Danes posluje mariborsko gledališče z zanimivo družinsko komedijo »Leseni konji«, ki je v Mariboru dosegla popoln uspeli. Njena vsebina jc zelo zanimiva in duhovita. Režira J. Kovič. — P. n. abonente naprošamo, da blagovolijo čimprej poravnali svoj aprilski obrok. Konjice Nu trgu se srečata dvo brezposelna. Kuj bo, I one, če bo šlo lako naprej. Vsak dan je slabše, zaslužka nikjer, brezposelnost je vedno večja • • • Kuj govoriš o brezposelnosti. Delo dtvolj, sumo človek si gu mora znali poiskati. Pa kako vendar? - Poglej, pri nus so se znali nekateri zaposliti 1111 la nučin, da so se lotili deinincijanslva in obrekovanju. Četudi je lo delo pri poštenih ljudeh mulo v časli, tuda človek jo vseeno zaposlen iu ni brez delu. V največji sili je ludi častikreja dobrodošla. »Veš, Janez, rajši sem celo življenje brezposeln. kakor pa bi se udinjal za lako sramotno doto. Dobro ime in ugled hočejo drugemu vz.cli tisti, ki ga sami nimajo. Ampak s tem, da drugemu kuj ukradeš, nekaj pridobiš zase.* : lleži, beži s svojo moderno moralo'' • • • Iu sla sc poslovila. Potoček pa je žuborel dalje skrivnostno pesem o poštenju ... Gostovanje mariborskega Narod, gledališča. Prvič bo oticijehio gostovala mariborska drama v Konjicah v sobolo IS. t. nt. Vprlzorill bodo vele-zauinilvo in pretresljivo vojno dramo L. Franka Karel in Ana , ki je imelii lelos v mariborskem gledališču zelo lep uspeh in dosegla lepo število vprizoritev. Šoštanj .Vvr.-.- '-i. ■ feiO^ič 1 s HI* Upravni In nadzorstveni svei ter ravnateljstvo jugoslovanske zavarovalne banke »Slavija« naznanjajo prežalostno vesi, da je umrl njitiov upravni svetnik, gospod dr. Alojzij Kokalj odvetnik Pogreb bo v sobolo, dne 18. aprila ob 3 popoldne od doma žalosti, Marmontova ulica 14, na pokopališče k Sv. Križu. Požrtvovalnemu in vzornemu sodelavcu ohrani zavod trajen in časten spomin. V Ljubljani, dne 16.aprila 1931. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. Občni zbor šaleške podružnice SPI) se bo vršil v soboto 18. I. m. zvečer pri g. Mravljaku. Odlikovanja. Preteklo sobolo je izročil višii pristav g. Eiletz v okusno dekoriruni posvetovalnici mostne občine 20 odlikovanemu red sv. Save 4. iu 5. stopnje. Pevski zbor gasil, društva tovarne \Voschnag priredi v nedeljo 10. aprilu v Gornjem gradu konccrl. Vrši se v dvorani g. Mikuša. Dijaška akademija. V soboto zvečer prirede gojenke mariborskega drž. ženskega učiteljišču svojo akademijo. Hrastnik Požar. V ponedeljek (»opoldne je začel goreti gozd nad kemično tovarno. Požarna brambu jc h ' pomočjo delavcev ogenj kmalu omejila. Izlet Borcev« se bo vršil v slučaju lepega vremena v nedeljo dop. iz Hrastnika k sv. Jožefu v Celje peš. Odhod točno ob pol i zj. od društvene sobe. Za »n°spc mar (šmarnice) Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani priporoča: Mašni formular iu oticij za praznik bi. Ilosane Kotorske (27. april) po 1 Din. Frassinetti Schlegel: Maiienlob. Ervvagungcn iiber die Multer Gottes und ihre Tugenden, 322 str., vez. Q8 Din. Giisar Hartmann S. J.: Maricnbliiten. Systemali-sclie Marienlelire vorziigl cb aus dem grojsen Marienvverk cles Kirchenlehrers Petrus Cani-sius. 108 strani, broš. Din 22.50. Hagel Franz O. M. I.: Maria Maienkonigin. Zvvan-zig Vorlriige fiir Maiandachten und Maricntestc. 189 strani, bros. Din 50.50. Klima Leopold: Die Ahnevyulcic der Konijjin. Maipredigten. 160 strani, broš. Din 13 50. Maria, Fricdenskonigin. 31 Maibetrachtungen von einem Priester der Erzdirvcse Miinclien-Frei-sing. 115 strani, vez. 42 Din, Malhis Josef S. J.: Die Korigin des Hicirael* in Ihrem Leben hier auf Erdcn. 331 strani, broš. 42 Din. Morganti Pasquale: Maria und der Priester. Ver-trauliche Unterredu^gen in Ge'st und Sp-achc der Heiligen Schrift. 09 st'ani, b oš. 77 Din. Schachtl Georg: Die Lebe s:chu1e Maiiens in 15 Predigten (fiir den Moual Mai gedaehtl. 96 strani, vez. Din 35.—. Dr. Scheuber Joseph, Siehe da deine Multer! Be-Irachtungen iiber das Tugend und nn« 'enleben der Gottesmutter. 156 strani, vez. Din 53.50, Valdner Sebastian: Maria unmer bili! 42 Ma'iani-sche Lesungen besonders liir den Blbtenmonat Mai. 258 strani, broš. Din 39.50. to naj vprašam: <'e tak uacin pisanja ui — milo rečeno — grdobija, kaj saj bi bilo potem še nedovoljeno? Ali se Atom res ne zaveda kuj piše? Potem nuj vendar opusti to opravilo! Ako pa se zaveda kuj dela. potem gu javno vprašam, ali jc tako početje pošteno? Dr. A. Gosar. Otrokom kavo? D«, ali semo kofeina prosto zrnato Kavo HAG Gospodarstvo Dražba hož divjačine Situacijsko poročilo o dražbi Kož divjadi dne 13. iu II. aprila 1931 v Ljubljani. Radi popolnoma nejasnega položaj« nu svetovnem trgu jc bila dražba dne 23. in 24. marca I. 1. v Ljubljani odpovedana. Prenapolnjena scvero.ime- plačale bolje od dveh dolarjev. Položaj ie še danes neugoden, vendar vsaj jasen in cene ustaljene. Lisice so padle v 3 mesecih skoraj za polovico, iščejo sc samo one z rdečo dlako, medtem ko sive niso že-Ijcnc. Nekoliko so popustile kune zlatice, kune be-licc so trdne, veverice so poskočile, istotako jazbeci, bele iu rujuve podlasice, divje mačke, Zu malenkost so padle vidre, dihurji, domači zajci. Divji zajej nimajo več prave vrednosti, ker ie na trgu preveč blaga. Zu gamse, srne, šakale, volkove, polhe in domače mačke ni zanimanja. Na dražbi je bilo zelo veliko blaga, 35% iz dravske banovine in 05% u ostale kraljevine. Kupci so bili večinoma iz inozemstva. Prodale so se bele in zlate kune, veverice, jazbeci, dihurji, bele in ruja-ve podlasice, vidre, divje mačke, domači in divji zajci. Neprodanih je ostalo polovico lisic, vsi gamsi, polili, krti, šakali, domači zajci. Dosežene cene odgovarjajo onim na svetovnih tržiščih, deloma so sc celo višje. Velikemu, splošnemu padcu cen pa je predvsem vzrok sovjetska Rusija, ki ponuja svoje kože na evropskih iu ameriških tržiščih za vsako ceno. Ko/e so na družbi notiralc sledeče: Kune zlatice 000—750 Din, kune belice 000—710, veverice 3.30, lisice poliske 140-180. lisice gorske 150—220, jazbeci 102, dihurji 80—120, podlasice rujave 5 20, podlasice bele 48, mačke divje 130. vidre 550—020, zajci divji 5.40, zaici domači 1 (mešani). Srne 7, gamsi 10 Din. Borza Dne io. aprila 1931. Denar Današnji devizni tečaji so bili deloma čvr-slejsi, deloma so pu ostali neizpremeujcui. Promet jc bil prav znaten, posebno v devizah Curili, London iu Praga. Vse zaključene devize je dala Narodna banka Ljubljana. (V oklepajih zaključni tečaji.) Amsterdam 2280—2280 (2283), Berlin 1353.23—1350 23 (1354.75), Bruselj 701.02 b!.. Budimpešta 992.06 bi-, Curili 1094.10—1097.10 (1005.60), Dunaj 79S.2S--S0I.28 (799.7S), London 275.98 27o.7S (270.38), \ewyork 36.775 bi., Pariz 222.44 bi , Praga 163.05— 168.85 (168.45), Trst 207.67- '297.84. Zagreb. Amsterdam 2280—2266, Dunuj 798.23 —801.28, llerlin 1353.25—1330.23, Bruselj 701.02 bi.. Budimpešta 990 5o—993.30, London 273.98—270.78, Milan 296 70— 29S.70, Newyork ček 50 675- 56.875, Puriz 222.44 bi., Praga 168.03-103.85, Curih 1094.10-1097.10. Skupni nromel brez kompenzacij 0.2 milij. Belgrad. Berlin 1333 23 — 1336.25. Budimnešta 990.56—003.56, Curili 1094 10-1097.10, Dunai 7"323 —801.28. London 275 08— 275.88, Nevvvork 56.675 -56.875. Pariz 221.44-223 44. Praga 168 05 168 33. Curih. Belgrad 9.1280, Pariz 20 30. London 25.22123, Nevvvork 319.10, Bruselj 72 15, Milan 27.1775. Madrid 54.20. Amsterdam 208.3275 Berlin 123 62. Dunaj 72.99. Stockholm 139, »slo 138.00. Sofija .3 7625. Praga 15 3725, Varšava 15, Budmine-šta 90.55, Atene" 6 725. Carigrad 2.4n. Bukurcšt 3.0S3. Itelsinglors 13.0875, Buenos-Aires I-S03. Vrednostni papirji V Ljubljani je bilo zaključeno loler. po.s. i/ leta 1381. po 100. Tendenca za državne papirje v Zagrebu je danes bila nekoliko slabejša. Prometa je bilo skoio ravno toliko kol včeraj. Bančni papirji so ostali v glavnem neizpreinenjeni, zaključena pa ie bila le Poljobanka po 52. Več prometa jc bilo v industrijskih papirjih, kjer jc bil zaključen Oultmaim po čvrstih tečajih 129 in 130. Po neiznrcmenjeneiu tečaju jc bila zaključena Slavonija (200) in osješka Seieraua (po 295). Trboveljska jc oslula neizpremenjena in jc bila zaključena po 307. Med paroplovui-mi družbami jc bilo več prometa v delnicah Jadran- ske plovidbe, katere tečaj je narastel na 550, kasneje pu jc nekoliko popustil ua 545 in se zopel učvrstil na 347.50. Ljubljana. 8% Bler. pos. 93.73 bi., 79/, Bler. pos. 83.25 bi., lot. pos. 1881, zaklj. 100, Celjska 150 den,, Ljublj. kred. 120 deti., Praštediona 920 den., Kred. zavod 160—170, Vevče I2S den., Stavbna 40 den., šešir 73 bi., Ruše 220 den. Zagreb. Drž- pa p,: 7% inv. pos. 8S.30—89,30, agrarji 51—52,50, vojna škoda ur. 423.75—424 (424), kusu 423.75-424.25 (424), 4. 423,30- 424.23, 5., (>., 7„ 8., o., io., U 12 424.25 bi., 8% Bler. pos. 93.30— 93.73 (93.50), 7% Bler. pos. 82.75-83 (83-83.75). 7% pos. Drž. hip. banke 83.50—84, o % begi. obv. 67.23—63, Tobačne srečke 23 bi. Bančne delnice: Kavna gora 75 den-, Hrvatska 50—00, Katolička 33 —35, Poljo 52—53.31) (52), Kreditna 119 den., Union 174 den., Jugo 74.73, Lj. kred. 120 den., Obrtna 3'i den., Praštediona 920-922.30, Srbska 183-187, Ze-niuljskii 141 den. Industrijske deluicc: Nar. šum. 2~ den., Guttmunn 129—130 (129-130), Slavonija 2i«> —203 ( 200), Drava 235—237, Sečerana Osjel« 290— 295 (2<>5), Nar. ml. 20 bi.. Osj. liev. 215 den., Brod. vag. 62 den., Union 70 den-, Isfs 44—30, Ragusca 380 den.. Oceania 203 bi., |adr. plov. 540—555 <550, 545, 347.30), Trboveljska .305 - 307 (307). Belgrad. Narodna banka 7870, 7% inv. pos. 63—89, agrarji 51—52, vojna škoda 422—423, junij 423.50- 424, 6% begi. obv. 67.25, 7% Dlcr. |x>s. 83, 7% pos. Drž. hip. banke 83.30. Dunaj. Podou.-savsku-jjdrau. 88. 32, \\ iener Bankvereiu 10.03, Credilunstult 4350, Lscompteges. 159.90, Alpinc 20.20, Trboveljska 38. Prager Eioeit 3)7.30, Rima Alurany 33. Notacije državnih papirjev v inozemstvu. London: 7% Bler. pos. 81.30— 82.623, Nevv vork 8% Bler. pos. 92-93, 7% Bler. pos. 82-82.30, 7% pos. DHB 81.873-83. Žitni (r^r Položaj ua žitnem trgu se je nenadoma i/pre-nienil. Pri srednjem povpraševanju pa blaga ni mogoče dobiti, ker ui nobenih dovozov. Cene, ki so se /e včeraj nategnile, so se danes ponovno učvrstile, lako jc sla cena gonijebackc pšenice nu 107.30, *r-bobranske 162.50, baranjske na 133 137.30 in Som-bor okolica na 152.50. I o so tečaji brc* ponudb ' blaga, l udi koruza jc čvrstejša in )r narastla žc ii.i •>3 pariteta Indjija. Moka kakor tudi drugi proizvodi so ostali tiei/prcmcnjcui. Novi Sad. Pšenica 7U-tM» kg bač. okel. Nov i Sad 150— 137.50, Soinbor 147.50—IVI, gbč. 157.50 162.50, srbč. 155—137.30, ban. I lega slep. gbč. 157.50 — 160, sr. 73 kg 117 50—130, 76 kg okolica ludjii.i 1 32.50— t A slav. 78 kg i 17.30 1 /t, 77-78 kg sUp 145—147-30, kviruza bač., sr. «0—V3. liu«. . sr. mai 97.30—102.30, ladja Donava, Sava "4—96. Vse osijlci neizpremenjeno. Promet: 9 vagonov pšcuicc, >7 vagonov koruze, 4 vagone moke, I vagon o.trobov. Tendenca: koruza trdna, ostalo prijazno. Budimpešta. Tendenca prijazna Promet sred nji. Pšenica maj 15.80-15.90, zaklj. 15.82 -15.83, junij 15.85, zaklj. 15.85—15.86, rž maj 13.35, zaklj 13.85 13.93. koruza maj 13.15 -'3 30, /aklj. 13.18 13.19, julij 13.55—13.66. zaklj. 13.30 -13.33. Iran/ maj 10.50-10.55. Živina Ljubljanski sejem dne l'». ajuila. Nu v.ilajs.fii sejem jc znašal dogon (v okl«)»ajili navilo piodjiiih ; glav): 153 (24» kotli. 31 (2S) volov, i ' (11) krav. I ! (8) telet in 394 ( 340) prašičkov za lejo. tklcui je bil precej živahen, kur prita poset*ti bile cene -L-! deče: voli I. 3, II. 7.50, lil. 0.5!i, krave debelo n. klobasarice 2.50—4, teletu 10—II (\>e v Din /a I i -žive teže); konji po velikosti iu kakovosti Mi) «l« 3000 Din za komad; prašički a reji; |ia I0U—123. Upravni, nadzorstveni svet in ravnateljstvo Ljubljanske kreditne banke naznaniajo, da ie njihov upravni svetnilv, gospod dr. Alojzij Kokalj odvetnik danes 16. aprila ob 3 popoldne nenadoma umrl. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto, dne 18. aprila ob 3 popoldne od hiše žalosti, Marmontova ulica 14, na pokopališče k Sv. Križu. Neumornega, delavnega sotrudnika ohrani I jublianska Kreditna banka v trajnem in hvaležnem spominu. V Ljubljani, dne 16.aprila 1931. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani Liubliana » 9 Kal bo danes Drama: Življenje je lepo. Red C. Opera: Zaprlo. * 0 Stolna prusveta ima drevt ob 8 sejo v Jugoslovanski tiskarni. © Krščuusku šulu. podružnica /a stolno župnijo ima dre v i ob pol 0 sejo v Jugoslovanski tiskarni. © Pastoralna koulcrcuni zn mesto Ljubljano bo v sredo, "JO. aprila t. 1., ob 4 popoldne v duh. semenišču. © Delavski prosvetni večer bo drovi v dvorani Delavske zbornice. Nastopila bo sopranistka ga. Vu-kova in g. Gostili, član Narodnega gledališča s solo-spcvi, g. Urduik igra solo na gozdni rog, g. Dražil -olo na saksofon. Pri klavirju ga. Vukova ln gosp. 2ebre. C. filukelj ln C. Kristan bosta predavala 0 delavski olimpiadi na Dunaju in o znamenitostih Dunaja (s skioptičnimi slikami). © Koncert Brandl-triu. Drevi ob 20 bo v Fil-liarinonični dvorani brez dvoma eden najlepših komornih koncertov letošnjo sezone. Kdor se hoče naslajati ob pravi čisti muziki in v vsakem oziru vzornem, čustvenem prednaSanju skladb, temu pn-I»oročanio s polnim prepričanjem, da posuti koncert. © Ljubljanski trg v mesecu marcu. Mestni tržni urad "jo sedaj izdal pregled o gibanju cenim ljubljanskem trgu za mesec, marc. Mostno Užno nadzorstvo je kasiralo na tržnini 15.078 Din, na prostornini 570« Din in kazni 100 Din, skupaj 21.546 dinarjev. Uradna cena za kruli jo bila 4 Din za 1 kg belega in 3.75 Din za 1 kg črnega kruha. Pet pekov jc konoc marca res prodajalo kruh po toj ceni. ostali pa so svojevoljno povišali cone. Meso je bilo marca meseca prav lako drago, kakor prej (šele sedaj so jo pocenilo). Več mesarjev je bilo kaznovanih, ker niso spoštovali odredb tržnega urada, en mesar pa je bil sodnijsko kaznovan, ker ni imel označenih con. Divjačine meseca marca skoraj ni bilo. Ribe so bile predrage in sicer morske zarudi neugodnega prevoza, sladkovodne pa, ker jih je bilo premalo. Mleko se jc pregledalo v .17 slučajih, 11 vzorcev je bilo slabih. 1 prodajalci so bil naznanjeni sodišču. Mlečnih izdelkov je bilo dovolj; med pa je na razpolago po 10 do 18 Dni za 1 kc. Domačega sadju je bilo malo in šo to zelo drago, jabolku po 8—12 Din kilogram. Kislo zelje na trgu Je bilo le kmetsko in sicer po 3 Din kilogram. Perutnine je bilo dovolj, le piščancev še ni bilo na Irg. Jajca so bila po 0.75 do 1 Din kos. Sadik sadnega drevja je bilo mnogo. Butaric za cvetno nedeljo jo biio prodanih 8000. Po statistiki mestnega tržnega nadzorstva je bila Ljubljana med vsemi pomembnejšimi mesti v državi najcenejše glede cene tirani. © Zdravstveno stanje v Ljubljani. V mesecu marcu je bilo mestnemu (izikatu prijavljenih 15 slučajev raznih nalezljivih bolezni, med temi '2 slučaja tifusa. G škrlatink, '2 davici, 4 šeni ln 1 nalezljivo vnetje možganov. • i Smrt »uradi opekline. V lorel: smo poročali o strašni nesreči v kranjski tovarni >JogoCe5ke , kjer je v ponedeljek delavec Miha Kovač padel v kotel vrelega škroba in se opekel po vsem telesu. Miha Kovač jo za temi strašnimi poškodbami v sredo popoldne umrl. G Vsi ndeložcaei, kateri ste sodelovali na jro-retijski kmečki svatbi v narodnih nošah v Belgradu, •e vabite lia prijateljski sestanek danes zvečer v gostilno ■ Inkret v Trnovem. -- Sekt. Slavo M. © Nesrečen padec delavca. Včeraj okoli 5 popoldne so je pripetila ua Celovški cesti hujša nesreča. 30 letni delavec Anton Mrak pri tovarni kisa Vodnikovih dedičev na Celovški cesti 42, je padel t višine na tla tako nesrečno, da su mu je ulila kri iz ušes. Dobil je hujše notranje poškodbe. Reševalni avto ga jo prepeljal v bolnišnico. © Nesreča na kolodvoru. Manjša nesreča se je včerai dopoldne pripetila na glavnem kolodvoru. Med onimi delavci brez stalnega dela in bivališča, ki oprezajo tam okoli za kakšnim slučajnim zaslužkom. jo bil tudi 20-letni Ludvik Bon. Ta je pri nakladanju skočil z voza tako nesrečno, da si jo lioškodoval levo nogo. Moral se je zateči v boluiš-nico. © Avto podrl dekle. Na Aleksandrovi cesti so jo včeraj pripetila hujša avtomobilska nesreča. 20 letna trgovska vajenka Danica Vadnjal je prekoračila ceslo. Med tem pa je pridrvel neki osebni avto, ki je dekle podrl ua tla. Vadil jalova je dobila hujšo notranje poškodbe. Zdravi se sedaj v bolnišnici. © Ilitr« se je zlizal. O spopadu v Zgornji Šiški, kjer je Rudolf ti. ustrelil znanega šoferla Janeza Sollerja, je poročal Slovenski list , pa tudi -Slo-venec . Atletska narava je. šollerju čudovito hitro pomagala. Mod tem. ko bi kdo drugi, če bi dobil tnko nevaren strel v prša. kmalu zu tem najbržo umrl. je šotler srečno prestal krizo, tako da je mogel včeraj zjutraj zapustiti bolnišnico in oditi v domačo oskrbo. Ne bo dolgo, pu bo zopet stari, zdravi Šotler hodil in se vozil po Ljubljani. Dnevna Koledar Petek, 17. aprila: Anicet, papež; Rudolf, rnu-čeitec. ' Novi grobovi -f- V Ljubljani je umrl odvetnik g. dr. Alojzij Kokalj. Na njegovem stanovanju v vili na Miriu ga je včerai ob 3 popoldne zadela srčna kap. Pokojnik je bil v Ljubljani popularna osebnost. Naj v miru počiva! •f V Celju je umrl g. Franu Veršnuk, obralo-vodju steklarne Hrastnik. Njegovo truplo so prepeljali v Hrastnik. Naj v miru počiva! V Mariboru je umrl g. Ivan Suclis sen., ge-neralni zastopnik zavarovalnice Jugoslavije . Blag mu spomin! Osebne vesti — Nevarno jc obolel č. g. Jožef Jaužekovie, dekan pri Sv. Lenartu v Slov. goricah. Priporoča sc sobratom v molitev. Sodnijske vesli. Za sodnika v Metliki ie imenovan dr. Stojan Bajič, dosedanji sodnik v Metliki dr. Grobelnik Aleksander je premeščen k stolu sedmoricc v Zagreb. Predstojnik okr. sodišča v Krškem g. Jan je imenovan za okr. sodnika pri dež. sodišču v Ljubljani. — Iz Kranjske gore gre ondotni sodni predstojnik g. K a 1 a n k sodišču v Maribor. Ostale vesti —Naš rojak naravoslovec-zoolog profesor dr. Janez Regen na Dunaju je prijavil tamkajšnji znanstveni akademiji nove svoje ugotovitve o sestavi slridulacij. zvokov rai nokrilcev-skakalcev ( Ober den Aufbau der Stridulatiouslautc der Saltatoreu Orthoptereu ) in je bilo priobčeno predhodno poročilo o tem v seji imenovanega najvišjega znanstvenega mesta dne 10. julija 1930. Definitivno delo samo izide v kratkem in bomo o njem poročali podrobneje. — Nova razdelitev občin v kočevskem okraju. K tozadevnemu poročilu smo dobili še naslednje pojasnilo: Dotični sestanek je sklical dr. Arko. Na sestanek niso bili povabljeni župani iz sodnih -krajev Ribnice in Velikih Lašč, temveč le iz sodnega okraja kočevskega nemški župani, župniki in učitelji ter le nekuj slovenskih županov (udeležila sta sc ga župana iz Livolda in Koči, dočim Slovenci iz Kočevja niso bili povabi eni. Na sestanku so delali meje tako, da bi v občinah imeli absolutno prevlado Nemci, pa tudi iz načrta jc čisto točno razvidno, da hočejo vse Nemce skupaj. Načrt, kakor so ga li napravili, se absolutno ne sklada z načrtom Slovencev — Češkoslovaški železničarji, člaui največje češkoslovaško nacijonalne železničarske orgunizu-cije : Jednote« prepotujejo v veliki skupini v dobi med 10. in 23. inujem t. 1. Jugoslavijo. Združeujo ju gosi. narodnih železničarjev in brodorjev jim bo pripravilo v svojih centrih v Subotici« v Belgradu, Zagrebu, in Ljubljani svečane sprejeme. V Ljubljano dospejo iz Splita preko Zagreba v četrtek 21. maja ob S zjutraj. Naslednjega dne posetijo llled in se vrnejo v Češkoslovaško dne 28. maja. Pri sprejemu in za časa bivanja v Sloveniji sodeluje ua vseh prireditvah Nar. železn glasbeno društvo Sloga in v Mariboru »Drava . Z Jednoto so slovenski železničarji v najtesnejših zvezali še iz predvojne dobe. Jednotu je imela 1. 1906-7 v Trstu celo svojo podružnico, dokler se niso ustanovila slovenska narodna železničarska društva. — Sprememba radlo-sporeda. Radi službene odsotnosti skladatelja g. L. M. Skerjanca odpade drevi skladateljev večer, mesto lega pa bo Večer Radio-orkeslra. — Ustanovni občni zbor podružnice Slov. planinskega društva za Bohinj se bo vršil v nedeljo, dno 19. aprila v Srednji vasi v Bohinju. — Zaključek kmetsko in gospodinjsko nadaljevalnih šol v lendavskem okraju. — V nedeljo, dno 19. aprila so sestanejo v Dolnji Lendavi v hotelu Krona;; kmetsko nadaljevalno šole: Dolnja Lendava, Čenlibu, Pelišovci-Beuica, Vol. Polana, Čren-šovci in gospodinjska nadaljevalna šola Čentibu, da zaključijo letošnjo šolsko leto iu skupno manifestirajo za izobrazbo tukajšnjega kmeta. — Na cesti Begunje—Sv. Vid so se že pričela dela. Cesta je zgrajena do vasi Cajnnrjo in bo letos že dograjena do Sv. Vida. Delavcev je zaposlenih blizu 300, med njimi večina domačinov. Delu vodijo isli inženorji kol luni. — V Zapngah pri Smledniku bodo prihodnjo nedeljo, 19. aprila odkrili spominsko ploščo v svetovni vojni pudlim vojakom. Ob 9 dopoldne bo sveta muša in govor g. vojnega kurata Bonača, po sveti maši pa libera in molitve v cerkvi za padle. Vabljeni so tudi sosedje, zlasti vojni tovariši, da se skupno spominjamo bojev in prestunega trpljenja, pa se obenem Bogu zahvalimo za srečno vrnitev. — Zahvala! Odbor akad. podpornega fonda (APF) v Ljubljani sc tem potom najtopleje zahvaljuje vsem velikodušnim darovalcem za denarne kronika podpore v prid revnih akademikov ter prosi ob- : enem vse one, na katere, se je odbor APF obrnil s prošnjo, nuj, upoštevajoč tnko beden položaj siromašnih akademikov, ne odklonijo ponižne prošnje! — Vlom v zupnišče. V župnijsko pisarno v Slivnici pri Muriboru so vlomili neznani ziikovci ter odnesli 1300 Din. — Ivau Hribar ni zuduvoljrn s sodim. Pred malim senatom je bil 8. t. ni. obsojen nu 10 let robije zaradi poskušenega umora posestnik Ivan Hribar iz lioričice pri Ihanu. Hribar ni zadovoljen s sodbo in je prijavil po svojem brauitelju priziv zarudi previsoko odmerjene kužni. Hribarju, ki je sicer nastopil kazen, bodo v kratkem eskortiruli v Mu-ribor. — Stanje živalskih nalezljivih bolezni v Dravski banovini: V r a nični prisad na Blanci (okraj Brežice), 1 dvorec, v Dol. Kapicah (okraj Krško) I dvorec, na Rakeku (okraj Logatec), 1 dvorec. — šuštavec v Lastniču (okraj Šmarje pri Jelšah). I dvorec. — Nalezljivi niehurčasti izpuščaji v 21 dvorcih kočevskega okraja, v 1 dvorcu litijskega in 4 dvorcih mariborskega okraja (desni breg). — Svinjsko kugo v 2 dvorcih kočevskega in v 1 dvorcu konjiškega okraja. — In končno še svinjsko rdečico v I dvorcu litijskega okraja. — Dosledno napačno poročajo razni naši časopisi, posebno dnevniki, o stanju živalskih nalezljivih boleznih, dasi smo na to žc ponovno opozarjali. Vidi se, da dotični poročevalci niso nikdar prebrali uvodne pripombe uradnega izkaza, ki jasno pove, da se izkazujejo okuženi dvorci, ne pa slučaji dotične kužne bolezni. — Novosadska policija izgnala 80 beračev. V Novem Sadu jc postalo beračenje laka nadloga, da se je policija odločila napraviti temu konec 1/ vse bližnje iu daljne okolice so se natepli v Novi Sad menda prav vsi brezposelni elementi, med katerimi je bilo tudi mnogo takih, ki so imeli že večje ali manjše kazni za seboj. Policija je napravila energično racijo in jih aretirala nad jto. Nekateri so dobili manjše kazni; one, ki spadajo v Novi Sad, so petaknili po ubožnicah, ostale, okrog 80 po številu, pa je policija izgnala v njihove občine. Beračenje je odslej v Novem Sadu prepovedano. — Umor pri Virovitici. Osječkemu okrožnemu sodišču sta bila izročena dva moška, Aleksič iu Orlic po imenu, ki sta te dni umorila kmeta Celica, katerega so v bližini njegovega dotna našli ubitega. — Tragična smrt dveh otrok. V vasi Lukavici pri Gračanici sc je te dni pripetila težka nesreča. V hiši kmeta Jakiča so položili 5 letnega ilasana iu 3 letno Zlato v posteljo in zakurili peč, da ne bi bilo otrokoma hladno. Zaprli so tudi okna. Ko so zjutraj odprli sobo, jim je udaril nasproti gost dim-Pogledali so na posteljo in opazili, da sta oba otroka mrtva. V spanju sta se zadušila. — Zanimiva tekma Batak proti Bafi. Iz Mo-slarja poročajo: Nedavno je tu uredila svojo prodajalno tovarna Bata. Tvrdka je sklenila sporazum z nekim mostarskim čevljarjem, ki ji je prodal svoje dovoljenje, tako da sme tudi opravljati vse čevljarske posle. Domača tvrdka Arad i Batak je takoj začela s konkurenco in prodaja čevlje po isti ceni kakor Bata. Te dni pa je Batina prodajalna izjavila, da bo ves dan brezplačno popravljala pete vsakomur. Naslednji dan so se pojavili ua cestnih vogalih lepaki, v katerih firma Arad in Batak naznanja, da bo dva dni popravljala vsakomur pete in podplate in navrgla še gumijaste pete, vse seveda zastonj. Bata na to novo konkurenco še ni odgovorila. Mesto seveda z velikim zanimanjem spremlja to zanimivo in obenem koristno tekmo. —Breskev in marelica. Navodilo kako ju vzga-jajmo in oskrbujmo. Priredil sadjarski nadzornik AL Humek. Založila Jugoslovanska knjigurna v Ljubljani, cena 10 Din. Malokateri naših sadjarjev zna pravilno gojiti in ravnati z breskvijo in marelico. ki rodita izmed vseh sadnih plemen najpleme-uitejši sad, ki je izbornega okusu, jako primeren zu pripravo raznih sadnih izdelkov, konservirauja itd. V vsestransko temeljito predelani knjižici nam pisatelj pove vse, kur je potrebno vedeti o vzgoji, podlagi, sortah, oskrbi, gnojenju, bolezni iu vlaganju breskovega sadu. V zadnjem času polaga tudi naša banska uprava veliko važnost gojenju tej vrsti sadnega drevja, saj je razdelila že precej izvodov te knjižice ob priliki raznih tečajev. — Oglejte si izloibe v Ljubljani v Prešernovi 1 urarske tvrdke F. Čuden. — Pri. pomanjkanju teka, nakislem pehanju, slabem želodcu, lenivi prebavi, zaprtju v črevih, vzdigovanju, motenju pri prebavi, izpuščajih, srbečici osvobodi unravua ~Fruitz-Josef* greučica telo vseh nabranih gnilobnih strupov. 2e stari mojstri zdravilstva so spoznali, da je >Franz-Jo»eJc voda popolnoma zanesljivo sredstvo za čiščenje črev. >Franz-Joscfe grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in zadevnih trgovinah. cVore mesto Cepljenje koz v uuv onieskem zdravstvenem okroiju so bo vršilo po sledečem redu: 1. maju: Vel. Slalenk ob pol 11 pop. — Oaberje ob 15, Brusnice ob 10. — Orehovica ob 17. — 2. inaja: Št. Peter pri Nov. mestu ob II pop. — llelu cerkev ob 15. — Družinska vas (pri Zorkolu) ob 16. --4. utaja: Podgrad ob pol II pop. — Slopiče ob 15. — 5. niu.lu: Novo mesio ob 7 zjutraj. — Prečina ob 13 pop. — Šiuihel ob pol 15 pop. — Birčna vas ob pol 17 pop. — 6. maja: Mirna peč ob 13 pop. — Krtoljevo ob IG. — Pregled se bo vršil teden dni kasneje. Starši pa se pozivajo, da svojo otroke pripeljejo točno ob navedenem čusu k cepljenju in istotako k pregledovanju, pri katerem se jim bo izstavilo potrdilo o cepljenju, katerega otroci neobhodno potrebujejo. Potres so tulili, kakor nuni poročajo, v Brus-I nicah pri Novem mestu, dne 18. i. m. ob 8 in nekaj inniul zjutraj. Smer potresu: severovzliod-jugozn-hod. Močnemu sunku jo sledilo več lažjih tresljajev. Potres je trajal približno 20 sekund. Ljudje pravijo, da je pokalo in škripalo tramov jc streh in da so šklepetale šipe v oknih. Kamnik (■»silim društvo bo preuredilo v kino-uameue dvorano v Gasilnem domu. Komisija, ki si je v pe-. tek ogledula proslore, je načrte odobrila. Ko bodo j urejene razne formalnosti, se bo takoj pričelo z | adaptacijo prostorov in v tujski sezoni bo kino že pričel s predstavami. Gasilno društvo ima namen nuditi kamniškemu občinstvu samo dobre iu nio-l raluo neoporečne filme, poleg toga pa prirejali kulturna filmska predavanja, šahovski dvoboj Kranj : Kamnik je končal z rezultatom 1» : 2 v prid kranjskim šuhislom. Kam-ničuni so mogli poslati v boj samo G mlajših igrnl-ccv, ker je bila večina starejših ruliniiailill igralcev zadržana. Celje ■Cr Mnogo umetniškega užitka nam obetu sobotni koncert v Ljudskem domu. Gospa Lovšelova je splošno znana pevka, ki smo jo že slišali ob priliki izvajanja >-Vnebovzetja-, in nekaj sličnega lahko pričakujemo od hčerke Ma'de. Gosp. Li-povšek jc eden naših najbolj talentiranih pianistov, gosp. ravnatelja Sancina pa itak poznamo vsi Celjani. , & Podružnica SPD v Celju opozarja član;, ki bi hoteli imeti obmejne kaile za triglavsko pogorje, naj sc oglasijo v društveni pisarni v Prešcr-j novi ulici si, 6 do konca aprila. -J Hvalevreden ukrep celjske okoliške občine. V sredo so začeli na področju okoliške občine pribijati nove ulične- table, tako da bo s tem mnogo olajšana orientacija v okolici. Jir Rešilni avto ima mnogo dela. V teku včerajšnje noči odnosno dopoldneva je imel kar tri vožnje,, kar je za Celje vsekakor precej. V Št. Vidu pri i Grobelnem je prišlo dne 15. aprila v gostilni do prepira med 37 letnim posestnikom Antonom Goležom in nekaterimi rekruti okrog 10 zvečer. Tekom prepira je nekdo izmed fantov, katerega ime pa še ni znano, prizadejal Goležu z nožem od zadaj sedem sunkov v glavo in vrat. Poklicali so telcfonic-no rešilni avto iz Celja, ki ga jc pripeljal nekaj po polnoči v celjsko bolnišnico. Dopoldue pa je bil avto pozvan še dvakrat na pomoč v dveh manjših primerih. 0 Glasbena Matica v Ccl*u priredi v nedeljo 16. t. m. ob 10 dopoldne v mali dvorani Celjskega doma glasbeno matinejo. Sodelujejo konccrtna nev-ka gdč. Herla Arkova iz Ljub'janc, gospa Mirca | Sancinova na klavirju in gg. ravnatelj Sancin Drago na goslih ter njegov brat Dušan Sancin na violi. JSr Nesreča pri prevozu mrliča. V sredo po-| poldne so prepeljali iz celjske bolnišnice, kot smo že javili, Veršnaka Franca z avtomobilom v Hrasl-i nik. Med Zidanim mostom in Hrastnikom pa je menda šoferju postalo s'abo, lako da je izgubil ' oblast nad avtomobilom ter je zavozil avto v prepad še dva spremljevalca krste. K sreči pa ni bil nikdo izmed ponesrečenih huj{e poškodovan in tudi krsta se ni poškodovala. Edino avto je utrpel precej hudo poškodbo. 0 Ka krasno mesto pod alpami«, kakor je g. Slirling sam označil našo Ljubljano. Pridejo vsaj za en večer, in sicer nam prinesejo 'Hamleta«. Izbira jc dobra. Igrali bodo težko vse-človeško Sbakespearjevo igro z le majhnim črtanjem, tako da ne bo prišla ob vel avo samo tragika, ampak tudi humor — tisti nehoteni humor, ki v vsakdanjem življenju vedno in povsod preži na priliko, da se pomeša z jokom... Upajmo, da bedo angleški gostje imeli polno gledališče, tako da nam bodo drugikrat lahko dali dva večera, tako poleg klasične drame tudi moderno. Nihče, najsi bo tudi samo začetnik v študiju angleškega jezika, ne bi smel zamudili prilike, da sliši, kako sc zares izgovarja angleški jezik po nujboljši kulturni tradiciji. Menda vsak od nas dobro pozna »Hamleta« v lepem slovenskem prevodu O. Župančiča. Videli smo ga na našem odru tudi izvrstno vprizorje-nega z g. Rogozom kot Hamletom in pa z zelo okusno dekoracijo. Mariborsko pismo Dr. J e r a i nam je zopet napisal knjigo. V priročni Pedagoški knjižnici je izšla kot četrti zvezek njegova »Duševna podoba mladosti--. Ogromno snov jc zajel v petero delov (Uvodne misli, Pu-bertelna doba. Razvoj mladostnikovih duševnih zmožnosti, Vraščanjc mladostnikovo v svet vrednot, Mladostni tipi) Icr jo predelal v organično si-stemni razporedbi. Pri tem jc črpal plodoviti pisec iz najmodernejše literature ter nanizal na 235 straneh samoniklo ter pregledno razčlenjeni material. Z izredno širokogrudnim pojmovanjem pronica dr. Jeraj v vsa ta vprašanja, ki naj točno in verno prikazujejo io označujejo duševno lice mladost- nikovo. Prav zanimiva in gotovo umestna je kritika klasičnega študija po naših gimnazijah. Na strani 176 piše: »-Morda vplivajo še drugi razlogi, da sc večina mladostnikov nc ogreva za klasični študij. Klasični študij boleha po naših gimnazijah. Okostenel je in preveč tvarno-gramalikaličen. Premalo diha klasičnega duha, ki veje iz klasičnih del, in se zgublja v grumatikaličnih in eksegetičnih analizah. Antična gramatika jc postranska stvar! Večno pa bo klilo antično oblikovanje celotnega duševnega, umetniškega in socialnega življenja. Duha klasike morajo mladi razumeti, ne samo klasično gramatiko!« Globoka ljubezen do mladine veje iz tega dela. V vsakem poglavju, na vsaki strani se lahko čitatelj o tem prepriča. Zdrava pedagoška smer se izluščujc iz celote, podane z izklesano dikcijo in krepko besedo. Ponekod ie bilo treba šele ustvarjati gotova terminološka označila. Naša sicer skromna pedagoška literatura je s to dr. Jcrajevo knjigo prav znatno obogatela. Nabava tega dela bo potrebna za vsakega slovenskega vzgojitelja, kar je gotovo napotilo Slovensko šolsk oinatico, da jc delo založila ter izdala. Izšla jc aprilska številka mladinskega glasila »-Našega doma«. V. Č. piše v uvodnem prispevku »Kjer bratje mro...« o koroških kulturnih razmerah med tamošnjimi Slovenci. Sledi nadaljevanje izvirne povesti »Razdejane duše«, nadalje prispevki »Goščave in puščave kralj in gospodar«, »lajne egipčanskih grobov« in »Očetova oporoka«. Po dekliških gredicah poučuje prof. M. Slupca dekleta o dobrem in koristnem, pod lipo pa so se topot prav temeljito in izdatno porazgovorili fantje iz vseh delov Slovenije, ki sodelujejo pri prosvetnem delu med ljudstvom. Prav hvalevredno pa je, da se mladina izčrpno seznanja z našimi novimi knjigami, ki so v poslednjem času izšle na slovenskem knjižnem trgu. Nič manj kakor 15 novih knjig s primerno oceno in vsebinskim prikazom. »Naš Dom« prinaša v vsaki številki prav zanimivo ter posrečeno izbrano poučno in zabavno gradivo kakršnega si želi in potrebuje naša kvišku in k spopolnjevanju stremeča kmetska krščanska mladina. -Naš Dom« je najcenejši mesečnik v naši državi. Naročnina lelno 12 Din. Naroča se pri upravi Maribor, Koroška cesta 5. S prihodnjo številko se uvede tudi posebna šahovska šola. Zu sedmi zvezek Prosvetne kujiiniic, ki jo izdaja Mariborska Prosvetna zveza, je napisal v pokojen i minister Vesenjak jadrnat pregled gospodarstva v uaši državi pod naslovom: Kako gospodari Jugoslavija? Obravnava razne gospodarske panoge |io sledečem vrstnem redu: Kmetijstvo, vinogradništvo, sadjarstvo, živinoreja, perut-ninarstvo, ribarstvo, čebelarstvo, kmetijski obrati, gozdarstvo, rudarstvo, industrija, državni monopoli, toplico, zdravilišču in letovišča, promet in prometna sredstva, izvoz ter uvoz in denarni zavodi. Svoja st rokovnjaška izvajanja utemeljuje in podpre pisec v posameznih (»oglavjih z dragocenimi statističnimi podalki. Tudi predmetna knjižica Ijo zelo dobrodošla našim prosvetnim delavcem kot priročnik pri predavanjih, pa ludi mladini pri sa-moizobrazbi. Tiskala je ravnokar izišli zvezek Ci-rilovc tiskarne v Mariboru. Naroča pa se pri mariborski Prosvetni zvezi. Posaniczui zvezek sluuo 1 dinar. Jubilci Korrespondenzblatta Ob priliki 30 letnice (ust. 1882) stanovskega glasila avstrijskega katoliškega klera, je založba Carl Fromnie Ges. m. b. 11.. Wien V. izdala krasno opremljeno jubilejno številko Correspondenzblatla, ki Ik) na književnem trgu gotovo vzbudila pozornost. Številka prinaša 25 temeljitih in aktualnih člankov; prvega izpod peresa salžburškega nadškofu dr. Ignaca Kiodera. Posebno aktualen je človek bivšega uvstrijskega prosv. ministra Schinidlza <> novem avstrijskem proračunu za prosveto. Dobro je podana tudi zgodovina in usoda lisla v prvi polstolctnici njegovega obstoja. Avstrijski klor je v resnici lahko uouose.n nu svoic stanovsko glasilu. Radio Programi Kadio-UabUana i Petek, 17. aprila: 12.15 Plošče. — 12.45 Dnav- Pa vesti. — 13.00 Čas, plošče, borza. — 18.00 Radio orkester. — 19.00 Dr. Lapajne: Avtorji in njihove pravice. — 10.30 Dr. I.ovro Sušnik: Francoščina. — 20.00 O potrebi in koristi gospodinjskih šol (Krekova gospodinjska šola). — 20.30 Večer Radio.orkestra. — 22.00 Časovna napoved tn poročila. Sobota, 18. aprila; 12.15 Plošče. — 12.4o Dnevne vesti. — 13/10 Čas, plošče. — 18.00 Viktor Pirnat: Po dalmatinskih otokih. — 18.30 Plošče. — 19.00 Pavel Kunavev: 0 Krasu. — 19.30 Ga. Orl-haber: Angleščina. — 20.00 Ing. Ciril Jeglič: O krasnih vzpenjalkah. — 20.30 Samospevi ge. Štefanije Vuk s spremljevalnem violončela in klavirja. Violončelo igra Saša Šantelj, pri klavirju Boju šantljeva. — 21.30 Dvoboj nu harmoniki (Kokaij — Magister). — 22.00 Časovna napoved in poročila. — 22.15 Radio orkester. Drugi programi t Sobota, 18. aprila. Belgrad: 12.35 Radio orkester. 17.00 Slovenske pesmi. 20.G0 Opera. — Zagreb: 12.30 Plošče. 37.00 Koncert radio orkestra, 20.00 Opera, Belgrad. — Budapcst: 12.05 Ciganski orkester. 18.00 Lahka glasba. 20.00 Pester koncert. 23.30 Plošče. — Dunaj: 12.00 Opoldanski koncert. 19.30 Klavir. 20.30 Prenos iz Berlina. — Milan: 19.15 Pestra glasba 20.30 Komedija. 22.10 Odlomka operet. — Praga: 20.30 Operne arije. 21.00 Koncert orkestra. — Lan-penberg: 20.00 Vesel večer. 21.00 Plošče. — Rim: 17.00 Pester koncert. 20.30 Plo-iče. — Berlin: 20.30 Križem po Berlinu, — Katovice: 20.""0 Lahka glasba. 22.15 Cbopinova dela. — Miihlacker: 16.30 Popoldanski koncert. 19.-15 135 minul... (Lep večer). 23.00 Plesna glasba. — Mor. Ostrava: 19.35 Koncert. 22,20 Radio film. Šport VELIKA NOGOMETNA SENZACIJA. V nedeljo popoldne bodo imeli ljubljau*ki Prodamo 2 nova autoplašča 815X115, 1 elektromotor H HP 380 v. se ceno proda. P. Škafar, vulka-niziranje gumija in mehanična delavnica, Ljubljana, Rimska cesta 11. Polenovko namočeno, sc šc dobi pri I. liuzzolini Linger-jeva ul. Mast pristna, domača »vinjska kg 15.50 Din v delikatesni I trgovini K- Jarc, »Pri Tu-, ristu« Dunajska ce»U 9, Brivnica naprodaj. Pojasnila daje K. Hešik, Kolodvorska ul. 35, Ljubljana. Prodam 3 vrata z rolojem za trgovske lokale zelo ugodno. K. Pre-log, Ljubljana, Gosposka «1. 3. Naročajte .Slovenca'I Razpis Mestno načelstvo občine ljubljanske razpisuje izvršitev betonskih svetilnih kandelabrov za električno razsvetljavo v Lattermauoveni drevoredu v Tivoli. Pismene ponudbe je vložiti pri mestnem gradbenem uradu v Ljubljani, $olsk> drevored 2/II, do dne 20, aprila 1931 do 11 dopoldne. Tam se dobe tudi potrebni ofertni pripomočki. Mestno načelstvo v Ljubljani. dne 15. aprila 1931. riji. Dolgo Zadnjikrat je nastopil v tekmi zu državno prvenstvo, katero je gladko izgubil s 5 :0. Zato bo imela la nedeljska tekma še poseben značaj. Eno kakor drugo moštvo se želi rehabilitirali. Ilirija hoče popraviti zadnji poraz, purgerji pa hočejo dokazali, da so kos nasprotniku tudi uu lujili tleh. Ta dva dejstva sla že )>orok, da bo nedeljska igra res nogometna igra, ki bo zadovoljila vsakogar. Domače moštvo bo nastopilo v najmočnejši sestavi, uajbrže ludi L Varčičem; llirjju je naprosila podzvezo, da dovoli Varčiču igrati v tej tekmi. Tekma sc Lo vršila ob vsakem vremenu. Iz društvenega iivlienio Ljutomer. Podmladek Rdečega križa na meščanski šoli priredi prihodnjo nedeljo popoldne ob 3 v Katoliškem domu akademijo s pevskimi točkami in drugimi nastopi. Po akademiji se vrši isto-tam velika tombola v prid revnim učcncem meščanske šole. Vstop prost. Vabljeni vsi prijatelji mladine! Zidani most. Veliki koncert Rdečega križa bo dne 2. maja t. 1, ob 21 v prostorih kolodvorske restavracije. Zahvala Za premnoge dokaze iskrenega sočustvovanja, ki smo jih prejeli ob prerani smrti ljubljenega sina, oziroma brata Milko Lipovšeha učcnca IV. razreda se tem potom vsakemu posebej in vsem skupaj najlopljeje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni go»p. dr. Pihlcrju za zdravniško nego ob priliki bolezni, preč. duhovščini, posebno g. stolnemu vikarju Mundi za lolažilni nagrobni govor, gg. učiteljem in šolskim tovarišem in vsem prijateljem in znancem ter darovalcem cvetja in vsem, ki so spremili pokojnika na njegovi zadnji poti. Žalujoči ostali. Razpis. Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani razpisuje oddajo kleparskih del za palačo ob Gajevi ulici. Potrebni podatki se dobe od dneva razpisa dalje med uradnimi urami za Din 30'—. Zapečatene in pravilno sestavljene ponudbe je vložiti do 22. aprila do pol 12. ure dopoldne pri podpisanem zavodu. Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani. Zjefflnfene tvornlce stakla d. d, Zagreb naznanjajo tužno vest, da je gospod Franc Veršnak obratovodja steklarne Hrastnik dne 15 aprila t. 1. ob 1 uri zjutraj, po kratki, mučni bolezni umrl. V pokojnem zgubimo enega našega najboljšega in zvestega sode^ vca, kateri je užival popolno zaupanje svojih predstojnikov kakor tudi pri celokupnem delavstvu. Vzornemu uradniku ohranimo trajen spomin! •s^l o« li* fj £ £ *•* m— .. •Ce S -<*> 35 k< S JltJ i -J > c/i?? i' 5 t - M jrf o Ž u. e»Q 5 . o ft i O O "j o m te*. £ «.9 # E t ^ h. g- £ js «3 I« V 5 c O Z 61 So E C .9 S ; - - Jj a. £ rsl > ff - N r. N jjOT >-o I iis ? • c. w « SJsjS »'•J ^ O ■s 3 s fc ij s c t x se -> 2 d S w .S © S I II | "5 ^ S n «. > gtn I I Eurl Derr Biggers: Hrastnik, 16. aprila 1931. Kitaičeva papiga Gotovo da, jo menil Bob. Najbolj zalo. ker je lako pogumen. Ampak — nič ne rečeni o njem slabega. Kakor sem že danes popoldne povedal.. .<: Pustimo to! je končala Pavla. 0 čem pa sedaj premišljujete,'Will?<. O nekem večeru v Nevv Yorku. In časnikar je pripovedoval. Čas je minil, kakor bi trenil. Ko so stopili k blagajni, du plučajo, je Bob v bližini zagledal nekega gospoda, ki si je ravno prižigal cigaro. Po obleki ni bil domačin — majhen mož, na pogled* učenjak, ostrega pogleda. Dober večer, gospod profesor! ga je pozdravil urednik. Ali — kako vam gre? Danes prihajam prav za prav rudi podgane dvotrcbušnice, ki jo tako naziv-ijemo, ker je v nečem podobna kenguruju. Baje živi v teli krajih njen posebni rod, ki ima tri milimetre daljši rep, kakor vse druge doslej znane vrste.« Pridite kdaj k meni v pisarno pogledat! Bova nekoliko pokramijala, je predlagal Holley. »Kdo pa prihaja tu? Bob je videl, kako se je prigugal skozi vrata slok Kitajec, ki je bil videti prastar kakor puščava. Obraz mu je bil brez barve kakor zelo okajena pipa iz jantarja, oči pa so zrlo pametno in bistro. :;No, Louie, zopet iz Kriška?*,; mu je zaklical Hollev. >Da, gospod, zopet sem tu k: jc odgovoril visoki, pojoči Kitajcev glas. »Vam li ni ugajalo?« »Frisko ni lep. Venomer dn&ijc na nas. Tukaj jc bolje.v Tedaj se vračate na Maddenovo farmo? Imate srečo, Louie! Gospod Eden 6e si^ajle takoj oilpelje tjakaj, pa ga lahko spremljate., 'Le malce vročega čaja. Počakajte hipec, go-spodK je prosil Louie in počepnil na .stol pred barom. : Počakamo \ as pred hotelom! je velel IIolley in vsi trije so odšli. MaJi prirodoslovec pa je urno smuknil mimo njih in izginil v temi. Pred hotelom se je.Pavla NVendell poslovila. Sedaj vaju zapustim, moram pisali pismu..' Kajpa, se je zarežal Bob. Ne pozabite sporočiti Wilburu, da gu pozdravljam! To so poslovna pisma, je strogo poudarila. Lahko noč! Torej Louie je zopet tu K Bob je majal z glavo. To je bedasto! : -Oemn? Mogel bo' marsikaj povedati. Morda. Ce pa zopel nastopi svojo službe, kaj bo potem s Charlijem Chanom? Vrgli- gu bodo na cesto, jaz pa ostanem sam na pozoiišcu. Nič kaj prijetno mi ni v lastni koži. Na to seveda nisem mislil. Pa saj bo dovolj dela za dva strežaja, dokler bo Madden tu. Najbrž bo obdržal oba. Charlie pa bo imel najboljšo priliko, pomeniti so s starim Louijem. Midva ga lahko izpra-štijeva do sodnega dne, pa ne bi nič izvedela. Rojaku pa bo to laže.^ Louie Wong je pridrsal po cesti, s poceni majhno polno torbo v eni roki, v drugi pa s polnim zavitkom. Kaj pa nIo prinesli s seboj?. Časnikar je po-tijial papir. Banane? :>Tony ima rad banunel. st> Je nasmehnil starec. ; To bo dobro storilo Tonyju. - Bob in HolIey sta se spogledala. Louie, je tiho rekel urednik, ubogi Tonv je mrtev! .; Kdor bi mislil, da je kitajski obraz vedno Ijre/. izraza, bi mu bil la hip dokazal, da je v zmoti. 2a!o?1 in jeza sta spačila \Vongov obraz, i/, njegovih ust se je usula ploha kitajskih besed s tako strašno naglico in živahnostjo, »la bi bil vsak prevajalec nepotreben. Morda sluti?., je za šepetal Bob. Da je Ton> umorjen, menim. Meni se tako zdi. Ali vam ne? Še vedno glasno zmerjaje, jo stari upravitelj sedel na zadnji sedež, Bob pa h krmilu. Pazile sc, fant moj, je svetoval Hollev. Na svidenje! Ta vožnja s starim Wongom je bila najbolj divja v življenju Bobu lidena. Luna še ni vzšla in bledi' neprijazne zvezde niso dajale svetlobe. Vo.z je dreti I med hribi, dokler se ni pred njima odprl pekel, ki ga je Eden občutil, a ne videl. Petem sta zdlrjaja navzdol po skalnem bregu in nato po peščeni puščavski stezi. Iz teme so ob vozu žarele potuhnjene rumene oči, zlokobno so se svetlikale in naglo zopet izginile. Kakor bi ostudni mrtvaški strahovi stezali roke, tako so drevesa vila in stegovala svoje krive veje. in venomer ju zadaj v avtu mrmral otožni glas ttarega Kitajca, ki je obžaloval smrt svojega ptičjega prijatelja. Bob jc imel trdne živce, toda bil je neizrečeno vesel, ko so se zasvetijo luči Maddcnove farme. Hitro je izstopil, pustil avlo nu potu in sel odpirat dverl. Veja jc bila zagvozdena nad kljuko, vendar se mu je končno posrečilo, odpahniti vrata. Stekel je nazaj na voz in zapeljal ua dvorišče. Globoko ae je oddahnil, ko jc obstal pred skednjem, kjer ga Je lo čakal Charlie Chan, da mu pomaga. Spomin na tujsko legijo Iz doživljaja Bolgara Todorova Kosta Todorov, liivši bolgarski poslanik na belgrajskem dvoru za časa Stambolijskijeve vlade, objavlja sedaj svoje spomine o svojem vojskovanju v polku francoske tujske legije. Ko je prečita! nemški ultimat Belgiji, je takoj sklenil, vstopiti prostovoljno v belgijsko armado. Pred vojnim ministrstvom, kjer se je hotel vpisati, je bilo polno prostovoljcev. Stari kapitan, ki jih je vpisoval, je rekel Todorov u: Prostovoljec? Že včeraj se nam jih je prijavilo 40.000. Ampak pušk ni!« V Bruslju se mi ni posrečilo. Poskusim v Parizu. Pospravim svoje stvari, se poslovim od gospodinje in grem na vseučilišče, kjer je bilo zelo viharno, posebno med Rusi in Balkanei. Med temi je prevladovalo mnenje: čemu se boriti proti enemu imperializmu in braniti s tem drugi imperializem? Skočil sem na .mizo iu govoril. Po govoru se mi je pridružilo 85 študentov, s katerimi smo sklenili, odpotovati v Pariz v tujsko legijo. Toda na severnem kolodvoru, kjer smo se sestali, da se odpeljemo v Lille, nas je bilo samo še 50. Dne 3. avgusta smo bili v Parizu. V Invalidskem domu so sprejemali prostovoljce za tujsko legijo. V pisarno se nas je od petdesetorice prišlo javit samo še '20. V polku pa je od vse moje bruseljske čete ostalo samo deset mož. Toda v Parizu sem našel mnogo Rusov, ki se iz političnih razlogov niso hoteli vrniti v domovino, ki pa so jo hoteli braniti pod francoskimi zastavami. Vladimir Lebedev, Slutov, Jakuljev, Švecov, Sapojkov, dr. Popov, Boguško in drugi intelektualci so vstopili pod vodstvom Vladimirja Lebedova v prostovoljce. Vse so nas sprejeli v tujsko legijo. Tujska legija! Kdo je kaj vedel o njej? Vedeli smo le, da je v Afriki, da so to hrabre čete in strogo disciplinirane. Sedaj smo videli, da so v tujski legiji zastopani vsi narodi, ko smo novi prostovoljci skupaj korakali na orleanski kolodvor. Bilo nas je 3000. Rusi so p«li svoj Pojdeni. pojdenu, Španjolci, ljudje olivne barve, so izpnščali nekake nejasne kriLi, Italijani so peli. da hočejo v Milan, in nemški Švicarji so v pesmi dokazovali, da ne marajo Švabov. Bili so še plavooki Švedi, debeli in veseli Holandri. Poljaki, nekaj Sirijcev, nežnih, skoraj kakor ženske, nekaj surovih Bal-kancev, Angležev. Američanov, zamorcev iu Kitajcev — zbor mladih ljudi, ki so šli kakor mlado Društvo narodov branit Francijo. V taborišču pri Orleansu nas je čakal le-gijski kader, ki je prišel iz Afrike: častniki, podčastniki in stari vojščaki. ki naj bi nas v nekaj dneh naučili vojne veščine in v nas presadili legijskega duha. Iskali smo v njihovih j>bra/ih herojskih legend, pni pa so nas gle-ilatt prezirljivo, nas, mladokljuno. ki smo prišli,*da zgubimo svoje glave. Treba se je bilo •privadili vojaškemu življenju, posebej pa je bilo treba prevzeli mišljenje in čuvstvovanje, ki sta lnstna le tujski legiji. Legijonur nosi na čepici zlomljen obod. Z enim zamahom si veže pas, tika tobak, kadi pipo in junaško psuje. Treba si je bilo prisvojiti Se notranjega duha: da je vojaška služba ležka. a tudi prijetna, da je tujska legija najboljša četa na Francoskem in na vsem svelu, da v njej ni nacionalnih razlik, da je vsak rivilist bitje nižje vrste in vsak vojak iz drugih čet vojak druge vrste. I.egijo-nar mor« biti vedno nezadovoljen, nikdar ne sme biti navdušen, vse stori po ukazu, ničesar radovoljno. Legijonur mora znati piti in po prvem okusu presoditi, ali je vino dobro ali krščeno. Stari afriški kader nas je energično začel učiti. Med starimi afriškimi volkovi je bilo mnogo originalnih figur. Vsi so bili Francozi, toda vsi so živeli v tujski legiji pod tujimi imeni. Nihče od njih ni govoril o svoji preteklosti, celo tedaj ne, ko je bil pijan. Nas so nei>opis-no prezirali. Eden od njih. ki je poučeval ruskega književnika Štefana Zljotova, kako naj ravna z orožjem, ga je takole presodil: »Je dober človek, ampak strašno neumen. Ne zna niti puške držati.« Prvi bataljon našega polka je odhajal na bojišče. Godba je svirala legi-jonarski marš: -Grom iu peklo, legijonur je vedno nezadovoljen.' Rataljon je komandiral major Gidiselle, po rodu Korzičan. Bil je '20 let v Afriki. Našo četo je vodil stotnik Tortelle, ki je imel v očeh legijonarjev edino napako, da ni znal psovati in da je bil pisatelj. Po prvem ognjenem krstu smo se mladi s starimi zbližali. Tedaj sem videl, kaj se godi v dušah teh mračnih in zaprtih ljudi, ki niso imeli ne družino, ne prijateljev, ne drugih spominov. ničesar razen svojega polka. Ta jim je bil družina in domovina. Drug svet jim je bil neznan. Korporal Klotz je služil v legiji že 17 let. Bil se je na Madagaskarju, na Kitajskem, v zahodni Afriki, v Maroku in Alžiru. Lepo sem ga prosil, naj mi kaj pripoveduje o daljnih zemljah, ki jih je prepotoval. Pa mi jih je nn kratko opisal takole: »V Kini in Indokini ni nič prida. Tam je samo šum-šuni, žganje iz riža. Najslabše je v zahodni Afriki, a najbolje v Alžiru, kjer dobiš liter dobrega vina za 20 eentimov. Vsako geografsko širino in dolžino je Klotz presodil po tem. kakšen je tam alkohol. Vprašali smo ga. kaj ho počel, ko bo moral zapustiti tujsko legijo, ker sc čez '20 let službe v tujski legiji mora vsak poslovili od nje. Otožno je odgovoril: Dobil bom pokojnino, 80 frankov mesečno. Dobil bom še prav loliko priboljška, kar znese vsega skupaj okrog 300 litrov vina. Dufour, ki je imel 20 let službe, je še vedno govoril z naglasom pariškega predmestja. S seboj je nosil bisago, v njej pa lesen zaboj-ček z živo lisico. Tej živahni je dajal svoje porcije mesa, zalo da mu je lisica nosila kokoši. zajce in druge ukradene živali. Vsi pa so pili in v pijanosti delali škandale. V takih trenutkih so jih samo stari podčastniki mogli ukrotiti. Legijonarska pesem pravi: Legija hrabro napada, prestaja glad in trpljenje, kadar pa počiva, jo pusti na miru. V jarkih pod artilerijskim ognjem, v naskokih pa je vsak legijonar znal varovati čast svojega polka. V Artoisu je legija v poldrugi uri zavzela tri vrste nemških jarkov v globini G km. Od -1000 legijonarjev jih je ostalo na nogah še 800. Pri Neuvillu je odbila 12 naskokov in ujela tisoč Bavarcev, Dne 27. septembra 1915 je v Champagni korakala v napad proti sovražnim jarkom po odprtem prostoru z navadnim korakom in s pipami med zobmi, kakor da bi šla na sprehod. V letu dni smo vsi postali stari legijo-narji, kolikor nas je ostalo še živih; kajti od štirih polkov tujske legije je ob koncu leta 1915 ostal samo še eden s štirimi bataljoni, katere so vedno popolnjevali novi prostovoljci in novi kadrovci iz Maroka. Naša zastava je bila odlikovana z vsemi odlikovanji, ki jih je imela Francija. Ampak od onih sto ruskih prostovoljcev, ki so peli na potu na orleanski kolodvor v Parizu, nas je danes živih vsega skupaj le še pet. Ni več Zljotova, niti Jakovljeva, niti Dufoura, ni Klotza, ni kapitana Tortella, ni majorja Gidiselleja, ni polkovnika Coteja. Od legije mi jo ostal samo še spomin na smrt in trpljenje. Ampak še danes, če v kakem pariškem bioskopu vidim surove obraze novih legijonarjev in slišim zvok starega marša, bi nezavestno udaril s korakom v marš in zapel: Grom in peklo, legijonar nikdar ni zadovoljen!« Bivši spar.sk i prestolonaslednik Alfonz in bivša španska kraljica Ena. Vstajenje v Moskvi Moskovski dopisnik Ne\vs Cronlcle piše, da je obiskal na veliko noč oseui cerkva. Vse so bile natlačeno polne in je bilo predvsem videli izjemoma posebno veliko mladine. Pro-tiverska propaganda kljub vsemu prizadevanju oblasti je bila dokaj medln. Protiverski govorniki |>o delavskih klubih so se zadovoljili s kratkimi uvodnimi besedami proti krščanstvu. nato pa se lotili petletnega gospodarskega načrta. To noč so morali vsi člani klubov bili navzoči. Predložili so pri vhodu članske izkaznice in dobili poseben pečal v dokaz obvezne udeležbe. A veliko navzočih je seveda pohitelo po zborovanju domov, da bi proslavili praznik. Velika noč je izredno podražila moko, maslo in jajca. Tudi državne prodajalne so zraven zaslužile in so n. pr. navile cene na skuto kot da ne bi vedeli o njeni vlogi na velikonočni ruski mizi. Moskovski poročevalec Kdlnische Ztg piše: Moskovske tovarne so na velikonočno nedeljo ostale brez počitka. Sovjetski listi so veliko pisali, da morajo iti vse proletarske moči v boj s popi in njihovimi podrepniki. Iz tegn razloga so ponekod morali k strojem tudi delavci, ki bi sicer to nedeljo slučajno imeli svoj prost dan. Moskovska mestna uprava je storila vse mogoče za protiversko propagando. Kinematografi so dajali protiversko filme. Srečal sem prenosne kinoaparate tudi pred rer-kvami: hoteli so zabavati množico z najsivro-vejšim zasmehovanjem verstva in duhovščine. Kljub temu so bile vse cerkve, ki jih še niso zaprle oblasti, natlačeno polne. Verniki niso vsi mogli noter. Gnetli so se s prižganimi svečami. Skupine komunistične mladine pod vodstvom odrasllih komunistov so ponovno poskušale nasilno motili velikonočno službo. Na- Zadnje uradno potovanje francoskega državnega poslovna doba. V Nizzi os ga, kakor predsednik.* Doumergua, kateremu poteka njegova vidimo na sliki, zelo slovesno sprejeli. silno so se vrinili v natrpane cerkve in povzročile gnečo in krik. Slični naval bi lahko povzročil posebno nevarne posledice v veliki Spasiteljevi cerkvi, kjer je bilo zbrano do 10.000 oseb. A verniki so pokazali občudovanja vredno mirnost in so stali s prižganimi svečami v rokah, ne da bi se zmenili za tuljenje, žvižganje in sunke komunistov. Samo ta splošna mirnost je preprečila spopad. Baron Vakalsuki, novi japonski min. predsednik. Rahelni vlaki Ameriška Medplanetna prometna družba s sedežem v newyorškem naravoslovnem muzeju ima med svojimi odborniki veliko znanih osebnosti z Lindbergom nn čelu, in tudi dobrotnikov, ki jo zalagajo s potrebnim denarjem. Tako je zadnjič žrtvoval Huguenheim za njene eksperimenle 100.000 dolarjev. Družba vzdržuje redne stike s sorodnimi evropskimi zvezami, ki so v Londonu, Parizu, Berlinu in Moskv i. Zdaj so zbrani vsi mednarodni zastopniki na Nemškem, kjer bodo poskušali sprožiti raketo iz Berlina v Newyork. Razviti bo morala do 650 km povprečne brzine na minuto in bo dosegla na višku svoje krivulje kjerkoli nad Atlantikom 500 km višine. Raketna brzina narašča vedno polagoma, in zato so mogoče slične poizkušnje samo nn veliko razdaljo. Prve rakete, ki jih misli družba poslati nn luno, bodo peljale samo velike količine magnija. Ko se bo vnel pri udarcu ob lunino površino, bo la luč vidna na zemlji, in bodo zvezdarne s pomočjo kemične analize sklepale o uspešnosti poizkusa, šele v slučaju ugodnih podatkov, bodo na luno odpolovali tudi ljudje. Vse to je seveda stvar bodočnosti, — je sklenil ameriški delegat, ki je na poti v Berlin dal te podatke francoskemu tisku v Parizu, — a prepričani smo, da bomo najpozneje v de setih letih vpostavili redni raketni promet na zemlji. Zvezali bomo pred vsem Evropo z Amo riko, in bo preletel raketni vlak progo Berlin— Newyork v približno 22 minutah.« — Počaka j mol Polkovnik Marcia, ki dela za samostojno republiko Katalonijo. Dan velikih požarov Zadnji torek jc bil po vsem svetu dan velikih požarov. Najtežja nesreča se je zgodila v Chicagu, kjer je pogorela podzemska nova zgradba za kanalizacijo, pri kateri je bilo ubitih 9 ljudi, 9 jih pogrešajo, 48 težko ranjenih pa je v bolnišnici. V pariškem predmestju Clichy je v torek popoldne začel divjati hud požar, ki je uničil tri velike trgovine, skladišča z živili, veliko carinarnico in gospodarsko poslopje državnih železnic. Pri tem je bilo uničenih 2000 sodov ruma in 5 vagonov bencina. Zaradi neprestanih eksplozij so bila reševalna dela otežkočena. Škodo cenijo na 35 milj. frankov. V torek zjutraj je začel goreti znamenit grad Velen, last grofa I^indsberga, na Miinster-skem v Nemčiji. Grad je bil star 700 let in je vseboval neizmerne zaklade starin in umetnosti. V Campini na Romunskem je v torek dopoldne nastala petrolejska eksplozija v čistilnicah družbe Steana Romana. Požar je zavzel obseg 1 kvadratnega kilometra. V Hallu na Tirolskem je zgorela tovarna strešne lepenke. Škode je nad 1 milj. Din. Ječa - usluga Gospa V. v Iiarbinu, največjem ruskem mestu izven sovjetskega ozemlja, je naprosila kitajskega državnega pravdnika, da bi zaprl njenega edinega sina. Pritožila se je, da se je sin navadil opija. Upa pa, da bo ječa sina ozdravila. Sodišče je moralo vpoštevati ovadbo, ker je kajenje opija prepovedano po kitajskih postavah, ki se borijo s tem za široke sloje nevarnim strupom. Mladi V. je izjavil sodnikom, da trpiupa bolečinah, ker je dobil v meščanski vojni dve težki rani. Ima prestreljen vrat in nogo. Na-I vadil se je opija, ker se na drug način ni mogel rešili včasih neznosnih bolečin. Sodnik 1 ga je obsodil na dva meseca zapora, ker ni bil poprej kaznovan. Fant je sprejel kazen in njegova mati sc je zahvalila sodniku za uslugo. Polic, stražnik - doktor Spremenjene razmere po vojni so prisilile mnogo fantov, da so inorali pustiti pričete gimnazijske študije in vstopiti v službo pri dunajski policiji. Tako je sedaj med dunajskimi stražniki kakih SO fantov, starih 22 do 30 let, ki so dokončali gimnazijo in imajo maturo. Vsi ti nadaljujejo z dovoljenjem svojih predstojnikov svoje študije na vseučilišču,, seveda samo ob prostem času, ker njihova služba radi tega ne sme trpeti. Vsi ti fantje so navadni stražniki. Zanimivo je, da je eden izmed njih že postal doktor pravnih ved. Je to revirni nadzornik dr. Karel Hneber, ki je danes trideset let star in je že osem let v policijski službi. Sedaj je postal učitelj na policijski šoli in bo začetkom maja odpotoval v Carigrad s komisijo, ki jo je poklicala turška vlada, da bi preuredila turško policijo po avstrijskem sistemu. Sicer pa to ni osamljen slučaj velike pridnosti in hrepenenja po višji izobrazbi, ki je lastno dunajskim policijskim uslužbencem. Neki policijski stražnik je v svojih prostih urah obiskoval pouk petja in je čez nekaj let zapustil policijsko vojašnico, da bi prestopil nn odrske deske. Zeppelin nad egiptovskimi piramidami