TELEFON: BARCLAY 6189
KO. 96. — ŠTEV. 96^
Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at Hew York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879
NEW YOBK, WEDNESDAY,. APRIL 24, 1929 — SREDA, 24. APRILA 1929.
TELEFON: BARCLAY 6189
Omejitev
VOLUME XXXvn. _ LETNIK XJIAVU.
GOVERNER FISHER SKUŠA USTREČI DELAVCEM IN DELODAJALCEM
Fisher je sestavil novo postavo, kcje cilj je tesnejša kontrola. — Pričakuje, da se bo pod novo postavo končalo zlorabo v Pennsy Ivani ji. — Kdor hcče postati član policije, mora prebivati že vsaj eno leto v državi.
HARRISBURG, Pa., 23. aprila. — Governer John S. Fisher je spravil včeraj v tek novo zakonodajo, da omeji in deloma zatre polnomočE Coal and Iron policije. Divjanje te policije je vzbudilo ostre proteste delavcev. Governer je imenoval kapitana Lumba, prejšnjega častnika državne policije, kot tajnika za nadzorovanje tega dela
Zakonodaja, ki se je odgodila pretekli teden, je pustila dva osnutka governer ju, ki se tičeta ustvarjenja industrijalne policijske sile, ki naj bi stopila na mesto Coal and Iron policije. Prvi osnutek omejuje silo policije v notranjost tisoč čevljev od kom-panijske lastnine.
Governer je pretekli petek podpisal predlogo senatorja Mansfielda, ki določa par izprememb. Ta akcija je takoj vzbudila vihar protestov iz zapadne Pennsylvanije, kjer so se delavski voditelji zavzemali za odobrenje odredbe Musmanna.
Kapitan Lumb bo, soglasno z governer jem, sestavil pravila ter regulacije za administracijo industrijalne policije. On bo preiskal vse aplikacije komisij.
Pod Manfieldovo predlogo bo uživala industri-jalna policija iste privilegije kot policisti v Phila-delphiji. Njih avtoriteta bo vključevala katerikoli okraj, kjer je bila komisija registrirana pri okrajnih oblastih. Nova postava določa, da ne more biti nikdo imenovan, kdor ni prebivalec Pennsylvanije najmanj eno leto in mora biti tudi stavljen pod bond.
Zadnje zlorabe policijske sile od strani Coal and Iron policije so imele za posledico več poskusov v zadnjem zasedanju zakonodaje, da se odpravi ta razred uradnikov. Governer Fisher pa je objavil, da se zavzema za zakonodajo, koje namen je omejiti avtoriteto ter staviti večjo kontrolo v roke državnih uradnikov.
ODLOČILNA BITKA SE BO
VRŠILA V DRŽAVI S0N0RI
Federalne sile prihajajoče z dveh strani, pritiskajo tesno za vstaši pri Masiaca. — Nad tisoč vsta-šev je bilo ubitih. — Prodiranje generala Alma-zana. — Velike izgube na obeh straneh.
PRAGA SE BOJI KRIZE V KABINETU
Zunanji minister je zapleten v velik spor z demokratičnim voditeljem na Cehoslovaškem.
MEXICO CITY, Mehika, 23. aprila. — Dolgo pričakovani spopad v Sonori med federalnimi ter^ [nJ mvaKVl iriQ€ vstaškimi silami je postal bolj neposreden danes,secPV trajajoče tožbe tajni ko so pričele vladne čete pritiskati na vstaše kar zlvat"ke' ^Iana Xar(K]n(i d(
ofvor.;	franke. Spor je bil
dveh strani
General Lazaro Cardenas, poveljnik armade z zapajJue obali, je obvestil vlado danes zjutraj, da je dospela njegova kavalerija v Luis, Sonora, dvanajst milj južno od Masiaca, kjer so vstaši uta-borjeni.
Medtem pa je bil general Alma-zan na ipoti s 10.000 možmi iz Ca-sas Grandes v Sonoro, preko E1 Pulpito kanjona ter namerava napasti vstaše od zadaj.
Domneva se, da bo pričel Al-mazan s svojim prodiranjem prej, a federalna koncentracija pri Ca-sas Granides je bila za vlečena vsled razbitih železniških prog" v Chi-huahoi.
Vlada je sprejela v nekem poročilu od Alinazana prve številke glede rzgaib v bitkah pri Jimenez in La Reforma.
Almazan je rekel, da je bilo 1100 vstašev ter 1(»1 federalcev ubitih, d očim je bilo dva tisoč vsrtašev ujetih.
Več kot osem tisoč vstašev ter nekoliko več federalcev je bilo baje zapletenih v te boje.
Nadomestilo za kri?
SMRT MATERE V GOREČI HIŠI
Mati je zgorela. Mož in dva otroka sta ušla, a sta bila močno opečena.
WEST ORANGE, X. J., 23. apr. Mrs. Lilly Levengard, je bila ožgana do smrti in nje mož Louis ter dva otroka, dva in dvajset let stara Florence ter šest mesecev stari Albert sta bila težko poškodovana, ko je uničil požar njih dom na Kent;; Terrace.
Levengard je pomagal otrokoma. da sta pobegnila. Pustil je svojo ženo v goreči hiši, ker je •domneval, da je že prišla na varno.
Jae<k Okrind, neki Sosed, ki je videl plamen prihajati skozi streho. je oddal alarm ter odšel sam na pomoč.
Pot<m ko je dobil lestvico, je razbil okno drugega nadstropja in zakričal zajeti družini, naj se reši bkozi okno.
Nebrigajoe se za navodila, je Levengard vrgel goreč modroc skozi okno, vrgel nato Florence ter otroka nanj ter nato skočil na tla.
SINCLAIR BO MORAL SEDETI
Najvišje sodišče je odklonilo prošnjo petrolej-skega magnata za zo-petno zaslišanje. — Edino upanje je sedaj pomilostitev Hooverja.
WASHINGTON, D. C., 23. apr. Predlog llarry F. Sinolairja, da naj 3« vrši zopet no zaslišanje glede njegove obsodbe radi omalova-vanja sodiiča, je 'bil včeraj zavrnjen ad najvišjega sodišča Zdr. d rž* v. Milijonar nima sedaj nobenega upanja več, da bi ušel odslužitvi svoje kasni devetdeisetilj diri v okrajni jetniiniei, kar je izzval Teapot Dome komitej pred leti.
ti bfedo napro-
to dovolilo, bi jKxmenjalo le preložitve. Njegov najbolj upa po in i zagovornik nima nobenega drugega upanja kot pomilošeenje pred-sedn?ka Hooverja, kajti le na ta način bi mu bilo mog>oče izogniti se jetuišnici.
Devetdeset dni v ječi je natožil Sinclair ju sodnik Ilitz radi omalovaževanja senata, kajti na ta način je kršil statut, ki skli pričevanje pred kongresnim komitejem.
Dva zagovornika Sinclairja sta napadla ustavnost te postave ter zahtevala novo zaslišanje. Vse to pa ni nič pomagalo.
22 turških komunistov aretiranih.
Vse so odvedli v Orange Memorial bolnico.
Konec dolgotrajnega deževja.
PARIZ, Francija. 22. aprila,— Znani biiolog dr. Leon Normet je razkril nadomestilo za kri, ki o-hrarrja pri življenju ljudi, ki trpe iia krvavitvah.
Dr. X-ormet je prečit al svojo razpravo pred akademijo znanosti. Rekel je, da se je po^lužil naj-prvo seruma pri živalih te dosegel presenetljive rezultate. Pozneje pa je uporabil serum tudi pri ljudeh. Rekel je. da je v dvesto- \	ie b;lo v New Torku
tih slučajih izgube "krvi, potoni' kot l>°mIluli tudi vremenski injekcije seruma dosegel zadovo- lu'a,Ll Pravi> J* zares pomlad.
Ijive rezultate.	o„innj • -•!„„,	,
>oinee je .sijalo gorko z vedrega, jasnega neba, ]*> sedemnajstih dneh^dežja. Vlada je svarila pred nadaljno slano danes ponoči, a obljubljala za jutri lejvo ter gor-kejše vreme.
BREST, Francija, 23. aprila. — Temperatura bo dosegla danes Križarka "Foch" je bila danes- najbrž šestdeset stopinj. Deževna
sezija je končana, — je izjavil vremenski prerok James Scarr.
Križarka "Foch"
splovljena.
splovljena tukaj v navzočnosti družine pokojnega maršala.
PRAGA. Čehoslovaška, 23. apr. Ohoslovaške kabinetne krize se boje številni ljudje v političnih krogih, ker se je zunanji minister dr. Edvard Beneš spustil v na-dalj no politično prerekanje, le dva dni po uravnavi trideset me-tajnika Illa-demokra-posledi-
ea notranjih političnih aktivnosti, v katerih je dr. Kranu-r izjavil, da se Beneš poslužuje "sredstev kontrastiranja moralnih razpoloženj poštenih ljudi".
Beneš je prej ignoriral <tožbo radi razžaljenja.
NAJNOVEJŠE IN ZADNJE
PONUDBE DR. H. SCHACHTA
Upniki so sprejeli nemško zanikanje političnih razmislekov. — Oživi jen je konference je popolnoma odvisno od Schachta. — Francija ni pripravljena, da bi popustila v svojih zahtevah.
PARIZ, Francija, 23. apr. — Oba vodilna nemška delegata, dr. Voegler in dr. Schacht, sta dospela, kot že poprej poročano, včeraj nazaj v Pariz iz Berlina, kamor sta se šla posvetovat.
Ohranil mater doma.
CHICAGO, 111., 23. aprila. — Frank Rusetos, star dvanajst let, je izostal iz šole na povelje svojega očeta, da pregovori svojo mater od sklepa, da bi zbežala prič od svojega moža ter svojih otrok. Nastopil je kot priča za svojega očeta, ko je bila mati ob-dolžena, da drži Franka izven šole. Fant je povedal sodniku, da ji je oC-e zapreti! z nožem, če bi skušala zapustiti svojo družino.
"Mrtev" deček oživljen.
BAY SHORE, L. I., 23. apr. — Dvanajst ur potem, ko so ga vsi smatrali za mrtvega vsled zadn-nja, je počival mirno Frank Page, Jr.. enajst mesecev stari sin nekega mirovnega sodnika, poceni ko so mil odstranili zdravniki iz grla varnostno pino, katero je pogoltn:].
Sprejem poslanikov.
MEXICO CITY, Mehika, 23. aprila. — Bailon Mercado, boli-vijski poslanik in dr. Hugo Depe-na, novi poslanik i-z Uruguava, sta predložila svoje poverilne Listine predsedniku Eilio Portes Gilu ter izmenjala običajne pozdrave.
Osem ubitih na
cestnem prehodu.
BUENOS AIRES, Argentina. 23. aprila. — Včeraj je bilo ubitih osem ljudi in dvajset jih je bilo ranjenih, ko je zadel vlak motorni bus, v katerem so se vozili po predmestju Flores. Vrata se niso dala odpreti, potem ko je bus 'zavozil na tračnice.
Jugoslavija jezna.
AEROPLAN POSEBNE VRSTE
CARIGRAD, Turčija, 22. apr. Policij« je aretirala 22 turških komunist j v v Smirni in Carigradu. Ttolai jih zlokobne propagande. Različna pisma in manifeste so našli pri onih, ki so bili aretirani, kar kaže, soglasno s policijo, da so ttji interesi na delu, da
DUNAJ, Avstrija, 23. aprila. — Jugoslovanski poslanik je protestiral pri bolgarski vla-di proti an-tijugoslovanskim demonstracijam v Sofiji.
Demonstracije so bile započete od hrvaškega voditelja Paveliča, ki je pobegnil iz Zagreba radi diktatorsfcva, katerega je ustanovil kralj Aleksander.
preizkušajo v Long Beach, Cal. Motor in kabina sta pod strehi podobnim krilom. Da se more propeler vrteti, je v krilu po sebna zareza. Prvi poskusi so se baje dobro ybu<*U.

Venzilos zmagal ec
ATENE, Grška, 23. aprila. — . Minisirsi predsednik Venizelos je izvojeval odločno zmago pri nedeljskih volitvah ter dobil osemdeset od 120 glasov v parlamentu. Komunisti niso dobili niti enega sedeža. Številni volilci so se vzdržali volitev, ker so bili mnenja, da je zmaga Venizelosa sago-to vi j ena stvar.
Odločilna seja reparacijske konference ter komiteja izvedencev se (bo vršila danes zjutraj ob enajstih. natančno en teden po dnevu, ko je dr. Sehaeht izjavil, da pre-'S»*gajo zahteve •zahveznpkov plačilno zmožnost Nemčije.
Tukajšnji opazovalci goje le malo upanja, da bo stavil dr. Sehaeht novo ponudbo, katero bodo zavezniki sprejeli.
Plenaa-na seja včeraj zjutraj je bila takoj od god ona do danes zjutraj ob enajsti uri vsled zakasnelega prihoda nemških delegatov.
Pred svojim odpotovanjem iz Berlina je izjavil dr. Sehaeht v pogovoru, da še vedno upa prepričati zaveznike, da ni plačilna zmožnost Nemčije večja kot je rekel in da jo je mogoče zvišati le na ta način, da se zviša tudi njeno produkcijsko zmožnost.
Po povratku včeraj popoldne so imeili nemški delegati konferenco z ameriškimi zastopniki.
BERLIN. Nemčija, 22. apr. — Privoljenje državne vlade za sklep provizoričnega dogovora, katerega je predlagal dr. Sehaeht, je bil najbolj važni rezultat konferenc v Berlinu, kot se je danes izjtvilo iz avtoritativnih virov.
Provizorični dogovor bo razdelil plačila v dva razreda. En razred bo obsegal plačila, ki bodo za varstvo r eparaeij^kih tra:i^fe*\i-cij>;kih klavzul in drugi ne. Klavzule zavarujejo Nemčijo proti transferiranju plačil, ki so gospodarski neugodna ter bi lahko o-majaila kurz nemške marke.
Konečno ureditev reparacijskih problemov se smatra tukaj za nemogočo radi razlike med zavezniškimi ter nemškimi številkami.
LONDON, Anglija, 23. a.pr. — Tz Varšave so včeraj zvečer 'po-roeili, da bo poljska vlada_ izdala poslanico, v kateri se bo protestiralo proti omenitvi poljs-kega koridorja od strani dr. Schacht a..
Dr. Schacht je baje izjavil, da ne more Nemčija dajati večjih plačil, dokler ji ne bodo otvorje-ni novi viri dohodkov pri čemur je baje namignil, da je potrebna nova ureditev {»oljskega koridorja, ki cepi Prusijo na dva dela.
USTRELJENI
S TOPOVI
Brigantski vladar Afganistana je dal ustreliti štiri svoje sovražnike s topom. — Obsojeni so bili na smrt, ker so ga hoteli umoriti.
LONDON, Anglija, 23. apr. — Bača Sakao, bandit3ki kralj Afganistana, se je iznabil štirih svojih sovražnikov s tem, da jih je dal ustreliti s topom. Tako je sporočil danes poročevalec "Daily Maila" v Lahore, Indija.
Kralj je trdil, da so bile žrtve voditelji zarote, da se ga spravi "» poti.
Po tem poskusu, da se dobro utrdi v svojem novem kraljestvu, je obljmbil Bača Sakao veliko nagrado za aretacijo Nadir Kana, vojnega ministra v vladi Amanu-laha.
Amaniilah je tudi željan aretirati Nadir Kana, a vzroka tega se ni navedlo. Sporočilo se je zadnjega februarja, da se namerava Nadir Kan sam polastiti prestola.
Nadaljuj boji se vrše v ftejk Ila-dah dolini.
ROJAKI, NAROČAJTE SE KA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI.
DENARNA NAKAZILA
1 Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku:
▼ Jugoslavijo
Din. 600 ........ $ 0.30
M 1,000 ........ $ 18.40
" 2,600 ........ $ 46.75
6,000 ........ $ 90.60
" 10,000 ........ $180.00
▼ Italijo
Ur 100	------------$ (.71
" 200 ...............$11.30
M 300 ......................$16.80
" 600 ....................$27.40
" 1000 ......................$54JU
Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma t noitm zvezam e »tarem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplaiHa od 3% na
Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30._60c;
za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6.
Za izplačilo večjih meakov kot goraj navedene, bodisi ▼ dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo U boljle pogoje. Pri velikih ■ilih priporočamo, da se poprej a nam sporazumeta glede načina —	TI« H ril«.
IZPLAČILA PO POftTI SO REDNO IZVRŠENA V DVEH DO TREH TEDNI*
NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER EM
PRISTOJBINO 75c.
5AKSER STATE BANK
88 COBTLANDT STREET,	NEW JOBJL N. t
. f







GLAS NARODA
{SLOVENS DAILY)
md PMsked by 8L0VKNI0 PUBLISHING COMPANY] (A Oorpvration)
Looi« Benedlk, T
Pl»ee of bniimw of tk« corporation and addraaMt of abort offioe»: n Cortlaadt 8L, Boroi*h of Manhattan, Kow York City, N. Y.
"GLAS NAEOBA" (Voieo of the FeopleJ
Issued Every Day Except Sundays and HoUdayt.__
Za New York ta oelo leto Za pel Ufa__
It celo leto velja list to Ameriko
in Kanado-----MjOO
Ea pel lota---$3-00
%a betri Ma
J$iJtO
Za inoeemstvo ea celo leto —$7.00 Za pel leta-------
Subscription Yearly $5.00
Advertisement on Agreement.
"Glas Naroda" iskaja vsaki dan isvtemfi nedelj tn praenikov.
Dopisi brez podpka in oaabnoati M ne priobčujejo. Denar naj te blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi krt j a naročnikov, proaimo, da se nam tndi prejinjo bivaliKe naznani, da hitrej*
najdemo naalornika. ________
»♦GLAS NABODA", 82 Cortlandt Street, Telephone: Barclay 6189.
New York, N. J
A T.T BO KAJ Z BAZOBOŽEKJEM?
V ponedeljek se jt* sestala v Ženevi komisija, ki bo predložila mednarodni razorožitveni konferenci par važnih predlogov.
Konferenca se bo v kratkem sestala.
Ameriški delegaciji načelu je Hugh Gibson, ki je za-,M upnike drugih vlad zeio presenetil z izjavo, da bo ameriška vlada na tej konferenci delovala za redukcijo vojnega brodovja.
Izjavil je, da je njegova vlada pripravljena privoliti vsako redukcijo ladijske tonaže ne glede na vrsto ladij, ki pridejo pri tem vpoštev.
Ta izjava dokazuje, da je Amerika popolnoma izpre-menila svojo dosedanjo taktiko glede razoroževanja na kopnem in na morju.
Do-le j je Amerika zagovarjala omejitev obroževa-vja, sedaj pa predlaga zmanjšanje.
i V so Gibsonove besede resnične in ee je ameriški poslanik v Belgiji izrazil mneaije oficijelnega Wasliingtona, Iti bil storjen s ten* prvi korak k razorožitvi.
Jasno je, da bo težkoe še več in več kot dovolj, toda če s<- Hoover jeva administracija z vso enerzijo zavzame za stvar, ne bo ostalim velesilam drugega preostajalo ubrati isto pot.
O praktičnih Gibsonovih predlogih bo mogoče šele tedaj govoriti, ko bo stavila ameriška vlada konkretne predloge.	v
Že sedaj je pa treba priznati, da je nadvse dober pred. log, naj se spravi bojne ladje in bojno orožje na nekake iiormo, soglasno z velikostjo oziroma z vplivom dežel, ki pridejo pri te<m vpoštev.
To je bolj praktično in bolj izvedljivo kot so bili vsi dosedanji tozadevni predlogi.
Značilno pa je, zakaj Združene države baš sedaj prihajajo s predlogi na dan.
Ni dolgo tega, ko je sovjetski komisar za zunanje za-de ve Maksim Litvinov predlagal, naj se zmanjša vse armade in mornarice za 25 odstotkov, po petih letih pa za nadaljnih 25 odstotkov.
CJ»	43 3	Ks	«
Velesile so predlog odločno zavrnile, dočim se sedaj strinjajo z ameriškim predlogom.
Kapitalistične vlade so začele sedaj tavati po poti ki jim jo je že zdavnaj pokazalo napredno delavstvo kot edino pot iz zagate, v katero jih je bilo privedlo neznosno tekmovanje.
Kapitalistične vlade seveda ne bodo tega nikdar priznale.
200 letnica smrti največjega špekulanta.
GROFICA. KI JE SPALA PODNEVI
Umrla je madžarska grofiea Leopoldi na Ferry in pri budim-pe&tanslkemu sodišču se vrši dolg proces, (ki so ga sorodniki pokojnike naperili proti dedičem njenega premoženja.
Pri£e pripovedujejo, da grofica ee« daa ni sprejela nobenega iV-iOwka. Spala je ve« dan in vstala je šele zveeer. Ob 20. uri je la, kosila o polnoči, ve-ob jwtramji zarji, potem je j. Okna njenqga »ta-
je vedno gorel ogenj poleti in pozimi. V parku, ki je obdajal njen grad, so nasipali na sneg pepel in pesek. Vrtnar je imel nalog, da je spravljal sproti ves sneg z dreves v bližini njenih oken. Ker pri teh pojavih tudi njen testament ni mogel biti normalen, zapuščina pa je velika, se ibo vršila sedaj velika zapuščinska pravda.
ROJAKI, NAROČAJTE 8E NA "QLA8 NABORA", NAJVEČ SK1 DNEVNI F
Te dni je minilo 200 let, odkar' je v Benetkah umrl siromašen in pohabljen največji finančnik svojega ea&a John Law. Rojen je hil iela lt>71 v Edinburgu. Kot 20. letni mladenič je prišel v Ivoiulon. kjer je žive! zelo razkošno in razmetaval denar, ki ga y priigral ico hazardist. Pri kartah je imel nevrjetno srečo. KiuaJu j«* pa nigral iz Anglije j»obegniti. ker je v dvoboju težko ranil ii^k*-<ra ple-mtk'a. Nastanil se je v Amsterdamu in začel študirati batikarstvo J)a iz}x>pohii >voje znanje, je od potovat v Italijo, v klasično deže lo bančne prakse. V Italiji se j« temeljito ozobrazil v finančni stro ki in objavil je znamenito razpra vo o kredit«, ki ]>a me.l njegovi mi škotskimi rojaki ni našla pra vega razumevanja. Hote! je usta noviti hipotekarno banko, ki b izdajata na hi}>ot-ekarni ]>odlag bankovce kot nadomestilo kova nega denarja. Toda s tem načrton ni prodrl. Zato je |K*ikusii svoji sreeo v Franciji. Pariz je bil sre dišee razkošja. bogastva in lahko miseiiWkKii. Kmalu -si je Law ugla dil pot v najvišje kroge. Sreča ga tudi ni zapustila. Pri kartah j< imel tako srečo in igral je take spretno, da v,o «ra morali kon«"'iK izgnati tudi Lz Francije. Xekaj ča fia je biva1! v Kernčiji in Italij'i. p* smrti Ludvika XI V. se je pa zno va vrnil v Francijo, kjer je naše1 v vojvodi Orleanskem mogočnega (pokrovitelja.
Francijo so bile dolgoletne vojne finančno popolnoma izčrpale. In boš to je nudilo Lawn kot drznemu špekulantu največjo priložnost za Uiveljavljenje njegovega taVnta. Ustanovil je privatno ban ko, ki je v kratkem tako zaslovela, da je postala čez nekaj let kraljevska banka. Law si je znal kot bankir imenitno pomagati. Začel je ustanavljati industrijska podjetja in kmalu je postal največji francoski finančnik. Ustanovil je "Conupagnie d'Occident", ki naj bi izkoriščala kolonijolna bogastva in pozneje, in združil to podjetje z vzhotlnoindi jsko družbo v "Compagnie des Indes".
Kma'hi je imel v rokah tudi javne finance. Dobi! je v zakup tobačni monopol, neposredne -davke Ln končno tudi državno kovnico. Ko sta (prišli pod njegov vpliv tuli afriška in senegalska družba, je postal neomejen vladar nad financami francoske države.
Vse finančne transakcije so se nu posrečile in javnost je strme-a nad njegovimi uspehi. Vrednostni papirji so poskočili začet-vom leta 1719 za 100 do 150 odstotkov. Kdor je imel denar, je iote1 posnemati Lawa in začel je špekulirati. Law je znal položaj ia denarnem trgu spretno izkori-ititi. Ko je prevzel generalni za-iuip, je obljubil, da bo amortizi-*al državne dolgove in ponudil je .'ladi 1500 milijonov šterlingov >osojila proti 3-odstotnim obre-tam. Delnice svojih koronijalnih Iružb je navil Law na 10-kraitno lominalno vrednost in izdal je 100,000 novih delnic indijske Jružbe v nominalni vrednosti 500 fterlingov, ki pa so bile prodane >o tečaju 5000 šterlingov. V 14 ine so bile vse delnice razprodane. Povpraševanje po njih je bilo tako velikG, da so se zatekali celo aTistokrat.i in bogati tujci k Lawu, »da bi jim iz posloval nekaj lelnic.
Čez pet dni je bila izdana nova »erija, Obsegajoča 100,000 delnic, n Čez nekaj dni še tretja. V treh ednih so bile vse tri serije razprodane in vrgle so družbi 1500 milijonov šterlingov. Špekulacija je dosegla vrhunec. Delnice v nominalni vrednosti 500 šterlingov so kupovali po "20,000 šterlingov, Xihce ni izprašal, koliko so fak-tično vredne, vsak se je zanimal samo za njihov nagli porast. Špekulanti so prodajali nepremičnine in 'kupovafti delnice, katerih tečaj ^e je neprestano dvigal, dasi dividend© ni bilo "pričakovati. Vseh delnic so izdali za 3 in pol milijarde šterlingov.
Kmalu je pa nastopila reakcija. Zaupanje v Lawa je bilo oroa-o in da se reši njegov kred-st,
ga je imenovala vlada državnim svetnikom .iu generalnim kontro-erjem financ, obenem so bile pa povišane dividend«? na 40 odstotkov. To»da to je bila samo nova rK»buda <za finančni j>ok)m. Dobro informiranim finančnim krogom je {»ostalo jasno, da je Lawovo »o^ljetje v resnici >amo sleparija. r»W-aj Lawoviji papirjev ^e je si-•er še vedno dvigal, toda .samo :ato. «ia bi jih mogli dobro infor-nirani šj>eku!anti prodati z več-irn dobičkom. Denarni trg je bil »rnplavijeu z delnicami, v njih j t jila naložena večina gotovine in KMnanjkanje denarja na trgu je x>vzročilo občutno draginjo. Po-nrdba delnic je bi:a vedno večja, cupcev pa vetlno manj. Draginja ,e hitro naraščala in vlada kljub
Iz Jugoslavije.
Nevaren aretiranec pobegnil.
Osiješka i>olicija je nedavno aretiirala nekega Mirka Mesaroša, po<l sirmnjo. da je ponarejevalec madžarskih naveanic. 3. aprila pa je Mesaroš jx>begnil iz za;i>ora. Aretiran je bii šele j»otem. ko »e je r>olicija prepričala o njegovi krivdi. Za njim je bila izdana tiralica. Domneva ^e, da je član organizirane tol|>e falzifikatorjrv v Budimpešti, ki ima svoje zaupnika tudi v jug. državi.
Žrtev zverske pohotnosti.
I^i Sesvetah v zagrebški okolici je bil v torek 2. aprila izvršen grd zločin. V .-redo zjutraj so se-Ijaki z Srtivet na nebi livadi v jarku našli skoraj poj>o!noma golo žensko, na kateri so se še kazali
NOTICE IZ SLOVENIJE
energičnim ukrej^om preti navi
ialcem cen ni znala pomagati. Ne>twki življenja, k: pa je k.ualu
rei'a je bila. da je postala Lawo- j nato UJnrla" Zde7-nižki ;'ny'Ai * 0 •a privatna banka kraljevska ban- j	Tak°j obvestil orož-
ja in da je Law dvignil delnice	l^ajo v Sesvetah. \a kraj.
voiih podjetij v vrednost ban- j kjer Je dajalo truplo, je do-covcev. V!a<!a je bila močno an- j	komwj.. Ugotovilo
iažirana v Lawovih špekulacijah ^' (ia ^ po^ojmea Hiira Igič, n zato jili je >knšala z wenii jkl imela v Oporovc« trafiko reds t vi podpreti. Toda ves njer. ^in živela sama. odkar ji je umrl
rud je bil zaman. Tečaj francoske rnož nu'd VOJn°- v torek :i -ahite je začel rapidno padati. ,,rUIa k županstvu v Šesvete, Zlat denar pote-uili iz proiue- j ,Ia Pljune pokojnino. Xa potu k a. vlada je izdala prepoved pro- j ^VČneiUU uradu je srkala V^ laje in uporabe zlata in dragnljer. i oda vse to ni nič pomagalo.
Končno seje bilo treba odločiti ia znižanje vrednosti bankovcev ia polovico. To je 'pa povzročilo še večji finančni kaos. ki p-e n. dal o<lstran-iti niti > tem, da je vlada svoj ukrf-p umaknila. Da prepreči polom, je začela kraljevska banka menjavati bankovce ;>o 10 šterlingov. Toda s tem je polom samo pospešila. Pred banko so čakale ogromne množice, da jim menjajo bankovce. Končno je bilo treba banko zapreti in poklicati na pomoč vojaštvo. 1. novembra 1720 je bil proglašen bankrot. Law je samo po srečnem naključju ušel 1 ime an ju. Pobegnil je iz Francije in ise mudil nekaj časa v Bruselju, pozneje v Ženevi, končno pa v Benetkah, kjer je 21. marca 1720 siromašen in pozabljen umrl.
OČETOMOR NA GORIŠKEM.
Umor 61-le t nega Matije Kranj-ea v Orehovem pri Cerknem je pojasnjen. Kranjca <o našli ustreljenega s štirimi streli iz revolverja v njegovi hiši. Karabinijeri so zaprli njegovega sina Justina, ker je letel sum nanj, ker je imel z očetom, ki je nedavno potegnil 2500 lir zaostale pokojnine, neprestane prepire in je po njegovi smrti postal njegov dedič. J usti-nova žena Kristina, ki so jo zapr-ii obenem z možem, je zdaj izpovedala, da. je njen mož res morilec. Isto je izpovedal njegov 12. letni brat Franc.
kmečkih fantov iz Oporovea. Že precej vinjeni fanti so Iličevc zvabili v neko gostilno. Proti večeru se je lličeva v družbi dveh fantov vračala v < fcporovae. Blizu Hetkovca se nahaja majhen jroz-diček. V tem. gf>zdičku sta fanta napadla svojo spremljevalko, ki se je — kakor je razvidno po sledovih — močno branila. Strgala sta ji obleko in skušala zadostiti svoji pohotnosti. Upehano in morebiti že nezavestno žrtev sta potem vlekla v neki jarek. Osumljena zločinca >ta pobegnila in ju žandarmerija ni mogia izslediti.
Krvava šala neznanca.
Iz Kari o ve a javljajo, da je prišel v krojačnieo krojača Vinovr-škega neznanec, ki je začel kazati pomočniku Dospetovčiču svoj samokres. Rekel je tudi, da orožje ni nabito. Nameril je samokres na pomočnika in mu rekel: Zini, da ti ne bom pokvaril zib! V sobi je počil strel, samokres je bil nabit. in krogla je šla pomočniku skozi usta v grlo, kjer je obtičala. Neznanec je tedaj pobegnil iz krojačnice. Težko ranjenega pomočnika, ki mu je šele ""l let. so odpeljali v bolnico, toda ni mogel povedati, kdo je neznanec, ki ga ie ustrelil v usta.
Krvava bitka kmetsk!ih fantov.
Iz Karlovca poročajo, dasoareti rali šest kmes-kih fantov, ki so se med seboj krvavo stepi i. V tej krvavi bitki med fanti je bilo več •težje in lažje ranjenih. Težko ranjen je Anton RadakoviG iz Jelše,
Na Kočevskem so ubili 2 medveda.
Medved in volk sta v Sloveniji zelo redka prikazen, tako da ti dve zveri pozna marsikdo je }>o imenu. Kdor jih pa hoče videti, mora na Kočevsko, kjer ta junaški zverja<i>ki zarod še ni izumrl.
Ta zima. ki je bila ena najhujših zadnjih desetletij, je bila u-so<hia tml: za iverja d; volkovi so bii: sestradani, kljub temu, da >> potrgali neš*t-to <ru. ka'-rih j- še preet-j v naših gozdovih. Zima ni prizanesla niti kosma ta rsk i m pod-platarjem. ki jim je prav sibirski mraz o« 1 vzel vso t dščo. M'-ija -e kakor tudi divje svinje- >o f»riha-i jali eestoknrt v bližino vasj in tam potrgali vse, kar jim je prišlo nasproti.
Lovec Jožef Eppieh iz Klet" pa je napravil pravo lovsko trofejo. Ustrelil je namreč m- dve Ia orjaka. kakršnega ljudje še ni- t videli. Temu kosmatiuru. k: je t»*h-tal 214 kir. se ni pozna o kar nič. da bi mu zima kaj škodila. Mogoče je celo zimo prehod i! in ne piv spal. kak: r To d«dajo njegovi tovariši in tudi tovarišiee. Dolg je bil preko dva metra in pravo strašilo, kjerkoli se je prikazal. Srečni lovec, ga je zadel baš. ko ;e hodi! |*o štirih. Podpla-far je ob -Trelu od silne bole "-Ine zarju! tn -f postavil na <lve no^i. 'napravil proti lovcu par korakov, nato pa se je vsled rane. ki je bila smrtna, zgrudil in poginil.
Eppieh je orjaka pripeljal v Kočevje in ga zavlekel na dve -šče gostilničarja Tschrnkelna. da so si ga mogli ljudje ogledat* Medved je eksetmplar. a se je * > mnenju drugih lovcev pnikla 1 a- kle-ške gozdove iz Ane -.]>ergovih, k.[er jih ceni.jo še na okroglo 30.
Smrtna k osa.
Občina Prek' pa pri Vranskem je izgubila vojega mlbornika. Umrl je pos' .tnik Frane Krnienik. ki je bil rben gospodar in vzoren družinski oče.
—	V Pondurju. obč. 8v. Jurij ob Taboru je ugrabila smrt posest nico Frančiško Dolinšek. ki je bila velika dobrotnien revežev.
—	A' Ljubljani je po doliri mučni bolezni umrl J. Vospernik, ka-varnar.
Peter Zgaga
Taji izrazi.
v JUGOSLAVIJO in ITALIJO po COSUL1CH progi
priredimo
dne 22. maja 1929
s parnikom
"PRESIDENTE WILSON"
kurjen z oljem, vozi z brzino 20 vozlov na uro.
NA RAZPOLAGO SO NAM STAVLJENE IZVRSTNE KABINE
Za-arajte prostor in pišite za pojasnila na:
SAKSER STATE BANK
82*Cortiimdt Street	New York, tf. Y.
Tel. Barclay 0380
Agent je pa učenb kvasil naprej :
—	Prijatelji moji dragi, jwtrio-tizem in melanholija mi narekujeta. naj nadaljujem s svojim jhv .slanstvom dobre volje. Iz avtoritativnega vira >em iarcedel. da ste vi dobri in zanesljivi ljudje. Ta-"k o rekoč ljudje, na katere se človek lahki zanese. To že ni več simpatija, to je že ekskluzivnost prve vrste. Vsledtegii mi dovolite, da s-1 enkrat dvignem čsšo ter na-pij^m hišnemu gospo<Iarju. tako z etiejiega kakor tudi *z es-etičnega -TaliVa. Živio!
Tako je govoril, -kajti vino je bilo inoeno airerr pa učen in študiran. da \*> malo takih.
Hišna gospodinja je vsa zadiv-Ijena poslušala v kuhinji.
—	šk<»da. da nimam hčere,
—	je naenkrat vzdihnila.
Ko ■»*» j »riši i pi»-a3iet na mizo, so bili že \si precej okajeni.
Kojaki namreč, ne }>iščanci.
Airent je pa kvasil in kvasil.
—	Primerno je tudi, da v tem usodepolnem trenutku .sp<<m-nimo naše zasužnjene domovine
ter ji skušamo z »"kstrervairantno dobrorb !no-»tjo ]»onta^ra* i. Toda človek je <amfimn --hI najbližji.
—	S' m pre aflejrro — pravi stari ri ski -pregovor, dočim prav: ;rr-r.vi pregovor — Parita eola bora rita !
Gospodinja se je kar tn-sla. kajti lake učenosti ni slišala nikoli.
Zopet je vzdihnila in pobožno zamrmrala: — (»h. škoda, da nisem ledik . . .
Kupčija je bila kmalu sklenjena.
Agent je imed delnice že napisane ter je povedal, da se mu je to 'zdelo potrebno, da se naš narod tudi v ekonomskem j>ogledu razvije.
—	Prvo leto ne ibo nikakih dividend — je dostavil. — da pride podjetje na finančno ugodno cjtruk'uro in se simpatetično razvije. Po enem letu bo pa dividend več kakor kapitala.
—	Ljubi Bog. kaun bomo z denarjem! — je vzdihiila gospodinja in si obrisala put. kajti vroče ji je že prihajalo.
—	Z ozirom na eksaktno politično znanost v finančniem "pomenu besede se vam prisrčno zahvaljujem in vam želim obilo uspeha. Takoj jutri bom dal tiskati karte in ko ve rte, na katerih se bo blestel naslov naše nove kompanije. Kdor hoče kako odborniško mesto, naj se sedaj potrudi, kajti drugi teden bo mogoče že prepozno.
Tn tako je bil izvoljen gosjKi-dar za podpredsednika, njegova žena pa za podpredsednico, ko je odrinila agentu dva po petdeset, katere je hranila za hude ča»se.
G-osipodar je stopil v klet ter prinesel tri steklenice tri leta starega črnega vina.
Žena se je lotila v kuhinji pomivanja. in lica so ji kar žarela od samega podpredsedništva.
—	Zatorej dvigam čašo te ful-
Zločin sinahe.
Pred kratkim je nenadoma umrl v Palanki v Bački 78-letni llija RadakoviČ. Zdravn?k je dal dovoljenje in starca so pokopali. Po pogrebu so se i>a po vani razširile vesti, da starec ni umrl naravne smrti. Orožniki so uvedli preiskavo in aretirali starčevoVmaho Danico ki je osumljena, da je umorila Radakoviča. Med preiskavo je si na h a priznala, da je Radakoviča zadavila. Stari llija je imel v hranilnici okoli 30 tisoč dinarjev, ki bi jih dobil njegov &-in šele po njegovi smrti. Ker *sinaha ni mogla ča<kati na Ilijono smrt, se je odločila, da ga zadavi. RadakoviČ je 'bil visok, močan starec. Si-naiha ga je napadla od zadaj, mu vrgla brisačo za vrat in jo zadrgnila ter ga vlekla tako dolgo po sobi. da je izdihnil. Mogoče pa je. ad je preje starca omamila. Te'minantne tekočine. — je klobasa!
dni je prišla v Palanko zdravni-ško^sodna komisija, ki je odkopa-la grob -in preiskala truplo umorjenega Starca.
NASE NAJVEČJE ZADOVOLJSTVO
Nase največje zadovoljstvo je Citati |:isma, bi prihajajo vsak dan ljudi, starih in mladih, hi ki pišejo, da »o rabili
TRINERJEVO GRENKO VINO in kako je njim, ter njih družinam to čudovito zdravilo koristilo. Ta pisma dokazujejo, da imamo mi prav ko trdimo. da Trinerjevo grenko vino nikoli. nikogar ne razočara. Č*itajte to zanimivo j>Lsmo. "Crescentville. Pa.. 12. feb. — Zelo sem trpela na neprebavi in zapeki. Kadar me je zagledal delovodja. me je vprašal, kako se počutim. In zgodilo se je. da sva oba hkra-tu tožila o neprebavi. Toda sedaj se ! čudi, ko mu povem, da se počutim izvrstno. in če bi tudi on poskusil Trinerjevo grenko vino, bi rekel isto. Va-fia prijateljica Magdalen I*." Taki prijatelji so vedno pripravljeni priporočati našo t oni ko. Poskusite! Pri vseh lekarnarjih. Vrednostni kupon v vsakem zavitku.
(Adv.)
agent, —ter ekstenivno izjavljam, drf podjetje, začeto na dobri podlagi, ne more propasti. Besede bankrot izem ni v mojem leksikonu in tudi vi morate gledati, da je v vašem ne bo.
Ker je bil pa že nekoliko trd, se je malo opotekel in sunil s komolcem steklenico, da se je žlahtna tekočina polila po belem iprtu.
Malo je v pest prestregel, malo polizal s svojim dolgim jezikom, toda na prtu je še vedno o??tala velika črna packa.
Ker je bil velik kavalir, je takoj objavil:
—	To nezgodo moram pa takoj raportirati naši 'hišni gospodinji.
In stopil je v kuhinjo rekoč:
—	Gospa, na raport sem prišel.
Bila je v veliki zadregi
—	Ja, veste, — je rekla, — boste že oprostili, pri nas ni vse tako kot po finih stanovanjih. Hiša je že stara in ni nič nobel. Prav žal mi je, toda iti boste moraili na dvorišče, tretja vra&a na levo, Tam nad ajsfbakso je ključek...
4'. m
-	v\ ;	*	- •	C-	""' ."""	•
GLAS NAHODA, 24. APR. 1929
ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI
TOftCION LANOUAQK INFORMATION URVICK — JUOOtUV BURKA«
FREDERIC BO V TET:
Bilo je zvečer oh osmih. V.si gostje so bili odšli. Gospa Fertina je se kramljala s svojim nečakom, katerega je bila povabila, naj njo večerja. Prišel je bil z dežele in ona, zabavna vdova, ki živi Parizu sredi vrvečega družabnega življenja, ga je hotela uvesti v družbo. "Stirindvajsetletni nečak me ne ho delal Bog zna kako starejše," si je mislila.
"Tedaj se danes popoldne nisi preveč dolgočasil?" o8 je vprašala. "Nu, vidiš, če ti ta družba liga ja, boš kmalu imel uspehe!"
"Malce neroden sem še. Tesno mi je v družbi tolikih lepih žena...."
"To bo s časom prešlo!"
"Rad bi vedel, kdo je bila ona rjavoUsa 20*pa v vijoličasti obleki?"
"O zelo zanimivo! Zapomnil si je obleko! Xu, to je bila Simona River jeva. bankirjeva soproga..« — Antoine Leffailenr, mladi mož, s katerim .si govoril o .športu, je njen prijatelj...."
"Tako!.... In kdo je ona plavo laska, ki se je ve« čas smejala? Ko so me predstavili, nisem razumel njenega imena...."
VIDEZ VARA
POTXI LISTI ZA AMERIŠKE DRŽAVLJNE
EVROPO
X A POTI V
se srečala med drugimi ljudmi. Dvoril ji je, a "kadar je hotel resno govoriti o svoji ljubezni do nje ga je vselej zavrnila, češ, da ne sliši rada takih stvari. "Gotovo se zaveda, da sem slišaj o njenih Iju-bavnih avanturah, in zdj mi hoče pokazati, da jo je vkljub temu težko osvojiti. Prepričan sem. da ji ugajam." Njegovo kop rine nje se je večalo od dne do dne. Čedalje težje je prenašal navzočnost tujil ljudi in čedalje bolj ga je razburjala njena hladnost.
Nekega dne. ko .sta bila šla vendar enkrat Kama na izprehod v Versailles, je k rat konj a lo prekinil njeno modrovanje o sodobnem slikarstvu.
Dovolj mi je vsega!" je v/kliknil obupano. Ne morem več! Ljubim vas, ljubim vas! Zakaj me ne marate uslišati! Če vam ugajam, zakaj mi tega ne poveste1"
Navadno si imen ne zapomnimo ali pa jih ne razumemo. Clau- "Z»do mi ugajate.... Rada sem v dina Algrainova je bila. Temno- vami
lasi gospod, ki jo je spremljal, je "Zakaj tedaj nočete ničesar sli-njen prijatelj...."	sati o moji ljubezni? Zakaj rne ne
Ali ima vsaka prijatelja?" marate uslišati. ko ste vendar...." "XV vsaka, to.la mnogokrat je Prekinil se je sredi stavka, za-tako."	.kaj sram jra je bilo, da bi ji of-i-
"Tn kdo je bila vitka plavolaska tai njene ljubavne doživljaje, v črni baršunasti obleki?"	j Annetta je prebledela.
"Annetta Lauvierova. Zelo ljub' "Zakaj ne govorite dalje? Doka gospa'"	j bro vem, kaj >te hoteli reči. Tmela "Ali ima tudi ona prijatelja?" sem toliko prijateljev kaj ne? "O, kar se tega tiče, nas vse Zakaj naj bi tedaj vam odrekla? prekaša. V letu dni ima po več Venb ka) govore ljudje o meni.... prijateljev. Srečaš jo pri čajankah, Tut'i vam pripovedovali in vi na plesu, v razstavah s kakim go- ste Jim vprJeli- Povedati vam mo-spodom in čez nekaj r*esecev ga ram- *so se malce zmotili, zakaj odslovi in kmalu najao nasledni- n'koli nisem imela prijatelja in ni-ka. Lepa Annetta ljubi izpremem- koli np llom imela. Ljubim svo-
prijazno poslušala. Kmalu je Ri-j "Ali mi dovolite, da ostanem hard začutil, da ju spaja simpati-. vaš prijatelj, vaš nesebični prija-ja. Zadovoljno se je vrnil zvečeritelj " je tiho vprašal Rihard.
^omov.	! Skomignila je z rameni.	, nM ... , . -
_ , T . .	. , *	. ,	. „	do 900 miljonov dolarjev. Kar se
Gohpa Lauvierjeva ga je bila i To vprašate zato. k<-r se vedno	. .	. * .
...	... . — , , „ ,	„ tiee tukaj nastanjenih mozemcev,
povabila na caianko. ki 10 je misli- upate.... Kadar boste v dno srca . .
..... , . , . t, , ,	.. . ,	1 Jih je leta 1928 zaprosilo za "ner-
la prirediti eez nekaj dni. Tako jo j prepričam, da sem govorila res-,
. 1 „ . ,	, ,	, • -	» , • i•	- ♦ - mit' kakih 118.000.
je srečal >koro vsak dan. Dovolje-jnico me baste jeli zanemarjati 111
vala mu je sestanke, toda vselej sta naposled se boste popolnoma odvrnili od mene.... Moški ne poznajo prijateljstva do ženske.... Vsaj meni se ni posrečilo, da bi našla takega človeka. Peljiva se nazaj v mesto...."
Potovanje v inozemstvo je .ved- jo, oziroma agentom državnega de-no bolj priljubljena zabava Ame-jpartmenta. Prošnja se pri njih kancev po rojstvu ali po naturali- j vloži. Prosilec mora med drugim zaciji. Z priseljenci, ki še niso a-1 navesti mesto in dan rojstva, koli-meriški državljani je Lsta stvar, ko časa namerava ostati v inozem-Povprečno pol miljona ameriških stvu in svrho potovanja. Treba državljanov gre vsako leto na iz-jpriložiti dve fotografiji na meh-lete v inozemstvo, kjer trosijo 800 kem papirju in zapriseženo izjavo
priče, ki mora biti ameriški držav-1, ljan in pozna prosilca. Ako pro-j silec ima kak stari ameriški potni j list, ni treba priče.
V SPOMIN ZGODOVINSKEGA POLETA
Ameriški pasporii se izda je jo le ameriškim državijanom.
Ed ino Secretarv of Stat*-* ima pravico izdajati potne liste (pass-ports). Ako on hoče, jih sme 0-dreči.
i so postavili nad Br andenburskimi vrati v Berlinu model letala Prosilec, ki je državljan vsled' "Bremen", s katerim je kapitan Koehl prvi preletel Atlantik lastne naturalizacije, mora navesti od Vzhoda proti Zapadli.
dan, ko se je priselil, dobo ne-j_________
prestanega bivanja v Združenih j™^ £10 x
DVA KRVAVI LJUBEZENSKI DRAMI
n - ,	. . .... . - --- t ..emeija. Japonsko, Avstrijo. Bugarsko $2. /a IVi^o-
Drzavah, sodisce, kier je bil natu-	. w . .	, ..	^	' 11 v " 1>l
... . , -	A t. .C vedsko, Italija m Švica.	ivakijo $1.
rahziran in, ako je po naturaliza- Cinfi - , -	, ,
. 1	. > sledeče države zahtevajo pri-
ciji stanoval v inozemstvo, kie m ct „ i> 1 , u i - , , - - 1 n -	. .. .	. stoj bi no $10 za vizo: Francija. ,
i o zakonu le osebe, ki dolsujeio koliko časa je bil v inozemstvu.	••	«. > , teva
)	. , ..	i ,	J .	\ elika. Britanija. Grško. Irsko, -
I zvestobo (owe allegiance) Zdruze- Treba predložiti državljanko Xorvesko <x-..„ !(>hodovakija in Finko ne zaht -.nim Državam, naj bodo državlja-l spričevalo ali overovljeni }>rej»i.-
istesra.
Le za prehod čez deželo se zah-takozvana "transit viza."
j ni ali ne. smejo dobiti ameriške
j pasporte. Zgornje boetlile ]>ome-
inja. da morejo dobiti potne liste
„ , , _ „	„ 1 - - tudi prebivalci ameriških posestev
Tv.llnski šofer Georg Kost, ki /-:- ,	. . , .
' (na. pr. Filipmci). da>i niso a-
bo L.."
"Ali je poročena?" "Videti je..,. Vsekako živi nekje neki gospod Lauvier. Nikoli ga še nisem videla. Vedno potuje okrog in Annetta ga prav gotovo ne pogreša. Toda zdi sp mi, da nekoliko pretirava.... V ostalem pa nismo poklicani, da jo obsojamo: ni nam dolžna dajati pojasnil. Pa kaj ti je? Mar ti je šlo tako do živega?!.... Povem ti stvari tako, kakor so....**
"Ni mi šlo do živega, samo presenečen sem. Tako lepa, otmena dama....*'
"Uničila sem ti iluzije. Če si zaljubljen vanjo, te to, kar sem ti povedala ,ne sme motiti. Zadnja dva meseca je videti svobodna. Lahko poskusiš svojo srečo, seveda ti pa svetujem, da se resno ne zaljubiš!
Sluga je topil v sobo in tako je pogovor prestal. Rihard je premiš ljeval o tetinih nasvetih. Draies-na Annetta mu je zelo ugajala. In kakor je slišal, ni bilo težko pri nji doseči uspeha. Ta misel ga je nekoliko mučila, zakaj v duši je bil »e vedno idealist.
Nekaj dni za tem je srečal gospo Anpetto v družbi. Bil je pri obedu njen sosed in mlada gospa ga je
jega moža in on ljubi mene. Njegovi posli so krivi, da ni vedno pri meni. a zaupa mi popolnoma, kakor tudi jaz zaupam njemu .... Rada se zabavam, in lažje govorim z moškimi! Vedno sem Iskala Človeka, ki bi čuti] nesebično prijateljstvo do mene. Nikomur nisem dajala povoda, da bi upal kaj več.... T^di pri vas sem iskala odkritosrčnega prijateljstva, kakor pri drugih. Vsi, ki so bili pred vami, so hoteli več, nego sam jim mogla dati. in vsi so me jezni zapustili. To so moje Ijnbavne avanture!.... Xu, zdaj sem .1 vse povedala.... razočarana sem nad vami. kakor nad drugimi. In kakor oni drugi, tako me boste tudi vi zapustili v jezi, užaljenem samoljubju in razočaranju...."
vi ločeno od svoje žene, je sledil tej te dni neopaženo, ko se je podala k nekemu frizerju, tla bi ji prirCzal lase. Sedel je za njenim atolom, kakor da čaka. da pride vrsta nanj. Hipoma je planil po- j konci, pahnil frizerja v stran in za če. t obledovati nesrečno ženo z dolgim nožem. Zadal ji je devet smrtnonevarnih r;m v vrat, prsi in hrbet. Xa njene obupne krike .so stražniki podivjanega moža ukrotili.
O niv. manj razburljivi tragediji v javnem lokalu poročajo iz Berlina. 25-letoi krznar Walter Steinberg je bil dalj časa zaročen s šiviljo Ilello Sehalintiko. Ker je bil Walter zelo ljubosumen in prepirljive narave se je šivila odločila, da-zaroko razveljavi. Steinberg se je te dni, ko je šla neki ples. oborožil z revolverjem, odšel v veliko slaščičarno zraven plesne dvorane, i>ozval Hello po neki prijateljici, naj pride k njemu in ko je prišla, je sprožil po
meriški državljani. Kdor ima le "prvi papir", je izrazil le namen za priseči zvestobo Združenim Državam in on nima pravice do ameriškega pasporta.
Kdo se s nt c rkljurifi v jx»fni l!*t?
Le osebe, ki dolgujejo zvestobe Združenim Državam, smejo biti vključene v potni ll^t. Ameriški državljan ne sme vključiti v svoj pot 11 i list tudi svojo ženo. ako je ta še vedno inozemka.
Pod pogojem, da so spodaj navedeni sorodniki državljani oziroma podaniki Združenih Držav, sme mož oziroma free vključiti v svoj potni li>t svojo ženo in nedoletne otroke. Potni list ženske sme vključiti nedoletne otroke. Sta-rejši brat sme vključiti mlajše brate ali sestre. Nedoletni vnuk, vnukinja, nečak ali načakinja smejo biti vključeni v potni list do-tičnega sorodnika. ako njihovi starši oziroma varuhi izjavijo to
(.'lani družine (razun žene), ki imajo čez 21 let, morajo imeti po-
KoTik-o stane potni list?
Atilov grob — brez Atile in zakladov.
kratkem prerekanju, preden so	v prošnji za potni list.
se ostali gostje zavedli, strel v njegovo glavo. Odnesli so jo tež-k o ranjeno v bolnišnico. Stein- sebne potne liste berg sam si je j>ognal kroglo skozi sence in ostal na mestu mrtev.
I Pristojbina za prošnjo za potni list stane $1 in za izdani potni list treba plačati $9. Sorodniki ameriških vojakov ali mornarjev, po-
____kopanih v inozemsvu. ne plačuje-
V bližini Schardinga na Gor- jo nikake pristojbine, ako gredo njem Avstrijskem imajo tri "aj- obiskat grobove, dove hribce", o katerih je trdila Pristojbino treba plačati v go-ljudska govorica, da zakrivajo tovini ali po poštnem Money zemeljske ostanke in neizmerne Order. Čeki se ne sprejemajo, zaklade h nnskega kralja Atile.
Muzejsko društvo v Scliardingu "	Prošnja za potni list
se je končno odločilo, da pogleda, i Kdor prosi za potni list. mora kaj je na stvari. Rezultat je bil vložiti pismeno prošnjo. Tlskovi-kaj klavrn. Našli so pač več oko- ne v to svrho daje State Depart-*tij, a črepinje v grobovih so do- ment na razpolago. Prošnja mora kazovale, da izvirajo iz 16. sto- biti zaprisežena pred klerkom fe-letja. O Atili ni -seveda nobenega deralne vlade ali državnega sodi-sledu. In o zakladih še manj. šča, vpravičenega za naturalizaei-
MEDNARODNA RAZSTAVA V BARCELONI
Je veliko trpel vsled neprebavnosti.
"Trpe* nem *r!o m 1*0*0 vbI«<3 ne prebav-no«U in jpo VwUcI J«-<Ji ««m veliko trpel v«)«d ielodčnlh plinov ln moral k? m >m«.ti *kx»o, da ml J* v*ai m*otfko o-l*J£ala Imel aem tudi saprtj*. S*daJ se J ^utlm mnogo bolj«. Prebevlj&njc- in t'-Iodec je v dobrem stanju in maji tiv-ci bo motnejši." Bvercth Smith, Gallatin. Mo. To poročilo bo dobrodoilo »Ju-<*«-m, ki trpe tako. kot Je trpel Mr. Smith
Nu*a-Ton* b« je izkazal kot Čudovito prot^slabemu apetitu. nepre-
i«dvip, jeter in mehurja. oelab«lltn *iv-
Sn drugim organom« jiffube tele In
j•
tu
trpo-
Tnjerodna državljanka, ki je ]iastala ameriška državljanka
vezane
(razun za nekdanje Xor-1
r t	, - 1 i vata za tako viz(
ijitvansko 111 Lat-'
. vija. Viza za Turško
nikake pristojbi znaša $6.|n<? -,l(>':'irn druge dežele zahtevajo
ck! 20 centov
j KANA DC I NIMAJO VEČ PRAVICE PRIHAJATI ČEZ MEJO
NA DELO
V
w ..	za Poljsko -f4. za S pan js ko $*2.72,1 malo pri.stojbJiio
v.sled poroke z državljanom pred , T , 1-1	t ,
1	^	,, za Luksemburako. Jugoslavijo, gor.
septembra lt'22 .mora predložiti dokaze o moževem državljan- j stvu. Ako naj bo žeua vključena v potni list moža. treba vedno dokazati, da je ona državljanka. ' Veliko je Število kanadskih pre-jdišča treba v.se Kanadce. ki prebivalcev. ki prihajajo vsak danjhajajo mejo vsak dan radi dela, ino
1 -1000	* 1	To se zlasti dogaja v j ti kanadski državljani rojeni
sembra 1922. m postala ameriška	.t„ , - , , . ..	*'	J
. , .. , . *	, . Uetroitu, kjer Te reka deli mesto
državljanka vsled poroke. Ona .	, , , ,
1	Uetroit o d kanatL-^kerja nie^ta
ne more dobiti ameriškega potne- \yjtu^f)r ga lista niti ne more vključena v
Inozemka, ki je poročila z a-meriškim državljanom po 22. sep- lii}i
na delo v sosedno ozemlje Združe-j-matrati kot priseljence. Ako so
v
Kanadi, ne bo težko ure<liti stvar, kajti ni kvote za Kanado 111 bodo je pri I le morali zaprositi za ]iriseljeniško
Xekaj sličn»-ga
. . _	, . Niagara Falls in tudi drugod. Z vizo.
potni list moza, razun ako je sa- „„ nt*-	.	• . •
J uvedbo kvote in poostrenjem pri- ki >0 rodili v kvotnih deželah, ma z uspehom zaprosila za natu-' t- --1-1 1	- - ,
v ,	iseljeniskih zakonov je začelo ostro Ti .si bode
ralizacijo. Ako je se vedno mo-',,., 1 • • u	! .....
obmejnega prometa, seljemško vizo v kvoti in za runo-
Te ur \ runu jiio- -i •
J	nadziranja
zemka. na i se po<la na konzulat . , , ' 1	_ j vendarle
države. }i kateri še vedno pripada. V nekaterih slučajih je mogoče. da konzul te ali one države ji ne bo izdal potne*"	ker
po zakonih dotične države ženska
izgubil izvirno državljanstvo vsled j Dne 8. aprila tejra leta je
Druga stvar pa bo z onimi, i v kvotnih deželah, do morali preskrbati pri-
i	se ni d'lalo težkoč bri-	jre bo to popolnoma nemogoča
jtanskim pmlanikom, katerim se	stvar. Xe preostane jim druge-
je dajal neki identifikacijski listek	?a, kot odreči se delu v ozemlju
za vsa k d nje prekoračenje meje.	Združenih Držav.
Sedaj je tudi tem odklenkalo.	Kakor znano, edine dežele, ki
1
niso dosedaj podvržene kvote, so
Amerike. Raz-Solišča, ki de-
Vr- j
, .	t' j. i 1	o i--- rr 1 - ta — Kanada. Newfoundland. Mehika,
poroke z mozemcem. v takem, hovno Sodisce Združenih Držav • ,	. .	'
. ,	14.1)7-	. , .i Kuba in neodvisne republike cen-
slucaju ne preostane drugega kot odreklo inoz°mcem pravico, da bi j . . v
sestaviti affidavit o identiteti in smeli vsak dan prihajati na deloj ' j"0 JUZ,lr>
pripadnišvu (affidavit of identity iz Kanade v Združene Države, češ;^.*. '? 1 lfn,UL1
.	v . , i- 1 i x 1 t	•	^ fmitivno odpravlja veljavnost
and liationalitv) mesto potnega li-.da take osebe se ne smejo smatra- T	„	, _
, * . .	. ' . . . .	. ....... Javove n oprod be za svobodno pre-
sta. Treba poprej zasigurati, da- ti kot mozemei, prihajajoči zaca-f^ *. - j. j t. ■ t r'a
li bodo konzuli, koder dotičnik .sno v Združene Države radi pasla '1,ljanjt "ana ^ meje, o \arja •,.	1	i I	1 . ..	, i mogočnost uvedbe kvote tudi za
potuje, voljni vizirati tako nado- v zmislu prLselieniskega zakona i	.. „
... ,	... T . t ! 1 t -.no«	Kanado. Ze zadnji Konsrres je
mestilo potnega lista. Isto velja 'od 1. 1924.	,. ,	, , . ,
'razpravljal o tem. da bi se kvotm
za prihod onih držav, ki nimajo v Združenih Državah svojih diplo-matičnih zastopnikov (na pr. Ru-1^T '^ji' sija).
Pravda, iz katere izvira ta raz- sistem razširil tudi na ljudi, ro-sodba, je bila ona Marije Cook, jene v centralni in južni Ameriki, podanice. rojene na j ali nič se ni storilo v tem pogledu. Škotskem, ki je prišla v Kanado
Kdor trdi, da je državljan vsled t meseca maja 1. 1924. in Antona naturalizacije očeta .mora navesti Danelon, rojenega v Italiji, ki je ZNANOST V SLUŽBI ZLOČINA
dan, ko se je priselil, in predloži- prišel v Kanado 1. 1923. Oba sta	. -
ti državljansko spričevalo očeta o-Jse nastanila v Niagara Falls. On- Mlado učiteljico Etelko Stock z i roma matere (vdove) ali pa' tar i o. ravno preko meje Združe-! so našli mrtvo v ordiiiacijski sobi overovljeni prepis Istega.	Jnih Držav. Danelon je postal ka- zdravnika dr. Daniela Szabo v Ko-
Pri tem naj spominjamo, da nadski oziroma britanski podanik šicah. Zdravnik trdi, da so učite-naturaliziran državljan, ki je ostal v*Ied	naturalizacije. Ze , ljico, ko je stopila v sobo, neua-
preko leta dni je delal v Združf
v inozemstvu pet let neprestano! PreKO lcta <ln: ^ aelai v ^ruže-ldoma popadli krči m je bila ta-oziroma. dve leti v rojstni deželi.1™!* Državah in prehajal vsak dan ko j mrtva. Obdukcija je dognala, stoji pod domnevo, da je prenehal i	«	svojega ulentifi-jda je Eteika Stock .v resnici po
biti ameriški državljan. To dom- Celjskega l^tka. nevo se more ovreči ob gotovih po-
bojih.
Yize v a potnem listu.
Enak listek je težkih krčih umrla, da pa ji je bil imela tudi Mary Cook, po poklicu j prej dan strup. Vrsto strupa ni predilka. V decembru 1. 1927 je
priseljeniška oblast obema zabra-nila vstop v ozemlje Združenih
©tvorjena dne 9. maja. Slika nam kaže razstavni prostor.
...... - .......... v
Sko^j vsaka inozemska dežela DrŽav' da sta kv0tna zahteva naj bo potni list viziran od njenega konzula. Drugače mu ne dovoli vstopa. Nekoliko dežel tvori izjemo, nekatere izmed njih ne zahtevajo vize, nekatere pa sploh niti potnega lista ne zahtevajo za vstop v svoje ozemlje. A-meriški državljani ne potrebujejo ni potnega lčfta ni vize za vstop v Kubo, Gdansko, republiko San Domingo, Mehiko (ob direktni vožnji iz Združenih Držav, Uruguay (za potnike prvega razreda,- Panama (razun za one, ki gredo na trimesečni obisk), Dansko -Xza nekdanje danske državljane).
Nekatere države zahtecvajo vizo, ali nikake pristojbine za isto. V splošnem pa se viza zahteva in se nabira gotova pristojbina za iste. Združene Države so se dogovorile s tridesetimi inozemskimi deželami glede reciprocitete, kar se tiče vizne pristojbine. Gle-
ca.
V pravdi, zapričeti od obeh strank, s sodvetniki Istih trdili, da ta odločba priseljeniške oblasti se protivi določbi mednarodne pogodbe od 1. 1794 (Jay Treaty), ki dovoljuje svobodno in neomejeno prehajanje meje britanskim podanikom iz Kanade v Združene Države in vzajemno ameriškim; državljanom v kanadsko ozemlje.
Federalno okrajno sodišfČe za zapadni okraj New Yorka je dalo prav priseljeniški oblasti, ali vsled priziva je bila ta razsodba ovrže-na od federalnega prizivneiga o-krožnega sodišča, ki je smatralo, da inozeruec, ki vsak dan prehaja mejo iz Kanade v Združene Države radi dela. ni priseljenec, marveč začasni došlec radi posla. Ta razsodba se je tudi opirala na Jey Treaty .
so mogli določiti in tudi kemični zavod v Bratislavi je tigotovil edino to, da ne gre niti za arze-nik niti za ciankalij.
Strokovnjaki so vsekakor izrazili sum, da je zdravnik uporabil najhujši strup, kurare, proti kateremu ni rešitve.
Preiskava je že toliko napredovala, da smatrajo dr. Szabo, kljub njegovemu trdovranemu tajenju, a morilca.
SOVRAŠTVO IN LJUBEZEN.
Na kolodvoru v Katoa-ieah se je te dni odigrala krvava žalo-igra. Ulanski poročnik 8. poijrfce-ga poLka, baron Hans Kranen-berg, se je pripeljal z vlakom, poklical restavraterja Jana Wawr-zeho in ga ustrelil, ne da bi poprej spregovoril kako besedo.
Baron Kronenberg, ki izhaja iz st&re nemške plemiške družine, se je zagledal v hčerko restavra-terja in jo zasnubil. Rrestavra-ter je pa izjavil, da'svojo hčerko
Vrhovno Sodišče je pa bilo mne-	_____________
de nekaterih inozemksih držav so nja, da sploh ni treba uvaževati, raje" ubije, "kakor da bi jo da! bile pristojbine vzajemno odprav- da li se ameriški priseljeniški pred- Nemcu za ženo, ker da je vne* do
mt^o /limrpili vio nn V»Jlo '	__Z ____ *» __ T___ m	>	1-
ljene, glede dragih pat so bilejpisi ujemajo z Jay Treaty ali ne, znatno znižane. Sled oče države, kajti vojna z Angleško 1. 1812* je ne zahtevajo nikake pristojbine za razveljavila to mednarodno po-vizo na ameriških potnih listih:(godbo in s tem tudi določbo glede Albanija, Costarica, Dansko, Esto-j svobodnega prehajanja meje. nija, Finsko (za Seštetesečni obisk,' Vsled te določbe Vrhovnega So-
moljub. Ko se je mlada dvojica kljutb temu sestala, je restavra-ter pretepel svojo hčer. To je barona KTroneriberga tako razburilo, da je Oklenil resta.Vraterja ustreliti, kar je tudi iarvrsE;


SS^s^. iaiBS ffi^life

GLAS NARODA, 24« APR. 1929
«S5
Rdeče rože
B O M A N.
Za Glas Naroda priredil G. P.
IZ ŠPORTNEGA SVETA
12
(Nadaljevanje.)
Obe dami sta sedli z* pogrnjeno čajno mizo. Grofica sama je i<alila časi iz starega, trdega kitajskega porcelana. Povsem raz-l.mevno je (zahtevala grofica za svojo osebno porabo le najbolj dragoceno posodo, kot je bila vajena v časih, ko je še bila ona sama gospodinja.
Baronica je zapazila to danes kot že pogosto poprej in dočim jc kramljala o vseh možnih ničevnostih z grofico, si je mislila:
—	Najboljše bi bilo konečno, da bi grof Kajner poročil vdovo tvojega bratranca. On bi prav gotovo ne našel nobene druge ženske, ki bi tako izvrstno pristojala v celi okolieu gradu, kot ravno ta. In tudi drugače! Oba iste starosti, oba lepa Človeka ter imata slične interese. Večna škoda bi »bila, če bi morala ta očarljiva ženska zapustiti svoje mesto kot gospodinja tega gradu.
Iz teh misli jc rekla naenkrat:
—	Ali ne mislite, grofica Gerlinda, da bi bil skrajni čas za grofa Rajnerja, da se poroči? Ge noče brezupno odreveneti kot e >mec, so mora sedaj pričeti pripravljati.
V lice grofic« Geriinde se je dvignila lahna rdečica. Malomarno pa je skomignila z lepima ramama, ko je smehljaje odgovriia:
—	3Ioje mnenje ne pride pri tem prav nič vpoštev, ljuba baronica.
—	Vd pa vest«, kako misli o tem.
Zopet je skomignila grofica z ramaona.
Nato pa jc rekla smeh! a je:
—	Med nama, draga baronica, meni se zdi, da ima moj sorodnik za seboj neko resno, srčno afero, ki mu je mogoče vzela veselje do poroke. Mogoč«*, pravim jaz. Uapjmo, pa da ni to bre<zmpen slučaj.
Baronica je z zanimanjem poslušala.
—	Ah, torej srčni roman! Ali veste kaj podrobnejšega o tem? To me zelo zanima!
—	Moj mož mi je napravil enkrat migljaj, — seveda zelo zaupna, — in jaz bi ne govorila rada o tem. Toliko pa vam lahko iz)dam: gre namreč za neko visokostoječo damo. Stvar pa sega nazaj pred dolgo vrsto let in jaz upam, da se je rana že zacelila.
—	To bi želela. Skoro sem si mislila, da je kak srčen roman kriv njegove bojazni pred poroko. Sedaj pa bi moral postati pameten!
Zopet se je nasmehnila grofica.
—	To bi mu morali enkrat sami povedati, baronica. Do vas goji prav posebno spoštovanj« in vaše besede ibodo mogoče napravile utis nanj.
Dobrodušne oči baronice so se odločno za iskrile.
—	Da, to bom starila. povsem gotovo. On naj le odpre svoje oči. Njemu ni treba zreti v daljavo, 'kajti dobro je dosti blizu poleg njega.
Grofica Gerlinda je bila istega mnenja, vendar pa je smatrala t a dobro in j)ametno delati se nevedno, nakar je hotela dobra baronica oditi vem. Ni bilo treba, da bi ta zrla v njene karte.
—* Da, da, par čednih, mladih dam je v sosedščini. To pa pustimo mirno b?ti njegova skrb, draga baronica.
—	No, da, — a majhen migljaj se nui lahko da. Možje so vča-eih tako f-udno v najbolj priprostih zadevah. — Da pa prideva na neko drugo stvar, draga grofica! Vi bi v resnici morali odložiti žalno obleko. Storite to meni na ljubo ter pridite v nedeljo k meni v svetli obleki.
—	No, torej, vam na ljubo. Jaz vem, žc iz obzirov na mojo okolico moram enkrat prhi.
—	Tako je prav. In koncem konca ne tiči žalost v obleki. Ce morate v svojem srcu še vedno žalovati za svojim možem, ni treba ?a to žalne obleke. Vi bi se morali sami zopet obrniti proti življenju. Preveč lepo je zunaj, da bi tratili svoj čas z brezplodnim žalovanjem. Sedaj pa moram odriniti, najdražja Gerlinda. V nedeljo torej na svidenje ter upam, da boste privedli s seboj tudi grofa Rajnerja.
S pozdravi in mahanji se je odpeljala živalma baronica.
Grofica Gerlinda je stala še nekaj časa ter zrla zamišljeno za vozom. Ko se je nato obrnila, da odide zopet noter, je videla admi-nitratorja Heilmana, ki je prihajal iz iztočnega krila. Bil je suh, tr-šat mož, star kakih petdeset let, z energičnim obrazom.
Grofica ga je poklicala pokoreča se impulzu.
—	Vi imate pač dosti opravkov, gospod administrator, odkar je gospod odpotoval?— je vprašala bolj ljuibeznjivo kot pa je bila njena navada napram podrejenim.
Ileilman je snel svojo čepico. Njegov obraz pa ni kazal nobe-r.ega vese4ja'nad ljubeznjivostjo njegove leipe gospodarice. On jo je namreč le preveč dobro poenal, — mogoče boljše kot katerikoli drugi človek. Že dolga leta je bil v Nambergu. Bil je zaupnik grofa Roka ter je vedel več glede njegov porok z grofico Gerrlindo kot kdo drugi. Njegov obraz je ostal nepr«mičen.
—	Mi delamo lepo gospa grofica. Rarzventega pa bo prišel gospod grof z večernim vlakom domov.
Grofica Gerlinda se je vzravnala.
—	Odkod veste to?
—	Pred dvema urama sem dobil brzojavko, naj poSlje-m voz na postajo. Ravno sem dal irkaz za napreženje.
—	Vi pravite, da je dospela brzojavka pred dvema urama?
—	Da» gospa grofica.
Vsa ljubeznjivost je izginila z njenega obraza. Izgledala je ponosna in nevoljna.
—	Zakaj pa mi niste takoj sporočili, da se bo gospod grof dane« vrn il f
—	Gospod grof mi ni dal 2a to nobenega naročila ter* le brzo-javil, naj pošljem voz.
—	To se ratzume samoposebi, da mi morate to sporočiti, — ga je nahruifla.
Ileilman se je poonosno vzravnal.
—	Jaz vršim svoj urad, gospa grofica, ter sem bil razventega mnenja, da ve go^pa grofica, kidaj se bo vrnil grof.
Grofica se je ugriznila v -ustnico. Jezila se je nad obnašanjem administratorja, ki ji je ibil že dolgo časa trn v peti. Pogosto je že rahtevala od svojega zamrlega moža, nad odpusti Heilmana, ker se je njej nasproti vedel na način, ki ji ni ugajal. Ona pa ni tega izsilila in ko je stal sedaj zopet tako samozavestno pred njo, si je mislila'jezno :	• j
—	Jaa bom erkbeia za to, da bo Rajner odpustil tega človeka, tro ae bom zopet trdno ustanovila tukaj.
gospa grofica še kakšna druga povelja? — je vpra-
NEVERJETEN CINIZEM MORILCA
fa&amm pantiite« .. Snipping gif***
Izboren plezalec je James Burton iz Los Angeles, Cal. V šestih sekundah zamore po vrvi splezati v višino 23 čevljev.
Jezno je prišel ta "no" preko njenih ustnic, ko se je obrnila ter odšla nazaj v svoje sobe.
Ileilman je nekaj časa zrl za njo, zmajeval z glavo in njegov obraz je nosil izraz, ki je razodeval vse prej kot udanost in simpatijo, pač pa nasprotno reke!, da bi bil vesel, če bi sedela varno in udobno v svojem vdovskem stanovanju.
H-
Iz Madrida poročajo o zločinu, ki je razburil vse mesto. Prebivalstvo je ogorčeno ne le nad zločinom, marveč še bolj nad nevrjet-nim cinizmom morilca. Gre za 32-letnega Fernanda Gabriela Guttireza iz bogate madridske rodbine. Mož je podedoval brezskrbno in razkošno življenje. De-1 nar je razmetaval tudi kot zakon-J ski mož. Poročil se je z le»po in pošteno mladenko, katere se je pa kmalu naveličal in ji večkrat odkrito priznal, da mu že preseda. Končno je zahteval, naj se umakne drugi.
Žena se seveda ni hotela umakniti in zato t>o bili domači prepiri na dnevnem redu. Te dni se je
IGuttirez vrnil po večdnevni odsotnosti domov, kjer je po krat-jkem prepiru potegnil iz žepa re-; volver in ustrelil svojo ženo. Xje-j no truplo je položil v posteljo in spal pri njem vso noč. Zjutraj je prišel sosed pogledat, kaj se je zgodilo. V postelji je ležalo okrvavljeno truplo, G nt-ti rez je pa mirno sedel za bogato obloženo mizo- in zajirkovaL Kmalu se je ubralo mnogo radovednežev, toda morilec se ni zmenil zanje. Dejal jim je, naj ga puste pri miru, da se naje.
Morilčev cinizem je tako razkadil ljudi, da so na hitro roko postavili vešala, hoteč Guttireza olbesiti. Morala je intervenirati policija, sieer bi bili razjarjeni meščani sami sodili morilca.
25.	aprila:
Stuttgart. Boulogrne Bur Her. Bra-men
26.	aprlia:
Stateadam. Boulogne, Sur Mer. Rotterdam. (PrvlC). Na« lalet. Part«. Havre Olympic. Cherbourg Pennland. Cherbourg Antwerpen Augustus, Xapolt. Genova
27.	aprila:
Deutacbland. Cherbourg. Hamburg Minnetonka. Cherbourg
SO. aprila:
America.. Cherbourg. Bremen
1.	maja: Mauretanta. Cherbourg
2.	mala:
Dresden. Cherbourg. Eremen
3.	maja: France. Havre Vulcanla. Trst Homeric. Cherbourg
Km dam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam
4.	maja:
Belgenland Cherbourg. Antwerpen Minnekahda. Boulogne Sur Mer Hamburg. Cherbourg, mburg Leviathan. Cherbourg
8. mala:
Aultania. Cherbourg President Harding. Cherbourg. Bremen
maja:
Muenchen, Boulogne Sur Mer. Bremen
Berlin. Cherbourg. Bremen
10.	maja:
lie de France. Havre. (Glavni pomladanski lalet.)
Rotterdam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam
Majestic. Cherbourg Arabic, Cherbourg Antwerpen Karlsruhe. Boulogne Sur Mer. Bremen
Republic. Cherbourg. Bremen
11.	maja: Mlnnewaskv Cherbourg
Albert. Ballln. Cherbourg. Ham« burg
Conte Blancamano. XapolL Genova
13. maja: Reliance. Cherbourg. Hamburg
15. mala:
Parla. Havre Bere n garia. Cherbour* President Roosevelt, Bremen
Cherbourg.

Grofica Gerlinda seje po prerekanju ;z Ileilmanom hitro vrnila v svoje sobe. Vrgla je en pogled na za pest 110 uro, katero je nosila in na nežno roko. ki m- je zdela vsiljivo bela.
Pozvonila je močno svoji služanici. Ko je vstopila, ji je ukazala :
— Pripravite mi takoj svileno dbleko, liana, s črno, baržunasto šerpo. .Jaz se bom preobiekla za obed.
Četrt ure pozneje je sedela grofica Gerlinda pred toaletno mizico in služabnica je česala srebrne, mehke in ne več preobilne plave lase ter jih razrahljala spretno na lak način, da so izgledali zo-pet obilni.
Ko je bila toaleta končana v precej veliko zadovoljstvo grofice, je Gerlinda dvignila svoje oči ter opazovala s plamtečimi^očmi svojo sliko v ogledalu.
Ravno, ko se je obrnila, je sporočila njena služabnica:
Gospod grof se je ravnokar pripeljal. Videla sem ga ^ozi!pOUQNE KNJIGE*
(Za odrasle) Key of Heaven:
v fino usnje vezano ................1.50
Catholic Pocket Manual:
v fino usnje vezano ................1.30
Ave Maria:
v fiuo usnje vezano .............1.40
okno.
Grofica je prikimala, milostno in dobre volje: — Črne obleke bodo izranžirane \/. moje garderobe, liana. Lah- l
ko jih porabiš zase.
Abecednik slovenski .............25
Angleško slovenska berilo........3.00
(Dr. Kem)
YHalje -prihodnji*. >
Kako se potuje v stari kraj in nazaf ? Ameriko.
Kdor Je namenjen potovati v sta« ri kraj. Je potrebno, da Je poučen • potnih Ustih, prtljagi ln drugih stvareh. Vsled naše dolgoletne ls-kuSnje Vam ml zamoremo dati najbolj da pojasnila in priporočamo^ redno le prvovrstne brzopamlke.
Tudi nedržavljanl tamorejo potovati v stari kraj, toda preskrbeti ■! morajo dovoljenje all permit la Washingtona, bodisi za eno leto ali i mesecev ln se mora delati profinjo vsaj en mesec pred od potov an Jem la to naravnost v Washington, D. O-, na generalnega našelnlfikega komisarja.
Glasom odredbe, ki Je stopila v veljavo 31. julija 1926 se nikomur več ne po§lje permit po pošti, ampak ga mora iti Iskat vsak prosilec osebno, bodisi v najbližji naselnlškl u-rad ali pa ga dobi t New Yorku pred odpotovanjem, kakor kdo t proSnjl zaprosi. Kdor potuje ven brea dovoljenja, potuje na svojo lastna odgovornost.
KAKO DOBITI SVOJCI IZ STABEGA KRAJA
Od prvega Julija je ▼ veljavi n#> va amerlSka priseljeniška postava. Glasom te postave tamorejo um> rlSU državljani dobiti svoje ientf tn neporočene otroke izpod 21, leta ter ameriške državljanke svoje mole a katerimi so bile pred 1. Junijem 1928. leta poročene. Izven krota
Jugoslovanska kvota m*** fo vedno 671 priseljencev letno. Do po*
lovlce te kvote so upravičeni etm-rlil ameriSklh državljanov, možje ameriSklh državljank, ki so se pa i- junija 1928. leta poroSU ln poljedelci. odroma žene in nepor» •eni otroci izpod 21. leta onih na-državljanov, ki so bili postavna pripuSčeni v to deželo za stalno bL vanje tu. Vsi ti imajo prednost v kvoti, od ostalih sorodnikov, kakor: bratov, sester,- nečakov, nečakinj itd., ki spadajo v kvoto brea vsake prednosti ▼ isti, pa se a* sprejema nlkaklh prefenj sa ia» rfkanake viae j«.
STATE BANK
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
Slovenic Publishing Co,
82 Cortlandt Street New York, N. Y.
MOLIT VENIKI:
Marija Varhinja:
v platno zvezauo.............SO
v fino platno ...........
v usnje vezano .........
v fino usnje vezano......
1.00 3.50 1.70
Kajski glasovi:
v platno vezano ..........
v fino platno vezano......
v usnje vezano ..........
v fino usnje vezano ......
Skrbi za dušo:
v platno vezano..........
v fino platno vezano......
v usnje vezano............
v fino usnje vezano ......
Sveta t ra (z debelimi črkami)
v platno vezano ..........
v fino platno vezano ..... v fino usnje vezano......
Nebesa Naš Dom:
v platno vezano..........
v usnje vezano ......
v fino usnje vezano ..
R DNI PREKO OCEANA
Najkrajia tn najbolj ugodna pot za noto vanje na ogromnih parnikih:
France 3. maja; 24. maja. Ile de France 10. maja, 31. maja Paris 15. maja; 7. junija.
'Ob oolnoCl.t
NaJkrajBa pot po ielezniol. Vsakdo Je v posebni kabini z vsemi modernimi udobnosti — Pijana ln slavna francoska kuhinja. Izredno nizke ceoe.
Vprafiajte kateregakoli poobla.&£enega agenta aH
FRENCH LINF
19 STATE STREET NEW YORK. N. Y.
17.	maja:
New Amsterdam. Boulogne Sur llfr. Rotterdam
Olympic. Cherbourg
Laplajid. Cherbourg;. Antwenxn Minnesota. Boulogne Sur Mer Columbus. Cherbourg. B-emea Romi, Napoti. Genova
18.	n-*Ja:
St. Loula. Cherbourg. Hamburg
22.	mala:
Presldente W'laon. Trst (Iilet) Mauretania. Cherbour« George Washington. Cherbourg. Bremen
23.	mala:
Stuttgart. Boulogne Sur Mer. Bra.
men
24.	mala: France. Havre
Veendam. Boulorne Sur Mer. Rotterdam
Homeric. Cherbour*
Pennland. Cherbourg. Antwerpea
25.	mala: Minnetoplca. Cherbourg
New York. Cherbourg. Hamburg
Levlathuo. Cherbourg
Conte Grande. Napolt. Genova
29.	mala:
Aqultanla. Cherbourg America. Cherbourg. Bremen
30.	mala:
Cleveland. Cherbourg. Hamburg Dresden. Cherbourg, Bremen
31.	mala:
lie de France, Havre (Izlet) Statendam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam Auguatui. Napoll. Genova
M. junija:
Parla. Havre (IZLET) t6. Julija:
lie a« Prane«. Bam (IZLIT)
Amerika in Amerikanci (Trunk)..5.— Angel j ska služba ali nauk kako se
naj streže k sv. maši...........10
Angleško-slov. in slov. anpL slovar .90
Boj nalezljivim boleznim .......75
Cerkniško jezero ...................1.20
Domači živinozdravnik, trd. vez. ..1.60
Domači živinozdravnik. broš.....1.25
Domači zdravnik po Knaipu:
broširano ....................1.25
Govodoreja ......................1.50
Gospodinjstvo....................1.—
Jugoslavija, Melik 1. zvezek ....1.50
2. zvezek. 1—2 snopič ......1.80
Kubična računica, — po meterski
meri ....................... „75
Kletarstvo (Skalirky) ..........2.00
Kratka srbska gramatika ....... .30,
Knjijfa o lepem vedenja:
trdo vezano ................1.—
Kratka zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov	.30 Kako se postane državljan Z. D. .25 Kako se postane ameriški državljan .15
Knjiga o dostojnem vedenju ____ J30
Kat. Katekizem '.................60
Mati: Materinstvo ..............L—
Nemško-angleški tolmač .........1.40
Najboljša slov. Kuharica, CG8 istr.
lepo vez. (Kalinšek) ..........5.—
Nasveti za hišo in dom. trd. vez. 1.— Naše gobe. s slikami. Navodila za. spoznavanje užitnih in strupenih
jrob ..........................1.40
i iio ^erofiiina brez učitelja:
1.65 j	del .......................30
l.so;
.so
WHITE STAR LINE
VAM NUDI VOŽNJO V JUGOSLAVIJO v udobnosti in brez skrbi.
Da, — Časi so se izpremenili. Sedaj lahko potujete v staro domovino v udobnosti in brez skrbi, četudi niste milljonur. Treba je le, da se pridružite našemu
IZLETU V JUGOSLAVIJO 22. junija na S. S. MAJESTIC
največjem parniku sveta
ln deležni boste najbolj prijetne voinje
Mr. Josip Mihelic iz Cleveland. Ohio, bo vodil ta Izlet. To se pravi, da bo spremljal potnike prav i'o Ljubljane in Zagreba.
Mr. Mihelic je že vodil podobne Izlete tudi na Majestic ter pozna parnlk in evropske železnice. Erigal se bo za važo udobnost ter prevzel na-e vse skrbi. VI mu boste sledili ter se v-selili potovanja. AH se vam nudi kaka boljša prilika za obisk stare domovine?
CENE ZA PLOVBO IN ŽELEZNICE:
llT. razred Iz New Yorka do Cherbourga .............. ..	$10° 50
III. razred Cherbourg do Ljubljane ............... ....................j jg r„5
lir. razred Cherbourga do Zagreba. ................. . .I'. '. '. '.	$ IS 10
15. razred iz New Yorka do Cherbourga ......*..............................1157 50
II razred iz Cherbourga do Ljubljane ....... ................................t 26 -9
iI. razred iz Cherbourga do Zagreba ......... ........................J
Kupite vnaprej plačane listke za svoje prijatelje!.
Za pojasnila vprašajte prt
P R U D E N T I A L BANK
(Zakrajšek & Cesark)
455 W. 42nd Street	New York, N. Y.
ali pri
WHITE STAR LINE
No. 1 Broadway International Mercantile Marine Co.
New York
!K) 1.50
1.
1.30
*	Veliki vsevedež ................ .80
•■'•""iVelik! slovenski spisovnik trgov-
*	"T"' sk'h drujph pisem ..........2.15
m	VoščUna knjižica ............... j>0
..ZjU zdravilna zelišča ...............40
"JvJiZel in plevel, slovar naravnega
li>Ul zdravilstva .........................
Kvišku srca mala:
v platno vezano.............80
v eeloid vezano ............ l/JO
v fino usnje vez...........1.50
Hrvatski molitveniki:
Utjeha starosti, fina vez. ........1.—
najfinejša vez ..............1.G0
Slava Bogu » mir ljudem, fin« vex L50
najflneja >*vez ..............1.60
Zvončee nebeški, v platno.......80
fina vea' ....................L-
Vienae, najfinejša vea ..........1.60
2. del ..............
Nemško slovensko slovar
Slovensko nemški slovar Ojačen beton ..........
Obrtno knjigovodstvo ... j (jO i Petrotniirarstvo, trd. vez.
Perot nuiarstvo, bros. ___
Prva čitanka, vez.......
Prva pomoč, r>r. M. Rus
^ Pravila za fdiko .......
1S0 Prikrojevanja perila po
meri s vzorci..................1.—
Psihične motnje na alkoholski podlagi .........................75
Praktični računar ...............75
Parni kotel, pouk za rabo pare----1.—
Radio, osno\nl pojmi iz Kadio teh.
nike, vezano ..................2.—
broširano ....................1.75
Računar v kronski in dinarski ve-
ljSVl
Sadje v gospodinjstvu............1-—i . .. t
Agitator (Kersnik)
jj5 Andrej Hofer.......
1 Arsene Lupin ......
Beneška vedeževalka
CHetke '..............
Cesar Jožef II......
Cvetina Borograjska .
čarovnica ... .......
Črni panter, trd. vez.
b ros. ..
Čebelica
.25
.35 .80 .60
.25
,	........................ Čebelica..................... 35
......1" Zb'rtta domačih zdravU .........60	Črtice i? življenja na kmetih .... 2t5
.......'g- Zgodovina I metnosti pri Sloven-	Drobiž, salbi rar in razne povesti —
ŽiVOtni	H"'a4ih in Srbib..........i-®0 ^ptKal Milanski .............. 60
Angleški molitveniki:
(za mladino) Child's Prayerbook:
v barvaste platnice vezano .. .30
v belo kost vezano ..........1.10
Key of Heaven:
v usnje vezano ............. 70
v najfinejše usnje vezano ....1.20
cih, Hrvatih in Srbib..........1.90
Zdravje mladine ................1.25
Zdravje in bolezen v domači hiši,
2 zv. ......................ij»o
RAZNE POVESTI in ROMANI:
75 Amerika, povsod dobro, doma
1 najbolje ....................
bros.....
.65 .80 1*0 .60
.35
ski biser ......".......... .35
Solnčenje .....................
Spolna nevarnost ...........
Slike iz živalstva, trdo vezana _____
Slovenska narodna mladina,	L ™
obsega 452 strani ............L50 r^f*1
Slov. italijansk iin italijanski slov. I ^	....................40
sjovar	90 Bele noči (Dostojevski), trdo vez. .75
Spretna kiiharica/ tnio" vezana '.'.'.. 1.43 ^el« ^ »f« jurak. ;..........60
Sveto Pismo stare in nove zaveze. 1 Balkansko-Turelca vojska ...... -80
lepo trdo vezana ..............' Balkanska vojska, s slikami.....25
Sadno vino .....................40	s ^OP^« P"	• •
Slovenska slovnica (Breznik)
trdo vez. ..................1.20
Učna knjiga in berilo laškega je-
zika
.60
ZASTAVE
•VIUKNK AMERltKE, SLOVENSKE IN HRVAŠKE
REQALMK, PREKORAMNICE, T NO* aOJNlCE. ZNAKE. UNIFORME I TO
Sigurno 23% cenej* hot drugod, VICTOR NAVIKftXK,
SSI QREEVE ST, CONEMAUOM, FA.
Blagajna Velikega vojvode.......60
Boy, roman .....................65
Barska vojska...................40
Bilke (Marija Kmetova) ...... .25
Beat in dnevnik .................60
Božični darovi.................. .35
Božja pot na Šmarno goro...... .20
Božja pot na Bledu ............ .20
Boj in zmaga, povest .......... .80
Qankar: Bela Krizantema ______ .75
Grešnik Lenard, broS... .70 Mino življenja----- M
Darovana, zgodovinska povest .. .50
Dekle Eliza ........................
Dalmatinske povesti ............ [35
Drama v zraku, roman...........40
Dolga roka .................... [50
Do Ohrida in Bitolja...........70
Deteljica ........................
Doli z orožjem ................
Don Kišot iz La Manhe...........40
Dve sliki, — Njiva, Starka — <Me&;o> ....................
Devica Orleanska .............. 30
Duhovni boj ...................
Naročilom je priložiti denar, bo-disi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovinof rekomandirajte pismo.
Ne naročajte knjig, katerih ni v ceniku.
Knjige pošiljamo poštnine prosto.
"GLAS NARODA"
, 82liCortlandt Street
■■________________