Leto L Ljubljana, četrtek 5. julija 1919. Štev. 140. VEČERNI UST NEODVISEN DNEVNIK ffosamesna vinarjev. Cene po pošti: M celo leto K 40*— za polleta . K 20*-« za četrt leta K 10*—«» za 1 mesec K 3*50 Zb Dobljeno mesefino 3 H Uredništvo tu upravo. Kopitarjeva ulica št & Urediu telefon štev JO, Vojaška pogodba med Francijo, Ameriko in Angleško. LDU. Pariz, f. julija. (DunKU.) Reuterjev urad poroča: Pri slovesu ameriške delegacije je izjavil Wilson, da je pripravljen podpisati pogodbo, v kateri se Zedinjene države in Velika Britanija zavezujeta, da prideta Franciji na pomoč, ako bi jo Nemčija ogrožala. Italijanski socialisti proti mirovnim pogojem. LDU. Ženeva, 27. junija. (DunKU.) Italijanski socialistični voditelj Treves je govoril v italijanski zbornici proti mirovnim pogojem, ki jih pravtako obsoja kakor izstra-dalno blokado. Ta vojna z izstradalno blokado vred je bila biriška in nesramna vojna. Mir, ki ga sklepa sedaj evropska buržuazija, tira sovražnika v obup. V Versaillesu bodo uničena vsa poroštva za mir. Ta nasilni mir vodi z nezgrešljivo logiko v novo vojno. Mi socialisti bomo pazno čuvali in branili koristi proletariata. Svet’se bo zopet zavedel in red se bo povrnil, toda le v socializmu in po socializmu. ■ , Za omiljenje mirovnih pogojev Nemški Avstriji. LDU Saint Gcrmain, J. julija. (DunKU.) Dunajski dopisnik »Chicago Tribune« piše: Vprašanja jugo-vzhodne Evrope bodo takrat nehala biti vojna grožnja za svet, ako se bo pošteno, potrpežljivo in neumorno skušalo re-liti sedanje težkoče. Avstrijska mirovna pogodba niti od daleč ni za to sposobna in vsi oni, ki so ta vprašanja študirali na licu mesta, menijo soglasno, da je avstrijska mirov- na pogodba popolnoma nepravičen dokument, plod, ki je mogel iziti samo iz nepoznanja razmer ali strankarskih interesov. To prepričanje je tako močno, da so zadnje dni ententni pooblaščenci storili v Parizu energične korake, da bi dosegli revizijo in omiljenje pogodbe, ker bi sicer vse ozemlje razpadlo v kaos in anarhijo. Pocjaianja med Polfsko in Nemško Avstrijo končana. LDU Dunaj. i. julija. (DunKU.) Kompenzacijska pogajanja med Nemško Avstrijo in Poljsko, ki jih je svoj čas vodil državni tajnik Zerdik v Varšavi, so bilo sedaj na Dunaju zaključena. Glasom dosedanjih uspehov pogajanj dobi Nemška Avstrija iz Poljske mesečno 50.000 ton premega, in sicer na polovico Črnega, na polovico pa raja\ega premoga, ki le bo porabil edinole za industrijske namene. Dclje bodo uvažali iz Poljske v Nemško Avstrijo bencin, petrolej, plinovo olje, dalje surove kože, zgodnji krompir, jajca, gosi, ribe in konje za klanje. Iz Nemške Avstrije pa se bo izvažalo na Poljsko črevlje, obleko, kemijske in elektrotehnične izdelke, kovine, kolar-ske in papirnate izdelke. Upati je, da bosta obe vladi potrdili zaključek dunajskih pogajanj. «•&' Novi boji med Mažari in Rumuni. LDU Budimpešta, 2. julija. (Brezžično.) Ogrski brzojavni urad objavlja 2. julija vojno poročilo: Na severni fronti vršijo naše čete zapovedano umikanje po načrtu in v najlepšem redu. Pri Tisza-Loku so manjši romunski od- BeJ proti LDU Stockholm. 28. junija. (DunKU. Zakasnelo. Brezžično.) Clan začasne vlade v Hel-Bingforsu, ki je prišel iz Arhangelska, izjavlja, da po vsej severni Rusiji raste sovraštvo proti boljševizmu. Cesto se zgodi, da ljudstvo zgrabi posamezne boliševike in jih linča. Onravičeno delki prekoračili Tiso v napadu. Bili so uničeni. Most čez Tiso vzhodno od Szolnoka so Romuni razstrelili. Proti takemu postopanju Romunov, ki je proti vsem dogovorom, smo na pristojnem mestu energično protestirali* vikom v Rusiji. je upanje, da se bodo severne armade kmalu združile s Kolčakom. Zadnjih neuspehov Kol-čakove armade je krivo samo to, ker je primanjkovalo streliva in orožja. Danes p« ima Kolčak zadosti materijala* Mirovni odsek v francoski zbornici. LDU* Versailles, 28. junija. (DunKU. 1 Zakasnelo.) Kakor javljajo jutranji pariški listi je zbornica včeraj izvolila mirovni odsek. Od 60 članov komisije jih je dobilo 58 absolutna večino. Longuet in Mayeras nista dobila absolutne večine, tako da se morajo za zadnja dva socialna demokrata volitve še enkrat vršiti. Vsi socialistični poslanci, ki so bili včeraj izvoljeni v odsek, so se izjavili z Lon-guetom in Mayerasom solidarni in so izstopili iz odseka. Druge volitve je zbornica določila za ponedeljek. Dolgotrajni stavka končana. LDU. Pariz, 28. junija. (DunKU. Zaka« snelo. Brezžično.) Stavka kovinskih delavcev, po številu več stotisočev iz pariških delavnic, je po skoro enomesečnem trajanju končana. Ker je svet strokovne organizacije ugotovil, da ni upanja, da bi se sprejele njegove za« hteve, je pozval delavce, naj v ponedeljek' pričnejo delati. . , ~ v > Rusija protestira. LDU. Saint Germain, i. julija. (DunKU.); Glasom> New York Heralda« je ruska politična konferenca poslala mirovni konferenci noto, v kateri protestira proti temu, da je bila Rusija izključena od mirovnih pogajanj in podpisa. Last trdi, da podpis mirovne pogodbe ne bo imel za posledico niti odprave blokade, niti izročitev ujetnikov.^ Obe ti dve: vprašanji bosta ostali aktualni šele po ratifikaciji. i. i. ' Mirovno slavje v Rnmunfjl. LDU. Bukarešta, ff. julija. (RDU. Dacia.) Povodom podpisa mirovne pogodbe po nemških delegatih so bile širom starega rumun-skega kraljestva slavnosti, zlasti v Bukarešta, kjer je slovesni službi božji prisostvoval tudi kralj Ferdinand s spremstvom, zastopstvom vlade in z diplomatičnimi zastopniki zavezniških držav, .j - : , rv „. Rumunskl poslanik v Parizu. LDU. Bukarešta, 1. julija. (RDU. Dacia.)’ Bivši rumunski minister za pravosodje, Viktor Antonescu, ki je določen za rumunskega' poslanika v Parizu, je že dospel v. Pariz ter nastopil svojo službo. Poljske dobave Rumuniji. LDU. Bukarešta, 'ff. julija. (RDU. Dacia.) Načelnik poljske gospodarske misije v Parizu je obvestil romunsko vlado, da je Poljska pripravljena, dobavljati Rumuniji poljedelske stroje, cink, steklarske izdelke, barve, papir za časnike, svinec in svileni papir, Stavka v Bukarešta. LDU. Bukarešta, 1. julija. (RDU. Dacia.) Stavka uradnikov Narodne banke traja še vedno. Minister za notranje stvari Marsescu v> pogaja s stavkujočimi. Komisija za prehrano Avstrije« LDU. Bazel, 2. julija. (CTU.) >Baseler Nachrichten« poročajo iz Pariza, da je komisija za prehrano Avstrije končala svoje delo. [V poroštvo za plačilo dobav mora Avstrija rekvirirati zlati in srebrni denar in vrednostne papirje od privatnikov; razen tega bodo zahtevali, da Avstrija zastavi svoje državne gozde. Nemški ministri o miru. LDU Berlin, 30. junija. (Dun. KU — Zakasne-/o.) »Deutsche Zeitung« javlja iz Pariza: Zastopnik imeriške agenture »United Press« je prejel od ministrov dr. Delta in Mfillerja nastopno izavoi Podpisali smo mir brez pridržkov. Nemški^ narod bo storil, kar je v njegovi moči, da se prilagodi mirovnim pogojem. Mislimo pa, da bo ententa v lastnem interesu smatrala za potrebno, izpreme-niti nekatere določbe, ker jih ni mogoče izvršiti. Menimo, da ententa ne bo zahtevala izročitve cesarja. Nemška osrednja vlada ne bo podpirala napada na Poljsko. Nameravana pogodba med Nemčlfo in Japonsko. I.DU Saint Germain, 29. junija. (Dun. KU. — ‘Zakasnelo.) Dopisnik »Chicago Tribune« poroča v .svojem listu o priliki, ko opisuje svečanosti pri podpisu mirovne pogodbe v Versaillesu, o pogod-' bi, ki sta jo med vojno nameravala skleniti Nemčija in Japonska, Ta pogodba, ki je bila sredi ok-' tobra 1918 izgotovljena v velikih potezah, ni bila podpisana zato, ker je ravno pred dnevom določenim za podpis, izbruhnila v Nemčiji revolucija in bo Hohenzollernei zapustili deželo. Pogajanja je vodil nemški poslanik v Stockholmu, Hoteli so tudi Rusijo sprejeti v pogodbo, ki je imela za glavni namen izločitev angleških in amerikanskih interesov v Aziji, politično ločitev Angleške od Amerike ter razdelitev Kitajske, Osrednje Azije, Perzije in Koreje med'Nemčijo in" Japonsko. Ena izmed pogodbenih točk je določala, da bi Nemčija teritorijalno in gmotno, kolikor moč malo morala žrtvovati Tudi naj bi se sklenila vojaška konven-‘ cija za medsebojno varstvo pred angleškimi In ' amerikanskimi agresivnimi tendencami. Nemško brodovje hočejo dvigniti. LDU. Kopenhagea, 2. julija. (CTU.) >Ti-mes« poročajo, da je poslala angleška admi-raliteta prvovrstne tehnike v Scapaflovv, da bi poizkusili dvigniti potopljene nemške ladje. Gre za zadnji tale poizkus, ker so bili vsi dosedanji brezuspešni. Poostrena stavka v Berlinu. LDU Nauen, 2. julija. (Brezžično.) V splošnem le je stavka prej poostrila, kakor izboljšala. Zaradi tehniških ovir je bilo sklenjeno ustaviti promet tudi na mestnih in predmestnih progah, tako, da je sedaj ves promet v Berlinu ustavljen. Vodstva vseh organizacij oficlelno sicer prejkoslej odklanjajo stavke; zborovanje zaupnikov društva železniških uradnikov se je izreklo celo s pretežno večino proti stavki. Izid glasovanja v posameznih obratih vendar dokazuje, da peša v teh kritičnih časih vpliv zmernih elementov, ker je vodstvo v rokah brezvestnih ljudi, ki se trudijo zlorabiti uradništvo in delavstvo za svoje temne namene, ' Položaj se ni poslabšal samo vsled tega, ker sc je večina železniških in lesnih delavcev pridružila stavkujočim, marveč mora se poudarjati, da je celo stavlcnrsko gibanje zgolj politično, ki stremi za tem, da strmoglavi sedanjo vlado in pripravi tla koroernsiičnim ciljem. Ni več dvoma, da podpihujejo iz ozadja čelo gibanje dobro znani komu- nistiški in neodvisni voditelji, katerim, kakor vse kaže, tudi denarnih sredstev ne primanjkuje. Vse uradništvo, delavstvo in sploh prebivalstvo se zatorej nujno svari, naj se ne da zlorabljati in zapeljevati po teh temnih elementih in naj uvažujejo iskustva poslednjih mesecev, ko so voditelji nati-homa izginili, dočim so na množico in uradništvo adle vse zle posledice. Težko jih zadeva že zdaj rezposelnost, uradniki pa bodo po obstoječih zakonih prikrajšani tudi za plačo, ki pripada na dobo stavke. Razen tega še ni gotovo, ali bodo vsi nastavljene! v svojih obratih mogli zasesti svoja prejšnja mesta. LDUVratislava, 29. junija. (Dun. KU — Zakasnelo.) Nad okrajem VL armade so ponoči razglasili obsedno stanje. Glavni kolodvor so zjutraj zasedle čete po kratkem odporu stavkujočih železničarjev. Državni komisar je odredil za delavce prisilno delo. Vladne čete so zasedle tudi mestno hišo ter zaprle dvorni trg. Smrtna kazen za grozodejstva. - LDU: Rušžuk, 1.. julija. (RDU. Dacia.) Vojno sodišče v Sofiji je obsodilo na smrt na vešalih bolgarskega majorja Kucierja, ki je za bolgarske okupacije moravske doline v 'Srbiji zagrešil nečuvena grozodejstva na prebivalstvu. Obsojenec je hlinil slaboumnost, toda komisija izvedencev ga je spoznala za normalnega. Iz pokrajine. k Osebne vesti. Izstop gradbenega svetnika inž. Jaaa Čapeka in izstop gradbenega komisarja inž, Fr. Mareka iz državne službe je deželna vlada vzela na znanje. Pritrdila je tudi predlogu za nakazilo vdovščine in posmrtne četrti Ani Ada-mitsch, vdovi * po okrajnem tajniku v p. Josipu Adamitschu. k Finžgarjeva igra »Veriga« je iz§la v _ Novi Založbi v Ljubljani kot 2. zvezek Nove knjižnice v krasni opremi, lepem tisku in finem papirju ter stane 5 K za izvod. G. pisatelj je napisal lep uvod in je dodal knjigi navodilo, da se more igra vprizoriti tudi ca manjših odrih. Knjigo je mogoče naročiti pri Novi Založbi v Ljubljani. Natis knjige ni velik, zato sezite naglo po nji, da zaloga prej ne poide. k Bob. Šolska mladina priredi v nedeljo 6. julija ob pol 16. uri (pol 4.) predstavo. Na sporedu je igra »Trgovka« (dramatska slika), 4 pevske točke in 3 deklamacije. V slučaju deževnega vremena se igra ponovi prihodnjo nedeljo. k Tujski promet. Ker se je deželna zveza za tujski promet in turistiko na Kranjskem razšla, se ustanovi v svrho prevzetja, nadaljevanja in razširjenja njenega delokroga »Jugoslovanski generalni komisarijat za promet in turistiko v Sloveniji« s sedežm v Ljubljani, k Most čez Dravo pri Velikovcu. Približno 230 m dolgi, leseni most čez Dravo pri Velikovcu, ki so ga Nemci pri svojem umiku deloma porušili, bodo takoj temljito popravili oziroma po večini zgradili na novo s porabo železnih nosilcih na lesenih, pilotiranih kozah, k Zdraviliški dom na Bledu, Deželna vlada je odobrila po strokovnakih dognana potrebna popravila in nabavo sredstev za zdraviliški dom na Bledu, ki je bil po avstrijskem in nemškem vojaštvu opustošen. k Potna dovoljenja ia Celovca se izdajajo v uradu civilnega komisarja dr. Ferjančiča, ki začasno uraduje v šolski ulici (Schulhausgas-se) 24. k V celovški bolnišnici je umrl jugoslovanski vojak Josip Polan, star 24 let. k Nemška nesramnost. Iz Majšperka pri Ptujski gori nam poročajo: Kdo bi slutil, da se v mali krasno ležeči vasici Majšperk pri Ptujski gori na tako nasramen način zmerja čez Častniški zbor "in naše vojaštvo. Nemško misleči veleposestnik Oton Schwarsching sa je izjavil tako-le: »Vsi jugoslovanski častniki, vsi so falotilc Navzoči so zahtevali: »Vzemite to nazaj, gospod Schwarsching!« Jasen in od* ločen je bil odgovor: »Ne, tega ne vzamem nazaj, tudi vojaki sol« (faloti) Sodbo prepustimo javnosti! Zadeva je naznanjena sodniji in se bo obravnava vršila dne 8. julija 1919 v Ptuju. k Roparski napad. Iz Maribora pišejo: Na Zerkovški cesti blizu broda so 26. junija zvečer ob 10. napadli 73 let starega Simona Papeža štirje vojaki-dezerterji. Grozili so mu z revolverjem in mu vzeli uro z verižico in 120 kron. _ k Razpis državnih štipendij za slušatelje na živinozdravniških visokih šolah. Ministrstvo za poljedelstvo razpisuje 14 štipendij za slušatelje veterinarske stroke. Prošnje je vposlati do 15. julija t. L na ministrstvo za poljedelstvo, oddelek za veterinarstvo v Belgradu, - Prote Mateje ulica 62, Obširni razpis je razglašen V Uradnem lestu. k Za begunce. Sprejme so deset delav-' cev za opeko. Pogoji zelo dobri. Pojasnila daje posredovalni urad za begunce v Ljubljani. Iz Ljubljane. I Poset pri bratih Jovanovič. Povabili so me k popoldanski vaji mladih dveh umetnikov. Ko sem vstopil v sobo, kjer sta igrala, sem osupel obstal pred dvema dečkoma, prvi star kakih 15 let, junaške postave, kakršne smo vajeni le pri srbskih mladeničih, drugi, par let mlajši, bujno okroglih, a vendar mi- \ šičastih oblik ter zdrave barve. Po kratkem razgovoru z njima, sem že čutil, da nimam opraviti s takozvanimi »čudežnimi otroci«, katerih čudesa je ustvarila dolgoletna dresura, marveč so njih odgovori pričali o samoniklih plodovih, katere je najvestuejša in najskrbnej-ša vzgoja razvila že v teh mladih letih do neverjetne zrelosti. Zanimivo je, kar sem izvedel od starejšega brata Milana (goslarja), da jo namreč položil na dunajski akademiji državni izpit tudi čez vso glasbeno teorijo: harmonijo, kontrapunkt, kompozicijo, inštru-mentacijo, glasbeno zgodovino in glasbeno literaturo. Razen tega govorita oba brata šest jezikov: srbsko, rusko, češko, francosko, angleško in nemško. Njih vzgojitelj mi je povedal, da sta po 14 dnevnem pouku za mogla razgovarjati se z ameriškimi vojaki v angleščini. S prihodnjim letom se naselita stalno v Parizu, da nadaljujeta srednješolske študije. Tu se je oglasila mati: Na delo decal Pričela sta s par točkami, katere igrata na koncertu. Moje osupnjenje, katero se je ob pričetku igre potrojilo, se je že po prvih trenotkih umaknilo globljim čustvom. Objela me je ona prozorna tančica, katera prepreči vse kritikovanje ter priča le, da te je zamogla močna umetniška sila ujeti v svoje okove. A tudi pri stvareh, katerim je dan bolj zunanji blesk, sem začutil pomenbnejše prednašanje, kot je to navada pri sličnih umetnikih v tej mladosti. Celo oko je uživalo svojo naslado. Brača (Milan) je z oduševljenimi gibi telesa povečal utis svojega temperamentnega igranja. Največje čudo je pravzaprav 12 leten Duško, kateri se prav malo briga za note, a tembolj sledi doživljanju svojega brata in ga zna enakovredno podkrepiti s svojim spremljeva-njem. Nazadnje sem Brača naprosil za en Chopinov »Nocturno« in kar verjeti nisem mogel, da je že do takih globin prodrla njegova šele 15 letna duša. Za izredni umetniški užitek sem se zahvalil 8 prisrčno prošnjo, da se smem oglasiti drugi dan zopet. M. L. • II Glasbena Matica. Opozarjamo na današnji koncert. Brata Jovanoviča sta »o- csočl, kjer sta nastopila, izzvala v popolnem obsegu senzacijo, doslej v Zagrebu, Osijeku, Belgradu, Sarajevu, na Dunaju in V Parizu. Pri poslušanju teh mladih umetnikov prevzame občinstvo siln entuzija-zem, orkan radosti in svečanega razpolo-, žeiija. Tako veliko in svečano razpoloženje morejo izvajati le pravi, od Boga nadarjeni umetniki. Dva mila, zdrava, 12- in ■ 15-lelna dečka nosita v sebi silen plamen umetnosti, ki zapali srce in dušo k ogniu • umetnosti. Umetnost teh bratov je absolutna, od rojstva dana, K talentu^ pa je pridružena še izvrstna, nad vse solidna ŠevČiko-va šola, tako da bo ta jugoslovanski biser svetil po celi Jugoslaviji in v par letih po vsem muzikalnem svetu, 1 Roditeljski sestanek na IV. mestni šoli ^je je vršil pri zelo obilni udeležbi staršev v j ponedeljek 30. junija t. 1. G. šolski zdravnik dr. Mavricij Rus je poučil navzoče v poljudnij obliki in zanimivih slikah o uplivu alkohola I v higieničnih, socialnih in pekunamih ozirih, i Predavanje je bilo dolgo, a vendar vsem prekratko. Ko je g. doktor govoril že nad poldru-, . go uro in omenil, da bo kmalu končal, so se j matere oglasile, da naj nadaljuje, ker bi ga j ■rade še poslušale. To je znak, da je g. predavatelj ubral pravo struno in da je obvladal povsem predmet predavanja. Dosegel je popoln uspeh; slab učinek alkohola na Movesko dušo in telo je slikal v tako pestrih barvah in 's tako živo besecu , da je gotovo vsak navzoči Oče in vsaka navzoča mati sklenila v svoji duši: Ne, m \j r-m ne bo pijanec; moji hči ne bo .pijanka! To pa je bil namen g. doktorja. Gasiti kar je že napol pogorelo, je brezuspešno delo; stari rod izpremeniti bo težko šlo; pijanec se izpreobne, ko se v jamo zvrne; a mladi rod, našo mladino obvarovati pred to kugo, to se nam bo lažje posrečilo, ako vsi •merodajni faktorji zastavijo svoje sile v ta namen. Zn tako plemenito stremljenje pa je pridobil g. dr. Rus vse navzoče pri zgoraj omenjenem sestanku in s tem veliko pripomogel k dosegi smotra, ki za njim stremi šola. G. doktorju bodi tedaj izrečena javna zahvala na njegovem trudu, da bi na ta način pripomogel naši Jugoslaviji do krepkih, krepostnih, zdravih in jakih državljanov; starši, ki so bili pri predavanju so svojo hvaležnost izrazili z živahnim ploskanjem ob koncu predavateljevega govora. 1 Tistim, ki se zanimajo za duhove. V gotovih ljubljanskih krogih vlada veliko razburjenje. Kaj se je neki zgodilo? Nekje straši, močno straši, duh, ki hodi nazaj, ropota. Seveda so ga »nekatere osebe« tudi videle. Pregnal s podstrešja, kamor »hodi nazaj«, vse stanovalce. Zgodila se je, kakor pravijo, tragedija. V uri duhov je hodil duh krepko gori in doli. Neka poučena oseba ga je nagovorila, duh je pa udaril krepko z nogo: umolknila je. Opogumila se je in ga še enkrat nagovorila, toda prikazen je vprašalko z udarcem na tla zopet »panala«. Prikazen, kakor se nam zatrjuje, še vedno straši. Tistim, ki se v Ljubljani zanimajo za duhove, in veliko jih je, to sporočamo, da se lahko o pojavu pouče, če hočejo. 1 Lastni dom. Za stavbeno zadrugo »Lastni Hom*, katera se e ustanovila v Ljubljani z namenom, da preskrbi svojim članom cena lastna stanovanja, ie deželna vlada sklenila priporočiti osrednji vladi več pobližje podkrepljenih predlogov, katerih ugoditev naj omogoči delovanje in uspeh te zadruge. 1 »Mestna zastavljalnica ljubljanska« naznanja p. n. občinstvu, da se vrši dne 10. julija t. 1. redna mesečna dražba v mesecu novembru 1918 zastavljenih dragocenosti in efektov, (blaga, perila, strojev, koles itd.) od 3. do 6. popoldne v uradnih prostorih, Prečna ulica štv. 2. Posebno se še opozarja, da na dan dražbe ni mogoča rešitev ali obnovitev zapadlih predmetov, temveč le najkasneje zadnji uradni dan za stranke pred dražbo. 1 Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 22. do 28. junija 1919. Število novorojencev 25, mrtvorojencev 2,' umrlih 18; od umrlih je domačinov 9, tujcev 9. Od teh jih je umrlo: za Škrlatico 1, jetiko 4, za različnimi boleznimi 13. Za infekci-joznimi boleznimi sta obolela in sicer za Škrlatico 1 domačin in 1 tujec. 1 Absolventinji trgovskega tečaja, vešči slov. stenografije, strojepisja, slov. in nem. korespondence ter vseh pisarniških poslov, iščeta službo. Naslov se izve pri posredovalnem uradu za begunce v Ljubljani. Repertolr narodnega gledališča. Opora. Dne 3. julija, četrtek: »Postiljon iz Lonju-meau«. Abon. B70. Dne 4. julija, petek: »Žongler«. Abonma 3/69. Dne 5. julija, sobota: »Postiljon iz Lonju-meauc. C 70. Dne 6. julija, nedelja: »Prodana nevesta«. Izven abon. (slavnostna predstava, ki je bila odigrana 25 klat v tej sezoni). Žena. ž Kako jo treba ženskam gojiti lase. Splošno pravilo se glasi: umivajmo si glavo vsak drugi ali tretji teden. Vprašaš me, draga bralka, kako si moraš umivati glavo? Postavimo na mizico najprej veliko posodo za umivanje, vlijmo v njo tople vode, a poleg nje postavimo še eno manjšo posodo z mlačno vodo. Zdaj si češemo lase naprej in jih namilimo s kar mogoče neutralnim milom. Ko so lasje dovolj namiljeni ter izprani, vzemimo velik glavnik, da se temeljito počešemo. Ravno v česanju las z milnimi penami je jedro vse procedure. Da spravimo potem milo z las, jih močimo z vodo iz pripravljene posode toliko časa, da so popolnoma Čisti. Vodo spravimo z las najpreje z redkim glavnikom, potem z gostim, a naposled jih posušimo s toplo brisačo. Ker mnoge dame, posebno malokrvno in blede, po umivanju glava boli, jim svetujemo, da si denejo naposled na glavo kapuco iz tople flanele. Tako ostane glava gorka in lasje se vseeno posuše. Lase je treba vedno polagoma sušiti s pomočjo toplih brisač in ne z aparati. Umetnih sredstev za čiščenje las je veliko, pa so vsa bolj ali manj nevarna. To pa iz dveh vzrokov: napravljene so iz izhlapljivih in morda tudi i vnetljivih snovi. Kakor hitro pridejo njih hlapi v stile s plamenom, se vnamejo lasje. Najpreje so rabili petrolej, dokler se ni pripetilo toliko nesreč. Da bencina ne moremo priporočati, leži na dlanL Če pa že rabimo petrolej ali bencin, moramo skrbeti, da ni blizu nas ognja. Ali ta predpogoj se težko izpolni, tudi če se češemo pri belem dnevu. V tem slučaju je sleherna luč nevarna. Pa ker niso niti česalci dovolj previdni, je najbolje, da takih sredstev ne rabimo. Vsa taka sredstva jemljejo lasem preveč maščobe in kazijo njih življenjsko možnost. Slednjd odtegovanje maščobe je napaka, ker se laa preveč suši. Še več škode pa trpe lasje, črt jih žgemo. Torej je jasno, da lasem najved škodujejo nespametne procedure pri čiščenju las kakor: prepogosto umivanje, lazmaščeva-nje, naglo sušenje ter žganje las. Nekatere dame imajo rajše drugo metodo, ki zdravju las ni škodljiva. Lase močno napudrajo z riževo moko, nakar jih temeljito izkitačijo, da izgine iz njih moka in nesnaga. Pri črnih laseh pa se ta metoda ne obnese. Plavolaske jo pa povsem zagovarjajo. Da ohranijo plavi lasje svojo barvo, se priporoča česanje s pšeničnimi otrobi. Najprej se ž njimi glava napil« dra, nakar se spravijo otrobi iz las z glavni-kom in krtačo. Dobro je tudi umivanje glava vsaki četrti ali peti teden s kamiličnim čajem. Ko že govorimo o laseh, recimo še eno o po-narejenih kitah, brez katerih je dandanes tako malo dam. Ponarejeni lasje se morajo drugače negovati kakor živi lasje. Ponarejene lase je treba zvečer rahlo izkrtačiti, a ne počesati. Vsak teden jih je treba čistiti z vodo in z boraksom ter jih nekoliko namastiti s pomočjo krtače z olivnim oljem, šele zjutraj po toaleti se lasje iznova počešejo. Po svetu. s Moderni Metuzalcm. Ali hočete doživeli 100 let? Potem pojdite v Kalifornijo, kjer pride na tri milijone prebivalcev 300 starcev, ki so dosegli 100 let življenja. Mnogo jih ima po IkO—120 let. Neki stari Indijanec pa niti n j misli na to, da bi umrl pred 150 leti. On so ves čas solnči. Kaj je vzrok dolgemu življenju v Koliforniji? Dr. Laurent pravi, da povzroča to izvrsten zrak, idealna klima ter plodnost tla, na katerih rastejo tisočletna steblu »sequeia«. s Bivši avstrijski major obsojen na smrt zaradi vohunstva. Avstrijski major Fluck je vohunil med vojsko v Parizu. S ponarejenimi; dokumenti se je izdajal za Irca in je bil sprejet kot uradnik v rusko - azijsko banko. Poročal je o učinkih nemških aeroplanov, ki so metali bombe na francosko ozemlje ter o razmeščanju ameriških čet. Končno so ga izsledili in vojno sodišče ga je obsodilo na smrt. s Zakladnica milijarderjeva. Usoda ni prt-, voščila Pierpontu Morganu, da bi dočal«! dograditve one velike zakladnice, ki sta jo stavila novoyorska arhitekta Trovvbridge in Livingstone. Rečena stavba, ki je bila daločena, da bi bili spravljeni v njej velikanski kapital! Morganove banke, šteje tri nadstropja. Zavarovana je spodaj s silnimi meter debelimi jeklenimi ploščami. Morgan se je sam osebno jako zanimal za stavbo in je s ponosom poudarjal, da bo zakladnica kljubovala najsme-lejšiin tatovom. Vhod ima troja vrata. Pred vsakimi vrati stoji veliko, 4 metre visoko zrcalo. V poslopje ne more vstopiti nihče, da bi ga straža ne opazila, ki opravlja službo noč in dan. s Punčiče z žganjem. Neki trgovec z galanterijskim blagom iz Malnič ter njegova žena sta nameravala pred nekaj dnevi odpraviti po parniku, ki je odhajal iz rečenega mesta, 200 punčič. Carinskim uradnikom so je zdela množica punčič sumljiva, zato so si punčiče bolje ogledali. In pri pregledovanju se je res pokazalo, da je imela vsaku punčica v telesu — steklenico likerja s Tihotapstvo v Coloradu. Iz Amerike pi-teio: Dva detektiva sta odknla zapadno od 18 ulice in Kalamathove ceste v Denvenu zakopano žganje v 3 čevlie globokem larku. V jarku ie bilo 22 zabojev žganja. Detektiva sta ležala na preži in čakala na tihotapce, ko je pridrdral avtomobil, naložen z zganiem. tihotapci so razložili žganje, da ga zagrebejo v jarku. Ko so bili zamišljeni v delo, sta njima detektiva zaklicala, naj dvignejo roke kvišku in se podajo. Tihotapri so spoznali, da bi bila vsaka obramba brezmiselna in so se podali. Na avtomobilu sta detektiva našla še 19 zabojev žganja. Policija je bila tihotapcem že dalj časa na sledi, ker je prejela skrivaj ob-vestilo o potih, po katerih tihotapci prevažalo žganje. Odkar je država Colorado uvedla po- Eolno sušo, je cena žganja silno poskočila, ta-o da se vedno najdejo ljudje, ki so pri volji prijeti se tihotapstva, ker je v tihotapstvu z žganjem velik dobiček. s Zdravilstvo v umetnosti. Najboljše halu-iinacije blaznosti nam nudi Shakespeare. V tem pogledu je treba omeniti le kralja Leara in Otelijo. V naturalistični dobi pesništva pa se je položaj korenito izpremenil, posebno pri Ibsenu, »kojega dramatične predstavitve so z medicinskega stališča popolnoma neoporečne«. Lombrosovo teorijo o ozkem stiku med ženi-Jem in blaznostjo pobijajo številni znanstveniki. Temu nasproti pa povdarjajo nekateri, da je pri skoro vseh ženijih opaziti patološke pojave, v večji ali manjši meri. Ignacij iz Lo-iole, Grabbe, Swedenborg, Strindberg, Schef-fel, Dostojewski, Poe, Rousseau so klasične primere za take izjeme. Grabbe je bil pijanec ter je umrl v starosti 34 let. Scheflel je v isti starosti zbolel na lahki obliki umobolnosti in je bil poleg tega tudi alkoholik. Strindberg je trpel na melanholiji in Dostojevvski in Poe sta bila — epileptika. s Admiral Kolčak ima danes 41 let. Izhaja iz stare rodovine ruskih pomorščakov. Navtične šole je dovršil z velikim uspehom Jn je kot mornarski častnik dosegel toliko s svojim znanjem in uspehom, da je_ bil odločen za pilota v znanstveni ekspedicij^ barona Trolla, ki je iskal novo sibirsko otočje na severu Spicbergov. Pri ti ekspediciji se je Kolčak odlikoval po svoji energiji in hladnokrvnosti. Pred zimo se je vrnil po nalogu Trolla v Petrograd, da poroča o rezultatih te znanstvene ekspedicije. Ko je led popustil in je bilo mogoče iti na sever, se je podal po Trolla. Žalibog je našel tam gori samo truplo barona Trolla in njegov dnevnik, ki je bil poln znanstvenih zapiskov velike vrednosti. Pri povratku z druge poti na sever, ga je dohitela rusko japonska vojna, zato se ni vrnil v Petrograd, ampak naravnost v Vladivostok, kjer se je boril kot poveljnik neke večje torpedov-ke. V Rusijo se je vrnil preko Amerike, kjer je proučil politično, socialno in ekonomsko organizacijo ameriških združenih držav. Zdaj je uvidel pogubnost carskega sistema v Rusiji m je sklenil, da bo delal za obnovo svoje domovine z vso močjo .Toda položaj ni bil ugoden zanj, zato se je hitro umaknil iz političnega življenja in je nadaljeval znanstveno delo barona Trolla. Pozneje je bil dodeljen mornariškemu ministrstvu, kjer so ga čislali radi bistroumja. Kmalu je postal admiral, ki ga je vedno spremljala bojna sreča, Aprovizacija. a Užigalice. Ljubljanski trgovci, ki hočejo prodajati užigalice, naj se zglase pri tvrdki Jelačin, Rimska cesta. V nadrobni prodaji stanc 1 Škatljica užigalic 50 vin. Prodaja teh užigalic n i vezana na karte. Odvajalno sredstvo, ki v- ak lahko zavžijo brez pomisleka, so Fellerjcvc milo odvnj., želodec krepilne rabarb. „Elsa-ki o