OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
ENAKOPRAVNOST
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE
AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST
SLOVENE NEWSPAPER ★
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXXVI.—LETO XXXVL
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), OCTOBER 13, 1953
ŠTEVILKA (NUMBER) 201
k
Novorojenček puro
Včeraj zjutraj je umrl v Mt. Sinai bolnišnici prvorojeni sinček Mr. in Mrs. Edward in Lil-Puro, stanujoča na 14021 ^&rwin Ave. Mati je hči poznane •^^ine John in Rose (rojena Cesar) Pintarich, oče je pa preje bival v Clymer, Pa. Pogreb se je Vršil danes zjutraj iz pogrebne-Sa zavoda Joseph Žele in sinovi, ^58 E. 152 St., in nato na pokopališče Calvary.
*
j'ATRICIA m. novy
Naglonaa je včeraj zjutraj ^bolela in umrla v Babies and Children's bolnišnici Patricia ^arie Novy, devet dni stara hčerka Joseph in Mary (rojena ■^evnikar) Novy, iz 320 E. 200 Poleg staršev zapušča brata 'Kmothy, sestro Mary Marga-starega očeta in staro ma-Joseph in Eleanor (rojena asil) Novy, starega očeta Jo-Jevnikar ter več sorodni-'toV. Pogreb se vrši v sredo popoldne ob 1. uri iz pogrebnega Zavoda Joseph Žele in sinovi, 458 , 152 St., in nato na pokopališče Calvary.
*
gundie
Umrla je. Rose Gundič, stanu-na 2431 Rockwell Ave. Sta-je bila 58 let ter je bila doma ^ Primorskega.
^kaj zapušča soproga Thom-iu otroke: Frank, Rose, Mary, in Joseph, v stari domovini P^ dva brata in dve sestri. Po-^^eb se vrši v sredo zjutr^aj ob • iz Golubovega pogrebnega ^^Voda, E. 47 St. in Superior Ave,
Jmetna hast TREVES
g,^^KlO, 21. oktobra—Japon-. ' znanstvenik botanik dr. Mi-^ftioto je najavil, da je iznašel ^'"edstvo, ki bo sililo drevje k hi-GJ&i rasti in dozorevanju. V letu bo drevo zrastlo tako j^^oko in postalo tako zrelo, za d ^ je do sedaj rabilo osem do let.
Sem potolažen"—
YORK, 12. oktobra—Iz °vanja po Evropi, se je vrnil j^^blikanski senator James ob?	dejal, da ima sedaj
varnosti, ker so ame-jj. ^ oporišča v Evropi in Afri-večja in pomembnejša je to predstavljal.
^ 5?^iSnici
6a Margaret Gerbec, sopro-Poznanega slovenskega far-Mr. John Gerbec-a iz Doy-®hio, je bila pred par Co ^ odpeljana v City boln" bi'>/^^on, Ohio; nahaja se v so-igjj.. ■ lOl, Medical building. Ob-^0 4^° dovoljeni, in sicer od 2. ^•15 popoldne, in od 7. do njj zvečer. Zavedni rojaki-iigg, ®^iino skorajšnjega popol-
^ okrevanja!
poznani Rudolph" Pet-lO-jg '^^joč pri družini Ward na lej ^ddison Rd., je resno zbo-Vilij odpeljan v Lowman Pa-tHo Mestne bolnišnice. Upa-kin'^j se mu ljubo zdravje
DANES JE VOlILi NORVESKA -SO(IALISTI NA PREIZKUŠNJI
OSLO, Norveška, 12. oktobra—Kakih dva milijona volilnih upravičencev je imelo izvoliti nov parlament. Norveški parlament šteje 150 poslancev. Norveška delavska stranka, ki ima socialistični program, je imela od leta 1945 dalje absolutno večino v parlamentu, ker je razpolagala s 85 poslanci od 150. Pri volitvah je šlo za vprašanje, ali bo volilstvo znova odobrilo državno kontrolo nad gospodarstvom, ali se bo izreklo za gospodarski liberalizem. Komunisti v zadnjem parla-
mentu niso bili zastopani. Volilni zakon je bil spremenjen. Prejšnji volilni zakon je dal najmočnejši stranki še posebne sedeže. Zato je bilo možno, da je delavska stranka, ki je prejela okrog 46% oddanih glasov, dobila 85 poslancev, torej več kot polovico. Sedanji volilni zakon teh privilegijev večinski stranki ne pri-pozna več.
Dosedanji predsednik vlade Oscar Torp je že v volilni borbi najavil, da bo sprejel mandat za sestavo vlade le tedaj, če bo imel za seboj absolutno delavsko večino.
Delavci so šli v volilno borbo z geslom: Naprej z progresivnostjo ! Desničarske stranke opozicije so zagovarjale deloma čisti gospodarski liberalizem, deloma omejeno državno kontrolo nad gospodarstvom. Zadnje so zagovarjali norveški liberalci. Vendar je tudi volilna borba pokazala, da se delavski vladi mora priznati, da je znala obnoviti do>relo ravno s pomočjo državne kontrole nad gospodarstvom.
Norveška je znana po svojem bivšem predsedniku Quislingu, narodnemu izdajalcu, ki je med zadnjo svetovno vojno Norveško hotel zasužnjiti Hitlerju. Ime Quisling je postalo mednarčdna označba za narodne izdajalce, ki se predajo okupatorju. Zadnji tajniik Združenih narodov Try-gve Lie je Norvežan po rodu. Norvešku ima svojo ustaljeno zunanjo politiko, na kateri ne spremeni nobena politična stranka ničesar, razen, če bi prišli na vlado komunisti, kar pa je za Norveško izključeno.
Obljube Havajčanom
HONOLULU, 12. oktobra — Na Havajskem otočju se nahajata demokratski senator Russell Long in podpredsednik federalne vlade Nixon.
Senator Long je prebivalstvo zagotovil, da bodo demokratje za to, da postane Havajsko otočje zvezna država v Združenih državah.
Podpredsednik Nixon je Ha-vajcem enako trdil, da bo prihodnje zasedanje kongresa odobrilo sprejem Havajskega otočja med Združene države.
"Odklonitev bi pomenila veliko škodo za ameriško politiko do Daljnega vzhoda na splošno," je dejal Nixon.
ČE VOZIJO NEDOLETNI
BRISTOL, Tenn., 12. oktobra —Šest nedoletnikov se je vsedlo v avtomobil in šlo na glavno cesto. Avtomobil je zdrsnil s ceste, se povrnil na cesto, zavozil v drug avtomobil, se prekucnil preko njega in zadel v tovorni avtomobil. Posledica: od šestih nedoletnikov pet mrtvih, šesti težko ranjen.
AMERIŠKI VZROKI RAZPOROK
V	Detroitu je dobil raz-poroko mož, ki je dolžil svojo ženo, da je jemala s se- • boj, kadar so šli na pot ali na sprehod tudi svojega bivšega' moža.
Pred istim sodnikom v Detroitu je dobila razporo-ko žena, ki je tožila svojega moža, da jo je šikaniral na vsakih šest tednov s tem, da ji je stavijal razna vprašanja. Če ni pogodila vsaj 98% vprašanj, jo je mož zmerjal, češ, da je neumna.
V	Patersonu, N. J., je neka žena je tožila svojega moža da je od nje zahteval, da mu zreže vsako mesno jed drobno na koščke, sicer je ni užil. Ko je ona tako stregla možu, se je ta stegoval po zofi. To razmerje je trajalo 40 let, po 40 letih pa se ga je žena naveličala . . .
FRANCOSKI KMETJE NA STAVKI
PARIZ, 12. oktobra—Francoski kmetje so začeli s svojevrstno stavko, ki gre za tenj, da se paralizira ves prevoz živil po glavnih cestah. Prodaja kmet-skih produktov je bila ustavljena. Kmetje protestirajo zoper nizke cene kmetijskim produktom.
NAGOVARJANJE UJETNIKOV
PANMUNJOM, 13. oktobra— Vse tehnične in upravne stvari so pripravljene, da se začne jutri, v sredo, z nagovarjanjem vojnih ujetnikov, 23,000 po številu, naj se vrnejo domov. Kako bodo reagirali ujetniki, seveda ni jasno.
Na mesto delavca— milijonar
BEAVER FALLS, 12. okto bra—Senator Wayne Morse iz Oregona je govoril na zborovanju delavcev unije A.F.L. in se pečal z imenovanjem Jamesa Mitchella za tajnika za deld. Senator Morse je to imenovanje označil tako, da se je tudi tajništvo za delo dalo milijonarjem izkoriščanje. "Na čelu tega urada bi morala biti znana sku-šena oseba, vodja delavskega gibanja, ne pa kak slamnati mož."
Senatorja Morse skrbi sedanja ameriška zunanja politika. Po deželi gre glas, da bodo Ame-rikanci zastavili težko vprašanje, kaj je z ameri&ko bodočnostjo.
Ameriško ljudstvo mora /biti poučeno, v kaki mednarodni situaciji se nahaja
CHURCHILLOV PREDLOG GLEDE:
RUSIJE DOBIL SLAB ODMEV
WASHINGTON, 12. oktobra—Dočim je precej soglasja tako med republikanci samimi in demokrati ter republikanci, da nima,smisla siliti v sestanek štirih državnih poglavarjev, ker razmere še niso zrele in bi ta sestanek ne rodil nobenega uspeha, gredo pota v ostalih vprašanjih zunanje politike bistveno narazen. Demokratje zahtevajo od predsednika Eisenhowerja, da Amerikancem točno obrazloži ali se nahajamo v kaki mednarodni nevarnosti ali ne.
župan Burke—
imenovan
senatorjem
Governer Frank J. Lausche je snoči imenoval clevelandskega župana Thomas A. Burkeja za senatorja Združenih držav. Položaj v senatu bo tako naslednji: 48 demokratov, 47 republikancev in eden neodvisni republikanec, senator Morse iz Oregona.
V Clevelandu so delavske unije izrazile nad imenovanjem Burkeja svoje zadovoljstvo. Potrdile so tudi, da je governer Lausche imel srečno roko pri izbiri naslednika pokojnemu senatorju Taftu.
Sestanek za civilno obrambo
Glavni zonski varden za civil-obrambo, Slovenec Anton
UGANKA V KANSAS CITY
povrne!
ST. LOUIS, 12. oktobra—Preiskava, kdo je umoril ugrabljenega otroka Bobby Greenlease, je v zagati. Na ugrabi jen ju in na umoru dečka naj bi bile soudeležene tri osebe; Carl Hall, Bonnie Heady in Thomas Marsh. Načrt za ugrabljen je, v tej smeri, ki je šla do sedaj preiskava, je napravil Hali. Otroka je odpeljala iz šole ga, Heady, umoril pa bi ga naj bil bivši kaznjenec Thomas Marsh.
Preiskovalne oblasti se sedaj pečajo z idejo, da te izpovedbe priprtih Halla in Heady ne bodo resnične. Morilec bo najbrže Hali sam, ki je verjetno umoril tudi Thomasa Marsha in ga nekje za kopal, krivdo za otrokovo smrt pa naj bi bil zvalil nanj.
Druga točka preiskave je vprašanje, kje je ostalih $300,-000. Družina Greenlease je pla-
čala za odkupnino skupno $600, 000. Najdenih je bilo le $300,000. Preiskovalne oblasti se pečajo z idejo, da je Hali znesek $300,000 nekje zakopal, po vsej verjetnosti v strugi reke Meramec.
Hali je dobil brezplačnega zagovornika v osebi odvetnika Hoag, ki pripravlja obrambo na osnovi, da Hali ni pri zdravi pameti.
•
Umor otroka pojasnjen
ST. LOUIS, Mo., 12. oktobra —Pod pezo ostalih dokazov, sta oba obtoženca, Hali in Mrs. Heady, končno priznala, da sta ona dva umorila šestletnega Bobby Greenleasea. Šlo je vse po načrtu. Kam ga bosta zakopala, sta predvidevala še pred-no je bil otrok ugrabljen. Tretji, neki Marsh, torej ne pride več v poStev v tem zločinu.
no
Potokar ml., sporoča, da se jutri, 14. oktobra vrši važen sestanek vseh načelnikov za civilno obrambo, pomožne policije, pomožnih ognjegascev in vseh prostovoljcev Civilne obrambe iz zone 1. Sestanek se vrši v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. in se prične ob 7.30 uri zvečer. V zono 1 spadajo di-strikti 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17,18 in 19. Ta naselbina je najmanj organizirana za obrambo v slučaju napada, zato je važno, da se vsi, ki se zainteresirajo za civilno obrambo, udeležijo tega sestanka jutri zvečer.
Poškodovan, pri padcu
Mr. John Bačurin st. iz 1040 E. 77 St. se je pri popravljanju strehe svoje hiše ponesrečil, ko je padel z lestve 17 čevljev. Močno si je poškodoval hrbtenico in rebra ter se nahaja v Mt. Sinai bolnišnici. Prijatelji ga lahko obiščejo, mi mu pa želimo, da bi se čimpreje zdrav vrnil domov!
Zdi se, da tudi v federalni vladi sami še vedno ni jasnopti vkljub nastopu predsednika Eisenhowerja, ki je zamašil usta nekaterim članom federalne vlade.
Demokratje kažejo na to; da se odgovorni člani vlade kot n. pr. tajnik za obrambo Charles Wilson ne zavedajo pomena svojih izjav. Wilson je trdil, da Sovjetska zveza niti nima izdelane vodikove bombe, niti nima sredstev, da bi jih prenesla nad Ameriko.
Kaj je s krediti za narodno obrambo? Ali so zadostni? Če se Amerikanci nahajajo v negotovosti, je ta pojav bolj škodljiv, kakor če se jim predoči stvarnost.
Tisti, ki zasledujejo, kot pred,-sedniki raznih kongresnih odborov, razpravam teh odborov, imajo svoje predloge in nazore. Za ameriško zračno obrambo se zahteva naknadnih deset milijard dolarjev, obrambni tajnik Wilson pa hoče obratno skrčiti že obstoječe kredite.
Kako je na splošno z ameriškim gospodarstvom? Nekateri republikanci trdijo, da naknadnega kredita deset milijard' dolarjev Amerikanci ne zmorejo in da bi ta vsota, če naj se izda, privedla ameriško gospodarstvo do poloma.
Produkcija v upadanju
Gospodarski svetovalci v Beli hiši so predložili kongresu poročilo o trenotnem položaju v gospodarstvu. V tem poročilu trdijo, da je gospodarska delavnost še vedno živahna, da pa se je produkcija na splošno vzeto skrčila. Vzrok—ker je federalna vlada preklicala naročila, poslovni svet pa je prenehal z velikimi zalogami. Na vsak način pa je letošnja produkcija razen kmetijske, višja od lanske.
V	začetku tega leta so imele cene tendenco padanja. Od marca do konca avgusta pa tendenco naraščanja in so dosegle rekordno višino.
V	kmetijski produkciji in krizi ni olajšanja.
Nezaposlenost je mirnodob-ska. Število delavnih ur je visoko, enako so visoke delavske mezde. Dočim se je opazilo v avgustu, kakor da stavbena in gradbena podjetnost pojenjuje, se je v meseu septembru oživela.
Ameriška zunanja trgovina je v lahnem upadanju.
Kupna moč je ostala bistveno nezmanjšana, posojila in investicije so v upadanju. Tudi jemanje kredit je v upadanju. Jeklo zniža cene?
Glasilo industrije jekla "Steel Magazine" najavija, da se bodo cene jeklu znižale. Odvisno bo od splošnega gospodarskega položaja, predvsem pa od povpraševanja po jeklu, na kaki višini se bodo ustalile nove cene. Delavstvo in federalna vlada
Federalna vlada je pozvala ameriško organizirano delavstvo na sodelovanje. Toda v kakem okviru in kako je mišljeno to sodelovanje, o tem se sprašujejo delavci. Od novoimenovanega tajnika za delo Mitchella ne pričakujejo mnogo. Organizirano delavstvo zahteva;
Brezpogojno spremembo Taft-Hartleyevega zakona v smislu delavskih zahtev; zavarovanje zoper bolezen; razširjanje socialnega zavarovanja; federalna vlada naj kroti delovanje raznih reakcionarnih ustanov in organizacij kot so n. pr. ameriška trgovska zbornica in druge.
Zvišati je podpore, če postane kdo pri delu delanezmožen. Tudi podpora za slučaj brezpo-
RUSIJA SE ZAVZEMA ZA TRST
Graduirala
Iz School of X-ray Technology v Lakeside bolnišnici je prošli mesec graduirala Miss Jane Mir-tič, hčerka Mr. in Frank Mirtič iz 3796 E. 114 St. Sedaj je upo-slena kot tehnična pomoč v isti bolnišnici. Čestitamo!
WASHINGTON, 12. oktobra —Sovjetska zveza je predala "Washingtonu in Londonu protestno noto radi njune zadnje odločitve glede Trsta. Moskva dolži obe državi, da ste kršile mirovno pogodbo z Italijo, in tisti del, ki govori o nevtralnem Trstu. Obenem Moskva obtožuje Združene države, da uporabljajo Trst kot vojaško in pomorsko oporišče.
Jugoslavija je predlagala takojšnjo skupno konferenco predstavnikov Jugoslavije, Italije, Združenih držav in Velike Britanije, da se skupno porazgovorijo o Trstu. Italija je ta predlog že zavrnila in ga označila kot za-vlačevalen.
Včeraj je bil jugoslovanski delegat pri Združenih narodih. Po povič, na dolgi konferenci z dr žavnim tajnikom Dullesom. Kon ferenca se bo danes nadaljevala Ameriški državni tajnik je izjavil, da na svoji zadnji odločitvi glede Trsta ne spremeni ničesar
selnosti naj odgovarja sedanjim stroškom za preživljanje. Nobenih davkov, ki bi se plačali pri nakupu blaga. Močna kupna moč ameriškega delavca je jamstvo, da ne pride do depresije.
Državni tajnik John Foster Dulles je pozval ameriško delavstvo, da mu pomaga pobijati komunizem. Dulles je narisal Doložaj sovjetskega delavca in ga primerjal z ameriškim. Navedel je posamezne vzglede kot so;
Primerjanje—ameriški in iovjetski delavec
Da si delavec v Ameriki kupi funt masla, mora delati 27 minut. V Moskvi delavec za en funt masla dela šest ur. Za funt sladkorja dela delavec v Ameriki tri in pol minute, v Moskvi 84 minut. Za srajco iz bombaža dela Amerikanec eno uro, delavec v Moskvi 22 ur. Ženska delavka dela 22 ur, da si kupi volneno obleko, ona v Moskvi mora za isti predmet delati 22 dni.
Državni tajnik Dulles slavi sedanji standard življenja v Ameriki, ko se je težko delo zmanjšalo in je delo kot delo postalo vobče lahko. Delavske mezde so visoke in imajo tudi visoko kupno moč.
Organizirano ameriško delavstvo opozarj^ Dullesa, da si je svoj standard priborilo v neprestani borbi zoper isto republikansko stranko, kateri pripada John Foster Dulles. Razume se, da v zvezi z demokratsko stranko.
Toda sedanja republikanska vlada je na delu, da delavske pridobitve in njegov standard preje zniža kot pa zviša. V zunanji politiki je ameriško delavstvo od nekdaj antikomunistično orientirano in ne rabi nobenih naukov iz državnega tajništva. Gre za sodelovanje v notranji politika, v kateri pa republikanci nastavljajo na delavske zahteve gluha ušesa.
O konkretnih predlogih, stavljenih na vlado, smo govorili zgoraj. Svojo soudeležbo pri vodstvu ameriške notranje politike nudi delavstvo v prvi vrsti s tem, da se sestavi gospodarski načrt, ki naj v naprej prepreči vsako gospodarsko nazadovanje in ohrani močno delavsko kupno moč. Slabi standard življenja in revščina sta najboljša agitatorja za komunizem.
Jugoslavija se je obrnila tudi na Združene narode, da v Varnostnem svetu premotrijo položaj, ker je po trditvi Jugoslavije ogrožen mir.
V Beogradu se je v zunanjem ministrstvu najprvo zglasil ruski poslanik, ki je jugoslovanski vladi zatrdil, da obsoja početje Washingtona in Londona glede Trsta. V istem uradu sta bila tudi poslanika Velike Britanije in Združenih držav, kjer sta pro testirala radi zadnjih dogodkov v Beogradu. Britanski in ameriški popagandni urad sta bila napadena, knjige in časopisi vrženi na cesto in sežgani, ravnatelj ameriškega urada King pa pretepen in ranjen po obrazu.
Jugoslovanski zastopnik se jima je opravičil in trdil, da bo oblast v bodoče preprečila take dogodke. Opozoril pa je, naj bo kakih 200 Amerikancev, ki se nahajajo v službah raznih misij v Beogradu, raje doma, kot da se pokažejo na ulici.
Kriza kmetijstva
MINNEAPOLIS, 12. oktobra —Danes je začela posebna komisija kongresa zasliševati kmetske predstavnike o vprašanju, kakšne so njihove zahteve do federalne vlade in kaj naj bo program federalne vlade, ali pomoč ali svobodna konkurenca. Koncem leta 1954 preneha federalna pomoč, da se vzdržijo cene kmetijskim produktom na gotovi višini. Ali naj se umetna cena še naprej vzdVžuje ali ne? Cene kmetijskim produktom so v stalnem upadanju. Kaj je vzrok temu pojavu?
Nova telefonska številka
Mrs. Rose Gubane iz 16725 Waterloo Rd. sporoča, da ima na svojemu stanovanju sedaj novo telefonsko številko, in sicer IV 1-5549, potom katere jo prijateljice in sorodniki lahko kličejo.

ii
ENAKOPRAVNOST

Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING 8e PUBLISHING CO. •231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnd^ion 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: CPo raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto)_______
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
_$10.00 - 6.00 - 4.00
for Canada, Europe and Other Foreign Countries; (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)__
For Six Months—(Za Sest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
.912.0c
- 7.00 . 4.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
104
IN ZA TRST SO VADUALI...
(2)
Kakor so Amerikanci in Angleži uvedli vsaj formalno v zoni "A" demokratski režim, tako je Tito uvedel v zoni "B" v Istri socialistični režim, kakršnega pozna ostala Jugoslavija. Mesto Trst ima okrog 265,000 prebivalstva, slovenski živelj živi precej strnjeno v dveh predmestjih, v Barkovljah in pri sv. Ivanu. Celotna zona "A," torej Trst z okoliškimi občinami nima niti 300,000 prebivalstva. Koliko je Slovencev v tej zoni? Mi smo že v dosedanjih člankih očrtali sedanje stvarno stanje in rekli, da v zadnjem času prave statistike ni. Opirati se na bivšo avstrijsko statistiko politično nima smisla, g tega vidika se strinjamo tudi s Kardeljem, kije trdil, da je na tem ozemlju nekaj deset tisoč Slovencev. Za kar gre je Trst in njegova mednarodna luka!
Ko študiramo razvoj zadnjih dogodkov, katere smo opisali, se nam stavlja v rešitev upravičeno vprašanje, ali je bilo od vsega početka resno mišljeno, da se jugoslovanski italijanski mejni spor reši s samostojno vmesno državico Svobodnim tržaškim ozemljem. Mejni spor ni samo Trst in njegovo neposredno zaledje, marveč obe zoni "A" in "B," torej tudi Istra.
Menda ne bomo pričakovali, da bi prišla zona "B" Istra, kjer je sedanji jugoslovanski režim izveden politično, socialno in gospodarsko, kam drugam izven Jugoslavije, naravno k Italiji. Kar smq trdili glede Trsta, trdimo tudi danes, da ni pričakovati, da bi se Trst enostavno priključil k Jugoslaviji. Zadnje sredstvo, da je govorilo orožje, da se je Trst meseca maja 1945 vojaško zasedel, se ni obneslo.
Angleži in Amerikanci, predvsem prvi, so kot pret-kanjeni politiki dobro vedeli, da bo zaveznikom, s tem pa tudi Italijanom ostal končno Trst z njegovo neposredno okolico. Ali naj bo to ozemlje tista vmesna državica, ki naj se postavi med Italijo in Jugoslavijo?
Na čelu zavezniške vojaške uprave v Trstu je bil v najvažnejših letih po vojni ameriški polkovnik Bowman. Zavedamo se, da so politične niti vodile v London in v Washington ter Pariz, da je bil Bowman v glavnem le izvrševalec sklepov iz omenjenih središč. Če se pa je iz njegove okolice kaj izdalo, potem se je izdalo, kar so mislile prestolice Pariz, London, Washington. Takrat se je trdilo, da so se razne nevtralizirane zone, ki so se osnovale po prvi svetovni vojni, slabo obnesle. Imenovalo se je severno nemško mesto Danzig in pa poljski koridor, ki je delil nemško vzhodno Prusijo na dvoje. Hitler je dokaz! Prihajamo torej skratka do zaključka, da zavezniki nikdar niso resno računali s Svobodnim tržaškim ozemljem kot definitivno mejo med Jugoslavijo in Italija. Angleška zunanja politika je tale;
Zastavimo si končni cilj, med tem časom pa se igrajmo. Prepustimo času, kako se bodo razvijali dogodki. Od časa do časa spuščajmo v svet politične balončke, da vidimo kakšen bo odmev. Se eno besedo: Velika Britanije ne ljubi močnih slovanskih držav in tudi ne močne Jugoslavije!
Ko se je začela zadnja svetovna vojna, ko je bila bivša Jugoslavija napadena in razdeljena, je bilo Veliki Britaniji na tem, da dobi čim več zaveznikov, ki bodo dajali kri tudi za njene interese. Da vzpodbudi jugoslovanske upornike zoper nemške in italijanske okupatorje, je takratni britanski zunanji minister Anthony Eden dal sledečo izjavo: V imenu vlade Njegovega Veličanstva Kralja in kot zunanji minister Velike Britanije, garantiram Jugoslaviji njeno ozemlje! Torej vsaj skupno ozemlje, kot ga je imela bivša Jugoslavija! Tekom vojne je prišlo do pogajanj med Churchillom in Stalinom. Za Jugoslavijo £e je znašlo politično zdravilo znameniti "Fifty-fifty"—z drugimi besedami Jugoslavija naj se razdeli na dva dela; na vzhodni, po večini srbski in pravoslavni, na zapadni del, po večini hrvatsko-slovenski in katoliški. V prvem delu naj bo proglašen ruski državni in gospodarski interes, v zapadnem delu angleški.
Naslov člankom smo dali "In za Trst so vadljali." Tudi z Jugoslavijo kot celoto se je vadljalo v kritičnih časih svetovne vojne in se vadi j a še danes, ne gledano na njen, marveč na interes velesil!	L.C. I
UREDNIKOVA POSTA
Koncert zbora Zarje
CLEVELAND, Ohio —Kakor je bilo že poročano, bo koncert pevskega zbora Zarja eden prvih v tej jesenski sezoni. Vršil se bo namreč v nedeljo, 18. oktobra v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. Pričetek ob 4. uri popoldne.
Pevci in pevke zbora Zarja so pridno na delu in prihajajo na pevske vaje, da bodo s svojim izvežbanim petjem podali čim več duševnega užitka navzočim poslušalcem.
Na programu bodo imeli veliko lepih pesmi, med njimi tudi par venčkov, katere bodo proizvajali v zborih, kvartetih, due-tih in solospevih, kar je že običaj pri vseh koncertih. Običaj Zarje je bil, da je podala pri vsakem koncertu tudi kakšno opereto, ali žal, za sedaj ji ni bilo mogoče te pripraviti, vsled bolezni njenega učitelja. Vzlic temu bo pa program lep in bogat in bo gotovo ugajal navzočim, kakor je še vsak prejšnji koncert.
Naravno, da vsak človek rad posluša lepo petje, posebno Slovenci radi pojemo, tudi če ni drugače, pri bari jo vrežemo, ali ni lepšega, kakor poslušati lepo ubrano petje, ki nam vedri srce in polni dušo?! Zato vas Zarja vabi, da posetite njen koncert 18. oktobra v Slovenskem narodnem domu v obilnem številu ker boste uživali nekaj prijetnih ur v veselem razpoloženju in obenem se srečali tudi s svojimi znanci in prijatelji ter se skupno zabavali.
Po programu bo prosta zabava, kjer se boste tudi okrepčili, za kar bodo skrbele kuharice in toča ji. Vstopnice so v predpro-daji $1, ,in pri blagajni $1.25, zato si jih še lahko nabavite pri pevcih in pevkah Zarje in v starem poslopju v Slovenskem narodnem domu.
Na svidenje v nedeljo, 18. oktobra v Slovenskem narodnem domu!
John Krebel.
Uspešna veselica
EUCLID, Ohio — Lepo je izpadla prireditev podružnice št. 14 SŽZ, ki se je vršila dne 4. oktobra v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Ave. Splošno zadovoljstvo je bilo videti na vseh. Najprvo je bil sprevod narodnih noš, nato kosilo, ki sta ga nam pripravila in njim postregla župan in županja Jože in Mary Stražišar, nato smo šli pa v vinograd, kjer sta imela dela čez glavo tudi Mr. George Nagode in žena Ančka. George je bil sodnik, Ančka pa njegova uradnica.
Mnogo je bilo dela z obiranjem grozdja, posebno, ko so začeli krasti kar na debelo. Mr. Rupert nam je naredil tako lep vinograd brezplačno.
Iskrena hvala vsem gori omenjenim, kakor tudi drugim, ki so k temu pomagali, da se je stvar tako lepo razvila. Vsem našim članicam bodi izrečena prisrčna hvala, in sicer vsem, ki ste pomagale v kuhinji, pri vratih in pri bari. Hvala naši predsednici Mary Štrukelj in sploh vsemu občinstvu za poset.
A. šuštar, zapisnikarica.
RAZSTAVA GOVEJE ŽIVINE
CHICAGO, 12 .oktobra—Danes se je otvorila razstava goveje živine s tekmovanjem, kdo ima najbolj čistokrvno pasmo. Tekmovanja sc udeležuje 26 zveznih držav, obenem pa tudi dvoje provinc Kanade. Obiskovalci so tudi iz Evrope in Južne Ameiike. Komur bo prisojena jrva nagrada, bo dobil v gotovini $30,000. Za to nagrado se poteguje okrog dva tisoč živinorejcev. Razsodba bo padla tekom današnjega dne.
ZANIMIVOSTI
Spektralna analiza za iskanje zlata
Specialisti britanske geološke službe uporabljajo v zadnjem času posebno spektralno analizo za ugotavljanje količine zlata v zlatih rudnikih na ozemlju britanskega Borena. Ta način jim omogoča, da ugotovijo prisotnost zlata v rudniku že, če ga je le tri miligrame v eni toni rude.
Opica na poti v vsemirje
Najvišja višina, ki jo je dosegel človek v ameriškem letau Bell, znaša 21,000 m. Z baloni so se ljudje povzpeli v višino 19,-000 m. Seveda s tem še ni rečeno, da človeški organizem ne prenese večje višine. Poizkusi z opicami so to potrdili. Živali so napravili v posebne obleke, dal so jim maske za kisik in jih nato izstrelili v raketah, ki letijo preko meje stratosfere. Opice so ostale pri življenju, čeprav je raketa dosegla fantastično višino 105 km.
Švicarska nevtralnost
Švica je ob sklenitvi westfal-skega miru 1648 leta dobro izkoristila svoj geografski položaj. Izbojevala si je pravico, da lahko stoji ob strani pri vseh mednarodnih sporih in zaprekah, ki jih povzročajo kralji in vlade. Iz leta 1648 torej datira njena nevtralnost.
Prvi tank
Leta 1911 je J. A. Corry iz Leedsa izdelal model tanka in ga ponudil britanskemu vojnemu ministrstvu. Ministrstvo je model odklonilo. Cez štiri leta pa je Churchill sklenil izdelovati take tanke. Moral je premagati hud odpor vojaških krogov, preden so pričeli z delom. Ti tanki so se v zelo majhnem številu prvič pojavili 1916 leta na zapadni fronti.
Napoleone kronanje
Napoleon je na svojem kronanju 2. decembra 1804 povabil v Pariz tudi papeža Pia XII. V odločilnem trenutku, ko bi mu papež moral položiti krono na glavo, mu jo je Napoleon vzel iz rok in se sam kronal. Visokemu rimskemu predstavniku je s tem dejanjem očitno pokazal svojo moč in voljo.
Verouk v Rimu ukinjen
V Rimu je bilo leta 1908 mestno zastopstvo tako ogročeno nad vatikansko politiko, da je sklenilo ukiniti veruk na rimskih šolah. Razen tega je bil v znak protesta izbran za načelnika mesta Žid Nathan.
Ob Tihem oceanu
Piše FRANK KERŽE
MED DVEMA STOLOMA
Med Londonom in Cairom
CAIRO, 12. oktobra — Danes so se nadaljevala pogajanja med zastopniki Egipta in Velike Britanije o izpraznitvi Sueškega kanala, katerega naj bi v poldrugem letu zapustile britanske čete. V tej točki je dosežen načelni sporazum. Težave so v manj važnih vprašanjih.
Velika Britanija ima vzdolž Sueškega kanala 70,000 do 80,-000 vojaštva. Na terenu bi ostalo kakih 4,000 mož posadke, večinoma tehničnih strokovnjakov, ki naj čuvajo oporišča. Ali naj bo ta ostanek vojaško discipliniran in v uniformi ali kot civilisti ?
Kdaj sme Velika Britanija s svojimi četami nazaj? Ali takrat, ko v vojni nevarnosti zahtevajo to britanski interesi in vrnitev čet dovolijo Združeni narodi? Ali pa le v slučaju, če so v nevarnosti sosednje arabske države ?
Kljub nesporazumom v teh točkah se upa, da bo do končnega sporazuma le prišlo.
Odkar sem v ti deželi, sem vedno skušal dobiti kake resnične zveze s staro domovino. Rad bi bil videl, če bi mi, ameriški Slovenci tako kramljali z našimi na drugi strani oceana, kakor delamo, kadar se snidemo po dolgih letih. Toliko je bilo vedno novega v naši novi domovini, da bi bili ljudje tam kar veseli, če bi imeli vsaj del tega pred očmi. Na drugi strani je bila zopet stara domovina. Ni bila sicer polna bogve kakšnih velikih ali važnih zadev, a nekaj malega je bilo vedno. In nas, ki smo od tam, je to vselej zanimalo.
Ali je kaj čudnega, če je človek iskal most, ki bi bil vezal naš mali narod? Človek je lahko tukaj dolga desetl^ja, in se kar privadi vsega, kar se zbira okoli njega. Vsega, pravim, razven tistega, kar se je godilo ali odigravalo v naši stari domovini. Ali je mogoče naš narod v svoji domovini tako malo zainteresiran v nas in naših razmerah, da ne mara slišati ali čitati od nas? Rekel bi, da ne. Zakaj dofetikrat sem narajmal v starokrajskih listih vesti iz Amerike, ki so bile posnete seveda iz nemškega časopisja in prednešene vselej tako, da nam je slo tukaj kar na smeh. Mi smo bili in smo še tukaj. Vseskozi smo spremijevali vse večje dogodke in bi bili dajali lahko izvrstne informacije. Ali mislite, da se je kdo spomnil nas in nas vprašal, kaj in kako? Kaj še.
Imeli smo zvezo potom časo pisja. Ampak starokrajsko časopisje je prinašalo zadeve, ki so se tikale naših ljudi tam. Po veliki večini niso bile za nas. Le če je bila kakšna mala novica med njimi, tisto so izrezali naši uredniki. Politične zadeve ali prepričanja smo navadno izpu-ščali. Le če je bila novica, ki ni nikogar posebno zadevala, tako smo vselej priobčili. Tele z dvema glavama, bik, ki je pridrvel med lončarsko posodo, ko je bila razstavljena za prodajo.
To so bile dobrodošle vesti in kot take, so krožile tedne mec nami. Nalašč sem večkrat iska. po starokrajskem časopisju, če piše kaj o nas, ameriških Slo vencih. Ampak ni bilo ne čujga ne vidiga. Na skrivnem med štirimi očmi so nam včasih staro-krajski faktorji šepetali, da bi radi "prinašali kaj več od nas, ampak sc boje, da bi jim kdo ne očital. Kaj očital? Da delajo reklamo za Ameriko, kamor sili itak preveč naših ljudi. No in tako /smo živeli vsa dolga desetletja. Rekel bi, da jih je naših začetnih pojavov kakih šestde set. Koliko jih še bo, tega seve-
%
Don * «)unibli' wijh f«, c
s	o^dk
m-
da ne vem. Dosti ne—zakaj javnost pride danes s sliko nad člankom, k večjem kak zastopnik. Ne mislim, zastopnik naro da, ki visi na vsaki kljuki, ampak zastopnik listov.
Jaz sem si večkrat mislil tako, da bi bilo potrebno imeti nekoga iz Amerike tam. In zopet: nekdo tamošnjih bi moral biti pri nas. Tako bi šlo po mojem mnenju najboljše. Jaz sem bil opetovano v zvezi s starokraj-skimi publikacijami osebno iH pismeno. Razlagal sem svoje misli, a se niso nikogar prijele. Se najbolj se je bil zavzel za tako idejo Rev. Zakrajšek, ki je bil ustanovitelj nekake izselje-niške matice in je začel nabirati novice ter jih pošiljal v Ameriko. Misel je bila sicer dobra, a težava je bila drugje.
Novice za nas v Ameriki so zbiiali ljudje, ki niso bili nikjer drugje po svetu, kakor doma. No in tako je prišlo, da so kmalu začeli prihajati strankarski politični boji, ki niso nikogar zanimali. Vezi med narodom tukaj in tam so se vedno bolj ohlaje-vale in nazadnje je prišlo tako
daleč, da je list za listom opuščal vesti iz starega kraja.
In danes? Imamo sicer precej več zanimivega gradiva v starokrajskem časopisju, nimamo pa še takih zvez, kakor bi si jih človek želel. Če hočem danes ali jutri izvedeti, kaj in kako je v Jugoslaviji, moram iskati po angleških listih. Ti imajo sicer gradivo, katero zanima mene, ni pa pisano tako, kakor bi jaz želel. Kadar poročaš o razmerah v enem kraju, moraš imeti za sabo leta izkušenj.
Človek presoja na ta način, da primirja današnje stanje z nekdanjim ter ustvarja na ta način sliko, ki je resnična. Zastopniki ameriških časopisov, ki prihajajo v Jugoslavijo, pišejo seveda tako, da vzamejo za primerjanje Ameriko, kar je seveda napačno. Mi bi radi imeli take poročevalce, ki presojajo današnje stanje v Jugoslaviji s tistim, ki smo ga mi pustili, ko smo odhajali v svet. Potem bi lahko iz primer razvideli, kako in kje je napredovala stara domovina. To bi bilo pa mogoče samo, ča bi mi, ameriški Slovenci imeli svoje poročevalce tam. Tega seveda ne bo, ker danes nimamo med sabo niti dovolj ljudi za naše liste. Eni so se umaknili, eni so bili prisiljeni stopiti iz javnosti, eni pa mislijo, da so dovolj dali ali dovolj prejeli od svojega naroda. Resnica je seveda ena—da nismo nikdar imeli kaj prida inteligentnih ljudi iz starega kraja. Prišlo jih je sicer precej sem, a so se po veliki večini kar mimogrede izgubili. Vzrok je bil seveda pijača. Pijača jih je spravila v svet in pijača jih je zopet pobrala iz tega sveta.
Jaz sem včasih dosti mislil na našo mladino. Računal sem, da bo prišel čas, ko bodo drugi prevzeli vloge. Tukaj rojeni bi pred vsem poznali Ameriko in imeli bi precej dobre, pojme o stari domovini. Ti bi bili kot nalašč za take pozicije, kakor bi jih nudila bolj popolna izseljenska matica.
Da, lepo in koristno bi bilo to—če bi imeli mladino, ki bi bila po naše ori jen tirana. Zgodilo se je to, kar se zgodi tudi drugim narodom v večji ali manjši meri. Celo tak nesprav-Ijiv narod, kakor so Nemci, so izgubili vse svoje kar v drugi generaciji. Sem pa t je je sicer kdo govoril z angleščino mešan nemški jezik, kar pa ni pomenilo dosti. Velika in prostorna Amerika je dala vsem dovolj sveta in prostosti, da so odšli na vse štiri strani sveta in se porazgubili vsak v svojem krogu.
No, enako se je zgodilo z našimi. V Ameriki ni bilo vprašanje jezika nikdar to, kar imamo v Evropi. Kdor govori angleščino, je lahko vse na svetu. Med na-1'odi vseh ver in barv se govori ta jezik.
Nikomur ne pride na misel, da bi pripadnost človeka sodil po angleškem jeziku. Torej tudi ne išče svojih. Otroka zanese družba na cesto, od tam v šole in iz šol kamor je. Barve bele, črne, rumene, rdeče ali rjave—to je vseeno. Jezik torej ni in ne more biti nobena vez. Vsaj v Ameriki ne. Včasih pride gotovim skupinam na pomoč—barva poleg jezika. Znano je, da govori velik odstotek Špancev,ali Mcksikan-cev kar dobro svoj jezik—španski. Bel človek jih v Ameriki loči od sebe—to se pravi, da se Spancev rad izogbilje. Precej enako se godi Italijanom in sploh orientalskim narodom. Jeziku torej pomaga barva, nekoliko tudi to, da je španski jezik ne samo lep, ampak dosti lahak.
V Ameriki sc torej narodi izgubljajo kar že v prvem kolenu. Je tako. Kdoi" sploh govori zi-a-ven angleščine se kak drugi jezik, je to vselej prvotni materni
jezik. Tega se je naučil večinoma doma pri svojih stariših. In naučil se ga je seveda površno. Četudi govori nekoliko ta jezik, seveda v dialektu, ne čuti radi tega nobene pripadnosti. Govori in izraža se lahko le v angleščini. In tako dobimo tiste posebne dialoge, ki dostikrat tvorijo edino vez med stariši in otroci.
Prideš v hišo slovenske družine. Mati in oče govorita slovensko, otroci odgovarjajo v angleškem jeziku. Predno jih je pritegnila nase ulica, so vjeli vsaj površno naš jezik, da razumejo vsaj najbolj navadne stavke. Če pridejo tukaj rojeni slovenski otroci skupaj, govore vselej angleški jezik med sabo, brez ozira na to, koliko znajo slovenščine. Torej jim manjka tistega, kar imajo v Evropi rojeni otroci: zavest materinskega jezika.
To je torej poglavitni vzrok narodne smrti enega naroda. Amerika je brez barve, brez značaja, brez čuta. Zato govorimo tukaj samo o angleško govorečih ljudeh, ki pa niso radi tega Angleži, pač pa vse mogoče na svetu. Jaz sem vselej mislil, da se v Ameriki potujčuje ljudi na poseben način, ki je bil po moji sodbi tak-le. Kdor pride v Ameriko, se ga pripravlja od prvega dne za državljanstvo. Tako se začno različni narodi zlivati v enega—pozabite vse, kar je bilo do tedaj in vzbudite si zavest, da postanete samo eno — Američani.
V resnici ni tako—ampak baš nasprotno. Tukaj ni dovolj, da se pišeš, kakor v starem kraju-Za vsakim imenom pride dodatno vprašanje: katere narodnosti, kateremu narodu ali plemenu, če nimaš tega zapisanega kar na sebi. Mesto, da bi se zlivali vsi v neko centralnost ali 3 drugimi besedami v en narod, se v resnici ograjamo in nekako ločimo drug od drugega.
Kakor vidite, se vsak narod nekako odtrga od svojega, kakor hitro pride na ameriška tla. Preneha jezik, pripadnost, zanimanje in čut skupnosti—nismo več tisti, kakor smo bili. Čimdelj smo tukaj, tohko del j ostaja naša stara domovina. To izpričuje najbolje narod sam. Kakor si slednji želi stare domovine, tako se jo tudi naveliča. In slednji se vrne, pa če se mu je bilo treba ali ne.
Seveda ne gre soditi vse narode kar po enakem kopitu. Slovani imamo nekaj v sebi, česar ne najdem med drugimi narodi-Čut slovanske skupnosti. To P nam kar prirojeno. Zasledoval sem ta čut še v stari domovini ju se prepričal, da ni nekaj umetnega, propagandnega, ampak nekaj resničnega in splošnega-V preteklosti smo morali skrivati ta čut, posebno tedaj, ko smo bili del jetičnega rimsko-nem-
škega cesarstva. Danes smo svobodni in čas bi že bil, ko bi prostor med dvema stoloma zavzel še tretji stol. Če že dobimo nekaj iz svojega naroda, je samo' prav. Toda zakaj se skriva vse drugo, kar se tiče ostalih slovanskih narodov?
Jugoslavija je dovolj majhna država, ki bi bila lahko en sam narod, pa so trije. Kaj vem i" znam od sosednih dveh—SrboV in Hrvatov? Ne dosti, ker časopisje sploh ne poroča o tem-Imamo nekaj, kar bi lahko s V°' nosom razgrinjali pred vsem svetom—slovansko vzajemnost-
Lahko bi ji postavili začetke kar med svojim narodom. P""® vsem pa med ameriškimi Slovenci in starim krajem. Ni vzroka, da ostaja naša prirojen* skupnost med dvema stoloma^
^ov)R

ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
imenik društvenih uradnikov
za leto 1953
Ameriško jugoslovanski center" na Recher Ave.
Frank Žagar; pod-Joe Susnik; tajnik An-yp ^Srin, 18508 Shawnee Ave., kii.«u	blagajnik Theodore
ml., zapisnikarica Gusti Zu-BroiJ 5'^.^dzorni odbor: John Gerl, Leo Bostjančič in John pf.J'P'ich; gospodarski odbor: Tep 1 .^"PGrt, predsednik, Frank ort^ "J Louis Godec; publicijski Sip Frank Rupert, Gusti Zupan-tn^.. Andrew Ogrin; ostali direk-L^rank Derdich, Frank Segu-gp'•f^'snces Gor jane in Josephine poslovodja John žig-vij ^ 1-9309 in oskrbnica Mary *šek, IV 1-3822.
eje se vršijo vsako tretjo sredo
toesecu ob 7:30 uri.
*
"Camioia Hive" št. 493 L TM
predsednica Mary Bolta, Dro^j I'-® Josephine Stwan, pod-Christine Glavan, du-.voditeljica Mary Tekaučič, tjfip 3®valka Mary Mahne, vra-- Pauline Zisman. stražnica
in tajni-
Mai^ ^Pauline Zigman, stražnica ca	zapisnikarica
11'
J^čna
^87 E. 169 St., IV 1-2048, nadzor-
Pa	. v '	AL.el 1XX Cojlll"
Va»	oddelka Julia Brezo-
128'
nice-tC	x-^\ito, uauiui-
. ^JJTances Tavčar, Ursula Unetič -, ^uli—	^	—
Va>	uuufcjiivii «juxičt
5J173 E. 60 St., EN 1-4758, fi-ix.Sna tajnica Pauline Debevec,
Stampfel; zastopnici za in T f?^tev SND Josephine Stwan Julia Brezovar.
se vrše vsako prvo sredo v v dvorani št. 1 SND na St. Ave., ob 7.30 uri
"Cartiiola Tent" št. 1288 T. M.
Rastni predsednik Thomas Mli-60j' predsednik Joseph Babnik, iii].P'®dsednik Joseph Sušnik, taj-Pikp ^ Tavčar, blagajnik Louis zapisnikar Ivan Babnik, nad-Zui^ °dbor: Joseph Skuk, Anton bor Paul Praust, bolniški od-Josl^V^omas Mlinar, John Grbec in fiW ^iišnik, odborniki za otvo-Sitov.	Paul Praust, Anton
Sitini "Joseph Drobnich,
Jack č ■^'iton Debelak, \---------
«„5 Subel in Frank Meserko, za-_za Klub društev SND,
se vršijo vsako četrto nede-
Frank
Anton Debelak, vratarja: __ ..........
^ Tavčar in Joseph Babnik. se vršijo vsako četrto nt — Št p®esecu v Slov. nar. domu . na 8 1.!^ , Ave., dvorana št. 1, ob ' '"i dopoldne.
p "Cleveland" št. 126 SNPJ
btpl^dsednik Louis Smrdel, pod-HjK^dnik Edward Branisel, taj-J. Gabrenja, 22100 Ivan Avo ml., zapisnikar Blaž No-Vak' ^ 1-6268, blagajnik Frank Wv.''®ditelj John Pire, nadzorniki: iotii % Yuretich, Victor Gruden; "irant st; mladinski reditelj . Curry (KorenčiC), ml., V pi^iki vsi slovenski zdravniki ®velandu in okolici.
se članstvo od 16. do D in otroke od rojstva do 16. ift jL Prosta zdravniška preiskava o^^^ade za novo članstvo v oba
se vrše vsako tretjo nedeljo Cl^Wne ob 9. uri v SND na St.
Collinwoodske Slovenke" št. 22 SDZ
^^sednica ^	________
K^^^sednica Štefi Koncilja, taj-W	Mickovic, 19612 Chero-
farlt^ ' tel. IV 1-6500, blagajni-St, Prances Tomsich, 693 E. 160 fiadyn^^P'S'^karica Rose Šimenc, Filomena Sedaj, pred-Oros^jS. Mary Cernigoj in Alice
v se vršijo vsako drugo sredo v Slov. domu na Holmes ' 7.30 uri zvečer.
"C»	*
Noble" it. 450 SNPJ
Joseph Mačarol, pod-
Fannie Brezovar,
Matt Klemen, tajnica Vhio r®die, 977 E. 239 St., Euclid, Win RE 1-4099, blagajnik Jupa^v.MartinčiC, zapisnikar John J^iheiix nadzorni odbor: Frank Pred Martin, Andrew Yer-^^ei..~.^stopniki: za Clevelandsko 5lub SNPJ Frank HabiC, za
Gfga ^ušlev AJC Fred Martin. ,, Sel	in Frank Tegel.
J)o v J® vršijo vsako drugo nede-v Ameriško jugoslo-«in centru na Recher Ave.
h^edf^L'® Clev. druslev S.N.P.J."
Camilus Zarnick, pod-John Krebel, drugi pod-
A„*1----- n^roViman
Anthony
Gerchman, 6505 blagajni-zapisnikar
.'Josephine Tratnik, % Ave., en 1-0991, bi: V^l	Stefanic, zapi
k	nadzorniki: Blaž No-
V ^ie Kikol in Eddy Mramor. W f Vršijo vsako četrto soboto ■ "Br. domu iia St. Clair Ave.
Matica"
Arr"'^ Frank Bradach,
........
Ave., podpredsednik AvTvr v^nik, korcspondcnCna ej,®-,	Frank, 5919 Prosser
St *^"ičarka Carolyn Budan, ip>lair Ave., posredovalni A	Kenik, Josephine
?8h' t'faVi Safred, Carolyn Bu
. BrnHnr*>i TT.mil RrifrpH*
"'o^'^Uio Somrak, June Price
Seje se vršijo vsak prvi ponedeljek v mesecu v navadnih prostorih Ameriško jugoslovanskega centra na Recher Ave.
"Kras" It. 8 SDZ
Predsednik Joško Jerkich, 19091 Naumann Ave., podpredsednik Stan Kozely, tajnica Jennie Koželj, 687 E. 156 St., tel. LI 1-3590, blaga j ničarka Jennie Kapel, 1861 Sagamore Dr., zapisnikar John Kapel, nadzorniki: Joe Koporc, predsednik, Martha Batich in Mary Kobal. Društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki v Clevelandu.
Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 1.30 uri v Slov. domu na Holmes Ave.
iovjstiiu Bradach, Emil Safred;
vi^i: A v® Josephine MisiC, nad-''ov	Somrak, June Price
publicijski odbor: ^ Misič, Emil Safred. Jo-in Valentine Mcrsol. «, % Tone šubelj.
2vi3i Vršijo vsak četrtek ob '¥? tla ef v sobi št. 2 Slov. nar. •flub^.St Clair Ave. h ^uiiev AJC" na Recher Ave.
* Frank Segulin, pod->''q	Ogrin, tajnik
Kt O.,	480 E. 270 St., Eu-
» %goS, RE 1-4488, blagajnik zapisnikarica Mary •H kJ'U, ^nadzorni odbor; Fred Mary Segulin
^ajec.
"Lipa" št. 129 SNPJ
Predsednik Joseph Trebeč, podpredsednik Andy Skerl, tajnica Mary Stokel, 14503 Saranac Rd., tel. PO 1-9214, blagajnik John Si-vec, zapisnikar Charles Penko, bolniški nadzornik Joseph Terbovec, nadzorniki: Stanley Počkar, predsednik, Frank Pyke in Joseph Fili-pič, zastopniki: za Clev. federacijo SNPJ Ema Perne, za farmo SNPJ Charles Penko, za Klub društev SND Anthony Meklan, za Slov. nar. čitalnico Frank Smole st. Društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki.
Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu v sobi št. 4 Slov. nar. doma na St. Clair Ave. ob 1. uri popoldne.
*
Klub "Ljubljana"
Predsednik Ludvik Prosen, podpredsednik Frank Segulin, tajnica Frances Julylia, 832 E. 209 St., KE 1-0325, blagajnik Louis Godec, zapisnikarica Louise Derdič, nadzorni odbor: John Ludvik, predsednik, John Oshaben, Joseph Susnik, zastopniki: za Klub društev AJC Louis Zgonik, Frances Zajec in Mary Medvešek, teta Frances Rupert, stric George Nagode, maršal Louis Starman, kuharica Frances Gorjanc.
Seje se vršijo vsak zadnji torek v mesecu v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Ave.
"Lunder-Adamič" št. 28 SNPJ
Predsednik Krist Stokel, podpredsednik John Marn, tajnik Anton Wapotich, 892 E. 73 St., blagajnik William Candon, zapisnikar Joseph Okorn, nadzorni odbor; Louis Zele, Stanley Dolenc, Rose Retar, reditelj mladine William Wapotich, za Klub društev SND Anton Wapotich in Stanley Dolenc.
Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9. uri zj. v SND.
"Loška dolina"
Predsednik Frank Baraga, podpredsednik John Krasovec, tajnik Frank Bavec, 1097 E. 66 St., HE 1-9083, blagajnik-ppisnikar John Leskovec, nadzorniki: John Lokar, Frank Turek in Tony Petkovšek, za Klub društev SND John Lekan ml., za Klub društev Slov. doma na Holmes Ave. Frank Znidaršič in Gasper Knafelc.
Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
*
"Mir" št. 142 SNPJ
Predsednik Anton Bokal, podpredsednik John Prusnik, tajnik Frank Sustarsich, 15726 Holmes Ave., LI 1-8939, blagajnik Anton Zorko, zapisnikarica Frances Su-šel, nadzorniki: August Svetek, Frank Ludvig in Peter Adam, zdravniki: dr. Opaskar, dr. Skur, dr. Rottar in dr. Urankar.
Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9. uri dopoldne v
Slov. domu na Holmes Ave.
♦
"Napredne Slovenke" št. 137 SNPJ
Predsednica Josephine Tratnik, podpredsednica Josephine Mežnar-šič, tajnica Josie Zakrajšek, bla-gajničarka Helen Mikuš, zapisnikarica Albina Braidicl%, nadzornice: Katie Bradach, Jennie Skuk in Josie Krasovec, bolniška nadzornica Jennie Drobnich, za Federacijo SNPJ Josephine Tratnik in Josie Zakrajšek, za farmo SNPJ Urška Mulej in Pavla Artel, za Atleticno ligo Alma in Nada Žagar, za Klub društev SND in čitalnico Jennie Skuk, za podr. št. 39 Sans Helen Mikuš.	, . * . , ,
Seje se vršijo vsak prvi Četrtek v mesecu v starem poslopju SND na St. Clair Ave.
-K
"Naprej" št. 5 SNPJ
Predsednik Joseph Skuk, podpredsednik Frank Mack, tajnik John Krebel, blagajnik Frank Mik-še, zapisnikar Andy Turkman, nadzorniki: Anton Zakrajšek, John Tavčar in Louis Pire.
Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu ob 9.30 uri v Slov. nar.
domu na St. Clair Ave.
♦
"Napredni Slovenci" št. 5 SDZ
Predsednik Andrej Tekauc, podpredsednik John Stefe, tajnik Matthew Debevec, 1287 E. 169 St., IV 1-2048, blagajnik Tom Kraich, zapisnikar Frank A. Turek, nadzorniki: Charles Koman, Frank Stefe in John Nestor.
Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9. uri zjutraj v sobi št. 3, staro poslopje SND na St. Clair Ave.
♦
"Napredek" it. 132 ABZ
Predsednik John Tanko, podpredsednik Ludvik Prosen, tajnica Adalyne Cecelit, 4-33595 Morris Dr., Willoughby, O., tel. WIl-loughby 2-4359, blaga j ničarka An-tonia Tanko, zapisnikar Frank Se-ček, društvena zdravnika dr. Anne Prosen in dr, Carl Rotter.
Seje se vršijo vsak drugi petek v mesecu ob 7.30 uri zvečer v Ameriško jugoslovanskemu centru na Recher Ave. Asesment se pobira
vsakega 25. v mesecu, če pa pade 25. na nedeljo, se pobira na 26.
-K
Krožek št. 1 Progresivnih Slovenk
Predsednica Anna Zaic, podpred-'sednica Fani Henikman, tajnica-blagajničarka Marion Bashel, 18913 Cherokee Ave., tel. KE 1-2173, zapisnikarica Theresa Gorjanc, nadzornice: Frances France!, predsednica; Rose Paulin in Rose Šanaoor, prosvetni odbor: Paula Prudič, An-tonia Tomle in Mary Dacar, poročevalki; Theresa Gorjanc in Mary Vidrich.
Seje se vršijo vsak prvi četrtek v mesecu v Slov. del. domu na Waterloo Rd. .
-K
Krožek št. 2 Progresivnih Slovenk
Predsednica Cecelia Subel, podpredsednica Frances Legat, tajnica Marie Zakrajšek, 1038 Addison Rd., blaga j ničarka Jennie Skuk, zapisnikarica Anna Belle, nadzornice: Helen Mikuš, Frances Gorshe in Elizabeth Belay.
Seje se vršilo vsako tretjo sredo v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
"Krožek št. 3 Prog. Slovenk"
Predsednica Mary Kobal, podpredsednica Louise Derdich, tajni-ca-blaga j ničarka Elizabeth Matko, 330 E. 260 St., zapisnikarica Gusti Zupančič, nadzorni odbor: Frances Julyia, Frances Gorjanc in Angela Ogrin, poročevalka Vera Potočnik.
Seje se vršijo prvo sredo v mesecu v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Ave.
"Podi. šl. 5 S.M.Z."
Predsednik John Sever, 18023 Hillgrove Ave., IV 1-1228, podpredsednik Frank česnik, tajnik in blagajnik Tony Krampel, 1003 E. 66 PL, tel. UT 1-8387, zapisnikar Frank Kuhar, nadzorni odbor: Frank Kuhar, Louis Erste in Frank Petkovšek, zastopniki za Federacijo: John Sever, Frank Brancel in Frank Petkovšek, za Klub društev S.N.D. Frank Kuhar.
Seje se vršijo vsako tretjo soboto v mesecu v dvorani št. 4 staro poslopje SND na St. Clair Ave.
-K
"Ribnica" št. 12 SDZ
Predsednik Andrew Sadar, podpredsednik Joseph Sankovič, tajnik Joseph Ban, 1201 E. 168 St., Cleveland 10, O., tel. IV 1-2246, zapisnikar Anton Ta vzel, blagajnik Anton Debelak, 893 E. 75 St., nadzorniki: Frank Debelak, predsednik, Edward Herbst in Frank Lun-der, zdravnik dr. F. J. Kern in drugi slovenski zdravniki, zastopniki: za Klub društev SND Andrew Sadar, za Ameriško jugoslovanski center Frank Wirant in John Vi-rant, za S. N. čitalnico Louis Mr-har, za Sans Joe Champa.
Seja se vrši vsak drugi petek v mesecu ob 7.30 uri v Slov. nar. domu na St. Clair Ave., soba št. 4, staro poslopje. Tekom delavnikih se tajnika lahko telefonično pokliče po 5. uri zvečer.
"Slov. nar. dom" na St. Clair Ave.
Predsednik Charles Vrtovšnik, podpredsednik Frank Plut, tajnik John Tavčar, blagajnik John Centa, zapisnikarica Josephine Petrich, nadzorni odbor: John Pollock, Leo Poljšak, Josephine Zakrajšek, Anton Wavpotich in Frank Ilersich; gospodarski odbor: Frank Cesnik, Joseph Okorn, Janko N. Rogelj, Frank Virant, Joseph Fifolt, Stanley Dolenec in Josephine Stwan. Namestniki: Andy Turkman za tajnika; Max Traven za podpredsednika, Andrej Tekavc za blagajnika, John Lekan za zapisnikarico.
Seje direktorija se vršijo vsak drugi torek v mesecu v navadnih prostorih.
*
"Sv. Ane" šl. 4 SDZ
Predsednica Julia Brezovar, podpredsednica Jennie Stanonik, tajnica Jennie Suvak, 1414 E. 51 St., tel. EN 1-8104, blaga j ničarka Josephine Oražem-Ambrožič, zapisnikarica Angela Virant, nadzornice: Mary Bradač, Rose L. Erste in Frances Okorn, reditelj ica Mary Pristov.
Seje se vršijo vsako drugo sredo v mesecu v Slov. nar. domu na St Clair Ave.
*
"Svoboda" št. 748 SNPJ
Predsednica Antonia Tomle, pod-pred. Jos. Vesel, tajnica Josephine P. Terbizan, 14707 Hale Ave., LI 1-1464, blaga j ničarka Josephine Seitz, 16213 Waterloo Rd. Zapisnikarica Leopoldina Vozel, nadzorni odbor: Mary Kafrle, Anna Zaic in T Gorjanc. Zastopnice za ženski odsek farme SNPJ: Theresa Gorjanc, Antonia Tomle in Josephine Vesel: za Clevelandsko federacijo SNPJ; Theresa Gorjanc in Leopoldina Vozel.
Seje se vrše vsak drugi petek v mesecu v čitalniških prostorih SDD na Waterloo Rd.
"Svob. Slovenke" št. 2 SDZ
Predsednica Nežika Kalan, pod predsednica Jennie Skuk, tunica Josephine Petrich, 101 E. 225 St., RE 1-6316, blagajničarka Mary Somrak, 996 E. 74 St., zapisnikarica Albina Braidič, nadzornice- Albina Braidich, Elizabeth Belaj in .Josephine Razinger. Zastopnica za Klub društev S.N.D. Helen Mikuš; poročevalka Rose Alden.
Seje se vrše vsak drugi četrtek v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Pričetek ob 8. uri zvečer.
"Sv. Ane" St. 4 SDZ
Predsednica Julija Brezovar, 1173 E. 60 St., podpredsednica Jennie Stanovnik, tajnica Jennie Suvak, 1415 E. 51 St., EN 1-8104, blagajničarka Josephine Orazem-Ambrožič, zapisnikarica Angela Virant, nadzornice: Mary Bradač, Rose L. Erste in Frances Okorn, reditelj ica Mary Pristov.
Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu v Slov. nar. domu na S*, Clair Ave.
"Slovenske SokoUce" št. 442 SNPJ
Predsednica Frances Legat, podpredsednica Mary Geromi, tajnica Cecilia Subel, zapisnikarica Antoinette Wichich, nadzornice: Stella Božeglav-Sodeckas, Florence Zalo-kar in Mary Sankovic, zastopnica Clevelandsko federacijo SNPJ in Klub društev SND Ivanka Shiffrer, ra Jug. kult center, za SANS in Čitalnico SND Amelia Božeglav, društveni zdravnik dr. F. J. Kern Seje se vrše vsak prvi ponede-
^ Slov, nar. domu na St. Clair Ave.
Pevski zbor "Slovan" Predsednik Joseph Durjava pod-predsednik Joseph Ivančič, tajnik m blagajnik Milan UrbančiG 1342
g: "O % KE 1.8624.%UkS
X X Ozbič, arhivar Joseph Ivan-čiC, nadzorni odbor: Joseph Vičič Frank Urbančič in Ludvik Oster!
pevovodja Anton Schubel.
*
Hunting klub
Predsednik Frank Zietz, pod-predsednik Louis Pike, taj^-
kM^Frp^,? A	zapisni-
^ A Kochevar, gospodarski Kramer, predsednik. Frank Spenko, Ed. Petrick, Frank Kosec in Mike Telic, nadzorni od-
P^ke in Mike Tehch, oskrbnik pušk Ed. Petrick Seje se vršijo vsak prvi petek v mesecu v Slov. domu na Holmes Ave. ob 8. uri zvečer.
Waterloo Camp" št, 281 W.O.W.
Predsednik Walter Lampe, pod-preds^nik John Lokar, tajnik Ed-ward Rozance, blagajnik in zapisni-kar Vincenz Godina, spremljevalec John Rozance. straža Peter Bukov-nik nadzorniki: Frank Stupar, Valentine Malnar in Frank Stupar.
Seje se vršijo vsak drugi četrtek v mescu v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Asesment se pobira vsakega 24. v mesecu in na seji.
"Waterloo Grove" št. 110 W. C.
Predsednica Pauline Balish, podpredsednica Emma Jane tainica Cecelia M. Wolf, 1251 E 173 St 1-^564, zapisnikarica Justine Klemenčič, blagajničarka Molly Tomarič, duhovna voditeljica Marv Benda.
Seje se vršijo vsako tretjo sredo v mesecu ob 8. pri v Slov. del. domu na Waterloo Rd.
"Washington" št. 32 ZSZ
Predsednica Antonia Tomle podpredsednik John Zaic, tajnica Anna Vadnal, 15815 Arcade Ave., IV 1-3919, za-pisnikarica Anna Zaic, nadzorni odbor; Frank Moro, Frank Fende in Mary Božič.
Seje se vrše vsak četrti petek v mesecu v Slov. del. domu na Waterloo Rd.
"Ženski odsek farme SNPJ"
Predsednica Antonia Tomle, podpredsednica Frances Henikman, tajnica in blagajničarka Mary Zaman, 484 E. 149 St., IV 1-4871, zapisnikarica Victoria Poljšak nadzornice; Jennie Gerchman, Jennie Leskovec in Frances Zorman,
Seje se vrše vsak zadnji četrtek v mesecu v Slov. del. domu na Waterloo Rd. ob 7.30 uri zvečer.
"Zavedni sosedje" št. 158 SNPJ
Predsednik John Koss, podpredsednik Frank Žagar, tajnik Charles Zele, 20970 North Vine St., Euclid 19, O., tel. KE 1-4640, blagajnik Andrew Ogrin, zapisnikar John Ludwig, nadzorni odbor; Frank Matko, predsednik, Frank Mišič in Mary Segulin.
Seje se vršijo vsak zadnji petek v mesecu v navadnih prostorih Ameriško jugoslovanskega centra na Recher Ave.
"Združeni bratje" št. 26 SNPJ
Predsednik Joseph Godec, podpredsednik John Krebel j, tajnik-blagajnik Peter Ster, 2005 E. 224 St., KE 1-5773, zapisnikar John Kikel, nadzorniki; John Kikel, John Zaman in Jofin Krebely.
Seje se vršijo vsako prvo soboto v mesecu ob 7.30 uri zvečer v Slov. dol. domu na Waterloo Rd.
Piše: JOHN GORJANC.
Na obisku v Clevelandu po več letih
u
2ia$topniki
Enakopravnosti •
Za st. clairsko okrožje: JOHN RENKO 1016 East 76Mt Street
UTah 1-6888 •
Za collinwoodsko in euciidsko okrožje: JOHN STEBLAJ 17902 Nottingham Road
IVanhoe 1-3360 #
Za nevvburško okrožje: FRANK RENKO
Diamond 1-8029 11101 Revere Avenue

(Nadaljevanje)
Samsula, Fla.
Sedaj po dolgih letih napornega dela, se počasi privajam življenju brez dela in se mi že sedaj zdi, da mi ne bo pretežko privaditi se mu. Prijetno je zlasti zjutraj, ko me dolžnosti ne kličejo na delo. Sicer pa nisem eden tistih, da bi ostale dni preživel popolnoma brez dela. Človek mora gibati, ker gibanje je življenje, in če človek hoče zadovoljiti samega sebe, mora biti v nekaj zainteresiran, drugače čaka samo še na smrt, kar pa je nekaj mučnega. Znano dejstvo je, da človek, ki dela težko celo življenje potem pa naenkrat preneha, ne živi dolgo. Tukaj imava 10 akrov zemlje in kaka dva akra vrta, ki je skoro ves posajen z drevjem. Na teh dveh akrih je treba kositi travo, ki posebno v poletnem ča^u raste zelo hitro, kar mi daje dovolj' dela, da mi udje ne bodo zastali.
Nekaj dela je tudi z drevjem, ker mrčes vedno napada mladike, ki odganjajo kakih osem mesecev v letu. Poleg tega bom pa nekoliko več dolgočasil čitatelje Enakopravnosti ker bom imel več časa pisati kot pa sem imel do sedaj. (C^omba ur.—ne bo dolgočasno, gotovo bodo čitatelji z zaninaanjem či-tali.)
Naš vsem poznani rojak in stalni dopisnikar v Enakopravnosti, Frank Kerže piše med drugimi zanimivimi članki tudi veliko o califomijski lepoti. Mi tukaj v Floridi tudi lahko napišemo nekaj o zanimivostih v naši Floridi. Odkar je naš Frank Kerže pričel pisati v Enakopravnosti, še nisem zamudil njegovega članka, vsakega pazno pre-čitam. Moja soproga pravi,, da Mr. Kerže piše svojemu narodu zelo iskreno in očetovsko, daje narodu nasvete in se v t^ popolnoma strinjava.
Franka Keržeta poznam že 38 let. Bil sem v njegovi hiši tista leta, ko je bival zahodno od St. Clair Ave. nad Gordon parkom, kjer je lastoval in urejeval revijo Čas, ki je bila zelo podučijiva za te čase. Večkrat smo ga videli na govorniškem odru, posebno v času Republi-čanskega združenja, kot dobrega govornika in vseskozi zavednega, naprednega voditelja slovenskega naroda. Čast Keržetu za njegovo delo. Gotovo se me Frank ne spominja več ker si nisva bila posebno znana osebno, če bom pa, kot sem preje omenil, kaj več ppročal iz Floride, se bova spoznala po dopisih in videla če je Californija bolj zanimiva kakor Florida. Jaz ne morem ničesar povedati o Californiji, razen Jcar slišim. Ljudje, kateri so bili tam in sedaj živijo v Floridi, pravijo, da za Californijo prav nič ne dajo in ne marajo tam živeti, ljubijo pa Florido. No, pa da ne bo Frank Kerže mislil, da sem tako enostranski ter hočem Florido prehvaliti, naj povem tudi to, da
sem srečal ljudi tukaj v Floridi, ki so prišli iz Californije in povedali, da ne dajo počenega gro-ša za celo Florido. Torej, kdo od teh je imel prav—prvi ali drugi? No, smo pač različnega mišljenja, zato pa smo naseljeni vse povsod. Jaz za svojo osebo vem, da mi zelo ugaja živeti v Floridi, če pa kateri ne mara za Florido, sva si vseeno zaradi tega dobra prijatelja. Zakaj je meni ljubo živeti v Floridi, bom več pisal enkrat pozneje.
O tem, kar sem slišal od ljudi, ki so letos obiskali novo Jugoslavijo, ter so različnega mnenja in mišljenja, se bom dotaknil tudi prihodnjič. Ko bi hotel vse to opisati v tem potopisu, ne bi bilo ne kraja ne konca.
Tukaj v Floridi je sedaj v poletnem času veliko preveč dežja in meni je to zelo neljubo, ker trava raste veliko prehitro in mi daje mnogo brezpotrebnega de-l^a ko moram v vročini kositi travo.
Naj vam, čitateljem tam na severu, ob koncu povem še to. Na mojem obisku sem dobil vtis, da so ljudje tam na severu vedno prezaposleni. Zvečer nikakor ne morejo iti k počitku, katerega delaven človek zelo potrebuje. Televizija je postala ljudem tako priljubljena in programi so najboljši pozno zvečer, kar drži ljudi od prepotrebnega počitka (največkrat preko polnoči). V poletnem času pa so odredili, zaradi varčevanja dnevne svetlobe, da porinejo čas naprej za eno uro—torej ljudem zvečer krati spanje in počitek televizija, zjutraj pa zgodnja ura. Ne trdim, da ni več stvari na televiziji, ki so podučljive, je pa največ brezpomembnega oglaševanja in suhoparne reklame, kot naprimer katere vrste cigarete so najboljše za ohranitev zdravja, katero pivo je tako okusno in dobro, da če več ga piješ, več ga poželiš piti, katero milo vam naredi lepo in gladko kožo, itd., itd., da se vleče venomer naprej. Ljudem vse to pa vzame mnogo časa in glavno—počitek, ki je človeku neobhodno potreben, da si telo okrepi za vzdrževanje pri delu.
(Konec)
NASVETI
Nikakor ne bo posoda zgubila vojna po ribah, če jo bomo začeU pomivati z vročo vodo. Posodo, v kateri smo pekli ribe, i^laknemo najprej z mrzlo vodo. Vroča namreč pozvroči, da se beljakovine raztopijo in je zaradi tega pomivanje zelo težavno. Iz pekača odstranimo vonj po ribah tudi tako, da raz-žarimo v njem nekohko soli in ga potem z njo zribamo. Ribe pečemo zmeraj pri odprtem kuhinjskem oknu in zaprtih vratih, da vonj po ribah ne zasmradi stanovanja.
Tudi posodo, v kateri smo kuhali mleko, pomijemo prej z mrzlo vodo, če želimo, da zgubi vonj po mleku.
VAS MUCI REVMATIZEM?
Mi imamo nekaj posebnega proti zevmalizmu.
Vprašajte nas.
MANDEL DRUG CO.
Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C. 15702 Waterloo Rd__KE 1-0034
Pošljemo karkoli prodamo kamorkoli.
HIŠE NAPRODAJ
Hiša za 2 družini naprodaj na Huntmere Ave.
3 sobe in kopalnica na prvemu nadstropju; 3 sobe in pol ter kopalnica na drugemu nadstropju in dve zgotovljeni sobi na tretjem nadstropju. Dve garaži, cementiran dovoz, gorkota na premog. Lota 40x125.
Za podrobnosti se obrnite na
KOVAČ REALTY
960 EAST 185th STREET KE 1-5030
Ob smrti dragega..
se misli nehote obrnejo na po-grebnika in dostojno odpremo preminulega na njegov zadnji počitek.
Slovenska pogrebnica MARY A. SVETEK vam je v dneh žalosti na uslugo s svojo dolgoletno izkušnjo; vaše želje izpolni v vseh potankostih;
ki ga ji po-zaupanje,';
sveto.
Dostojanstven pogreb verite, ji je z vso osebno pozornostj o,
ne glede na ceno, je del posluge.
MARY A. SVETEK
Slovenski pogrebni zavod 478 E. 152 St. KE 1-3177
Cleveland, Ohio
DELO DOBIJO ŽEN§KE
IŠČE SE DEKLE
staro nad 21 let, za delo pri bari in v kuhinji. Večerno delo 3 ali 4 dni v tednu. Za podrobnosti se obrnite na poslovodjo gostilne v SLOV. DEL. DOMU 15335 Waterloo Rd.
IŠČE SE STANOVANJE
Odrasla družina
treh zaposlenih oseb, išče stanovanje z dvemi spalnicami. Najraje z gorkoto na plin. Na severovzliod-ni strani. Pokličite po 6.30 uri zvečer.
KE 1-4306
DELO DOBIJO MOŠKI
Deal gambit with fk-tht odds art ogoinst yowl
GROZDJE MOn SODE
DOBITE SEDAJ PRI
Božeglav Winery
6010 st.- clair avenue
Kakor vsako leto, bomo tudi letos postregli našim odjemalcem z prvovrstnim grozdjem, moštom iz belega in črnega grozdja ter z finimi sodi.
Priporočamo se v naklonjenost. Pripeljemo vam na dom.
ENdicott 1-0282
POSEBNI SNAŽILCI
dobijo delo za snaženje pisarniških in tovarniških prostorov. Popoldanski šift od 3. do 11. ure. Dobra plača od ure. Morate bili ameriški državljan.
CLEVELAND GRAPHITE BRONZE CO. 17000 ST. CLAIR AVE.
NAPRODAJ
Gostilna in restavracija
naprodaj. D 1 in D 2 licenci. Proda se zaradi bolezni. Cena zmerna. Dobi se tudi stanovanje s 4 sobami in z vsem pohištvom. Kdor želi, naj se zglasi pri NOVAK'S LOUNGE BAR 5705 St. Clair Ave.
HIŠA ZA DVE DRUŽINI
na E. 157 St. od Holmes Ave. sc proda.
5 lepih sob vsako stanovanje. 2 forneza na plin, vodni grelec z podkurjavo; calcinator, dve garaži z vrati, ki se odpro nad glavo. Shramba za orodje in prekadilnica. Lep jard zagrajen z cyclone, žico. Cena $14,200. Za podrobnosti se obrnite na
YERTY REALTOR
1573 HAYDEN AVE. IV 1-0121 — UL 1-1925
VOHUNI
IN SKRIVNOST ATOMSKE BOMBE
(PO ZAPISKIH POLKOVNIKA KANADSKE PROTIOBVEŠČEVALNE SLUŽBE RICHARDA HEARSHA)
(Nadaljevanje)
Sostanovalci so takrat zadnjič videli otroka in ženo, ki je skupaj z neznancem sedla v taksi. Potem pa je vsa družina izginila brez sledu. Ob tej priliki je ameriška obveščevalna služba izvedela marsikaj, kar pa skrbno skriva pred javnostjo. Molči tudi o tem, kakšna usoda je zadela vohunsko družino. S takšni mi stvarmi navadno niso seznanjali javnosti.
Največje presenečenje pa je doletelo resničnega Ignaca Vica-ka. Ko je bila preiskava še v te ku, se je hotel oženiti, a so mu pokazali dokumente, da je že oženjen.
"O tem še nisem nikoli nič slišal," se je zaklinjal pred uradniki. "Doslej sem bil trdno prepričan, da sem samec."
"O tem najbrže tudi nič ne veste, da imate potni list in da ste zdaj zaprosili za njegovo podaljšanje."
Uradnik se je smehljal. Vicak je iz uradnikoveg| smehljaja razbral, da ga zaradi tega ne mislijo poklicati na odgovornost in ga obdolžiti ponarejanja potnega lista. Zaročenka pa ga je kljub temu gledala precej divje.
Toda pomirili so oba. Vicak se je lahko oženil, kajti za lažnega Vicaka so takrat že vedeli, kako se imenuje s pravim' imenom. Nobene zapreke ni bilo več, da pravi Vicak ne bi mogel še dalje krpati raztrganih čevljev kanadskih otrok. Med delom je, imel dovolj časa ugibati, kako je pri šel njegov potni list s španskega bojišča v Los Angeles.
XVI. poglavje
Mrlič v omari
Bilo je dokaj nenavadno, da je list vladne stranke začel pravcato vojno proti zaostalosti podeželja. Še večjo pozornost pa so vzbudili Armstrongovi članki v "Ottawa Post." Z neizprosno iskrenostjo je opisoval vse, kar je videl, doživel in izkusil pri Col-bertu v Northcliffu. Primerjal je kanadske vasi z vasmi v Zahodni Evropi ter zaostalost kanadskih kmetov v primeri z ameriškimi in evropskimi kmeti ter slabe prometne zveze v Kanadi v primeri z onimi v ZDA in Zahodni Evropi. Opisal je mestece Kenne v ZDA, ki leži ob kanadski meji. Na razglednicah tega mesteca prikazujejo, da imajo najširšo glavno ulico na svetu, na sliki pa se vidi, da so vse mestne hiše lesene. Kljub temu pa je bivanje v tem mestecu mnogo prijetnejše in udobnejše kakor v vseh kanadskih vaseh, ki leže nekoliko severne je od njega. Mestece ima namreč električno razsvetljavo in razne druge moderne tehnične naprave.
Armstrong je napovedoval vojno vsem starokopitnim angleškim navadam, ki še gospodujejo na kanadskem podeželju. S svojimi članki pa je dosegel neprimerno več kot je sam pričakoval.
Bilo je v januarja, ko se je glavni urednik vrnil s svojega večnega dopusta in ribolova. Zazdelo se mu je, da mora vseeno nekaj napisati za plačo, ki jo je sprejemal. Razjezile so ga Armstrongove reportaže, ki so vznemirile vso kanadsko javnost. Kanadske vasi so nenadoma postale važen gospodarski in politični problem. Tudi drugi kanadski listi so se začeli baviti s splošnimi kanadskimi vprašanji. Ker niso hoteli prevzeti tematike "Ottawa Post" so se razpisali o vprašanjih z drugih področij kanadskega javnega življenja. Eden je načel vprašanje lesne industrije in težav pri izkorišča-
nju gozdov, drugi se je vrtal okrog rudnikov.
Ministri so preplašeno dvignili glave. Problemi so naraščali, škandal pa je rastel v nedogled.
V	parlamentu so se oglasile prve interpelacije. Poslanci so začeli napadati vlado. Očitali so ji, da se bavi samo z zunanjepolitičnimi vprašanji in da drugim pomaga vlačiti vozove iz blata, da pa se prav nič ne potrudi reševati notranje probleme.
"Kaj bo, če se poleže gospodarska konjunktura, ki je nastala v vojni, in spet pride nad nas gospodarska kriza?" je vzkliknil neki poslanec.
Gospodarski ministri so preplašeno vlekli glave med ramena. Trdili so, da ni denarja za gradnjo železnic. Razen tega pa da je zdaj v polnem razmahu gradnja železnic v ZDA in zaradi tega železniške družbe ne morejo sprejemati novih koncesij. Padlo je nekaj predlogov, da bi bilo potrebno povečati in razširiti vodne poti, saj ima Kanada mnogo primernega vodovja. Nekateri so spet namigavali na električno družbo Westinghouse. Ta velikanska družba je imela svoje podjetje tudi v Kanadi in zdaj seje kazala ugodna prilika, da družba začne z elektrifikacijo Kanade.
V ravnatelj skih pisarnah veli kih delniških družb so se vedno bolj pogosto vrstile konference.
V	kanadski direkciji družbe Hudson bay so razpravljali o tem, ali naj opuste stare tradicije, ki so družbi prinašale tako velikanske dobičke in naj menjalno trgovino nadaljujejo na manj izkoriščevalski osnovi, ali naj jo zaenkrat sploh ustavijo. Na ta način bi bili obubožani kanadski lovci sami prisiljeni demantirati članke, ki so pisali o njihovi bedi. Zvita direkcija družbe seje odločila za to poslednje.
Sredi januarja se je Colbert nenadoma pojavil v uredništvu pri Armstrongu. Velikan v debeli kučmi in kožuhovinastem plašču je povzročil velik preplah. Tajnica je brez sape pritekla k Armstrongu in mu rekla, naj se skrije, ker da ga hoče ubiti neki orjak. Debelo pa je pogledala, ko je Armstrong na njene besede skočil k vratom in zavpil:
"Ah, vi ste, Colbert? Ze po opisu sem vedel, da ne more biti nihče drugi."
Krepko sta si stisnila roke. Armstrong je povabil prijaznega velikana v svojo sobo, sekretarka pa se mu je vsa preplašena izognila že od daleč.
"Nisem pričakoval, da se bova tako kmalu spet videla," je rekel Armstrong in ponudil gostu stol.
"Čas res ni primeren za takšna potovanja, toda zgodila se je velika nesreča," je zagodr-njal Colbert.
"Kakšna nesreča? Prej bo zmešnjava, kajti vlada že ne ve več, kaj naj ukrene zaradi vas lovcev."
"Družba Hudson bay je ustavila nakup kož."
"Kaj so ponoreli?"
"Veste, vse družbe za nakup kož in kožuhovine so včlanjene v kartel in nobena noče drugi hoditi v zelje. Družba dobro ve, da če ne odkupi kožuhovine in ne pripelje nam potrebnega blaga, da bomo morali čez mesec dni prodati krzno po vsakršni ceni, samo da ga spravimo v pro-metf ker sicer ne bi imeli niti prostora za sušenje drugih kož. Prav v tem času pa nalovimo največ plemenitih kožuharjev." Armstrong se je vznevoljil:
"Razumem. Da družbi ne bi bilo treba pristati na nakupovalne pogoje, ki bi bili ugodnejši za vas, je raje ustavila nakup."
"Da! Razen tega pa lov že dolgo ni bil tako bogat kot letos. Zgodnja zima in mraz na severu sta prisilila živali, da se umaknejo v bolj južno ležeče gozdove, kjer še vedno najdejo nekaj hrane. V začetku januarja smo popolnoma napolnili vsa skladišča z novimi kožami."
"Ali ni nikogar drugega, ki bi hotelkupiti kožuhovino?"
"Kartel je s strogo pogodbo zvezal roke vsem družbam. Če katera prekrši pogodbo, mora plačati občutno kazen."
Armstrong seje zamislil. Colbert, kije napak razumel njegov molk je dejal:
"Nisem vas hotel nadlegovati, toda neki šofer mi je skrivaj prinesel nekaj številk "Ottawa Post," kjer sem bral vaše članke: Še dobro, dav vasi tega niso vedeli, sicer bi se jezili ha vas."
"Hotel sem vam samo dobro," seje branil Armstrong.
"Vem! Toda, glejte, kaj moramo mi majhni ljudje proti tem mogočnim ^ružbam?"
"Premišljujem nekaj drugega, Colbert. Ali morda veste, v kakšnih odnosih so kanadske družbe z ameriškimi?"
"Zelo so si v laseh. Šofer mi je tudi pripovedoval, da ima ko-žuhovina tam doli bogata tržišča, kajti letos je zelo v navadi, da vsako žensko obleko ali plašč okrase s kožuhovino."
"Kaj mislite, če bi ponudili kožuhovino družbi v Kenneju?"
Colbert seje zamislil. Počasi sije prižgal pipo in šele tedaj opazil, da sedi še v kožuhu. Sle-kel ga je in ga hotel obesiti v omaro, vgrajeno v steno, Armstrong pa mu je dejal, naj ga položi kar na stol. Tudi njegov plašč je ležal tam, navadno ni nikoli uporabljal omare.
"Ne prestrašite se teh volkov," seje smejal Colbert, "ker niso tisti, ki so vas takrat napadli."
Šel^ ko se je spet pogreznil v zanj nenavadno globoki fotelj, je počasi odgovoril na Armstrongov predlog:
"Če sami ponudimo kožuhovino, smo spet tam, kjer smo bili. Morali bi jih samo opozoriti, da družba Hudson bay letos ne kupuje kožuhovine."
Chicago, ni.
FEMALE HELP WANTED
High Class Shop needs experienced SEAMSTRESS and other fine sewing. Steady work. 1416 Central St., Evanston, 111., GReenleaf 5-6448
REAL ESTATE FOR SALE
4 LARGE ROOMS and Utility on 1st floor. 4 large rooms above. Automatic oil heat; 2 car garage attached. See to appreciate.
9226 S. Harding Ave., Evergreen Park, 111.
LOMBARD — Beautiful 5 room home on landscaped corner lot. Upstairs can be converted into 3 bedrooms and bath. All modem auto, gas heat and electrically equipped kitchen, electric dishwasher, disposal unit. Full base, ment, finished in knotty pin% tile floor, attached garage. Close to transportation, stores, churches and schools. By owner. $21,500.
205 E. Maple St., Phone: Lombard 933W
Armstrong je poskočil:
"To je tisto! Imam že človeka, ki bi vam lahko pomagal. Nekoč je bil trgovec s kožuhovino, zdaj pa je detektiv."
"Krivicki?"
"Kaj ga poznate?"
"Bil je navadno prisoten, ko smo v Skalnih barakah prodajali kožuhovino za vojsko. Tako nežno je prijemal za kože, kakor da boža otroka. Iz tega sem sklepal, da je človek, ki ve, kaj je kožuhovina."
Armstrong je takoj segel po slušalki in zavrtel številke. Povedali so mu, na kateri številki bo našel Krivickega. Dogovorila sta se za sestanek. Detektiv je prišel točno ob dogovorjenem času. Našli so se v majhni gostilni, kamor je navadno zahajal Armstrong. Krivicki seje zelo razveselil Colberta.
"Zdaj imam mnogo dela," je dejal Krivicki, "toda kožuhovina je moja stara ljubezen."
Nagubal je čelo, kajti bil je propadel trgovec, ki ni mogel vzdržati konkurence z velikimi družbami. Ko mu je Colbert povedal, za kaj gre, se je spomnil lastne usode. Stisnil je pest in na dušek izpil velik kozarec žganja. Nekaj časa je razmišljal nato pa je dejal s preudarkom:
"To, kar je dejal Colbert, bo najbolj pametno. Opozoriti je treba trgovce na drugi strani meje, da zdaj lahko kupijo kože. Prepričan sem, da bodo zgrabili
CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
BUSINESS OPPORTUNITY
AUTO REPAIR SHOP — 10 car working capacity. Comer North Ave. and Cicero.
TUxedo 9-9520 9 a. m. to 5 p. m.
CLEANING STORE — Well established; good for dressmaking or tailoring. Best offer. See to appreciate.
2218 W. Chicago, BRunsWick 8-7712
DOMESTIC FEMALE
GENERAL HOUSEWORK — Real top condition. For interested party.
Call SUnnyside 4-9707
SETTLED DEPENDABLE GIRL OR MATURE WOMAN to take over household duties for employed mother. Stay. Someone more inteersted in a good home than small family salary.
Call Bittersweet 8-1882 anytime
HOUSEKEEPER (one or two) — Experienced; general housework, assist in cooking. No laundry. Stay. Own room and bath. Thursday and Sunday off. References.
Call collect Gary 7132


HELP WANTED MALE
Douglas Furniture Corp.
» HAS IMMEDIATE OPENINGS FOR
5 Production Line Inspectors
Some experience desired — WILL TRAIN FURTHER Steady employment — Good wages — Automatic increases Overtime available — Hospitalization and insurance Paid vacation and holidays See MR. GREEN — REIiance 5-0500
5555 West 65+h Street
Op>en Monday through Friday — 8 a. m. to 5 p. m.
za priložnost, kajti do zdaj so lahko kupovali kožuhovino samo od kanadskih družb. Še veselilo jih bo, če bodo na ta način lahko malo pokadili pod nos tem vsemogočnim trgovskim družbam. Toda kolikor se spominjam, so v Kenneju samo manjše družbice."
"Seveda. V Kenneju so samo izpostave. Velike centrale so v New Yorku. Če bodo uvidele, da je treba hitro ukrepati še preden se bo družba Hudson bay spet premislila, so nakupovalci lahko konec tega tedna že pri vas."
Po kratkem premolku je Krivicki nadaljeval:
"Jutri moramo odleteli v Washington. Za koliko vasi gre pravzaprav?"
"Samo v mojem okolišu čaka najmanj deset nastavarskih vasi na to, kaj bo. Bolj prqti severu pa jih je še več."
"Koliko kož bo tam?"
Colbert je računal in povedal takšno številko, da se je Kri-vickemu podaljšal obraz:
"Zdi se, da ste imeli letos obilen lov. Zato se bo newjorškim trgovcem že izplačalo, da se malo zganejo. Colbert, potujte z menoj!"
"Ali moram?" je vprašal v zadregi.
Armstrong ga je razumel:
"Vem, da zdaj v vasi nimate
denarja, jaz pa sem s svojimi zadnjimi članki kar lepo zaslužil. Zato vam bom posodil potrebni denar. Če vam kupčija uspe, mi boste že vrnili."
Krivicki mu je razložil, da se zdaj sam ne sme več ukvarjati s kupčijami, ima pa mnogo prijateljev med trgovci s kožuhovino, katerim bo Colberta predstavil kot prekupčevalca, ker bi sicer preveč zbijali cene, če bi izvedeli, da je sam prodajalec.
"Na nekaj vaju moram opozoriti," je resno dejal Colbert. "Lotili smo se nevarne igre, kajti niti družbi Hudson bay niti lovcem ne bo všeč, da sta se vmešala v to zadevo. Nastavar in zlatkop sta si enaka. Ne eden ne drugi se ne strašita nobenih dejanj."
"Zakaj bi se lovci jezili, če gre za njihove koristi?"
"Pri nas je tudi lov kmečka obrt. Kmet pa je starokopiten in nima rad novotarij. Lovec prav tako. Zdaj bo za svoje kože dobil denar in si bo zanj lahko kupil mnogo več kot je doslej dobil za kožuhe v blagu. Moral pa bo nekam iti in si nakupiti potrebno blago. Če bo kupil kos mila, si bo ves čas razbijal glavo, za koliko so ga pri tem opeharili in niti pomislil ne bo, da so ga prej še bolj in večkrat ogoljufali."
(Dalje prihodnjih)
PTIČJE SELITVE
Neštete milijone malih in likih ptic se te čase seli iz svojih poletnih bivališč v gorkejše južne kraje, kjer bodo prezimil®-Spomladi se bodo spet vrnile v svoje domače kraje, nekatere v kraje v Zedinjenih državah, nekatere v kraje daleč na severu. Kako ptice najdejo oddaljene južne kraje, katerih mnoge niso nikdar prej videle, in kako na povratku najdejo svoje rodne kraje, znanstveniki dosedaj se niso mogli ugotoviti.
Nekatere vrste ptic ostanejo leto in dan v svojih domačih krajih. Nekatere, kot robini, se na zimo pomaknejo le nekoliko bolj proti jugu, morda do Okla* home. Nekatere pa pred ziino odpotujejo v tisoče milj oddaljene kraje. Male ptice, z izjefflO lastavic in še nekaterih drugihi potujejo ponoči, ko so varne pred kragulji in drugimi ujed^ mi; podnevi pa na primernih krajih počivajo in si iščejo hW' ne. Če je vreme ugodno, potujejo komodno, le po 25 do 30 mU] na noč. Divje race in gosi U' druge vodne ptice pa včasih pr®* letijo 250 do 500 milj v desetur-nem "šihtu." Te vrste ptice včasih potujejo več tisoč milj d" svojih zimskih bivališč v krajih, kjer ni zime.	.
—NEW ERA. glasilo_^
NAZNANILO IN ZAHVALA
Globoko pofrti in žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem, da umrl naš ljubljeni soprog in dragi oče ter brat
lACOB SREBOT
Zatisnil je svoje blage oči po mučni bolezni dne 3. septembra 1953.
Pogreb se je vršil dne 7. septembra iz pogrebnega zavoda Joseph 2ele in sinovi v cerkev Marije Vnebovzete na Holmes Ave. ter od tam po opravljeni slovesni zadušnici in pogrebnih obredih na Calvary pokopališče, kjer smo ga položili k večnemu počitku v naročje materi zemlji.
Blagopokojnik je bil star 68 let. Doma je bil iz Krasa pri Št. Petru, odkoder je prišel v Ameriko pred 50. leti.
V dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno zahvalimo vsem, ki so položili tako krasne vence cvetja k njegovi krsti. Ta dokaz vaše ljubezni do njega nam je bil v veliko uteho v dneh smrti.
Dalje srčna hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir njegovi duši.
Našo zahvalo izrekamo vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo za spremstvo pri pogrebu.
Hvala vsem, ki so se prišli poslovit od njega, ko je ležal na mrtvaškemu odru, in vsem, ki so ga sprejmili na njegovi zadnji poti na pokopališče.
Našo zahvalo naj sprejme čst. g. Mathias Jager za molitve, opravljeno zadušnico in spremstvo na pokopališče, kakor tudi pogrebni zavod Joseph tele in sinovi za vzorno voden pogreb in najboljšo vsestransko poslugo.
Zahvalo izrekamo sobratom-nosilcem krste od društva Blejsko jezero št. 27 SDZ, katerega član je bil pokojni.
Ponovno hvala vsem za vse!
Končana je Tvoja življenjska pot, ljubljeni. Odšel si tja, kjer ni solz in trpljenja, tja, kjer vlada večni mir. Mi se Te bomo spominjali z ljubeznijo in hvaležnostjo do konca naših dni.
Počivaj sladko in pokojno v svobodni ameriški zemlji!
Žalujoči ostali:
ANTON I A, soproga EDWARD, sin
VIRGINIA in MRS. ANTON IA BILYK, hčeri PAUL BILYK, zet DOLORES, sinaha JACQUELINE, vnukinja V Jugoslaviji pa zapušča sestro ANTONIJO MAČAROL
Cleveland, Ohio, dne 13. oktobra 1953.