OSREDNJA knjižnica POSTELJA ZUPAN VRANSKO 41, 623 327, 981 IZDELAVA MASIVNIH BUKOVIH POSTELJ, OMARIC IN KOMOD TER PRODAJA VSEH VRST LATOFLEKSOV IN VZMETNIC. «TUTEKS Ložnica 53 a 3310 Žalec tel.: 03/ 712 07 00 faks: 03/ 712 07 55 urripr Savš^skedoUneJgf Leto VII • številka 1 • cena 350 SIT • 26. januar 2005 Anketa Življenje na vozičku grenijo ovire str. 8 Savimske zgodbe Namesto raja v peklu str. 25 TEHNIČNA TRGOVINA - SERVIS, d.o.o. GOTOVLJE 31, 3310 ŽALEC - Trgovina tel.: 03/713 34 50 03/713 34 52 - faks: 03/713 34 54 - Kmetijska preskrba Šempeter:03/703 84 70 MESTNI PLINOVODI l> I S ( R i jj U C M A l‘ ! I N A n vsi cenjeni bralci gasila Utrip, ki se ustavite na strani kjer je prostor namenjen političnim strankam. Najprej se vam globoko opravičujemo zaradi izostanka članka v zadnjih dveh številkah. Vam pa vsem ob zaključku zelo razburljivega leta, polnega dogajanj, predvsem pa tudi leta v katerem je bilo vloženo veliko dela in energije v delo naše stranke, zaželim predvsem zdravja, zadovoljstva in osebne sreče, ter veliko pozitivne energije, katero bomo zelo potrebovali, da bomo lahko celovito in uspešno sodelovali v novo izvoljeni vladni koaliciji. V novo leto vstopamo kot del vladne, desno-sredinske koalicije, ki ima skupaj z nami namen v Sloveniji narediti spremembe, za katere smo se tudi mi ves čas zavzemali.Zato lahko na prihodnji čas gledamo zamozavestno in dokaj mimo. Zahvala za to gre vsem, ki ste zaupali našemu vodstvu, še posebej pa našim kandidatom, ki so s svojimi nastopi in kvalitetnim programom, ter trdim delom v volilni kampanji poskušali prepričati volivce in s tem pripomogli k uspehu naše stranke. Skupaj s sorodnimi strankami smo uspeli prepričati volivce, da so potrebne spremembe po dvanajstletni vladavini LDS in da smo jih sposobni izvesti. Vse to je dokaz, da je tudi Slovenska ljudska stranka prispevala svoj delež pri političnih spremembah v naši državi. V novi vladi smo sprejeli precej večjo odgovornost kot pa je le vodenje resorjev, ki jih vodijo ministri Slovenske ljudske stranke. Janez Podobnik, minister za okolje in prostor, Janez Božič, minister za promet in Ivan Žagar, minister brez listnice za regionalni razvoj in lokalno samoupravo.Pred podpisom koalicijske pogodbe nam je uspelo v dogovorih in pogajanjih vnesti izhodišča in program, ki Na Štefanovo, ko Slovenci praznujemo svoj Dan samostojnosti, je prišla iz Azije najprej skopa novica o potresu, ki seje nato iz ure v uro spreminjala. Dosegla je nivo katastrofe. Natančno število žrtev popotresnih valov cunami-jev verjetno nikoli ne bo znano, ocena se bliža 180 000. Ostaja le pomislek o krhkosti in slabotnosti stvaritev človeka proti moči višje sile, kakorkoli jo že hočemo imenovati. V naslednjih dneh je sledilo nepopisno pokanje in streljanje (imenujem ga preprosto balkanizem), ki je naznanilo prehod v novo koledarsko leto. Če se mimogrede spomnim otroštva, je bil december miren, poln pričakovanj in dobrih želja, brez nasilja nad ljudmi in živalmi. Enako sem še doživljal pred leti v deželah zahodne Evrope. Sedaj je tu, Novo leto namreč, polno želja, pričakovanj in načrtov. Domači politični dogodki prvih dni tega leta napovedujejo premike. Mariborska davčna afera, nove ponarejene diplome, nepravilnosti citopatoloških preiskav v zdravstvu, udarec o slabem znanju matematike in naravoslovja slovenskih šolarjev... To je le nekaj najbolj izstopajočih tem, ki smo jih našli na straneh časopisov. Jasno, da je tudi tujih dogodkov precej, a najbolj odmevna informacija utegne postati, da G. W. Busch ne izključuje verjetnosti napada na Iran, če se ta ne bo odpovedal razvoju jedrskega orožja. Očitno se na jutrovem stvari zapletajo. Potrebno je razumeti, da so države kot so Iran, Pakistan, Savdska Arabija islamske republike (pokojni ajatola Homeini je izrekel fatvo nad Salmanom Rushdiem, ki je po šeriatskem pravu večna in obvezujoča), kjer vlada serial, zato je koncept njihovega delovanja popolnoma drugačen, kakor ga poznamo v Evropi, Ameriki ali Avstraliji. ZDA se obeta prva temnopolta ženska, ki bo postala zunanja ministrica. Gre za Condoleezzo Rice, ki je bila svetovalka za nacionalno varnost Gerga Buscha med ga naša stranka zagovarja že od same ustanovitve oziroma osamosvojitve Slovenije. Poštena denacionalizacija in privatizacija, enakomernejši razvoj vseh delov Slovenije, blaginjo vseh državljank in državljanov ter boljši položaj občin in učinkovitejšo družinsko politiko.Gospodarski razvoj bo uspešen tudi če bomo zaupali slovenskemu premoženju, ki pa bo bolj učinkovito skrbel za nova delovna mesta.Vse večjo podporo želimo podati podjetnikom, kmetom in gospodarstvenikom. Država je dolžna zaščititi vse svoje prebivalce in njihovo lastnino, zato je nujno urediti vsa obmejna in premoženjska vprašanja s sosednjimi državami. Da pa bi vse te naloge, ki smo si jih zadali kot vladna koalicija, lahko uspešno uresničili, v okviru Slovenske ljudske stranke delujejo zveze in gibanja, katera pa bi bilo nujno potrebno poživiti tudi v naši regiji.Predvsem nujno bi bilo ustanoviti regijski odbor podmladek SLS: Nova generacija katerega predsednica je Nataša Kavaš Puc. Na zadnji seji regijskega odbora SLS za Spodnjo Savinjsko dolino je iz mesta predsednika-koordinatorja odstopil g. Marjan Sever. Za vso njegovo delo se mu najlepše zahvaljujemo. Pa še to : Vse bolj se v medijih pojavljajo novice, da se v stranko na vsak način želi aktivno vrniti nekdanji predsednik stranke g. Marjan Podobnik. G. Podobnik je bil z večino glasov v decembru 2004 izvoljen za predsednika Slovenske narodne zveze pri SLS in je iz te pozicije tudi pripravil program dela, ki ga je predstavil na zadnji seji glavnega odbora 19-01.2005. Odločno je zanikal vsa podtikanja, da je njegov interes zasesti katero od vidnejših funkcij v samih organih stranke, še bolj pa je zanikal kakršnokoli kandidaturo za zasedbo delovnega mesta v državi Sloveniji na katerega bi ga lahko predlagali organi političnih institucij. Janez Jager SDS njegovim prvim mandatom, nadomestila pa bo Colina Powella, ki je po svetu užival veliko naklonjenost. 12. januarja je minilo dve leti, ko se je ustavilo srce enega največjih sinov slovenske zemlje, tvorca slovenske države, dr. Jožeta Pučnika. Skupaj s predsednikom SDS Janezom Janšo so večer pred dnevom spomina njegov grob obiskali tudi glavni tajnik SDS Dušan Strnad, poslanec Franc Jazbec, in člana IO SDS Franc Sever in Milan Ozimič. 12. januar je ostal v spominu še posebej tistim občankam in občanom občine Žalec, ki so si resnično želeli iz objema totalitarnega režima; leta 1990 je bil na ta dan v Gasilskem domu v Žalcu ustanovljen DEMOS občine Žalec. Letos je torej minilo 15 let od tega zgodovinsko pomembnega dogodka, a po zaslugi župana Lojzeta Posedela je spominska tabla še vedno v prtljažniku avtomobila enega od ustanoviteljev. Lep dosežek za poslanca LDS, ki mu je ravno ta DEMOS omogočil vse njegove politične pozicije; v bivšem režimu bi jih verjetno ne mogel doseči. Ob tem bom zapisal še misel Napoleona Bonaparteja: “Kadar človek spozna slabost svoje morale, jo je treba znati zdraviti kot se zdravi roko ali nogo”. K temu bom za lažje razumevanje dodal: spoznanje je atribut samopodobe, zdravilstva pa se je potrebno naučiti. Tokratni 18. januar je zaznamovala žalostna vest o smrti prve dame slovenske popevke, Marjane Deržaj. Večne uspešnice, kot so Zemlja pleše, Orion, Ne čakaj na maj, Poletna noč postavljajo Marjano ob Bojanu Adamiču in Jožetu Privšku med legende slovenske zabavne glasbe. Za OO SDS Žalec Januš Rasiewicz Prispevki političnih strank niso lektorirani v uredništvu. 14 januar 2005 Po DOLINI urrin 1 ! i Veliko predstav za najmlajše Snežna čarovnica in dedek Mraz saj so med lanskoletnimi počitnicami to pogrešali.” Janja Klančnik ob tem izreka vso zahvalo Adiju Vidmajerju in Občini Prebold, županu Vinku Debelaku. Kako pa se v planinski šoli Kozorog počuti Maruška Bergant, ki je ena izmed najbolj zagretih mladih planincev? “Zelo sem vesela, da sem vključena v to šolo, saj smo kot nekakšna velika družina. Imamo se zelo lepo, med sabo smo veliki prijatelji in zelo smo hvaležni Adiju in Janji, da nas spoznavata z našimi planinami in planinskimi potmi, na katerih spoznavamo rastline, živali, različne ljudi, vrhove okrog nas in še marsikaj. Upam, da nam bosta veliko tega pokazala tudi v prihodnje.” D. Naraglav Tudi tokratna prireditev je bila lep dokaz uspešnega dela Društva podeželskih žena občine Prebold Društvo podeželskih žena občine Prebold, katerega članice so večinoma dekleta in žene iz Matk, je niz svojih aktivnosti v letu 2004 zaključilo s prireditvijo za najmlajše. V dvorani gasilskega doma v Matkah so si otroci s starši pred prihodom dedka Mraza ogledali otroško igrico Snežna čarovnica, ki so jo na oder postavile vzgojiteljice iz vrtca Petrovče. Društvo podeželskih žena, ki ga vodi Danica Uplaznik, je za prihod dedka Mraza poskrbelo že leto poprej in tako po dvanajstih letih znova obudila v življenje to prireditev za najmlajše. Ker se je izkazalo, da si otroci in starši želijo takšne popestritve veselega decembra, so podeželske žene sklenile, da prireditev organizirajo tudi v prihodnje in spet nadaljujejo tradicijo. Lani so bile zadnje, ki so medse pripeljale dedka Mraza s 50-letnim stažem (Gusti Dobriha). Letos so morale “dedka Mraza” najti kar med svojim članstvom. S prijetno igrico, lepimi darili in tudi dobro opravljeno nalogo novega dedka Mraza je bilo veselje otrok popolno, prireditev pa še en dokaz več uspešnega dela Društva podeželskih žena občine Prebold. D. N. Mladi in Evropa pravljeni. Predstavitve so nekateri podkrepili tudi z anketami, ki so jih opravljali med sošolci ali na ulici med krajani. Na koncu vsake predstavitve so zastavili še vprašanje kateremu od gostov otroškega parlamenta in tako obogatili svoj prispevek. In kako je s predstavitvijo zadovoljna mentorica Urška Poljanšek? “Odkrito rečeno sem tudi sama zelo prijetno presenečena in hkrati vesela, saj je to tudi potrditev, da smo delali dobro. Z učenci, ki so povsem prostovoljno vključeni v otroški parlament, smo se dobivali enkrat do dvakrat na teden. Pogovarjali smo se o teh temah, sami so dajali pobude in predloge in sami so se odločili za raziskavo s pomočjo anketiranja. Jaz sem njihovo delo le koordinirala in jim pomagala obdelati rezultate anket. Res sem zelo zadovoljna in z zadovoljstvom bom z njimi sodelovala na občinskem parlamentu v Žalcu.” D. Naraglav Za večjo osveščenost Območna organizacija RK Žalec je tudi minulo leto ob dnevu boja proti AIDS-u organizirala razdeljevanje literature, simbolnih rdečih pentelj in kondomov. Na ta način že vrsto let daje svoj delež k opozarjanju prebivalstva na to bolezen, ki še zlasti v nerazvitem svetu dnevno vzame veliko življenj. Pri izvedbi akcije so sodelovali dijaki Srednje zdravstvene šole Celje in dijaki Gimnazije Lava, ki sicer živijo v občini Žalec. Za izvedbo akcije so izbrali dve lokaciji. Dopoldan so delovali na Petrolovi bencinski črpalki v Žalcu, popoldan pa pred Mercatorjevo blagovnico v Levcu. Na obeh lokacijah so skupno razdelili preko 300 zloženk, pentelj in kondomov oziroma vse kar so pri- pravili za tokratno akcijo. Kot je dejala sekretarka območnega združenja RK Žalec Majda Pilih so z rezultatom akcije nadvse zadovoljni, še posebno pa je vesela, ker so jo izpeljali skupaj z mladimi, ki so znali svoje vrstnike tudi pritegniti in jih zainteresirati za poglobljeno razmišljanje o tej bolezni. D. N. Med akcijo na Petrolovi črpalki v Žalcu Gledališka skupina KPD Svoboda Prebold, ki jo vodi Martina Kumer, je bila v minulem letu nadvse dejavna. Preko leta so pogosto igrah skeč Mah oglas. Med drugim so z njim razvedrili tradicionalno srečanje starejših občanov. V mesecu decembru in tudi v januarju pa največ nastopajo z gledališko igrico za otroke Mojca Pokraculja. V domačem kraju so se predstavih otrokom v šoli, na božično-novoletni tržnici in pri trgovini Miklavc. Sicer pa so igrali še v Trnavi, Braslovčah, v Letušu, v Žalcu pred Savinjko in v Latkovi vasi. S to igro bodo v teh dneh nastopih še v Celju v Intersparu in nato v Mariboru v Zavodu za naglušno prizadete otroke. Glede na odziv in prijetno igrico bodo z njo gostovali tudi v prihodnje. Hkrati se bodo pripravljah na novo igro. D. N. Planinska šola Kozorog To je tema otroškega parlamenta v šolskem letu 2004/ 0$. Temo vsako leto vnaprej določi Zveza prijateljev mladine. Učenci se pod vodstvom mentoric aktivno pripravljajo na šolski otroški parlament in nato na sodelovanje v občinskem otroškem parlamentu, ki bo v Žalcu. Tam bodo s svojo mentorico tudi učenci OŠ Šempeter, ki so se najbolje izkazali na predstavitvi v šolskem otroškem parlamentu 12. januarja. Na parlamentu sta poleg predstavnikov učencev iz vseh razredov Tpoqrr torica za zdravstveno vzgojo v UE Žalec Marjana Jager in vodja policijskega okohša za KS Šempeter Zvone Čretnik. Glede na zelo široko temo Mladi in Evropa so se mentorice osnovnih šol žalske občine že v začetku šolskega leta dogovorile za štiri področja, ki jih bodo v okviru otroškega parlamenta podrobneje obdelali v tem šolskem letu. Tako so tudi v Šempetru pod vodstvom mentorice Urške Poljanšek učenci predstavili štiri teme: otroci, državljanstvo, izobraževanje in revščina. Prvo področje sta predstavila Jure Terglav in Neja Dvornik, o državljanstvu o É Z otroškega parlamenta v Šempetru osnovne šole, mentorice otroškega parlamenta Urške Poljanšek, ravnateljice Petre Stepišnik, mentorice šolske skupnosti Bernarde Sopčič, pomočnice ravnateljice Saše Pristovšek in knjižničarke Nevenke Poteko sodelovala tudi koordina- sta spregovorili Silvija Kuhar in Kaja Božič, področje izobraževanja sta predstavili Eva Jančigaj in Nina Počivalšek, o revščini pa je govoril Peter Milovanovič. Vsi učenci so bih zelo dobro pri- Planinstvo je najbolj množična oblika rekreacije, v katero so vključeni ljudje vseh starosti, od tistih v vrtcu pa do devetdesetletnikov. Ljubezen do planin in gora oziroma do narave se v veliki meri začenja oblikovati že v najzgodnejših letih življenja, zato je pomembno, da se s to dejavnostjo ukvarjajo že v vrtcih oziroma v osnovnih šolah. Planinska društva to dejavnost spodbujajo tudi preko mentorjev v šolah. V Savinjski dolini deluje lepo število planinskih društev, najmanj eno je v vsaki občini, ki poleg osnovnega društvenega programa posveča vehko skrb vzgoji mladih planincev. Tako je tudi v okviru PD Prebold, kjer že dobro leto deluje Planinska šola Kozorog. S strani PD Prebold vodi planinsko šolo Adi Vidmajer, s strani šole pa Janja Klančnik, ki je povedala: “S planinsko dejavnostjo začenjamo že v prvem razredu, vendar so naši pohodi bolj kratki. Tako je tudi v drugem razredu. V obeh razredih mi pri tem pomaga Nevenka Pader. Nekakšna nadgradnja tega je planinska šola Kozorog, ki je nastala na pobudo Adija Vidmajerja. Vanjo so vključeni najbolj planinsko zagreti učenci tretjega, četrtega in petega razreda. V tem šolskem letu je v planinsko šolo vključeno 26 učencev, na pohodih in izletih pa je 20 do 22 učencev, saj vsi iz razhčnih razlogov (največkrat zaradi bolezni) ne morejo bih vedno prisotni.” O programu šole in dosedan- Skupna fotografija udeležencev planinske šole Kozorog jih aktivnosti pa je Janja Klančnik povedala: “Osnovni namen naše šole je v prvi vrsti navdušiti otroke za planine, Ob tem pa jih tudi navajati na lepo obnašanje, medsebojno druženje in spoštovanje do narave. V lanskem letu smo bih na Boču, udeležih smo se dneva slovenskih planincev na Žavcarjevem vrhu nad Mariborom, imeli smo dvodnevni planinski tabor na Raduhi, kjer smo si ogledali tudi Snežno jamo in se spoznavali z raznimi pravili obnašanja v planinah. Planinsko Janja Klančnik Maruška Bergant šolo za leto 2004 smo zaokrožili z zaključkom v Marija Reki. Th so otroci dobili priznanja za končani prvi del planinske šole. Sedaj že nadaljujemo z drugim delom. Za nami sta že zimska pohoda krajanov v Marija Reko in na Goro Oljko, spomladi pa se bomo lotili savinjske planinske poti. Pred zaključkom šolskega leta naj bi se za dva ah tri dni podah v Alpe in tako že spoznah tudi visokogorje. Določene aktivnosti s kakšnim planinskim izletom pa načrtujemo tudi čez poletne počitnice, kar je predvsem želja otrok, S v družbi prijetnih ljudi Mercator DOBRA IDEJA ZA ŠE BOLJŠI NAKUP V SUPERMARKETU TRGOVSKEGA CENTRA LEVEC: LIKALNIK BOMANN CB 741, 2000 w PALIČNI MEŠALNIK BOMANN CB 318, 170 W ELEKTRONSKA OSEBNA TEHTNICA CAMRY EF 231 BE (funkcija merjenje deleža maščob in vode v telesu do 150 kg) PREŠITA ODEJA 140 X 200 cm - 100 % PERJE VZGLAVNIK 60 X 80 cm - 100 % PERJE JOGI RJUHA ENOJNA 90 X 195 cm več barv JOGI RJUHA DVOJNA 180 X 195 cm več barv V času od 1. 2. do 15. 2. 2005 vam ob nakupu nad 5.000,00 sit podarimo HITRO srečko Loterije Slovenije. Obiščete nas lahko tudi ob nedeljah od 8. do 12. ure 2.890.00 SIT 1.990.00 SIT 5.990.00 SIT 4.999.00 SIT 1.999.00 SIT 1.299.00 SIT 1.899.00 SIT Po DOLINI januar 2005 Mini športni park za vse Božična pravljica in sejem Zdravju naproti 950 pohodnikov V minulem mesecu so, kot smo že poročali v prejšnji številki Utripa, po Savinjski dolini pripravili veliko božično-novoletnih sejmov. Z njimi so bogatili predpraznični čas tudi učenci osnovnih šol. Učenci OŠ Šempeter so sejemsko dogajanje prenesli v Hmeljarski dom Šempeter. Sejem, na katerega so ob cesti in križiščih vabili sneženi možje, se je začel z božično pravljico. Ob koncu kulturnega programa je nekaj lepih in praznično obarvanih besed obiskovalcem namenila ravnateljica OŠ Šempeter Petra Stepišnik. V nadaljevanju prireditve so si obiskovalci z zanimanjem ogledovali in kupovah izdelke, ki so jih v ustvarjalnih delavnicah izdelali učenci in starši. Svoj delež so k temu dodah tudi v Turističnem društvu Šempeter. Njihova predstavnica Štefanija Kos je ob pomoči nekaterih drugih članov TD prikazovala izdelavo božično-novoletnih izdelkov. Obiskovalci so lahko tudi sami ali ob pomoči pred- Občinska organizacija ZZB NOB Prebold je z družabnim srečanjem proslavila zaključek leta 2004. Prvo tovrstno srečanje so organizirali v prostorih gasilskega doma Groblja, tokrat pa so se poveselili v prostorih gasilskega doma v Latkovi vasi. Srečanja se je udeležilo približno šestdeset članov, med njimi tudi najstarejša članica Fanika Raček, ki bo februarja stopila že v 93. leto življenja. Slednja je še vedno aktivna članica tako borčevske organizacije kot krajevne organizacije Rdečega križa Prebold. Na srečanju so Faniki Raček in Mariji Jamšek, ki je prav na ta dan praznovala 76. rojstni dan, podelih šopek. Šopek je prejela tudi tajnica občinske in območne organizacije ZZB Tonika Martinšek. V krajevni skupnosti Levec se ob cesti, ki pelje na letališče, nahaja športno igrišče. Krajani mu pravijo mini športni park. V tem majhnem parku so igrišče za mali nogomet in košarko, steza za balinanje in igrišče za odbojko na mivki. S tem so prizadevni člani Športnega kluba Levec poskrbeli za svoje mlade člane, da aktivno preživljajo svoj prosti čas in skozi šport povečujejo kakovost svojega življenja. Člani športnega kluba Levec, ki s svojim prostovoljnim delom skrbijo za urejenost igrišča, pa niso pozabili tudi na najstarejše ljudi v kraju. S postavitvijo klopi, posaditvijo rož in dreves, so poskrbeli za sprostitev tistih, ki se s športom žal ne morejo ukvarjati več. š. K. Del športnega igrišča V januarju je veliko zimskih pohodov, na katerih pa letos žal ni bilo snega. Tradicionalni, 23. pohod Zdravju naproti na Goro Oljko, ki je eden najbolj množičnih v Sloveniji, organizira pa ga Planinsko društvo Polzela, je minil v sončnem toda hladnem vremenu. Gora Oljka je ta dan gostila kar 950 pohodnikov iz raznih krajev Slovenije in tudi iz sosednje Hrvaške. Na vrh 734 m visoke Gora Oljke so se pohodniki odpravili s Polzele, Šmartnega ob Paki, Velenja, Šoštanja in Andraža nad Polzelo. Pohodnike je iz Celja pripeljal tudi posebni vlak, organizatorji pohoda pa so poskrbeli za vodstvo s Polzele in Velenja. Na cilju je udeležence pohoda čakal topel čaj, pa tudi tradicionalno trdo kuhano jajce. Predsednik Planinskega društva Polzela Zoran stavnic TD izdelali svoj izdelek in ga odnesli domov. Ravnateljica Petra Stepišnik je povedala, da bodo ves izkupiček od prodanih izdelkov namenih v šolski sklad. S tem denarjem bodo pomagali plačati šolo v naravi in bivanje v centrih šolskih in obšolskih dejavnostih otrokom iz socialno ogroženih družin. D. Naraglav Prizor iz Božične pravljice Štok je povedal, da so podelili priznanja za 20- in 10-kratno udeležbo na pohodu, pet pohodnikov pa je prejelo priznanja za udeležbo na vseh 23 pohodih. To so Štefka in Božo Jordan, Stane Štorman, Ferdinad Glavnik in Milan Orešnik. T. Tavčar Utrinek s pohoda Skupinski posnetek udeležencev prednovoletnega srečanja z najstarejšo članico Faniko Raček (sedi peta z desne) Nekaj besed o letu, ki se je iztekalo, je Viljem Petek namenil udeležencem srečanja in se vsem zahvalil za njihovo delo pri delu v organizaciji in jim zaželel zdravja in vsega lepega v letu 2005. Za glasbo je tokrat poskrbel Alfonz Lesjak. Druženje pa so popestrili štirje člani ljudskih pevcev Šest še, ki so znah k petju pritegniti tudi ostale. D. Naraglav Borci tudi tokrat skupaj v novo leto Že osemindvajseti v Marijo Reko Druga januarska nedelja je bil v znamenju številnih planinskih in spominskih pohodov. Največ ljubiteljev planin, članov planinskih, veteranskih in drugih organizacij ter drugih organiziranih skupin in posameznikov se je udeležilo spominskih svečanosti na Osankarici na Pohorju, kjer je spomenik v spomin padlim v Pohorskemu bataljonu, ter v Dražgošah na Gorenjskem, kjer je veličasten spomenik v spomin na znamenito Dražgoško bitko, ki je v maščevalnem zanosu nemškega škornja zahtevala veliko žrtev domačinov in požig vasi. V nedeljo so se tudi v Savinjski dolini podali na pot, in sicer iz Prebolda v smeri proti Marija Reki. Tradicionalnega pohoda, ki je bil tokrat že osemindvajseti, se vsako leto udeleži od 500 do 1000 in tudi več pohodnikov iz Savinjske dohne in drugod. Thdi letos je bilo pohodnikov več kot tisoč. Večina pohodnikov se na pot odpravi iz Prebolda po markirani poti mimo tekstilne tovarne, preko sedla Žvajga, mimo Lobnikarjeve domačije do Doma pod Reško planino. Nekaj si jih izbere tudi krajše ah daljše poti, vsem pa je skupni cilj planinski dom preboldskih planincev, kjer za dobro počutje skrbita oskrbnika Ivanka in Stanko Pišek. Ob prihodu so bili pohodniki deležni toplega čaja in okusnega golaža. Za popestritev pa so poskrbeli člani Reškega tria. O pohodu in vtisih smo se pogovarjali s pohodniki. Jaka Jeršič s Polzele )e Povedal; I "Lepo je priti 1 med pri-jatelje, lepo se je družiti I in uživati v naravi-P°h°da se BP*1PU udeležim Jakob Štrukelj vsako leto. Pravzaprav niti ne vem, kdaj sem koga izpustil. Vedno je lepo. Včasih sije sonce, včasih dežuje ah pa sneži. Kadar je pokrajina zasnežena, je še posebej lepo, res pa je, da je hoja takrat bolj naporna. Letos teh problemov nismo imeh. Pohodov se bom udeleževal, dokler bodo prijatelji in dokler mi bo to dopuščalo zdravje.” V skupini z Jeršičem je bil tudi Jakob Štrukelj, ki je bil s svojimi 86 leti najbrž tudi najstarejši pohodnik tokratnega pohoda. “Na tem pohodu sem pravzaprav šele drugič, vendar pa v hribe zelo rad hodim. Največkrat grem na Goro Oljko. Ker sem srčni bolnik, hodim nekohko počasneje, vendar pa mi pot v Marijo Reko ni predstavljala posebnih težav. Na pot smo se odpravili iz Prebolda in prej kot v dveh urah smo prispeli do doma. Ib je zelo prijetno in sem vesel, da sem danes v družbi svojih prijateljev ______________________ planincev, Milka Turnšek planinskih izletov.” Kaj pa o pohodu pravi Milka Turnšek iz Grajske vasi? “Če povem po resnici, sem danes na tem pohodu prvič. V Domu pod Reško planino sem bila že velikokrat ob drugih priložnostih. Ivan ~Kuder tok^ prijetna, saj ni bilo snega in je bil tako korak bolj trden. Tako na poti kot na cilju je zelo prijetno in kar žal mi je, da se tovrstnih pohodov nisem udeležila že kdaj prej.” Ivan Kuder: “Vesel sem, da sem se danes podal na to pot, saj sem se srečal z mnogimi znanci in prijatelji in si voščili ob novem letu. Če bo zdravje dopuščalo, bom prihodnje leto spet tu. Res je lepo in prijetno.” In kaj o letošnjem pohodu pravi Franc Čretnik iz Liboj, ki se je doslej udeležil vseh 28 pohodov? “Hribi so moja velika ljubezen in zato bi mi kar nekaj manjkalo, če se ne bi mogel udeležiti tudi tega pohoda. Vsako leto je pohod dobro organiziran in za to velja organizatorje res pohvaliti. Če bo tako, kot je sedaj, se že sedaj veselim jubilejnega 30. pohoda leta 2007. Z velikim veseljem pa se vsako leto udeležujem tudi ostalih pohodov. S posebnim odnosom pa pohoda na Osankarico, saj je na Pohorju padel tudi moj oče. Udeležil sem se vseh 27 pohodov.” D. Naraglav Med organiziranimi skupinami so se pohoda udeležili tudi preboldski gasilci (na fotografiji). Jaka Jeršič Franc Čretnik januar 2005 Po DOLINI Ponovno počitniške ustvarjalne delavnice kar nadaljevati. Delavnica bo živela naj vsebuje vse prvine človekove na odru Doma II. slovenskega tabora razsežnosti. To ni le telovadba in ri-od ponedeljka do petka, po urniku, tmika. Je nekaj, kar je otroku lastno, kot je objavljen v mesečnem kole- Otrok hoče izplesati, z gibanjem darju prireditev Zavoda za kulturo, izraziti tisto, kar se poraja v njegovi šport in turizem Žalec. duševnosti in v njegovem telesu! Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec tudi letos med zimskimi počitnicami organizira za učence osnovnih šol ustvarjalne delavnice. Učenci bodo lahko izbirali med praktično likovno delavnico, ki jo bo vodila otrokom in Žalcu že znana slikarka Barbara Zupanc (predvidoma bo potekala v prostorih Bergmannove vile v Žalcu), in med delavnico izraznega plesa (za mlajšo in starejšo skupino); vodila jo bo Breda Stepan. Bredo Stepan mnogi otroci in starši pomnijo kot izjemno učiteljico v razredu, hkrati pa čudovito mentorico krožka za izrazni ples na I. osnovni šob Žalec. Z otroki je ustvarjala slikovite plesne predstave, z njenim odhodom v Celje pa se je, razumljivo, tja preselila tudi njena ljubiteljska dejavnost. Zdaj ustvarja izrazni ples tam in je v svojem okolju ponovno uspešna. Ker pa je Žalec ostal v njenem srcu, se je odločila sprejeti pobudo ter izvesti plesne delavnice v teh zimskih počitnicah, nato pa s plesno delavnico v organizaciji Zavoda Takole o plesu in njegovi vlogi v življenju otrok razmišlja Breda: “Izrazni ples - kaj je? Gibanje, ki Čim mlajši je otrok, tem uspešnejše je delo z njim. Neobremenjen je še, zato je lahko spontan; je lahko resničen, sproščen, ustvarjalen. Sproščenost naj bi spremljala ves njegov razvoj, individualen in kolektiven. Sočasno razvijamo harmonijo vsega telesa, ga krepimo ter oblikujemo zdravo in lepo držo. Zato je prav, da se otrok uči različnih načinov gibanja, da se uči upravljati s svojim telesom, in raziskuje, kakšnih gibov je njegovo telo zmožno, kako lahko z gibi komunicira, gradi preproste gibalne fraze, se izvirno izraža. Naučiti se mora razpoznavati različne ritme, odvisnost od glasbe, njene hitrosti in melodičnosti. Na ta način ustvarja nekakšen “slovar” plesnega gibanja in se ga hkrati uči tudi uporabljati.” Lidija Koceli Civilna pobuda ZBERIMO SE OKROG KNJIŽEVNE REVIJE Literati vseh vetrov, ki prevetrujejo Savinjsko dolino, razpišite se in objavljajte svoja dela! Videti je, kot da zamira književna tradicija našega okolja. Pojavljajo se posamezne književne zbirke, v glavnem v samozaložbah; redki posamezniki se prijavljajo na razpise kulturnih projektov, a v javnost skoraj ne prodre njihov glas. Zato vas vabimo: pisci vseh vrst - pesniki, pisatelji, dramatiki, ki se z besedno umetnostjo ukvarjate profesionalno ali ljubiteljsko; tisti, ki to želite, in tisti, ki zgolj ljubite lepo besedo ali pa imate morda izkušnje z urejanjem ali izdajanjem revij. Naredimo nekaj skupaj. Zberimo se v ponedeljek, 28. februarja 2005, ob 16. uri v zgornjem nadstropju Savinove hiše v Žalcu in uresničimo to civilno pobudo. Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec Čarodej Jani z gosti iz Belgije Čarodeji v Petrovčah Kulturno društvo Petrovče in čarodej Jani Jošovc so pretekli teden priprvili predstavo čarodejev. V polni dvorani zadružnega doma v Petrovčah so lahko obiskovalci uživali ob čarovnijah, ki so jih prikazovali čarodeji iz Belgije in Slovenije. Nastopajoči so bili prijatelji čarodeja Janija, ki so bili v Slovenji na enotedenskem oddihu, v soboto pa so se udeležili tradicionalnega mednarodnega srečanja čarodejev v Mariboru - Magibor 2004. Na predstavi, zanimivi za otroke in odrasle, je svoje spretnosti prikazalo pet čarodejev iz Belgije, med katerimi smo lahko videli gusarja Sancheza s pomočnikom, ki sta iz balonov izdelovala različne živali za otroke, Dentini je krotil plešočo nitico, Erik Johnson je jedel žarnice, Duzy je naključno izbrano gledalko Štefko učil čarati, Lee Memphis pa je bil oblečen v kitajski kostum in pričaral toliko riža, da bi z njim lahko nahranil vse gledalce. Nastopili so tudi čarodeji iz Slovenije. Predstavil se je Andrej Zeme, ki ga poznamo tudi kot trobentarja pri skupini Vitezi celjski, Franc Višnjar je gledalce očaral z vrvicami, Jure Jošovc pa je s svojimi čarovnijami navdušil najmlajše gledalce. Zanj je bil ta nastop tudi generalka za tekmovanje na srečanju čarodejev Magibor, na katerem je naslednji dan osvojil prvo mesto v kategoriji mladincev. Predstavo v Petrovčah je pripravil in povezoval čarodej Jani, ki je prikazal veliko čarovnij za otroke in odrasle, z ženo Sabino pa sta prikazala tudi točko Babji mlin in iluzijo, pri kateri gledalko iz občinstva prerežeta na tri dele - seveda brez kasnejših posledic. Dekoracija odra, dve veliki čarobni palici, obdani z zlatimi zvezdicami, sta Jani in Sabina izdelala iz balonov. Dve uri trajajoča čarovniška predstava, kakršne v Petrovčah že dolgo ni bilo, je navdušila tako otroke kot tudi odrasle. Predstavo je posnela Savinjska televizija, ki je bila tudi medijski pokrovitelj. J-J- FOTOGRAFSKI NATEČAJ fotografij vodnih virov Društvo varuhov okolja Radoživ iz Žalca in Zavod za kulturo, šport in turizem - ZKŠT Žalec objavljata fotografski natečaj za fotografije vodnih virov v vseh koledarskih obdobjih, ki izvirajo in imajo lokacije na področju Upravne enote Žalec. Razpis traja od 26. 1. 2005 do 1. 9- 2005. Pogoji natečaja: 5 fotografij v barvni aU črno-beb tehniki po izboru avtorja v velikos-ti A4-formata. Vse poslane fotografije morajo biti posnete tudi na zgoščenki (najmanj 5 in največ 10 posnetkov). Prve tri fotografije bodo nagrajene in odkupljene. Iz vseh prispelih fotografij bo narejena razstava v prostorih ZKŠT v Žalcu. Fotografije in zgoščenko s pobiim imenom in priimkom ter naslovom avtorja pošljite do 1. 9- 2005 na naslov: DRUŠTVO RADOŽIV, Ul. Ivanke Uranjek 1, 3310 Žalec. Novoletna čajanka na UPI Tudi konec lanskega leta je bil za UPI - Ljudsko univerzo Žalec pester. Praznični december so vodilni na univerzi popestrili z različnimi dogajanji, katerih vrhunec je bila novoletna čajanka z nagradnim žrebanjem. Ob zaključku leta. so udeležence izobraževanj na univerzi povabili, da se skupaj poveselijo in nazdravijo letu 2005 v veselem pričakovanju, tkanju novih sanj, upov in načrtov. Vse prisotne je najprej pozdravila direktorica UPI - Ljudske univerze Žalec prof. Franja Centrih in jim zaželela srečno, zdravo in uspešno novo leto. Seveda so poskrbeli tudi za piškote in vroč čaj, da so se udeleženci lahko ob zvokih glasbe nekoliko pogreli. Nastopila je mlada glasbenica Silvija Plahutnik, zatem pa so si udeleženci srečanja lahko ogledali adrenalinski ognjeni spektakel, ki jih je dodobra ogrel. In ker se ob takšnih priložnostih podari- jo tudi darila, je prisotne obiskal Božiček, ki je poskrbel za veliko novoletno nagradno žrebanje. Ob zaključku leta se je sreča nasmehnila Robertu Tomislavu, ki je prejel 3- nagrado v obliki odpisa 3-mesečne šolnine, odpis polletne šolnine je kot 2. nagrado prejel Aleksander Leskošek, zagotovo pa je bil novoletnega darila najbolj vesel Marko Kralj, ki mu je UPI - Ljudska univerza podarila celoletno šolnino. M. C. UPI LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC à&ta tjudi VABI V NASLEDNJE TEČAJE IN DELAVNICE SPLOŠNO IZOBRAŽEVANJE • RAČUNALNIŠKI TEČAJI •ŠOLA IN IZPITI ZA ECDL • TEČAJ ZA VODITELJA ČOLNA • VODENJE POSLOVNIH KNJIG, • RETORIKA začetni in nadaljevalni tečaj • DELAVNICA “POMLADITE SE - ŽIVITE DLJE” • DELAVNICE ZA KOMUNIKACIJO IN OSEBNOSTNO RAST • TEČAJ DRUŽABNIH PLESOV za odrasle • AEROBIKA IN AEROBNA VADBA ZA ZDRAVO HRBTENICO IN FIT TELO • GLASBENA ŠOLA ZA ODRASLE • TEČAJ ZDRAVEGA KUHANJA IN PREHRANE •PRIPRAVE NA IZPIT ZA POSLOVODJE (trgovski, gostinski) IN DELOVODJE JEZIKOVNO IZOBRAŽEVANJE: angleščina, nemščina, francoščina, italijanščina, ruščina, kitajščina, španščina, portugalščina • INTENZIVNI IN OSVEŽITVENI TEČAJI ■ TEČAJI POSLOVNEGA JEZIKA • KONVERZACIJSM TEČAJI • VERIFICIRANI IZPITI IN PRIPRAVE IZ TUJIH JEZIKOV ZA ODRASLE IZ ANGLEŠČINE IN NEMŠČINE (DIC) ■ SLOVENŠČINA ZA TUJCE (tečaj, priprave na izpite, izpiti UPI-Ljudska univerza Žalec, Ivanke Uranjek 6, Žalec; tel: 03/713 35 50; www.upi.si, lu-zalec@upi.si VPIS V SPOMLADANSKI SEMESTER DO 4. FEBRUARJA oz. do zapolnitve mest v skupini! Napovednik januar 2005 OBČIM ŽALEC Torek, 2. februar, ob 18. uri ”0D LJUDI LJUDEM” (predavanje o Sri Lanki - Mare Cestnik); Dom H. slovenskega tabora Žalec; (TIC, 710 04 34). Četrtek, 3. februar, ob 18. uri ZASEDANJE PUSTNEGA ODBORA v središču Gotovelj; (TD Gotovlje, 040 790 342); Četrtek, 3. februar, ob 19. uri PRIREDITEV ’’ŠPORT 2004 V OBČINI ŽALEC”; Dom II. slovenskega tabora Žalec; (TIC, 710 04 34). Petek, 4. februar, ob 18. uri PREDSTAVITEV HUDOBNEGA ZMAJA v središču Gotovelj; (TD Gotovlje, 040 790 342); Petek, 4. februar, ob 18. uri ODPRTJE RAZSTAVE LIKOVNIH DEL BOGDANA BORČIČA; Savinov likovni salon; (TIC, 710 04 34); Petek, 4. februar, 19. uri PROSUVA OB KULTURNEM PRAZNIKU; Hmeljarski dom KZ Šempeter; (Danica Laznik, 570 13 11). PROSUVA OB KULTURNEM PRAZNIKU; Dom Svoboda Liboje; (Marjan Vrenko, 040 308 953). PROSUVA OB KULTURNEM PRAZNIKU; dvorana KZ Gotovlje; (Tatjana Žgank Meža, 713 24 43); Petek, 4. februar, ob 20. uri GOSTOVANJE KUPE MAESTRAL; Dom n. slovenskega tabora Žalec; (TIC, 710 04 34). Sobota, 5. februar, ob 8. uri POHOD PREBOLD - REŠKA PLANINA; zbor pred pisarno PD Žalec; (PD Žalec, 031 320 242); Sobota, 5. februar, ob 10. uri PRVENSTVO GRIŽ V TEKU NA SMUČEH (DŠR Partizan Griže, 041 667 623); TURNIR V MINI ROKOMETU ZA DEKLICE; OŠ Petrovče; (Šolsko športno društvo OŠ Petrovče, 713 22 30). Nedelja, 6. februar, ob 10. uri TURNIR V MALEM NOGOMETU; POŠ Trje (ŠD Hofrein - 041 401 062); Nedelja, 6. februar, ob 10.37 PUSTNI KARNEVAL PO GOTOVLJAH; (TD Gotovlje, 040 790 342); Nedelja, 6. februar, ob 14. uri PUSTNI KARNEVAL PO PONIKVI (TD Ponikva, 041 939 508); Nedelja, 6. februar, ob 18. uri PROSLAVA OB KULTURNEM PRAZNIKU; Hmeljarski dom KZ Petrovče; (Jana Naglič Jug, 570 76 08). Ponedeljek, 7. februar, ob 18. uri NOČNI POHOD NA GORO IZ TRJA; štart pri POŠ Trje; (PD Galicija, 4927 820). Torek, 8. februar, ob 8. uri 6. PLANINSKI POHOD LIBOJE - ŠMOHOR - MALIČ - BRNICA V SPOMIN FRANCETU PREŠERNU; zbor pred domačijo Hrese; (PD Uboje, 714 03 56); Torek, 8. februar, ob 13. uri HOKEJ V MASKAH Z METLAMI; parkirišče Doma Svoboda v Grižah; (DŠR Partizan Griže); Torek, 8. februar, ob 15. uri PUSTNI KARNEVAL 2005; Šlandrov trg Žalec; (TIC, 710 04 34). Sreda, 9. februar, ob 18. uri ZAKLJUČNO DEJANJE - UGONOBITEV ZMAJA; središče Gotovelj; (TD Gotovlje, 040 790 342). Četrtek, 10. februar, ob 17. uri CICIBANOV ABONMA IN IZVEN - MUZIKAI.ČKOV ZAKLAD (društvo Muzikalček); Dom H. slovenskega tabora Žalec; (TIC, 710 04 34). Petek, 11. februar, ob 20. uri OBČINSKA PROSUVA OB SLOVENSKEM KULT. PRAZNIKU S PODELITVIJO SAVINOVIH ODLIČIJ; Dom II. slovenskega tabora Žalec; (TIC, 710 04 34). Sobota, 12. februar, ob 8. uri SMUČARSKI TEČAJ NA CELJSKI KOČI; zbor na avtobusni postaji Žalec - prijave zbira ŠD Avantura do 8. februarja; (041 687 868); PLANINSKI POHOD DRAMLJE - URŠULA; odhod izpred gostišča Nekropolis v Šempetru; (PD Šempeter, 031 501 244). Nedelja, 13. februar, ob 10. uri TURNIR V NAMIZNEM TENISU; telovadnica OŠ Šempeter; (TVD Partizan Šempeter, 041 411 322). Ponedeljek, 14. februar, ob 18. uri ”SV. VALENTIN IMA KLJUČ DO KORENIN, PA OD SRCA”; Dom krajanov Vrbje; (KD Vrbje, 713 64 26); Ponedeljek, 14. februar, ob 20. uri ABONMA PONEDELJEK - DUBLINSKA ZGODBA (Gledališče Koper); Dom II. slovenskega tabora Žalec; (TIC, 710 04 34). Torek, 15. februar, ob 13. uri TURNIR V MINI ROKOMETU ZA DEČKE; telovadnica OŠ Petrovče; (ŠŠD OŠ Petrovče, 041 783 075); Torek, 15. februar, ob 20. uri ABONMA TOREK - DUBLINSKA ZGODBA (Gledališče Koper); Dom II. slovenskega tabora Žalec; (TIC, 710 04 34). Sreda, 16. februar, ob 16. uri PREDAVANJE O ŠPORTNI PREHRANI IN TRENINGU; predavalnica I. OŠ Žalec; (Športno društvo Mlaki fit, 041 800 782); Sreda, 16. februar, ob 18. uri PREDAVANJE O INDONEZIJI (Mateja Gutman); OŠ Šempeter; (PD Šempeter, 031 501 244). Sobota, 19. februar, ob 8. uri POHOD LIMOVCE - ČRNI VRH -KRVAVICA - ZAJČEVA KOČA; zbor pred pisarno PD Žalec; (PD Žalec, 031 320 242); Sobota, 19. februar, ob 8.30 PROSTO PLEZANJE NA PLEZALNI STENI OŠ LJUBEČNA; odhod izpred I. OŠ Žalec; (ŠD Avantura, 041 687 868); Sobota, 19. februar, ob 19. uri ’’PIŽAMA ZA ŠEST” (gledališka predstava KUD Standrez - Italija); Dom krajanov Vrbje; (KD Vrbje, 713 64 26). Nedelja, 20. februar, ob 8.30 TURNIR V POSPEŠENEM ŠAHU; prostori Šahovskega kluba Žalec; (Šahovski klub Žalec, 041 667 288); Nedelja, 20. februar, ob 18. uri KONCERT ANSAMBLA CELJSKIH 5; Hmeljarski dom KZ Šempeter; (KD Šempeter, 570 13 11); Nedelja, 20. februar, ob 20. uri SLOVENCI V VESOLJU (gostovanje Teatra 55); Dom II. slovenskega tabora Žalec; (TIC, 710 04 34). Od ponedeljka, 21., do petka, 25. 2, vsak dan ob 8. uri SMUČARSKI TEČAJ NA ROGU; (odhod izpred I. OŠ Žalec, povratek ob 14.30; prijave pri SK Gozdnik Žalec do 17. februarja); (SK Gozdnik Žalec, 041 638 188); - vsak dan od 10. do 12. ure POČITNIŠKE ŠPORTNE IGRE ZA OTROKE; telovadnica POŠ Trje; (ŠD Hofrein, 031 535 420); - vsak dan od 9- do 10.30 (mlajši plesalci) - vsak dan od 11. do 12.30 (starejši plesalci) - vsak dan od 13- do 15-30 (likovna delavnica) POČITNIŠKE USTVARJALNE DELAVNICE; plesna delavnica v Domu II. slovenskega tabora Žalec; likovna delavnica v ’’Bergmanovi vili” (TIC, 710 04 34). Torek, 22. februar, ob 8. uri PLANINSKI POHOD LIBOJE - DRAMLJE; štart v Libojah; (PD Uboje, 714 04 53/54). Petek, 25. februar, ob 18. uri OBČNI ZBOR TD PETROVČE; Gasilski dom Dobriša vas; (TD Petrovče, 031 622 454); Petek, 25. februar, ob 19- uri KLAVIRSKI RECITAL VESNE VERBNJAK; Savinova hiša; (TIC, 710 04 34). Sobota, 26. februar, ob 8. uri POHOD GOLAVA - KAMNIK - HOM; zbor pred pisarno PD Žalec; (PD Žalec, 040 278 827); SMUČARSKI TEČAJ NA GOLTEH; odhod z avtobusne postaje Žalec (prijave pri ŠD Avantura do 22. februarja); (ŠD Avantura, 041 687 868); - ob 9- uri TURNI SMUK MRZLICA - GOZDNIK; (ob primernih snežnih razmerah); (DŠR Partizan Griže, 04l 667 623); - ob 19. uri KOŠARKARSKI TURNIR TROJK; POŠ Trje; (ŠD Hofrein, 070 720 464). Ponedeljek, 28. februar, ob 16. uri CIVILNA POBUDA -’’USTVARIMO KNJIŽEVNO REVIJO”; Savinova hiša (TIC, 710 04 34). OBČINA PREBOLD Sobota, 5. februar, ob 14. uri pustni karneval; parkirišče pred OŠ; org.: OŠ Prebold; (OŠ Prebold, 703 64 20). Sobota, 5. februar, ob 9- uri kmečka tržnica; parkirišče pred OŠ Prebold; (Občina Prebold, 703 64 00). Sobota, 5. februar, ob 19.uri tekma II. SKL, člani KK Prebold : KK Jurij Ježica; športna dvorana Prebold; KK Prebold; 0ani Laznik, 041 793 688). Nedelja, 6. februar, ob 11.30 proslava ob slov. kult. prazniku; Dom pod Reško planino; Kult. društvo Marija Reka; (Cita Galič, 041 650 712). Ponedeljek, 7. februar, ob 19. uri odprtje razstave ’’Solza v očeh” avtorice Marije Jelen; preddverje dvorane Prebold; Občina Prebold in DPD Svoboda Prebold; (Nuša Dvoršek, 705 35 40). Ponedeljek, 7. februar, ob 19.30 osrednja proslava ob slov. kult. prazniku; dvorana Prebold; Občina Prebold in DPD Svoboda Prebold; (Nuša Dvoršek, 705 35 40). Torek, 8. februar, 3. zimski pohod na Mrzlico; Planinsko društvo Prebold; (Anton Cestnik, 041 691 290 ah 572 43 86). Petek, 11. februar ob 20. uri VEČER ARGENTINSKEGA TANGA IN ARGENTINSKE POEZIJE; Gami ŠPORT HOTEL Prebold; Knjižnica Prebold in Gami ŠPORT HOTEL Prebold; (Nuša Dvoršek, 705 35 40) Sobota, 12. februar, ob 19.30 gledališki abonma -PAVLEK (Gledališče Ptuj); dvorana Prebold; Občina Prebold in DPD Svoboda Prebold; (Nuša Dvoršek, 705 35 40). Sobota, 12. februar, ob 19. uri tekma II. SKL, člani KK Prebold : KK Grosuplje; športna dvorana Prebold; KK Prebold; A Qani Laznik, 041 793 688). Sreda, 16. februar, ob 19.30 filmski abonma ’’CVETJE V JESENI”; dvorana Prebold; Občina Prebold in DPD Svoboda Prebold; (Nuša Dvoršek, 705 35 40). Petek, 18. februar, ob 18. uri NAJ ŠPORTNIK LETA 2004; športna dvorana Prebold; Občina Prebold; (Občina Prebold, 703 64 00). Sobota, 19. februar, zimski pohod na Peco; Planinsko društvo Prebold; (Špela Breznikar, 703 64 00, 041 614 919). Sobota, 19. februar, Planinska šola KOZOROG - zimski pohod Prebold - neznano; Planinsko društvo Prebold; 0anja Klančnik - OŠ Prebold, 703 64 20; Adi Vidmajer, 705 31 53). Sobota, 19. februar, ob 9- uri kmečka tržnica; parkirišče pred OŠ Prebold; Občina Prebold; (Občina Prebold, 703 64 00). Torek, 22., in sreda, 23. februar, smučanje na Rogli; OŠ Prebold in SK Prebold; (Vlado Žuža, 041 736 I6I). Petek, 25. februar, ob 17. uri otroški gledališki abonma MODRA VRTNICA ZA PRINCESKO (Gledališče T. Čufar Jesenice); dvorana Prebold; DPD Svoboda Prebold; (Milena Sedminek, 04l 356 059)- Sobota, 26. februar, ob 19- uri tekma II. SKL, člani KK Prebold : KK Superga; športna dvorana Prebold; KK Prebold; 0ani Laznik, 041 793 688). Petek, 25., in sobota, 26. februarja, ob 16. uri otroška likovna ustvarjalna delavnica; Gasilski dom Kaplja vas; PGD Kaplja vas; (Mihca Kuserbanj, 041 783 049). Ponedeljek, 21., do petka, 25. februar, ZIMSKE POČITNICE V KNJIŽNICI PREBOLD - vsak dan ob 11. uri: - ogled risanke ali filma, - literarne uganke, - ure pravljic; knjižnica bo v času zimskih počitnic odprta vsak dan od 10. ure dalje; Knjižnica Prebold; (Nuša Dvoršek, 705 35 40). OBČINA POLZELA Sobota, 5. februar, ob 19- uri košarkarska tekma: HOPSI POLZELA - LOKA KAVA; športna dvorana na Polzeli; 0anko Vaši). Nedelja, 6. februar, ob 14.30 velika otroška maškarada z Romano Kranjčan; športna dvorana na Polzeli; (Alenka Žnidar, 703 32 20). Nedelja, 6. februar, ob 7. uri 16. zimski pohod na Ramšakov vrh; zbor pred občinsko stavbo; (Zoran Štok, 041 754 778, 031 6II 879). Nedelja, 6. februar, ob 9.15 proslava ob kulturnem prazniku; Dom krajanov Andraž; (Martina Ograjenšek, 705 05 00). Ponedeljek, 7. februar, ob 18. uri proslava ob slovenskem kulturnem prazniku; Kulturni dom Polzela; (Eva Lenko, 703 32 00, Marko Slokar, 041 381 472). Torek, 8. februar, ob 7. uri zimski pohod na Sveti Duh iz Solčave; zbor pred občinsko stavbo; (Zoran Štok, 041 754 778, 031 6II 879). Torek, 8. februar, ob 7. uri pohod Solčava - Sv. Duh - Rogar -Majdač; odhod izpred Občine Polzela; (Ema Drofenik, 041 855 358). Sobota, 12. februar, ob 7. uri pohod Dramlje - Straža - Sleme; zbor pred občinsko zgradbo; (Zoran Štok, 041 754 778, 031 6II 879). Sobota, 19. februar, ob 19. uri košarkarska tekma: HOPSI POLZELA - PARKLJI BEŽIGRAD; športna dvorana na Polzeh; 0anko Vaši). Četrtek, 24. februar, ob 16. uri 80. lunohod smer bife DU Polzela - Gora Oljka; odhod izpred DU Polzela - Gora Oljka; (Stane Štorman, 031 651 583). Sobota, 26. februar, ob 19. uri košarkarska tekma: HOPSI POLZELA - NOVA GORICA; športna dvorana na Polzeh; 0anko Vaši). OBČINA BRASLOVČE Petek, 28. januar, ob 20. uri 4. redna predstava v okvira gledališkega abonmaja komedija ”TV Griže”, v izvedbi KUD Svoboda Griže; Dom krajanov Gomilsko. Petek, 28. januar, predavanje z diapozitivi ’’Paklenica” (info: Franci Kumer, 041 771 1.34). Sobota, 29. januar, pohod na Peco in gradnja snežnih gradov; (info: Jože Marovt, 041 570 151, Maja Kumer, 031 340 988). Petek, 4. februar, ob 19. uri prireditev ob kulturnem prazniku; Dom krajanov Gomilsko; Kulturno društvo Gomilsko. Nedelja, 6. februar, pohod na Slivnico in obisk Cerkniškega karnevala; (info: Martin Slemenšek, 041 579 326). Ponedeljek, 7. februar, ob 19- uri osrednja proslava ob kulturnem prazniku; KZ Braslovče; Prosvetno društvo Braslovče. (Martin Slemenšek, 041 579 326) Sobota, 19. februar, ob 19.30 predavanje z diapozitivi Magde Šalamon ’’Poh po Himalaji in Indiji”; Dom krajanov Gomilsko. Nedelja, 20. februar pohod na Črni vrh; (info: Joži Marovt, 04l 570 151). Napovednik prireditev je samo okvirna informacija o prireditvah. Datum in uro lahko organizatorji spremenijo tudi po objavi v Utripu, za kar v uredništvu nismo odgovorni. KINO ŽALEC REDNI PROGRAM 6. 2. ob 18.00 uri LJUBEZEN IN VSE OSTALO (romantična komedija) ob 20.00 uri NEBEŠKI KAPITAN IN SVET PRIHODNOSTI (akcijska ZF avantura) 13. 2. ob 16.00 NEVERJETNI, animirana družinska komedija ob 18.00 IZGANJALEC HUDIČA, nadnaravni triler IZJEMOMA SOBOTA! 19. 2. ob 18.00 ČISTKA, akcija ob 20.00 ZAKLAD POZABLJENIH, akcijska pustolovščina 27. 2. ob I6.OO TAKSI, akcijska komedija ob 18.00 PO SONČNEM ZAHODU, akcijska komedija 18 januar 2005 Kultura Skupen nastop Mešanega pevskega zbora pevskega društva Tabor in Komornega zbora Stanislava Škrabca iz Ribnice Pesem prijateljstva in sodelovanja Pevsko društvo Tabor, v katerem pod taktirko pevovodje Milana Kasestnika delujejo mešani, ženski in moški pevski zbor, je ob koncu leta pripravilo božično-novoletni koncert. L njim nadaljujejo večletno tradicijo koncertov, na katerih vedno sodeluje še kakšen drugi zbor, pihalna godba ali drug glasbeni gost. Pesem in glasba s tem krepita prijateljstvo in širita poti medsebojnega sodelovanja. Minuli božično-novoletni koncert je tako obogatil Komorni zbor patra Stanislava Škrabeca iz Ribnice, ki ga vodi Marjan Cvitak. Z igranjem na citre je sodelovala tudi študentka španskega jezika in novinarstva Jerca Vranič z Vranskega. Koncert je povezovala Damjana Lukman, župan občine Tabor Vilko Jazbinšek pa je dodal nekaj lepih zahvalnih besed pevkam in pevcem ter jim čestital za več kot 15-letno bogatitev kulturnega življenja občine. Poseben pozdrav je namenil županu Sodražice Andreju Pogorelcu, ki je v Tabor prišel skupaj s pevci iz Ribnice. Uradnemu delu je kot običajno sledil družabni del, kjer je bilo veliko priložnosti za sklepanje novih znanstev in prijateljstev. D. Naraglav Vedno lepe božične pesmi V župnijski cerkvi sv. Nikolaja v Žalcu so pred dnevi pripravili koncert zborov in vokalnih skupin, ki sodelujejo pri bogoslužju. Z božičnimi pesmi so se lepemu število poslušalcev predstavili mešani in otroški cerkveni pevski zbor, vokalna skupina Nika, ansambel Dominik in solistka Nataša Krajnc. Čeprav se božični čas z vsem svojim duhovnim bogastvom in čarom počasi odmika, so nastopajoči navdušili poslušalce, saj so božične pesmi polne nežnosti in veselega upanja in zato vedno lepe in ušesu blagodejne. T.T. Med nastopom otroškega pevskega zbora, ki ga vodi Petra Pendre. Abonmajski koncert Orkestra slovenske vojske Tretji abonmajski koncert sezone 2004/2005 je izpolnil Orkester Slovenske vojske s solisti. Ansambel, ki s svojo svežino sorazmerno mladih glasbenikov izpolnjuje poleg koncertnih tudi protokolarne obveznosti. Od ustanovitve 1996 do 2000 je orkestru dirigiral Franci Rizmal, od oktobra 2000 pa ga vodi stalni gostujoči dirigent Milivoj Šurbek, katerega bogate izkušnje in znanje dajejo današnjemu zvenu orkestra svoj pečat. Decembrskemu vzdušju naravnan program je bil skrbno izbran za dneve pred prazniki, istočasno pa je zahtevnost ostala na vrhunskem nivoju. Uvodni Metropolis Urlicha Sommerlattea (1914-2002), izjemno izurjenega nemškega skladatelja, klarinetista, prireditelja in dirigenta zabavne, filmske in lahke glasbe, je navdušil predvsem z bogatim ’’gerschwinovskim” zvokom, kar pove le drobec o tem zanimivem glasbenem geniju. Delo je nastalo leta 1951 kot orkestrska impresija, kot vizija blišča nastajajočih velemest v vsej Evropi in ekspanzije razvoja po 2. svetovni vojni. David Baumgarten, obetaven hrvaški pianist, prejemnik več nagrad in priznaj, absolvent Visoke šole za glasbeno umetnost Ino Mirkovič v Lovranu iz razreda prof. Marije Ambrokadze, je mojstrsko odigral klavirski part v Rapsody in Blue Georga Gershwina. Suita za klavir in orkester je nastala 1924 in sodi v zvrst simfoničnega džeza. Sorazmerno pogosto izvajana skladba je velik zalogaj za pianista in David Baumgarten je s svojim talentom in dovršenostjo dokazal, da ga smemo postaviti v sam vrh mladih umetnikov, ki se uveljavljajo na evropskih koncertnih odrih. Koncept njegove vizije skladateljeve izpovedi je dovolj trden, da ga ni zmedel niti nekoliko nervozno zastavljeni začetni glissando klarineta in kar nekaj časa umirjajoči se tempo orkestra. Rapsody in Blue je v priredbi T. Takahashija sicer izzvenela dovolj prepričljivo. V drugem, žanrsko lahkotnejšem delu so izmenično s solisti instrumentalisti nastopili najprej trije tenorji: Alexander Brown, Anglež z bogatimi izkušnjami iz Londona, Amsterdama, Škotske, Italije in Hrvaške, Metod Žunec, tudi študent Alexandra Browna, ki trenutno sodeluje z mariborsko opero, redni sodelavec Orkestra Slovenske vojske, ter Sebastjan Podbregar, obetaven Tradicionalni koncerti pihalnih godb V času božično-novo-letnih praznikov se je v Savinjski dolini zvrstilo veliko najrazličnejših koncertov. S svojimi tradicionalnimi koncerti so se občinstvu predstavili tudi vsi trije pihalni orkestri, ki se ponašajo z dolgoletno tradicijo, in sicer Godba Liboje, Godba Zabukovica in Godba Prebold. V Preboldu so se godbeniki pod vodstvom dirigenta Milana Posavca predstavili v preboldski dvorani. Tokrat so v goste povabili narodno- Koncert Godbe Liboje v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu Godba Prebold je gostila Mlade frajk gostja je bila tokrat pevka Nuša Derenda. Koncert je povezovala Greta Kokot - Rajkovič. Nadvse prijetno je bilo tudi na koncertu Godbe Zabukovica, ki se je občinstvu predstavila v dvorani Doma Svobode v Grižah. Godbeniki so z dirigentom in umetniškim vodjem Alešem Ulago poskrbeli za prijetno vzdušje. Svoje pa je k temu dodala tudi povezovalka Savina Vybihal. Dvorane so bile polne in godbeniki z zadovoljstvom vstopajo v novo leto. D. Naraglav zabavni ansambel Mlade frajle, ki so prijetno popestrile večer. Koncert je povezovala Jožica Ocvirk, župan občine Prebold Vinko Debelak pa je občanom čestital ob dnevu samostojnosti in jim zaželel lepe praznične dni in vse najlepše v letu 2005. Na isti dan so se krajanom v Domu KD Svoboda Liboje pod vodstvom umetniškega vodje Andreja Žganka predstavih godbeniki Godbe Liboje. Slednji so pred novim letom pripravili koncert tudi v dvorani Doma H. slovenskega tabora v Žalcu in dvorani KD v Braslovčah. Njihova Koncert Godbe Zabukovica v Grižah Koncert ob prazniku samostojnosti Del godalnega orkestra, ki ga vodi Stane Podbregar, pianist Primož Mavrič, tenorist Sebastjan Podbregar, harfistka Nina Miklavčič, flavtistka Nina Baša in pianistka Magdalena Novodnik Dan samostojnosti so v občini Polzela počastili z božičnim koncertom, ki ga je v župnijski cerkvi na Polzeli v sodelovanju z občino pripravilo Kultumo-giasbeno društvo Cecilija. Nastopili so harfistka Nina Miklavčič, flavtistka Nina Baša, pianistka Magdalena Novodnik, pianist Primož Mavrič in tenorist Sebastjan Podbregar ob spremljavi godalnega orkestra Glasbene šole Risto Savin Žalec, ki ga vodi Stane Podbregar. V uri trajajočem koncertu so mladi, a že uveljavljeni glasbeniki, navdušili polno cerkev. Župan Ljubo Žnidar se je ob koncu zahvalil organizatorjem, izvajalcem in poslušalcem in poudaril pomen tega praznika, obenem pa je vsem zaželel lepe praznike in srečo v novem letu. T. Tavčar pevec, ki je svojo strmo pot začel graditi v zboru Škofijske gimnazije v Ljubljani, študija solopetja pa se je oprijel 1999 pri prof. Markosu Bajuku v Ljubljani. 2003 je na festivalu Europe Cantat v Barceloni prejel zlato plaketo. Slišali smo pet skladb. 'O soldato innamorato avtorjev E. Cannia in A. Califana, R. Leoncavalla Matttinato in E. de Curtisa Toma a Surriento; vse tri so priredbe V. Mustajbašiča. Ruska tradicionalna Kalinka v priredbi S. Auguština je izstopala še zaradi izrednega harmonikarja, sicer člana orkestra Slovenske Vojske, zadnja na programu pa je bila Amigos para siempre A. L. Webbra & D. Blacka v priredbi P. Grebla. Z dopadljivim nastopom so pevci navdušili avditorij, ki je bil za bučni in dolg aplavzom nagrajen z reprizo Kalinke. Tolkalistka Maja Povše se je predstavila na ksilofonu z virtuozno skladbico Cikcak Bojana Adamiča, klarinetist Aljoša Deferri pa je odigral R. Korsakova Čmrljev let, ki ga je aranžiral L. Lesko. Skladba je sicer iz opere Pravljica o carju Sultanu, pogosto pa jo izvajajo solisti na različnih instrumentih, saj zahteva vrhunsko virtuoznost. Čisto na koncu se je navdušenemu aplavzu odzvala še flavtistka Klavdija Feguš na piccolo flavti s skladbo Bojana Adamiča Fičfirič. Glede na solistične točke in upoštevajoč značaj vseh slišanih skladb, je precizno uho motilo ozvočenje. Mešanje elektronsko preoblikovanega zvoka iz zvočnikov in naravni glasovi pevcev, še posebej pa izvrstnega Faziolijevega klavirja, so sicer zahtevah ogromno truda, a je bil efekt neučinkovit. Prepričljivosti v glasbi ni najti v glasnosti, temveč v suvereno oblikovani zvočnosti. A naj to, zadnje, ostane kot dobronamerna sugestija, saj je koncert popolnoma zadovoljil skoraj polno dvorano, kar predvsem nagrajuje trud organizatorja, ki je pripravil resnično izbran abonmajski repertoar. Januš Rasiewicz Kultura januar 2005 Koncerti MPZ A'cappella Mešani pevski zbor A'cappella iz Petrovč je v minulih prazničnih dneh pripravil pet koncertov po cerkvah Savinjske doline in izven nje. S svojim repertuarjem cerkvenih pesmi so se predstavili poslušalcem v Petrovčah, Šempetru, Gotovljah, na Dobrni in v Žalcu. Mešani pevski zbor A'cappella, ki deluje v okviru Kulturnega društva Petrovče, ima za sabo že deset let delovanja. Zbor je vse od ustanovitve do praznovanja 10-letnega jubileja deloval pod taktirko Mitje Bervarja, sedaj pa deluje pod vodstvom umetniškega vodje Blaža Rojka. Njihov organist je Uroš Kovačič. Pojejo pesmi slovenskih in tujih skladateljev iz raznih obdobij in slogovnih zvrsti. S svojim bogatim repertuarjem glasbene umetnosti so se že velikokrat predstavili poslušalcem po vsej Sloveniji in tudi tujini. D. N. MPZ A'cappella med koncertom v cerkvi sv. Nikolaja v Žalcu Lepe misli tretjič Tik pred koncem lanskega leta je izšla drobna knjižica z naslovom Lepe misli. Za tretji dopolnjen ponatis je misli in želje, ki si jih izrekamo ob različnih praznikih, izdala Marija Kumer iz Prebolda. Knjižica je izšla v samozaložbi, v njej pa je izbor misli, pregovorov in verzov, posvečenih novemu letu, osebnim praznikom, porokam, ločitvam, upokojitvam in slovesu. Mnoge misli so bralcu morda že znane, v knjižici pa imajo vse navedene tudi avtorje oziroma izvor. Za popestritev so dodane slike oziroma ilustracije, delo Emila Tomasa - Thomasa. Knjižico je oblikoval Goran Blaguš, tiskala pa jo je Marginalija, d. o. o.. Denar, zbran od prodaje knjižice, je namenjen društvu Sonček Celje. K. R. Lepe V knjižnici tudi nakit V krajevni knjižnici v Petrovčah je bila 21. decembra na ogled razstava nakita UNIKAT avtorice Jožice Krhen - Udovč. Leto pred tem smo avtorico tokratne razstave spoznali z razstavo slik z ženskimi obrazi (nežni, zasanjani, vase zazrti), med katerimi smo iskali obraz Primičeve Julije. Njen nakit je drugačen, saj je nakit njena osebna likovna govorica: so obrazi nežnih mladenk, so vijuge reke v dolini. Avtorica posega po različnih materialih in jih spretno nadgrajuje z raznolikimi motivi. Nakit iz srebrne žice in lesenih jagod so prostorske risbe - preplet točke in linije. Keramični uhani, medaljoni in broške pa so podlaga za miniature. Dela Jožice Krhen - Udovč izražajo nežnost, krhkost, tenkočutnost - kar učinkuje prijetno in razbremenjujoče. Odprtje razstave je bil prijeten kulturni dogodek, ki ga je popestrila mlada kitaristka Maruša Mirnik. U. M. Drugo nedeljo v januarju so tudi letos v župnijski cerkvi na Polzeli pripravili koncert cerkvenih zborov in vokalnih skupin pod naslovom Trikraljevski koncert. Številnim poslušalcem so se predstavili vsi sestavi in generacije pevcev in pevk, ki sodelujejo pri bogoslužju in pri številnih civilnih priložnostih. Na koncertu so zapeli: mešani pevski zbor Oljka, ki je najštevilčnejši, vodi pa ga Marko Slokar, moški pevski zbor, mladinski pevski zbor OŠ Polzela, župnijski mešani pevski zbor in tamburaški zbor pod vod- stvom Mije Novak, cerkveni otroški zbor Cekinčki, dekliška vokalna skupina pod vodstvom Tine Novak, vokalna instrumentalna skupina pod vodstvom Sabine Florjane in vokalni kvintet Lastovka pod vodstvom Francija Ogrisa. Nastopih sta tudi flavtistki Nina Žurbi in Zorica Mastnak. Vsaka skupina je zapela po dve pesmi z božično tematiko, ob koncu pa so združeni zapeli Sveto noč. Pevcem in pevkam je za njihovo predanost in požrtvovalnost, predvsem pa za njihov prispevek k bogoslužnim slovesnostim, izrekel zahvalo polzelski dekan Jože Kovačec. T.T. S knjigo zoper potrošništvo V Petrovčah sta konec lanskega leta v zbirki Sodobna misel izšli dve knjigi. Delo z naslovom Bog je večji kot naše srce avtorja Johannesa B. Brantschena je prevedla Jana Kvas, Po tem znamenju ga boste spoznali pa je zbirka adventnih in božičnih pridig iz dominikanskega samostana v Dusseldorfu, ki sta jih prevedla Ivan Arzenšek in Roman Štus. Obe knjigi sta izšli pri Znamenju, ki pa ni več založba, ampak se je po štirinajstih letih delovanja konec lanskega leta preoblikovala v društvo. 0 razlogih za preoblikovanje založbe v društvo je Ivan Arzenšek, pater dominikanec iz Petrovč, povedal: “Štirinajst let smo delovali kot založba, d.o.o., kar je čisto pridobitniška oblika z velikimi obveznostmi do države. Jeseni lanskega leta smo se preoblikovali v društvo in imeli občni zbor. Predsednik društva sem jaz, odgvomi urednik pa je Srečko Reher iz Maribora. Urednik za področje teologije je Roman Štus, za področje filozofije Cvetka Toth -Hedžet, za humanistiko sem urednik Ivan Arzenšek, za psihologijo Janko Bohak, za kulturo Drago Medved, za leposlovje pa Srečko Reher.” Društvo Znamenje še naprej izdaja revijo z enakim imenom, v njenem uredniškem odboru pa je tudi mariborski naslovni škof dr. Vekoslav Grmič. “V letu 2004 smo izdali tri dvojne številke revije Znamenje, knjigi Bog je večji kot naše srce švicarskega teologa Brantschna ter Adventne in božične pridige, ki naj bi bile v pomoč duhovnikom pri pisanju pridig. V letošnjem letu bomo nadaljevali z izdajanjem revije, radi pa bi izdali še dve knjigi istega teologa, ena govori o trpljenju, druga pa o upanju.” Švicarski teolog v svojem delu bralcu predstavlja priliko o izgubljenem sinu, ki dokazuje, da Bog ni oče, ki bi se jezil in maščeval, tako pa bi se tudi ljudje morah izogniti medsebojnemu obtoževanju. Omenjene pridige pa nagovarjajo bralca s toplino, po kateri vsi hrepenimo v sedanjem hladu medčloveških odnosih, v zmateriahziranem svetu, ko je potrošništvo povsem zlorabilo adventni čas za svoje cilje. K. R. Trikraljevski koncert Četrtek, 3. februar, ob 17. 30 (v počastitev slovenskega kulturnega praznika) KO SPREGOVORI SRCE, ZMORE GLAVA, ZMOREJO ROKE; predstavitev ustvarjalnosti stanovalcev Doma Nine Pokom in Doma upokojencev Polzela. Četrtek, 24. februar, ob 18. uri se pričenja projekt POLEG BRAi\)A; izvedeli boste, kaj poleg branja osrečuje našo bralko Mojco Špom. Z ljudsko pesmijo in glasbo v novo leto Pod tem naslovom je tretjo nedeljo v januarju Kultumo-prosvetno društvo Šešče pripravilo še eno zanimivo prireditev. Tokrat so jo izpeljali v Preboldu, kjer je bil dan pred tem simpozij o ljudski glasbi. Letošnja prireditev je bila hkrati namenjena promociji zgoščenke z naslovom Predicam, ki so jo posneli in izdali Ljudski pevci Prijatelji 6-Še iz Šešč. V dvorani Prebold se je tako odvijal zanimiv koncert ljudske pesmi Marija Drolc in Marija Goropevšek. Na njihovi prvi zgoščenki je 14 skladb, nosilna z naslovom Predica pa je namenjena spominu na predice TT Prebold, ki jih tako kot tovarne danes ni več. Kot gostje so nastopih: družina Miklavž iz Mislinje, ansambel Ajmerček iz Vrbja, kvartet Grmada iz Celja, pevke Pušeljc iz Mozirja, Vitezi polk in valčkov in nenapovedan duet v vlogi poštarjev, ki sta prinesla cel kup čestitk skupini Prijatelji 6-še za izdajo zgoščenke, na koncu pa celo zaigrala na klarinet in har- Na koncu koncerta so vsi nastopajoči zapeli skupaj (Prijatelji 6-Še v ospredju z rdečimi šalij in glasbe, na katerem so občinstvo navdušili prav vsi nastopajoči. Najprej je nekaj pesmi zapel Mešani pevski zbor KPD Šešče pod vodstvom Januša Rasiewicza. Zatem so na oder stopili Prijatelji 6-Še, ki že dobro leto delujejo pod umetniškim vodstvom prof. Rasiewicza. Skupino vodi Zvone Babič, v njej pa so še Jože Jelen, Marija Babič, Marija Jelen, moniko. Program je povezovala Nuša Dvoršek. Dogajanje na odru je bilo ves čas popestreno s projekcijo fotografij o Preboldu, kmečkih običajih in drugih zanimivih dogodkih. Kar žal je lahko tistim, ki se koncerta niso udeležili. Naslednjo priložnost bodo imeli drugo leto v času, ko goduje sv. Anton. D. Naraglav Žur po šihtu s Krajcarji Ko sta minili natanko dve leti od njihovega zadnjega albuma, je ansambel Krajcarji na Gomilskem predstavil svoj drugi projekt z naslovom Žur po šihtu. S tem je ansambel obeležil tudi 3. obletnico delovanja. V nabito polni dvorani so ob sodelovanju imenitnih glasbenih gostov predstavih svoj naj novejši izdelek. To sta že druga plošča in kaseta tega vedno bolj priljubljenega in znanega tria iz Podvrha pri Braslovčah. Trije Strojanški - Drago, Franci in David - so izvedli nekaj novih sklad, pa tudi kakšna priredba se je našla vmes. Naslovna skladba Žur po šihtu je že na marsikateri radijski postaji postala uspešnica, nikakor pa ne smemo pozabiti omeniti še nekaj čudovitih valčkov, kot sta Solze v očeh in Jesen življenja, ter polk Ljubim Jožico, Poletna romanca in hudomušna Tingi tongi tangice. Večino skladb so posneli v studiu Zlati zvoki, nekaj pa v studiu Sredenšek. Avtorji besedil in glasbe ter aranžerji so Drago Strojanšek, Vera Šohnc, David Sredenšek in Mišo Melanšek, ki je tudi izvršni producent tega projekta pa tudi mentor Krajcerjev. Plošča je izšla pri založbi Radia Tempo Polzela. Po koncertu so številno občinstvo po svoji navadi še pogostih in mu obljubili tovrstno srečanje čez dve leti. T. Tavčar Trio Krajcerji 20 januar 2005 v Sport tMrrSgt Savinjske donne ■ Ekipa odbojkaric OK Prebold za malo odbojko s trenerjem Uspešno delo odbojkarskih selekcij Odbojkarski klub Prebold tudi v sezoni 2004/09 deluje zelo uspešno. Uspeli so povečati število trenerjev, tako da sedaj z mladimi odbojkaricami delajo štirje trenerji. Skrbijo za ekipo mladink, ekipo starejših deklic, ekipo za malo odbojko in ekipo za mini odbojko. Najuspešnejše so trenutno starejše deklice, ki so se uspele uvrstiti v finale A državne odbojkarske lige. Ekipa mladink je končala tekmovanje v kvalifikacijah, ekipa male odbojke je začela s prvimi tekmovanji, ekipa mini odbojke pa bo začela s tekmovanji v mesecu februarju. Poleg treningov in sodelovanj na tekmovanjih je OK Prebold tudi zelo uspešen v vlogi organizatorja tovrstnih tekmovanj. Drugo soboto v januarju so pripravili turnir male odbojke, ki se ga je udeležilo osem ekip, skupno kar 64 mladih igralk odbojke v tej starostni kategoriji. Najuspešnejše so bile igralke Savinjska 5 in igralke Celja, ki so s 3 : 0 premagale Prebold in Zreče II. Po tri zmage je zabeležila ekipa Mozirja, ki je prav tako s 3 : 0 premagala Zreče I., Braslovče I. in Braslovče II. pa z 2 : 1. Domača ekipa OK Prebold je na turnirju dvakrat izgubila in enkrat zmagala. Vsekakor pa je to šele začetek in bo priložnosti za dobro igro in zmage še veliko. D. N. Savinjska ženska odbojka Spodnjo Savinjsko dolino zastopata v državnih ligah dve ekipi. V tretji državni ligi nastopajo odbojkarice Braslovč, v drugi pa Savinjska Šempeter. Odbojkarice iz Prebolda pa so pred pričetkom nastopa v tretji ligi odpovedale tekmovanje, kar oče savinjske odbojke, Dragan Bojinovič ocenjuje kot negativno, saj so bili dogovor-jeni o razvoju savinjske ženske odbojke skozi vse klube do celotne piramide prve, druge in tretje državne lige. Kot kaže ima ekipa Braslovč objektivne možnosti za napredovanje v drugo državno ligi, cilj ekipe Savinjske Šempeter pa je obdržati drugoligaški status. Obe ekipi pestijo finančni in organizacijski problemi. Tekmovanje mlajših kategorij se je prav tako prevesilo v drugi del tekmovanja, pri nekaterih kategorijah pa že zaključilo. Na teh tekmovanjih so sodelovale tudi ekipe Savinjskih klubov. Največ uspeha so imele prav vse ekipe Šempetrskega kluba, saj so se vse uvrstile v nadaljnje tekmovanje. Mlajše deklice ekipe Šempetra so se uvrstile v četrt finale, starejše deklice pa v prvo ligo. Tekmovanje se bo nadaljevalo v mesecu marcu. Tildi kadetinje so se uvrstile v prvo ligo, mladinke pa so zaključile tekmovanje v četrt finalu. Za velik uspeha si v Šempetru štejejo dosežen naslov državnih prvakinj v mali odbojki v kategoriji starejših deklic, ki so ta naslov osvojile brez ene izgubljene tekme. Kot je povedal Dragan Bojinovič, ki ima največ zaslug za žensko odbojko v Savinjski dolini in seveda v Šempetru, je razveseljivo, da se ženska odbojka vrača v Braslovče, Mozirje, Ljubno in Celje. Ravno ti klubi pa so zaznamovali množičnost v tekmovanju mlajših kategorij v tej sezoni. T. Tavčar Državne prvakinje v mali odbojki - stojijo od leve proti desni: Trener Dragan Bojinovič, Tina Žnidar, Anja Vasle, Katja Remic, Karmen Kokot, Nina Grobelšek, Majda Rančigaj, Tea Dobrišek; čepijo: Tina Bukovec, Kristina Pajič, Tina Tomažič, Katja Volk, Mojca Božič in pomočnik trenerja Marjan France Rokometni derbi Žalčankam Derbi slovenske ženske rokometne lige med ekipama Celeia Žalec in Celjskih Mesnin so dobile gostiteljice. Svoje tekmice so premagale s 26 proti 21. Po uvodnem izenačenem srečanju je bila pri gostujoči ekipi za 2 minuti izključena Maja Šon, kar so Žalčanke izkoristile in v nadaljevanju dosegle delni izid 4 : 0. Po minuti odmora na zahtevo trenerja Celjskih Mesnin Mirka Toplaka so igralke iz Celja zaigrale precej boljše in v 11. minuti visoko vodstvo Žalčank zmanjšale na 7 : 6. Sledilo je nekaj uspešnih napadov Žalčank, ki so polčas odločile v svojo korist -16: 11. V drugem delu so prvih 10 minut na igrišču gospodarile domačinke, ki so z odlično igro v obrambi in napadu v 40. minuti vodile že 21 : 14, kar je bilo tudi največje vodstvo. Celjanke se kljub visokemu vodstvu niso predale in v 58. minuti so visoko vodstvo Žalčank znižale na razliko 3 zadetkov - 24:21. V tem času je bila izključena tudi Žalčanka Ana Petrinja, ki si je prislužila tretjo izključitev. Kljub igralki več so Celjanke nadaljevale slabo igro, gostiteljice pa z igralko manj do konca srečanja dosegle dva gola in zasluženo zmagale. Pri ekipi Celeia Žalec zaradi poškodbe nista nastopih Katja Čerenjak in Martina Strmšek. Po tekmi je trener Celeia Žalec Aleš Filipčič povedal: “Kljub poškodbam dveh odličnih igralk smo z borbeno igro v obrambi zasluženo zmagali. Pohvala gre vsem igralkam, posebno pa vratarki Barbari Gorski za 19 obramb.” V nadaljevanju tekmovanja so igralke Celeia Žalec gostovale v Kočevju in srečanje proti ekipi Gramiz dobile z rezultatom 26 : 20. Na prvenstveni lestvici so na drugem mestu. T. Tavčar Novoletni turnir karateistov S tekme, na kateri sta se pomerili ekipa iz Pariželj in Brglez.com Polzela Vodijo veterani Laškega V savinjski košarkarski ligi Brgtez.com Polzela se počasi izteka redni del tekmovanj. V 7. krogu so se srečanja končala z naslednjimi rezultati: Radio Fantasy Celje : Werinox Celje 74 : 59, Parižlje : Brglez.com Polzela 73 : 87 in Gomilsko United : Vetrani Pivovarna Laško 55 : 65. Na lestvici vodi ekipa Veteranov Pivovarne Laško (12 točk), sledijo Brglez.com Polzela, Gomilsko United (obe po 10 točk), Radio Fantasy Celje in Študentski klub Žalec (obe ekipi po 9 točk) itd. Pari 9. kroga, ki bo odigran 30. januarja, so Študentski klub Žalec proti Radio Fantasy in Brglez.com Polzela proti Gomilsko United, ekipa Pariželj je prosta. T. Tavčar Zmaga na Hrvaškem 16. januarja je ekipa Sip Šempetra gostovala na Hrvaškem, kjer se je v prijateljskem obračunu pomerila s prvoligaškim klubom Rečan. Pred polno dvorano so Šempetrani premagali domačine s 3 : 1. S. R. Na letošnjem že 9. tradicionalnem mednarodnem novoletnem karate pokalu, ki ga je v telovadnici I. OŠ Žalec organizirala Karate zveza Slovenije s pomočjo tehničnega organizatorja Karate kluba Žalec, je nastopilo 340 udeležencev iz 92 klubov. Prav tako so tekmovale kadetske in mladinske državne reprezentance iz Slovenije, Hrvaške, BiH, Avstrije in Madžarske, ki se pripravljajo na bližajoče se evropsko prvenstvo za kadete in mladince, ki bo od 11. do 13. februarja v Grčiji. Na turnirju so veliko uspeha dosegli mladi slovenski karateisti. Slovenska kadetska reprezentanca v odbojki se je v začetku leta mudila na Apeninskem polotoku, kjer so se slovenski fantje borili za uvrstitev na evropsko prvenstvo, ki bo v latvijski Rigi konec marca letos. Slovenski 16- in 17-letniki so odigrali dva pripravljalna turnirja v Madridu in Portu, potem pa so sledile kvalifikacije. Slovenska reprezentanca je premagala vse vrstnike iz odbojkarsko močnih držav: Ukrajino 3 : 2, Portugalsko 3 : 0, Poljsko 3 : 0 V svojih kategorijah so zmagali Marija Jelen, Matija Matijevič in Aleš Poglajen, pri mladincih pa Iva Peternel, Mitja Čoki in Admir Bogaljevič. Med Žalčani sta izstopala pri članih v kategoriji -65 kg s prvim mestom Matej Polonc, pri članih +75 kg pa Jernej Bizjak s tretjim mestom. Veliko pozornosti so pritegnile ekipne borbe med reprezentancami kadetov in mladincev, kjer so med kadeti zmagali Slovenci pred BiH, pri kadetinjah Hrvaška pred Madžarsko, pri mladinkah Hrvaška pred Slovenijo I. in pri mladincih Hrvaška I pred BiH 2 in Slovenijo I. in Belgijo 3:1- Barve Slovenije je uspešno zastopal tudi mladi savinjski up, šestnajstletni Žiga Zupanc iz Šempetra, ki igra za ekipo SIP Šempetra. Fant je dijak Poslovno-komercialne šole v Celju, da pa kljub mladosti ne sedi le na klopi, se lahko v mesecu februarju prepričate v domači telovadnici, ko bo SIP Šempeter gostil OK Fužinar (5. 2. ob 19- uri), OK Pomurje (19- 2. ob 19- uri) in OK Žužemberk 26. 2. ob 19.uri. Vstopnine na tekmah ni. D. N. SUKOPLESKARSTVO IN IZDELAVA PLASTIČNIH FASAD Herman Albin Soseska 12, 3312 Prebold Tel.: 03/705 30 52 Faks: 03/705 30 51 GSM: 041/626-116 albin.hermanf&lsiol.net T. Tavčar Odbojkarji na Apeninskem polotoku januar 2005 Mladi karateisti Žalca s predsednikom Silvom Maričem V Žalcu razglasili najboljše v karateju Izkupiček za mlade športnike Podkrajšek in športni novinar RTV Slovenije, Peter Kavčič Karate zveza Slovenije in Karate klub Žalec sta v dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu na kulturno-zabavni prireditvi razglasili najboljše karateiste leta 2004. Najprej so v petnajstminutnem video posnetku S TV prikazali najodmevnejše dogodke na domačih tekmovanjih in na evropskem ter svetovnem prvenstvu v karateju, nato pa so govorili predsednik Karate zveze Slovenije mag. Marjan Hruševar, član olimpijskega komiteja, odgovoren za marketing, Damjan Pinter in Društvo prijateljev mladine Žalec je s pomočjo donatorjev pripravilo zimovanje otrok, ki je potekalo od 26. do 30. decembra lani. Skupino 47 otrok smo prevzeli v nedeljo na parkirišču pri hotelu v Žalcu. Na avtobusu smo jih pozdravili spremljevalci in se jim predstavili. Pot je hitro minila in polni pričakovanj smo prispeli na Tri kralje. Zimovanje otrok iz socialno šibkejših družin je omogočil podjetnik Zvone Petek, direktor podjetja Pluton. Otroci so bili stari od 6 do 15 let. Vsi nasmejani smo se posedli v jedilnico doma, kjer smo bivali in bili prijazno sprejeti. Najprej smo jim razdelili komplete zimskih oblačil, ki so bili prav tako darilo podjetja Pluton. Navdušene otroke smo nato pospremili v sobe, katero porazdelitev smo predhodno pripravili glede na kraj bivanja otrok, starost, sorodstvo, seveda pa smo na kraju samem upoštevali tudi njihove želje. V sobah so si otroci izbrali postelje in odložili svoje stvari. Zavedah smo se, da so z nami tudi mlajši otroci, med katerimi jih je bila večina prvič z doma, brez staršev. Seveda smo jim pomagali pri nameščanju oblačil v omaro, pri postiljanju postelje, pri samoorganizaciji in pri zadovoljevanju higienskih potreb. Vseskozi smo jim bili na razpolago in pomoč. Prvi dan je minil v dežju, kar pa nam ni pokvarilo razpoloženja. Otroci so imeli na voljo različne družabne igre in ustvarjalne delavnice. Popoldan, ko je dež podžupan občine Žalec Janko Kos. Poudarili so uspehe slovenskega karateja na mednarodnih in državnih tekmovanjih, še zlasti pa željo, da bi karate postal olimpijska disciplina. Posebne pohvale je bil deležen Karate klub Žalec, ki je pripravil prireditev z naslovom Karate v lem 2004 in njegov predsednik Silvo Marič. Med najpomembnejšimi kriteriji pri izboru klubov so bili dosežki v mednarodni in domači konkurenci, organizacija tekmovanj in število registriranih tekmovalcev. Najprej so podelili pokale in prenehal, pa smo se s skupino otrok, ki si je to želela, podali na raziskovanje okolice, kjer smo na hribu našli zaplate snega, tako da smo se lahko vsaj malo kepali in “obliznili” sneg, da smo ugotovili, če je še vedno tako mrzel, dober, okusen, ... Otroci so bili vseskozi nasmejani in veseli, srečni na počitnicah. Zavedajoč se, da so to njihove počitnice, smo se vsak dan posebej dogovorili, kaj kdo želi početi in se prilagajali drug drugemu. V ponedeljek smo se zbudili v še vedno rahlo deževno jutro. Da preizkusimo naša nova topla oblačila, smo se kljub temu odpravili na priznanja za Pokal Slovenije 2004, in sicer posameznim pokalnim zmagovalcem, ekipam in klubom. Pri Žalčanih je v kategoriji malčki zmagal Mark Malis, drugi pa je bil v tej kategoriji Tim Topolovec. Pri mlajših deklicah je Lina Pušnik osvojila drugo mesto, ekipno v katah pri malčkih so bili Žalčani prvi, kot klub pa so osvojili drugo mesto. Sledila je razglasitev karateista in karateistke ter klub za leto 2004. Članice: 1. Marijana Jularič (Zmaj Lj.), 2. Teja Šavor, 3. Iva Peternel (obe KK Kranj); člani: 1. Dejan Vozlič (TIKA Trbovlje), 2. Matjaž Končina (KK Kranj), 3- Admir Bogaljevič (KK Shotokan Grosuplje); klubi: 1. KK Žalec, 2. Shotokan KK Grosuplje, 3. KK Zmaj Ljubljana. Odločilno prednost so si Žalčani pridobili pri organizaciji tekem, saj so bili tehnični organizatorji treh tekem za KZS. daljši sprehod do Osankarice. Bolj smo se bližali Osankarici, bolj je snežilo ... Tako smo iz sprehoda naredili pravi pohod in okusili prvo zimsko idilo zasnežene pokrajine. Veseli snega in tega, da so naši kompleti nepremočljivi, smo se vrnili v dom nasmejani, lačni in utrujeni. Po kosilu smo počivah in zvečer pripravili spoznavni večer Pokaži kaj znaš. Prepevali smo, igrali skeče, se predstavili kot skupina ali kot posameznik, predvsem pa se veliko nasmejali šalam drug drugega. Jutranje vstajanje otrokom ni Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec in ljubljanski zavod Šport in medija sta minuli teden pripravila drugi Festival športnega filma, ki je trajal tri dni. Filme so predvajali v dvorani Hmeljarskega doma v Petrovčah, v dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu, v dvorani Doma Svobode v Grižah, v telovadnici podružnične osnovne šole Trje in v dvorani Hmeljarskega doma v Šempeteru. V dopoldanskem času so bile šolske matineje, dve večerni projekciji pa sta bili namenjeni širši javnosti. Na festivalu so prikazali nekatere najboljše domače kratke športne filme, ki so bili nagrajeni na festivalih v Lozani, Milanu, Palermu, Santandreju in Portoružu. Izbor filmov je pripravil znani slovenski televizijski režiser in poznavalec športnih filmov, nekoč pa tudi odličen športnik Beno Hvala. Osrednja filma sta bila Olimpjski Peking 2008 in Naj nasmeh olimpijskih iger v Atenah, na ogled pa so bili še filmi To je šport - Atene 2004, Sarajevo, 20 let po zimskih olimpijskih igrah, Torino 2006, Življenje v globini... Med znanimi športnimi gosti, ki so popestrili festival, so bili nogometni reprezentant Simon Sešler, teniški reprezentant Nejc Podkrajšek, atletska legenda Stanko Lorger, mlada odlična atletinja Marina Tomič in judoistki Lucija Polavder in Petra povzročalo težav. Dnevne aktivnosti, sneg, večerne zabave in vse drugo pa so otroke tako izčrpale, da so ob desetih, ko je bil čas nočnega počitka, vsi po vrsti takoj zaspali. Nihče izmed otrok ni imel domotožja ali notranje stiske. Tako smo vedeli, da jim je v naši družbi prijetno in da smo se jim uspeli približati tako, da so začutili tako toplino naše bližine, kot tudi občutek varnosti. Vsem nam je bilo lepo. Otroci so se spoznavali med seboj in bili zelo homogeni. Naslednji dan smo odšli na sneg, saj ga je zapadlo toliko, da so se otroci lahko razdelili v skupine in se postavili na smuči. Med njimi je bilo veliko nesmučarjev. Otroci so na snegu uživah, popoldne pa smo pripravih ustvarjalno delavnico na Nareks. Zaradi bolezni se prireditve ni mogla udeležih srebrna judoistka Urška Žolnir. Kot je povedal programski direktor na žalskem zavodu za šport Uroš Vidmajer, si je vse predstave ogledalo 1100 obiskovalcev. Predstave za osnovnošolce so bile Rokometašice Celeia Žalec so v nadaljevanju prvenstvenega tekmovanja v slovenski ženski rokometni ligi bile zopet uspešne. V 10. krogu so gostovale v Ljubljani in srečanje proti ekipi Olimpije dobile z rezultatom 34:24. Na lestvici so s sedmimi zmagami, dvema neodločenima tekmama in enim porazom še vedno na drugem mestu. Hopsi s Polzele so v domači dvorani zabeležili novo zmago v nadaljevanju slovenske prve B košarkarske lige. Tokrat so pred okoli 300 gledalci z 97:69 premagali ekipo Fragmat iz Cerknice. Največ, 32 točk je za Hopse dosegel Jasmin Čatovič. temo Okrasimo jedilnico. Med našo delavnico je prišel na obisk gospod Zvone Petek, ki je vsakemu otroku prinesel “Božičkovo” sladko vrečo, v njej pa vehko čokolado, bonbone in kifeljc s čokolado. Zdaj počitnice niso bile le lepe, pač pa tudi zelo sladke. Otroci so se gospodu Petku zahvalili, on pa se je po daljšem času od nas poslovil z zelo lepimi vtisi in ganjen od toliko hvaležnih otroških oči, ki so doživljale tisto, česar brez njega verjetno ne bi nikoli. Zvečer je sledil ples v pižamah. Naslednji dan zopet sneg, smučanje, norčije na snegu, dričanje po vrečah, ... Zvečer pa poslovilna zabava s poroko, kamelo “Pampamelo”, plesom. Ja, kar težko je bilo zaspati, ko pa smo vsi vedeh, da je to zadnja noč. Najmlajši deček je rekel: “Ne grem domov! Eno leto bom tu!” Vedeh smo, da se vesel vrača domov! Ampak iz njegovih besed je velo zadovoljstvo in dobro počutje na zimovanju. Lepo mu je bilo! Tako kot vsem ostalim 47 otrokom. Skupaj smo doživeh lepe počitnice, za kar smo zaslužni prav tako vsi spremljevalci, ki smo brezplačne, na dveh večernih projekcijah v Petrovčah in na Trju pa so vstopnino računah v obhko prostovoljnih prispevkov. Celotni izkupiček bodo namenih mladim nadarjenim športnicam in športnikom za nakup športne opreme oziroma za sofinanciranje njihovih športnih priprav. T. Tavčar Tekmovanje se je nadaljevalo minulo soboto tudi v drugi slovenski košarkarski hgi vzhod. V 12. krogu so Preboldčani doma srečanje proti ekipi Ptuja izgubili z rezultatom 97:93, ekipa Celjskega košarkarskega kluba pa je prav tako doma premagala B ekipo Pivovarne Laško z rezultatom 94:72 in tako je še vedno prva na lestvici. V nadaljevanju druge državne odbojkarske lige sta bih uspešni obe ekipi iz Šempetra. Moška ekipa SIP Šempetra je v dvorani šempetrske osnovne šole gostila ekipo iz Hoč in zmagala 3:0 v setih, ženska ekipa Spodnje Savinjske pa je gostovala pri ekipi Dravograda in zmagala z rezultatom 3:1. se tako med seboj, kot tudi z otroki zelo dobro razumeli. Zimovanje otrok je posebna obhka počitnic, ki zahteva dobro uigrano timsko delo vseh spremljevalcev. Zimski večeri znajo biti zelo dolgi, če se jih ne popestri.. .Naši so minevali prehitro! Čeprav se tudi spremljevalci med seboj nismo poznali, smo se zelo hitro ujeli, saj je bila vsem v ospredju odgovornost do otrok in do tega, da naredimo otrokom počitnice čarobno lepe. Z veliko improviziranja, iznajdljivosti, veselja in dobre volje, nam je to zelo uspelo. Z ekipo, ki je bila na zimovanju mi je bilo pravljično delati. Tako pravljično, kot so nam ostah prazniki, ki so nas še čakali po končanih počitnicah. Naj bo leto 2005 pravljično leto - smo si zaželeli vsi! Tako za otroke, kot za nas! Bili smo na Treh kraljih ..., zveni kot v pravljici! Pa saj smo bili v pravljici, ki se prične: Nekoč je živel Zvone Petek ... Nasvidenje v naslednji pravljici Metoda Močnik T. Tavčar Podarili smo iskrico sreče Zadnji ligaški rezultati Zbral: T. Tavčar 22 januar 2005 I Jralci PIŠEJO / [ I/asveti Pisma bralcev Pomoč Praprotnikovim Medobčinsko društvo invalidov Žalec se javno zahvaljuje dobrotnikom za dosedanjo pomoč ob izgradnji družinske hiše Praprotnikovih iz Pariželj 62 pri Braslovčah. Denarna sredstva so prispevali: Zveza delovnih invalidov Slovenije, Medobčinsko društvo invalidov Žalec (s sredstvi, zbranimi na dobrodelnem koncertu), Nuša Ilovar, Pevke treh vasi, Ema Aubreht, Mira Meglič, VNG Igor Krajnc, s. p. Pri dobavi elektromateriala so pomagali: trgovina EPROS Parižlje, Elektro Krašovec Žalec, Elektro Turnšek Celje, Trgovina NEL ter izvajalec del Zdenko Beloglavec s prijatelji (Elektro Velenje). Podjetje KREVZEL iz Metleč pri Šoštanju bo izvedlo celotno dobavo in montažo centralnega ogrevanja. Tovarna pohištva Garant Polzela bo prispevala določeno opremo, podjetje MIK Celje pa je darovalo 3 okna. Družina Praprotnikovih se zahvaljuje za pomoč sindikatu Tovarne nogavic Polzela, Gregorju Tomažiču za vodovodno napeljavo, Zvonetu Podpečanu za pesek, Jožetu Travnerju za razrez lesa in mnogim prijateljem za prostovoljno delo. Pričakujemo odziv še nekaterih dobrotnikov. Janez Meglič Odnos gospoda Franca Zbašnik do malih živali Ali lahko človek, ki ima ignorantski odnos do živali in njihovih lastnikov, opravlja tako odgovorno poslanstvo, kot je veterinarska služba? V nedeljo, 12.decembra 2004, se je zgodil zelo neprijeten in žalosten dogodek. Zaradi nevestnega ravnanja ter nepravočasnega odziva oz. ukrepanja dežurnega veterinarja na Savinjski veterinarski postaji Žalec gospoda Franca Zbašnik je poginil naš nemški ovčar Sirk Podvrški. Bil je star dobrih devet let, z rodovnikom in doživljenjskim vzre-jnim dovoljenjem, odlično vzgojen, skratka pes, ki bi si ga marsikdo želel, za nas pa seveda, najboljši. Glede na to, da pes v devetih letih ni bil nikoli bolan in je bil vedno v dobri telesni zmogljivosti, smo v nedeljo popoldan okoli 14. ure opazili spremembe v njegovem obnašanju in razpoloženju, ki so kazale na zdravstvene težave. Takoj sem poklical na Savinjsko veterinarsko postajo, kjer se na stacionarno telefonsko številko ni nihče oglasil. (Pri današnji sodobni tehnologiji ni bila vzpostavljena avtomatska preusmeritev na mobilno številko dežurnega veterinarja - ni razumljivo ali pa namenoma!?) Po pridobitvi številke mobilnega telefona pristojnega dežurnega veterinarja sem končno uspel priklicati gospoda Zbašnika (ob 14.29), vendar me je le-ta po opisu bolezenskih znakov psa in prošnji za pregled odslovil po 26 sekundah pogovora, češ da naj psa pripeljemo naslednji dan, to je v ponedeljek, dne 13- 12. 2004, ob 7. uri zjutraj na veterinarsko postajo. Ker se je proti večeru zdravstveno stanje psa slabšalo in ker sem, čeprav sam nisem veterinar, menil, da pes potrebuje ustrezno zdravniško oskrbo oz. pregled strokovnjaka, sem ponovno poklical istega dežurnega veterinarja, to je gospoda Zbašnika, in sicer nekaj čez 21. uro. Slednji je končno privolil v pregled bolnega psa, vendar žal prepozno, saj je Sirk na poti v Žalec ob 21.30 poginil. Arogantnost gospoda Zbašnika se je nadaljevala tudi ob prihodu na veterinarsko postajo, saj je verjetno hotel s tem prikriti svojo napako, ko se ni primerno odzval ob prvem klicu in ko je bil še čas za ustrezno ukrepanje (med razgovorom na veterinarski postaji je celo sam omenil možen vrok pogina, kar je bilo kasneje potrjeno tudi v sekci-jskem izvidu!?). Žalosten in razočaran nad odnosom in ravnanjem gospoda Franca Zbašnik sem zahteval obdukcijo, da bi se prepričal o vzroku Sirkovega pogina in si odgovoril na vprašanje, ali bi normalna in pričakovana reakcija gospoda Zbašnika ob 14.30 (psa bi moral pregledati na osnovi bolezenskih znakov, ki sem mu jih opisal po telefonu) in nadaljnje veterinarsko ukrepanje ohranila Sirka pri življenju. Na osnovi sekcijskega izvida št. 193/04 Univerze v Ljubljani, Veterinarske fakultete, Nacionalnega veterinarskega inštituta, OE Celje-Patologija z dne 14. 12. 2004 se je moja bojazen, da je Sirk poginil zaradi nevestnega ravnanja in nepravočasnega odziva gospoda Zbašnika žal potrdila. V sekcijskem izvidu je namreč zapisano: “Glede na rezultate opravljene raztelesbe menimo, da je pes poginil zaradi zasuka želodca in vranice ter posledičnih sprememb na tkivih in organih. V takih primerih brez takojšnje kirurške obdelave žival pogine v nekaj urah.” Takšnega mnenja so tudi drugi strokovnjaki veterinarske stroke, s katerimi sem se pogovarjal po prejemu sekcijskega izvida, ki so mi prav tako potrdili, da lahko pes pogine zaradi zasuka želodca tudi v 2-3 urah, v kolikor ni pravočasno in ustrezno kirurško oskrbljen. Veliko pa je psov, ki so po zaslugi vestnih veterinarjev v podobnih primerih preživeli in še danes razveseljujejo svoje lastnike. Prepričan sem, da pristojni dežurni veterinar v opisanem primeru ni ravnal pravilno. Od prvega pogovora z dežurnim veterinarjem do pregleda, na katerem je lahko le-ta ugotovil samo pogin psa, je minilo sedem ur, kar kaže na to, da bi ob pravočasni in pravilni reakciji gospoda Zbašnika psu z ustrezno diagnozo in posegom lahko rešili življenje. Sprašujem se, kako lahko gospod Zbašnik opravlja takšen poklic, če nima čuta odgovornosti in pozitivnega odnosa do živali, k moralnemu ravnanju pa ga zavezuje tudi Hipokratova prisega. Vem, da s tem pisanjem in objavo tega članka v medijih ni možno vrniti časa pred 12. december 2004, upam in želim pa si, da bi pripomogel k temu, da pasja, mačja in življenja drugih živali ne bodo odvisna od volje in pripravljenosti gospoda Zbašnika, da bi pravočasno in pravilno ukrepal. Z objavo tega neljubega dogodka v javnosti sem dolgo odlašal, saj sem bil prepričan, da bo gospod Franc Zbašnik odgovoril na moj odškodninski zahtevek zaradi pogina psa, ki sem mu ga poslal že 21.decembra 2004. Toda očitno je njegov način komuniciranja molk ali pa kratka in ostra zavrnitev stranke, namesto da bi ji prisluhnil in pomagal, kar je njegovo osnovno poslanstvo. Če že kot veterinar v omenjenem primeru ni ravnal pravilno, bi lahko bil vsaj kot direktor Savinjske veterinarske postaje Žalec tako posloven in mi odgovoril na pismeni zahtevek. Ker bo očitno gospod Franc Zbašnik nadaljeval s svojim neposlovnim odnosom, bom za dokazovanje njegove odgovornosti v omenjenem primeru uporabil tudi vsa zakonita pravna sredstva. Boris Krajnc, Zabukovica 135 B ŽALSKE LEKARNE SVETUTETO Zobna gniloba -karies Zobna gniloba je obolenje zob, ki je poleg prehlada in obolenja dlesni, najpogostejša tegoba človeštva. Pri kariesu gre za propadanje sklenine in posledičen razpad dela zoba, natančneje zobovine. Glavni povzročitelj za nastanek kariesa so bakterije, ki se nahajajo v zobnih oblogah - plakih. Zobne obloge so sestavljene iz sluzi, delcev hrane in bakterij ter nastajajo predvsem med zobmi in na meji med zobom in dlesnijo. Prisotnost zobnih oblog najlažje zaznamo, če nekaj ur po čiščenju zob s konico jezika obliznemo po zobeh, pri tem namreč začutimo nekoliko hrapavo, lepko snov -zobno oblogo. Dejavniki, ki vplivajo na nastanek kariesa, so: dovzeten zob, zobne obloge, bakterije, ki proizvajajo kislino, in seveda hrana za le-te. Vsi ogljikovi hidrati lahko povzročajo zobno gnilobo, toda glavni krivci so sladkorji, in sicer vsi enostavni, tako običajen sladkor (saharoza) kot tudi sladkorji v medu (fruktoza in glukoza), v sadju (fruktoza) in v mleku (laktoza). Količina zaužitega sladkorja ni talco pomembna, kot čas njegovega stika z zobmi. V ustih je sicer prisotno veliko bakterij, vendar le nekatere povzročajo zobno gnilobo. Kadar se v zobni oblogi nahajajo te “prave” bakterije, začnejo po dvajsetminutnem stiku z enim od sladkorjev tvoriti kislino, ki razjeda zobno sklenino. Kislina v sklenino zvrta luknjico - začetek zobne gnilobe. Če zobne gnilobe ne zdravimo, kislina počasi razje sklenino do zobovine pod njo. V zgodnjih stadijih zobne gnilobe je poglavitni znak lažji zobobol pri uživanju sladkih, vročih ali mrzlih jedi. Ko gniloba napreduje, jo poleg zobobola spremlja tudi neprijeten zadah, ki prihaja iz obolelega zoba in je posledica zastajajoče hrane in bakterij v luknji. Če z neustrezno skrbjo, tu mislimo predvsem na prepozen obisk zobozdravnika, dovolimo, da se karies razvija še naprej, nadležna bolečina ne odneha. Preventiva Nadvse pomembno je preprečevanje zobne gnilobe. Ko znaki že povzročajo težave, lahko le še malo storimo sami. Lahko pa zato več naredimo na področju preventive. Ta vključuje temeljito ustno higieno, ki obsega: •pravilno ščetkanje zob pred in po zajtrku ter pred spanjem; pri umivanju zob moramo biti pozorni na pravilno smer ščetkanja, tj. od dlesni navzgor oz. navzdol ter na ustrezno trdoto zobne ščetke; •uporaba zobne nitke za čiščenje medzobnih prostorov; •zmanjšanje količine zaužitega sladkorja v hrani in pijači; ■ter redne zobozdravstvene preglede. Dosti k sami preventivi doprinese tudi uporaba primernih zobnih past in ustnih vod. Te namreč blagodejno vplivajo na ustno sluznico ter blažijo vnetja. Pri izbiri zobnih past, še posebej otroških, bodimo pozorni na količino fluora, ki sicer povečuje odpornost sklenine, vendar svetujemo, da se o uporabi fluora v zobni higieni otrok posvetujete z zobozdravnikom. Mediji kot ponavadi tudi v primeru oglaševanja sredstev za beljenje zob obljubljajo nemogoče. Zdi se, da ne vedo, da je barva sklenine dedna in zato različna. Torej, če narava skle-nini naših zob ni namenila bele barve, tudi z uporabo sredstev za beljenje naši zobje ne postanejo “bleščeče beh”, kvečjemu agresivne sestavine in neustrezna uporaba le-teh lahko poškoduje sklenino naših zob. Skrbimo za higieno zob, da nam zobobol in strah pred zobozdravnikom ne spremenita sončnega dne v oblačnega. Helena Hrastovec, farm. tehn. STIKI OTROKA Z DRUGIM RODITELJEM (2. del) SOODGOVORNO STARŠEVSTVO Na kaj je še pomembno misliti pri dogovarjanju o stikih otroka z drugim staršem? Ob razvezi roditelja pogosto ne znata razmejiti vloge zakoncev in vloge roditeljev. Neuspešno partnerstvo povezujeta z roditeljsko vlogo in vključujeta v njune medsebojen spore svoje otroke. S tem delata ogromno škodo svojim otrokom. Še vedno je največkrat otrok zaupan v vzgojo, varstvo in oskrbo materi. Njena naloga je, da biološkemu očetu omogoči, da bo v vzgoji skupnih otrok imel ne le pravico, ampak tudi dolžnost vzgajati. Mati je prva oseba, ki socializira otroka. Pristna mati vzpostavi z otrokom medsebojno razumevanje, ne da bi močnejši enostransko vsiljeval svoje mnenje šibkejšemu. Mati otroku ostaja resnični partner v širši življenjski partnerski mreži. Matere morajo bolj prisluhniti svojim otrokom in sprejeti njihova sporočila, ki jim jih otroci pošiljajo. Občutek pripadnosti materi bo otroka omejeval, da bi sam od sebe zahteval stike z očetom, razen v primeru skrajne obupanosti in občutka, da ga mati omejuje. Moški imajo pravico do popolnega in ne do omejenega očetovstva. Oba starša naj zato enakopravno sodelujeta pri negi in vzgoji otro- ka od samega spočetja naprej. Že to je edina pot do enakopravne in pravične razdelitve vseh lepot starševstva, ki ni le žrtev in napor, ampak je tudi najvišja oblika ustvarjanja zadovoljstva ljudi. Otroci so globoko v sebi besni na mamo, če očeta odriva na stran. Poiskali bodo kar se da mnogo načinov, da bodo mamo kaznovali za to, kar je storila. Otrok novega materinega partnerja nikoli ne pojmuje kot nadomestek za očeta. Novi moški ima drugačno vlogo. Pomembno je vedeti, da bo vstop novega moškega v materino življenje potekal veliko mirneje, če bo otrok več časa preživel s svojim očetom. Novi moški naj z biološkim očetom naveže kolikor mogoče zaupen stik, saj bosta tako lahko primerjala svoje ugotovitve in vzgojne pristope. Otroci pogosto idealizirajo ločene, celo odsotne očete, zato onemogočanje stikov očeta z otrokom pogosto povzroča idealizacijo očeta. Poudarjam, da je pomembno, da si otrok sam ustvari sliko o drugem roditelju, zato mu mati naj ne prikazuje očeta npr. v slabi luči. Če je oče slab, to otrok razume, kot da je tudi del njega slabega, saj je del obeh roditeljev. Tako roditelji največ škode spet delajo otroku. Otroci so tudi zaradi očetove fizične, geografske, čustvene oddaljenosti prizadeti in jezni. Novemu moškemu bodo le redko priznali, da je zmožen prevzeti vlogo tistega idealnega očeta, ki ga nosijo v svojih mislih. To pomeni, da v mnogih primerih ne bodo sposobni tvegati in se navezati na novega moškega, saj so doživeli prehudo razočaranje, ko jih je oče zapustil ali pa jih je bil prisiljen zapustiti in je s tem prizadel njihovo čustveno navezanost. Otrok raje krivi sebe, češ da je povzročil škodo, ker to laže obvladuje, kot pa da bi moral sprejeti dejstvo, da je zavržen in odveč. Navedene misli naj pomagajo roditeljem pri urejanju stikov z otrokom. Otroku omogočite pravico do obeh staršev in ga ne vključujte v medsebojne igre, manipulacije, saj krajši konec vedno potegne otrok, ki nikoli ni kriv za razpad družine. Vsem roditeljem priporočam, da preberejo odlične knjige o vzgoji otrok: Barbara Coloros, Otroci so tega vredni, Michael Gurian, Dečke vzgajamo drugače, Jeanne in Don Elium, Vzgoja hčera. Mag. Irena Potočnik, dipl. soc. del. Šolski parlament Sredi decembra je tudi na braslovški šoli zasedal parlament. Zbrali smo se predstavniki posameznih oddelčnih skupnosti. Najprej smo učenci razmišljali o tem, kako se počutimo v družbi. Ugotovili smo, da je pravzaprav vse odvisno od naših staršev, kajti če se doma počutimo vame, sprejete, spoštovane, upoštevane, nas ne bo strah pogledati v svet, saj se naša samopodoba zgradi v družini. Veliko besed pa je bilo izrečenih na račun nasilnih posameznikov in teh je, žal, vedno več, ki v oddelčnih skupnostih na neprijazen način delajo red. Spoznali smo, da sicer mnogim to ni všeč, vendar nihče ne pove učiteljem, da ne bi izpadel ’’toži baba”, kot radi take imenujemo. Na ravnateljevo pobudo smo sklenili, da bomo organizirali okroglo mizo s temi učenci. Ugotovili pa smo tudi, da se skoraj v vsakem oddelku najde učenec, za katerega vemo in čutimo, da ima težave. Radi bi mu pomagali, a ne najdemo poti do njega. Sklenili smo, da bo gospa pedagoginja pripravila razgovor tudi s temi učenci, saj je pogovor doma in v šoli najboljša pot do reševanja problemov. Želimo si, da bi šolski parlament še večkrat zasedal, kajti spoznali smo, da se znamo pogovarjati in hočemo probleme tudi reševati. Grega Gostinčar Novinarski krožek OŠ Braslovče Šola v naravi Dan se je čudovito začel. Vsi smo z nasmeškom na ustih odšli v prečudovit koroški del neokrnjene narave. Prvi sončni žarki pa so že obsijali daljne gozdove. Z nahrbtnikom na rami in s pohodnimi palicami smo se podali na pot proti Pikovemu vrhu. Kot majhne pikice smo se pomikali po poti, ki je bila nastlana z listjem kot kakšna preproga. Med potjo smo se nekajkrat ustavili, da bi si spočili utrujene noge. Čeprav smo še mladi in imamo veliko kondicije, je bila pot vseeno malce naporna, a zanimiva in poučna. Pogled pa so nam pritegnile ruševine stare kmetije. Še naprej smo hodili po ozkih stezah gozda in občudovali lepote narave. Gozd pa je bil tako lep in porasel z zelenjem, da je izgledal kot začaran. Prispeli smo na travnik in od tam se je razprostiral razgled na belo Pečino glavo in druge hribe. Z daljnogledom smo opazovali Peco in druge skalnate površine, ki nam jih je podarila mati narava. Naš cilj pa je bil na koči pri cerkvi svete Helene, kjer smo pojedli sendviče, spili topel čaj in se malo ohladili. Potem smo se veseli vrnili v dom, kjer smo uživali še do petka. Ta pohod je bil zame lep izlet, ki se mi je zasidral v spomin in nikoli ne bo zbledel. Darja Dobnik, 5. a OŠ Braslovče Mladi športni novinarji poročajo Veliko discipline in kondicije Luka Dimeč je postal športnik leta na 0$ Šempeter. To je bil seveda razlog, da smo z nji pripravili intervju. Kdaj in zakaj si pričel trenirati košarko? “Košarko sem pričel trenirati v 7. razredu osnovne šole. Najprej sem treniral v košarkarskem klubu Polzela, po končani sezoni pa mi je trener predlagal kamp za košarkaše. V tem kampu izbirajo člane za pionirsko reprezentanco. Sedaj treniram pri Pivovarni Laško.” Kateri je tvoj največji dosežek? “Prihod v reprezentanco.” Kdaj so te sprejeli v državno reprezentanco? “Prvo tekmo za državno reprezentanco sem odigral 27. avgusta lani.” Kolikokrat na teden treniraš? “Treniram vsak dan, razen ob vikendih. Treningi so zelo naporni, saj zahtevajo veliko discipline in kondicije.” Kaj počneš v prostem času? “V prostem času igram računalniške igrice. Igram tudi bobne. Tega časa je zelo malo, saj imam poleg treningov še veliko obveznosti za šolo, še zlasti sedaj, ko sem v devetem razredu. Učni uspeh je namreč zelo pomemben za vpis v srednjo šolo. Rad bi se vpisal na športno gimnazijo.” Kaj pa druženje s prijatelji? “Za druženje mi ostane bolj malo časa, imam predvsem prijatelje iz šole in prijatelja Harisa, ki je vedno ob meni.” Kakšna so tvoja pričakovanja glede prihodnosti? “Rad bi čim bolje igral v svojem klubu in imel čim boljše rezultate. Želim pa si tudi, da ne bi imel večjih poškodb, saj je to za športnike zelo pomembno.” Ali nam lahko zaupaš, kdo je tvoj športni vzornik? “Moja športna vzornika sta Beno Udrih in Michael Jordan.” Športni novinarji OŠ Šempeter Rokometašice iz Petrovč naprej \ športni dvorani I. OŠ Žalec so se novembra na prvenstvu občine Žalec pomerile mlade rokometašice Žalca, Šempetra in Petrovč. Žalčanke so se zelo trudile, a kljub temu da niso imele tako dobre ekipe kot lani, pristale na tretjem mestu. Kapetanka Žalca je dejala, da ni preveč zadovoljna z igro ter da bi lahko igrale bolje. Na drugem mestu so bile šempetranke, prve pa igralke iz Petrovč. Kapetanka Petrovč je izjavila, da so vse zelo zadovoljne s prikazano igro, seveda tudi s prvim mestom in da bi zelo rade ponovile lanske uspehe Žalčank. Fantje so svoje rokometno znanje demonstrirali na tekmovanju v Šempetru. Največ so ga ponovno prikazali mladi perspektivni igralci iz Petrovč, med katerimi je kar nekaj igralcev RK Pivovarna Laško.V tekmi za tretje mesto so domačini z rezultatom 9 : 4 ugnali igralce iz Griž - nekdaj najbolj rokometnega kraja v Savinjski dolini. Lahko pa poročamo tudi o dobrih novicah z nadaljnjega področnega tekmovanja, kjer so v Športni dvorani Golovec v Celju učenke OŠ Petrovče dosegle odlično drugo mesto, s čimer so se uvrstile na četrtfinalno državno tekmovanje. Učenci iste šole so se uvrstili na tretje mesto. Obe ekipi sta trdo delali, za uvrstitev na državno prvenstvo pa je bilo vsekakor potrebno veliko kvalitetne igre. Dekletom želimo ob tej priložnosti veliko uspehov na državnem prvenstvu. Ana in Martina - I.OŠ Žalec Petra - OŠ Šempeter Učenke OŠ Petrovče Podobnost rezultatov Na osnovni šoli Griže je 1$. decembra lani potekalo košarkarsko tekmovanje starejših deklic iz Žalca, Petrovč in Griž. Najprej so se pomerile učenke iz Petrovč in Griž. Domačinkam kljub njihovi borbenosti ni uspelo premagati nasprotnic. V telovadnici je zavladalo pravo športno vzdušje, ko so se košarkarice Petrovč in Šempetra borile za prvo mesto. Zmago so slavile Petrovčanke. 2. mesto so si tako priigrale košarkarice iz Šempetra, na 3. mestu pa so pristale domačinke. Po tekmi je predstavnica zmagovalne ekipe Urška Semič povedala: “Zame je tekma pomenila še eno izkušnjo več, sicer pa je bilo v Grižah zabavno in kul.” Na enakem turnirju starejših dečkov je bil vrstni red prvih treh enak. V obeh konkurencah je že bilo izvedeno tudi področno tekmovanje, kjer lahko zopet govorimo o podobnosti rezultatov, saj so tako igralci kot tudi igralke Petrovč zasedli četrto mesto. Kot zanimivost lahko omenimo izjavo prof. Anite Seles s fantovskega turnirja na Polzeli: “Ekipa OŠ Polzela je bila premočan nasprotnik in ima veliko možnosti, da se uvrsti v letošnji finale državnega prvenstva.” Katja Stante, OŠ Griže Učenci OŠ Petrovče Premočni za domačinke V decembru se je na OŠ Šempeter odvijalo področno prvenstvo v odbojki za starejše deklice in dečke. Prvenstva za deklice se je udeležilo šest ekip. Domačinke so obe odigrani tekmi izgubile z rezultatom 2 : 0. Najkvalitetnejšo igro so prikazale igralke iz Prebolda, ki so na koncu več kot zasluženo osvojile prvo mesto, pred OŠ Zreče in I. OŠ iz Celja. V fantovski konkurenci so navduševali šempetrski odbojkaši, ki so v konkurenci petih ekip osvojili prvo mesto, drugi so bili igralci IV. OŠ iz Celja in tretji osnovnošolci s Ponikve pri Šentjurju. Športni novinarji OŠ Šempeter Veseli december v Podmornici Dnevni center za otroke in mladostnike Podmornica deluje v okviru Centra za socialno delo Žalec že deseto leto. V centru je bilo decembra lani še posebej živahno. Mesec december se je hitro poslavljal od nas, zato smo se z iskricami v očeh, nasmehom na ustnicah in obilico ustvarjalnosti poslavljali od starega leta ter si nabirali moči za prihajajoče leto. Veseli december smo oživeli s prihodom sv. Miklavža oz. enega izmed njegovih pomočnikov. Pred njegovim prihodom smo bili zelo živahni in smo nestrpno pričakovali prihod parkeljna, ki je vsakega od nas ob prihodu razveselil tudi z darilom. V Podmornici ni manjkalo ustvarjalnosti, zato so ves čas potekale božično-novoletne ustvarjalne delavnice. Z otroki smo izdelovali venčke iz smrečja, dekleta pa so uživala v izdelovanju novoletnih voščilnic v ’’servietni tehniki”. Najpomembnejša je bila božično-novoletna jelka, ki smo jo okrasih s posušenimi pomarančami in limonami, ki smo jih ped tem narezali na rezine, dodah pa smo še izdelke, ki smo jih naredili iz ”das mase”. Tudi na praznično okrasitev naše Podmornice nismo pozabili. V ta namen so otroci izdelali dolge verige iz barvnega in belega papirja, izdelali zanimive okraske iz smrečje, lesa in papirja. Obiskali smo tudi Ljudsko gledališče v Celju, kjer smo si ogledali predstavo z naslovom Dvojčici. Med počitnicami smo preživeh prijetne urice v kuharskih delavnicah, kjer smo se naučili vehko novega ter napolnih naše želodčke. Pri igranju družabnih iger in namiznega tenisa pa je v nas prevladoval borbeni duh. V Planem Tuš v Celju smo si ogledali tudi film z naslovom Kako se izogniti božiču in ob gledanju neznansko uživah. Predzadnji dan počitnic smo priredili manjšo zabavo, na kateri smo ob številnih dobrotah, ki smo jih pripravili sami, preživeh vesele urice ob glasbi, plesu in različnih zanimivih in zabavnih igrah. Z veseljem je bilo opazovati žareče oči in zadovoljne obraze otrok, saj je bil ta dan zanje nekaj posebnega. Želeh pa bi se zahvaliti direktorju Zdravstvenega doma Žalec Franju Vehkanji za donacijo v višini 75 tisoč tolarjev. Denarnega prispevka smo bih zelo veseli in smo ga koristno porabili za izvajanje razhčnih dejavnosti. In kaj si naši nadebudneži želijo v novem lem? Zoran: ”V novem letu si žehm vehko ljubezni, sreče, miru v družini in v svem. Da ne bi bilo tohko revščine in da bi uspešno končal osnovno šolo.” Ajdin: ’’Predvsem si žehm dobrih ocen.” Petra: ”Jaz si žehm vehko uspehov v šoh in v ljubezni.” Podmorničarji Naša družina Naša družim je malo večja skupim, je oči, je mami, brat in jaz, vsak ima drugačen obraz. Mislim, da je ta zbirka kar fina. Oči je glava družine, dan brez mame nikakor ne mine, vseeno je, če domov ni brata, saj nam mir v hiži nikoli ne rata. Vsak član družine ima svoje skrbi, oči vedno prvi v službo pohiti, z mamo za točen čas poskrbiva, brat Jure pa tako v Mariboru prebiva. Se večja je naša družina, ko omenim psa Sila in mačka Martina. Veselo lajanje je vsak dan pri hiži, maček pa spi in prede, ker ni miši. Nastja Bregar, 5. a I. OŠ Žalec Gumb Gumb na televiziji, gumb na radiu, gumb na štedilniku, gumb na hladilniku. Gumb na telefonu, gumb na domofonu. Brez gumba nič ni, saj nam hlače gor drži, pa že cel svet lahko spremeni. Lara Safran, 2. a OŠ Petrovče Več kot samo šport Urška Žolnir je judoistka, članica celjskega judo kluba Sankaku. Na letošnjih olimpijskih igrah je slovenskemu judu priborila prvo medaljo. Zase pravi, da jo je šport zanimal že od malega. Trenirala je košarko, rokomet in atletiko. V četrtem razredu osnovne šole pa se je odločila, da se bo posvetila judu. Triindvajsetletnica trenira kar trikrat dnevno. V svoji uspešni karieri je dala že veliko intervjujev, tokrat pa smo ji postavili malo drugačna vprašanja. Se spomniš svoje prve zaljubljenosti? “Prvič sem se zaljubila že v vrtcu. Spomnim se, da mi je bil všeč njegov nasmeh in njegove oči. Kadar sem prišla v vrtec in opazila, da njega ni, sem bila zelo žalostna. Ta zaljubljenost je trajala dolgo, saj mi je bil všeč do konca osnovne šole, vendar nikoli nisva postala par.” In prvega velikega mozolja? “Dobila sem ga v sedmem razredu. Prikazal se je na čelu. Ker sem se ga hotela znebiti, sem ga začela stiskati. Kmalu sem uvidela, da to ni pametna odločitev, saj je mozoljček dobil vehko novih prijateljev. V srednji šoh sem bila polna mozoljev.” Kaj pa tvoje prve vožnje z motorjem? “Motorji so mi že od nekdaj všeč. Prvič sem sedla na motor, ko sem bila v prvem razredu. Šlo mi je zelo dobro. Takoj sem ga vžgala in se peljala. Ko sem po prvi vožnji prišla domov, sem staršem rekla, da ne žehm več tekmovati v ostalih športih, ampak le v motokrosu. Moja odločitev se je na srečo čez nekaj let spremenila.” Kakšen je bil tvoj prvi intervju? “Na prvi intervju me je poklical trener. To je bilo leta 1997 na Evropskem prvenstvu v judu, ki se je odvijalo v Ljubljani. Intervju je bil prava katastrofa. Odgovarjala sem samo z da in ne ter po končanem intervjuju odšla vsa bleda.” Si že kdaj imela kakšno prometno nesrečo? “Sem. Ko sem v Celju iskala parkirni prostor in ga nisem našla. Nenadoma pa sem zagledala prosto parkirno mesto med dvema avtomobiloma. Ravno sem hotela parkirati, ko sem naenkrat zaslišala bum. Nisem opazila, da se je za mano pripeljal avto. Zelo sem se ustrašila, a na srečo se ni pripetilo nič hudega, le voznik avtomobila, ki se je pripeljal za mano, se je jezil.” Eva Jančigaj, Nina Počivalšek in Miha Ropotar OŠ Šempeter Brihta za hladne dni brez domišljije... No, pa smo ga končno dočakali. Koga? Ja, naš novi šolski časopis vendar! Imenuje se Brihta. Izhaja za vse petrovške brihte, ki jih zanima dogajanje na naši šoli. V časopisu najdemo vse: utrinke iz šol v naravi, ekskurzij, športnih in tehničnih dni, seveda pa lahko v Brihti najdete tudi kaj za razvedrilo, npr. šale, križanke, glasbeno lestvico in nagradno igro. Ker pa imamo vsi že po naravi raziskovalno žilico, najdemo v Brihti tudi reportažo iz kakšne oddaljene dežele. V prvi številki smo pokukali v Afriko. Na svoj račun lahko pridejo tudi ljubitelji angleščine in nemščine, saj imajo v časopisu svoj kotiček. Včasih izvedemo novinarji tudi kakšno anketo, ki jo prav tako z veseljem objavimo. Tokrat smo se imeli čast pogovarjati z dobitnico bronaste ohmpijske medalje Urško Žolnir. Brihto lahko berejo prav vsi - od prvega razreda devetletke pa vse do osmega razreda osemletke, ni pa skrivnost, da po njej radi posegajo tudi učiteljice in učitelj. Tildi mi, novinarji, jo prav radi prelistamo, pa čeprav smo jo sami spisali. Seveda pa se z našimi bralci ne srečujemo samo preko Brihte, temveč jih velikokrat o našem delu in novostih obveščamo preko šolskega radia. Kaj naj še drugega rečemo? Brihta je razvedrilo v hladnih dneh brez domišljije in nanjo smo zelo ponosni. V letu, ki je pred nami, si seveda žehmo čim več izdaj, obenem pa se zahvaljujemo vsem sponzorjem, ki so nam pri delu kakor koh pomagali (Hari tisk, Kota, Turistična agencija Palma, Terme Ohmje, RTC Rogla, Comtron, Big bang, Chip Žalec, piceriji Nekropolis in Lesjek). Anja Horvat, glavna urednica Pekla sem palačinke S sošolko Teo sva prišli iz šole k meni domov in se nemudoma lotili peke palačink. Poiskali sva moko, jajca, mleko in veliko posodo. Vse sestavine sva zmešali v maso za palačinke. Ko je bila masa pripravljena, sva v ponev nalili nekaj olja in čez čas še zajemalko mase. Nastala je lepa palačinka, dokler se ni zažgala. Druga palačinka pa se je pri obračanju dotaknila stropa in padla mojemu bratu naravnost na glavo. Ta pa jo je prav veselo pojedel. Ena od njih je pristala celo na stropu. In tako so se nama skoraj vse palačinke ponesrečile in končale v košu. Preden pa sem zvečer ugasnila luč, sem si rekla: ’’Rada pečem palačinke. Lahko noč!” Maruša Grešak, 4. a OŠ Petrovče 24 januar 2005 Savinjske zgodbe uhrtm Savinjske doline J! Zhtoporočenca sla se k zlati poroki pripeljala s kočijo Na zlato poroko s kočijo Pred dnevi sta 78-letni Vincenc in 76-letna Marija Ocvirk iz Prekope praznovala zlato poroko. Veliko sorodnikov in prijateljev se je veselilo z njima, ko sta svojo petdeset let trajajočo zakonsko skupnost potrdila v župnijski cerkvi na Vranskem pred domačim župnikom Jožetom Turinekom, nato pa še pred vranskim županom Francem Sušnikom v posebni sobi gostišča Slovan Filač. Marija se je rodila v Šmiklavžu nad Taborom, kjer so bila poleg nje še tri dekleta, ki so se skupaj s starei spoprijemala s trdim kmečkim delom na hribovski kmetiji, ki se ji je po domače reklo pri Kunušk. Kot pravi, je bila vsaka skorja kruha prepojena z znojem. Vincenc, bolj poznan kot Lipu Vinko, se je rodil v Prekopi, kjer so bili v družini dve dekleti in dva fanta. Že od nekdaj sta bili njihovi glavni dejavnosti živinoreja in hmeljarstvo. Tej tradiciji sta ostala zvesta tudi Vinko in Mari, kot ju kličejo domači, potem ko sta se spoznala na veselici v Taboru in se po enem letu vzela. Poleg njunih otrok Manje, Vojka in Jureta je bila in bo za vedno njuna največja ljubezen zemlja, ki sta jo vseskozi skrbno obdelovala. Modro sta gospodarila, pomagala drug drugemu in drugim ter tako vzgajala tudi svoje otroke. Pomanjkanja pri Lip ni bilo nikoli. Sedaj na kmetiji gospodari sin Vojko, starša pa sta neizčrpen vir modrih nasvetov, ki jih rad upošteva. Tudi dovolj pri moči sta še, da še marsikaj postorita. T Tavžar Anton Otavnik ■ mojster volana Anton Otavnik iz Prebolda je na 1. državnem tekmovanju voznikov Slovenije, ki je bilo lani v Ločici ob Savinji, osvojil naslov državnega prvaka v vožnji s tovornjakom nad S ton in postal podprvak med avtobusnimi šoferji. Hkrati je osvojil tudi prvo mesto na prvenstvu ZŠAM Slovenije v vožnji s tovornjakom ter drugo mesto v vožnji z avtobusom. Anton Otavnik “Za naslove prvakov se je potegovalo 50 voznikov. Pri tovrstnih tekmovanjih gre za prijateljsko merjenje moči, sposobnosti in znanja, prav tako pa ni zanemarljiv naš vpliv na preventivo in varnost v cestnem prometu. Na tekmovanju preverjajo znanja in spretnosti voznikov pri delu, ki ga opravljamo vsak dan. Ne gre torej za hitrostno tekmo ali neposredno merjenje med vozniki, temveč za primerjavo med sodelujočimi na dveh področjih, in sicer se na prvem preverja znanje iz cestnoprometnih predpisov, na drugem pa spretnostna vožnja med umetno postavljenimi ovirami. Vozniki smo razdeljeni v tri kategorije: prva je tovornjak do 5 ton, druga nad 5 ton in tretja avtobus. Lani je bilo prvič mogoče tekmovati v vseh treh kategorijah. Sam sem se odločil tekmovati v kategoriji tovornjakov nad 5 ton in v kategoriji avtobusov,” nam je povedal 4l-letni Anton Otavnik, ki je izpit za šoferja tovornjaka naredil leta 1982. Kmalu zatem se je zaposlil v Avtoprevozu Šempeter, kjer je delal 4 leta, vse do ukinitve podjetja. Nato se je kot šofer zaposlil v TT Prebold. Štiri leta je vozil tovarniški tovornjak. Svoje znanje in izkušnje si je pridobival v Nemčiji, kjer je vozil tovornjak za prevoz lesa. Po vrnitvi je delal pri zasebnem avtoprevozniku in zanj vozil v Rusijo in Nemčijo. Deset let je že samostojni gozdarski avtoprevoznik. S svojim tovornjakom opravlja prevoze lesa - hlodovine. Lani septembra se je poškodoval; nanj je padel hlod. Anton Otavnik se tovrstnih tekmovanj udeležuje že vrsto let, vendar tako visoko kot lani še ni bil uvrščen. Leta 1992 je na regijskem prvenstvu v kategoriji avtobusov zasedel 1. mesto. V tej kategoriji pa se ponaša tudi z lepim številom drugih mest. Zelo je vesel, da mu je uspelo tokrat osvojiti kar štiri pokale hkrati: dva za prvo in dva za drugo mesto. Tako je postal tudi najuspešnejši tekmovalec lanskoletnega državnega prvenstva in prvenstva ZŠAM Slovenije. D. Naraglav Šestdeset let v dobrem in slabem Vsako življenje je zgodba zase. Že več kot 60 let jo skupaj pišeta Ignac in Marija Zupanec iz Griž. V mesecu decembru 2004 sta obeležila biserno poroko, šestdeset let skupnega življenja ali 21.900 lepih in manj lepih dni, ki so bogatili in utrjevali njuno zakonsko zvezo. Ob visokem zakonskem jubileju so ju obiskali tudi predstavniki KS Griže. Marija, ki je domačinka, se je rodila leta 1923 očetu Jakobu in mami Ivanki Golavšek. V družini je bilo pet otrok. Oče je bil po poklicu čevljar, vendar je večino delovnih let preživel v Rudniku Zabukovica. Mama Ivana je gospodinjila in skrbela za otroke. Marija je osnovno šolo obiskovala v Grižah in Žalcu, kjer se je izučila za šiviljo. Pri dvajsetih letih je spoznala Ignaca Zupanca, ki se je rodil leta 1921 v Rogaški Slatini očetu Alojzu in mami Mariji. Odraščal je na kmetiji skupaj s tremi brati in dvema sestrama. Izučil se je za krojača. Z Marijo sta se spoznala v Rogaški Slatini, kjer je živela njena teta. Ljubezen in delo sta ga kmalu pripeljala v Savinjsko dolino. V času vojne sta morala Marija in Ignac oditi v delovno taborišče v Leoben v Avstrijo, kjer sta se 16. decembra 1944 tudi poročila. Po vojni sta se vrnila na Marijin dom v Griže. V zakonu sta se jima rodila hči Iga in sin Dani. Denar za življenje sta si služila s šivanjem. Ignac je imel 20 let obrtno dejavnost v Žalcu, pri njem pa je bila zaposlena tudi Marija. Leta 1974 se je zaradi posledic kapi Ignac invalidsko upokojil. Glavno breme je morala prevzeti Marija, ki še danes rada kaj zašije. Šestdeset let skupnega življenja je hitro minilo. Bilo je vsega po malem: zanimivo, veselo, pa kdaj tudi težko in žalostno. Skupaj sta zmogla vse težave, hkrati pa ostala vesela in ponosna. Jesen življenja jima lepšajo vnukinje in vnuki. D. Naraglav Marija in Ignac Zupanec skupaj v dobrem in slabem že 60 let Franc Kumer je obiskovalce tokrat pričakal v postelji Na obisku pri najstarejših Župan občine Tabor Vilko Jazbinšek je s predsednikom in tajnico Društva upokojencev Tabor Tonetom Kozmeljem in Elico Veber obiskal najstarejšo občanko in najstarejšega občana njihove občine in jima zaželel zdravja v letu 2005. Marija Pepel, ki je 6. decembra 2004 praznovala 93. rojstni dan, se je rodila kot drugi otrok v družini z devetimi otroki v Žekovcu pri Mozirju. Leta 1947 se je poročila na Pepelovo domačijo v Ojstriško vas. Njen mož je bil poznan obrtnik -mehanik. V zakonu sta se jima rodili hčeri Marija in Fanika. Leta 1984 je mož umrl in s hčerjo od takrat živita sami. Od Pepelovih se je delegacija z županom odpeljala do domačije Franca Kumra v Kaplo, ki je s 94 leti in štirimi meseci tudi najstarejši občan občine Tabor, bolezen ga je zadnje leto priklenila na posteljo in je tako povsem odvisen od pomoči družinskih članov, še posebno od hčere Brede, ki z vso ljubeznijo skrbi za očeta. Vse svoje življenje je bil Franc tesno povezan z naravo. Bil je aktiven lovec, predvsem pa zelo spoštovan in poznan preparator, ki je to delo z velikim veseljem opravljal kar 60 let. Njegova življenjska zgodba se začenja v premožni in podjetni Pihelbirtovi družini. Pred vojno so imeli veliko kmetijo in znano izletniško gostilno ob glavni cesti med Celjem in Ljubljano. Bill so zavedni Slovenci in zato so jih Nemci zaprli. Franc je vojno preživel v koncentracijskem taborišču Dachau. Po vojni je bila njihova domačija nacionalizirana za namene državnega kmetijskega posestva. Franc se je kmalu po vojni poročil in si na majhnem delu nekdaj velike kmetije zgradil novo hišo in gospodarsko poslopje in tako zaživel novo življenje, ki ga je polepšala hči Breda. Leta 1984 je ovdovel, svoje življenje pa je še naprej zapolnjeval s preparatorstvom in v sožitju s hčerjo in vnukoma. S svojo vedrino in optimizmom ostaja eden tistih ljudi, ki so kot knjiga spominov, človek, s katerim se je prijetno pogovarjali. D. Naraglav zabavne glasbe. Od takrat do sedaj se jih je nabralo že skoraj štiristo. Poleg tega je avtor oziroma soavtor več kot tristo skladb te glasbene zvrsti za vrsto različnih zasedh. S polkami in valčki je povezan tudi drugače, saj je v devetdesetih pisal za revijo Stop, zdaj pa je sodelavec revij Slovenija, Svet in Vikend. Poleg tega je bil sedem let redaktor in voditelj oddaj Po domače ter Slovenska polka in valček na Televiziji Slovenija, v zadnjih letih pa je njegova nova ljubezen, kot pravi sam, postal radio. Na Radiu Celje pripravlja in vodi tedensko oddajo s slovensko ljudsko glasbo Pesem slovenske dežele. In kaj bo Jože počel sedaj, ko je za njim petdesetletni jubilej? “Leta niso važna, ampak le srce, kar tudi pojem v eni od svojih novih pesmi. Vsekakor pa upam na uspešno nadaljevanje. Idej in volje mi ne manjka.” D. Naraglav Dolina Savinje ob življenjskem in glasbenem jubileju Jože Galič in Glasba iz Slovenije Znani glasbenik Jože Galič se je v nedeljo sr ečal z Abrahamom. Hkrati s tem življenjskim jubilejem je obeležil tudi 30-letnico svojega bogatega in vsestranskega glasbenega delovanja. Kot se za glasbenika spodobi, je jubileja proslavil s koncertom in tudi z izdajo nove CD plošče z naslovom Dolina Savinje. Besedila in glasba za vseh dvanajst skladb so njegovo delo, avtorji priredb pa so žena Cita ter Matej Kovačič in Jože Burnik. Predstavitev CD plošče je bila v okviru njegovega jubilejnega koncerta minuli petek v dvorani Hmeljarskega doma v Šempetru, v kraju, kjer je začel svojo glasbeno pot in kjer živi z družino še danes. Poleg njegovega ansambla Jože Galič & Glasba iz Slovenije so na koncertu nastopili glasbeni gosti, s katerimi Jože Galič sodeluje na različne načine. To so bili ansambli Braneta Klavžarja, Petra Finka, Svetlin, Igor in Zlati zvoki, Iskrice in Modrijani. Poleg njih sta nastopila še družina Galič in glasbe-no-humoristični duet Klobasekov Pepi in Podhomski Joža. Prireditev je vodil Jože Galič sam, ki je koncert popestril še z nekaj najzanimivejšimi odlomki iz njegove knjige Zaradi pesmi, ki bo izšla v jeseni. V teh januarskih dneh mineva torej trideset let, kar je Jože Galič doživel prvo studijsko snemanje narodno- Savinjske zgodbe januar 2005 Diana ponovno radodarna Tudi v začetku letošnjega leta so se pred dvorcem Novo Celje zbrali lovci I I) Žalec in LD Gozdnik Griže, da na skupnem lovu na pernato divjad preizkusijo svojo srečo in radodarnost boginje lova Diane. Ta jim je bila kar naklonjena in jim dala dokaj bogat ulov. Zanj so se ji zahvalili po lovskih običajih. Sicer pa je bil ulov drugotnega pomena, saj je lovstvo že dolgo bistveno več kot le streljanje divjadi. Pomembnejše od tega je sobivanje z naravo in skrb za divjad ter njeno ohranitev. občinske uprave Stojan Praprotnik. Prisluhnili so Savinjskim rogistom, ki so naznanili začetek novoletnega lova. Lovcem je spregovoril predsednik ID Žalec Rudi Janežič, župan Lojze Posedel pa je dejal, da je zelo vesel, da se nadaljuje pred leti začeto lovsko druženje. Izpred dvorca so se lovci podali na območje Savinje, v bližino podjetja Nivo, od koder so frontalno krenili proti čistilni napravi v Kasazah. Bilo je precej pokanja in kljub marsikakšnemu zgrešenemu strelu je bil ulov kar dober. Nekateri so imeli več sreče, drugi manj, večina pa je lov Lovci pri pripravi svoje malice Po jutranjem okrepčilu na pot do lovskega revirja ob Savinji Janko Stebemak Življenjskega prostora za divjad je čedalje manj in brez nenehne skrbi zanjo ter gojitvenimi vlaganji si težko predstavljamo, kako bo s to divjadjo v prihodnje.” Rudi Janežič: “Mislim, da je današnji lov zelo dobro uspel, vreme nam je bilo dokaj naklonjeno, čeprav bi vsi raje videli, če bi bilo vsaj malo snega ali pa vsaj pomrznjena tla. Zaradi dokaj ugodnega vremena so se danes lova lahko udeležili tudi starejši lovci. Razpoloženje na lovu kot po njem je enkratno in kar greh bi bil, če s to tradicijo ne bi nadaljevali. Naša lovska družina ima podoben tovariški in družaben lov že vrsto let z LD Polzela, štiri leta pa imamo ta novoletni lov tudi z LD Gozdnik Griže. Mislim, da je lepo in koristno, da tako sodelujemo med sabo, saj nas družijo isti interesi, zlasti pa skrb za ohranitev divjadi in uplenjanje samo tiste divjadi, ki je ostarela ali prešibka za svoj obstanek ter nadaljnjo reprodukcijo. Kar uplenimo je v bistvu gojitvenega izvora, torej tisto, kar ni primerno za premagovanje pogojev življenja v naravi. Tudi danes uplenjeni fazani so gojitveni in ne bi imeli velikih možnosti preživetja.” D. Naraglav končala brez uplenitve. Malo pred poldnevom so se lovci znova zbrali pred dvorcem in na da položili 31 fazanov, kar je bila skupna bera lova. Na prvem lovu leta 2002 so ustrelili 29 fazanov, leta 2003 je lov zaradi hude zime odpadel, v letu 2004 pa so uplenili 26 fazanov. Sledil je tradicionalni pozdrav lovini s Savinjskimi rogisti, nato pa se je pričelo prijetno druženje ob treh tabornih ognjih in pečenju malice. In kako so letošnji lov in druženje ocenili vodja lova Janko Stebemak, predsednik LD Gozdnik Griže Ivi Krašovec in predsednik LD Žalec Rudi Janežič? Janko Stebemak: “Lov je potekal tako, kot smo se dogovorili, in ni bilo nobenih problemov. Škoda je le, da ni bilo snega, saj bi bil v zimski iddi lov bistveno bolj zanimiv. Tla so bila blatna in zato hoja ni bila tako prijetna kot po zamrznjenih in zasneženih deh. Sicer pa moramo bid lovci vajeni vsega. Na lovu smo imeli za plašenje divjadi in prinašanje ustreljenih fazanov tri pse pdčarje, dva kratkodlaka in enega ostrodlakega psa, zlatega prinašalca in lovskega terierja. Vsi so odlično opravili svojo nalogo. Tovrstni lov je res namenjen predvsem draženju lovcev dveh lovskih družin in gostom. Postal je tradicionalen in upam, da bo tako tudi v bodoče. Prihodnje leto bomo obeležili že petletni jubilej in v ta namen bomo dodah še kakšno novost.” Ivi Krašovec: “Lahko rečem, da sem zelo vesel, da je pred led prišlo do odločitve za novoletni lov. Lov je bd organizacijsko zelo dobro izpeljan in organizatorjem je treba izreči vso pohvalo. Draženje med družinama je vedno zelo prijetno in upam, da bo tako tudi v prihodnje. Naša LD Ivi Krasove upravlja z okrog 2500 hektarji lovnih površin, od Savinje do Šmohorja in Mrzlice. Po številu hektarjev sodimo med manjše LD v Sloveniji, so pa naša lovišča bogata z raznovrstno divjadjo. Današnji ulov je bil zelo dober, saj je poljski lov poglavje zase. V mrzlem jasnem jutru se je pred dvorcem zbralo približno 70 lovcev. Mnogi so si najprej segli v roke in drug drugemu zaželeli zdravja in sreče v novem letu. Za prijetno vzdušje so s toplim čajem, kavo in še čim bolj konkretnim poskrbeli lovski intendanti. Vodja lova je bil Janko Stebemak iz LD Žalec, ki je poleg lovcev pozdravil goste, med katerimi so bili tudi župan Lojze Posedel, podžupan Janko Kos in direktor Rudi Janežič Ob okroglem jubileju postal poslanec Tako bi lahko rekli za Ivana Jelena iz Ponikve, ki je svojo dolgoletno aktivistično, društveno in politično delo pred okroglini 60-letnim življenjskim jubilejem okronal še s poslansko funkcijo. Najbrž do nedavnega o njej ni razmišljal, vendar ker je kot upokojenec bil politično aktiven v stranki Desus, je bila to že kar nekakšna logična posledica odločitve za kandidaturo za poslanca Državnega zbora. Kot kandidat je uspel na volitvah in tako sedaj že piše novo poglavje v knjigo svojega življenja. Kako bogat je njegov življenjski mozaik, kaj vse je počel in naredil, kje vse se je udejstvoval, kako je izbral svojo življenjsko sopotnico, kako dolgo se je z njo spogledoval, kako sta ga in ga še doživljata njegova otroka, hčerka in sin, kako so ga doživljali njegovi krajani, prijatelji , znanci in še veliko dragega pa je bilo mogoče izvedeti na praznovanju njegovega jubileja v dvorani Zadružnega doma na Ponikvi. Sicer pa ta petkov večer ni bil le golo govoričenje, pitje in veseljačenje z dobrotami obloženimi mizami, ampak tudi prijeten kulturni dogodek. Zgodil se je kot presenečenje, kot zahvala Ivanu za njegovo dosedanje delo, kot svojstvena čestitka prijatelju. Najprej so za to poskrbeti pevci MPZ Ponikva pri katerih Ivan tudi poje. Slednji so biti v dvorani že od vsega začetka skupaj s športniki DU Ponikva s katerimi je Ivan osvojil 1. mesto med DÜ občine Žalec, člani sveta KS Ponikva, ki so skupaj z Ivanom marsikaj postoriti za svoj kraj in s sorodniki ter drugimi povabljenimi. Skupno jih je bilo okrog 100. Ta številka pa se je še bist- veno povečala, ko so na oder priplesali plesni pari folklorne skupine Ponikva, ki jih vodi Majda Kričej in ko so se na odru znašli harmonikarji DU Vrbje na čelu z Alfonzom Lesjakom. Tokratni večer, ki se je potegnil v zgodnje jutro, pa je bil tudi poln humorja in glasbe za katero je neumorno skrbel Miro Klinc, ozi- Ivan Jelen skupaj s člani sveta KS Ponikva nazdravlja z vinom, ki so mu ga le-ti prinesli za vsako leto življenja po en liter Urša namesto raja v peklu Minuli božično-novoletni prazniki so v tisoče družin v mnogih krajih sveta prinesli neizmerno žalost, hudo skrb, pa tudi trenutke sreče, če se je izkazalo, da njihovi ljubljeni niso postale žrtve uničujočega morskega vala - cunami-ja, ki je po zadnjih podatkih zahteval že več kot 250 tisoč življenj. Med njimi je tudi nekaj tisoč Evropejcev, ki so bili 26. decembra lani na dopustu v teh eksootičnih krajih, tako pogosto poimenovanih rajske dežele. Med mrtvimi bi lahko bili tudi Slovenci, saj jih je bilo v jugovzhodni Aziji več kot 300. Ena izmed njih je bila Urša Kupec iz Sv. Lovrenca pri Preboldu, ki je tja odšla iz Kitajske, kjer trenutno dela in živi. Pred dnevi smo obiskati njeno mamo Heleno, očeta Milana in staro mamo Pepco, ki so še vedno pod vtisom katastrofe, ki jim vse do sporočila, da je hčerka živa in zdrava, naredila življenje prav peklensko. Praznično vzdušje se je spremenilo v žalost in čakanje, brez spanca, z edinim upanjem, da je preživela. Tudi po odrešilni vesti, da je z njo vse v redu, niso mogli vzpostaviti povsem normalnega družinskega življenja. Mama še danes ne more zadržati solz, ko govori o teh trenutkih negotovosti in o času tisočih molitev z eno samo željo, da sta Urša in njen fant živa in zdrava. Usoda je bila na njuni strani, kajti prav ta dan sta se odpravila na izlet v notranjost otoka in tako ušla usodnemu cunamiju, ki je uničil tudi njun hotel v turističnem Puketu. Na tisoče domačinov in turistov te sreče ni imelo. Z mnogimi sta se videla še nekaj ur pred tem, ob povratku pa sta morala hoditi preko njihovih trupel in doživljati tragedijo, ki jo niti v najhujših sanjah in celo na filmu ni mogoče videti. Pri Kupčevih starša na zemljevidu kažeta, kje na Kitajskem živi njihova Urša. Tja je prvič odšla že pred leti zaradi študija, saj je na Filozofski fakulteti v Ljubljani študirala sinologijo oziroma kitajščino in nemški jezik. Da so jeziki njena ljubezen, dokazuje tudi to, da tekoče govori še angleško in fakultativno špansko. “Urška je že od nekdaj zelo vedoželjna in zainteresirana za znanje tujih jezikov. Po osnovni šoti v Preboldu je obiskovala Gimnazijo Karla Destovnika Kajuha v Celju, nato pa se vpisala na Filozofsko fakulteto. Tam je predlansko leto diplomirala in postala univerzitetni profesor nemškega jezika. Lani je diplomirala še iz kitajskega jezika. roma njegov Klobasekov Pepi. V samem programu Mira Klinca pa se je tokrat znašel še “duhovnik”, ki je z zamudo blagoslovil mošt v vino. Seveda pa ob vsem tem veseljačenju in kulturi ni manjkalo velike torte in vsemogočih daril, ki bodo, Ko je začela s študijem kitajščine, je dva meseca živela v kitajskem mestu Cengdu. Na Kitajsko se je odpravila tudi po končanem študiju in eno leto preživela na fakulteti v mestu Kunming. Med tem časom je z nahrbtnikom prepotovala Tajsko in Laos. V Honkongu je ob vrnitvi z enoletnega študija srečala svojega sedanjega fanta iz Oberrida v Švici, ki je imel na Kitajskem svoje podjetje. Ker sam ni znal kitajsko, jo je prosil, da bi se zaposlila pri njem in mu pomagala pri postih. Ostala sta v stikih in po dveh mesecih je odšla k njemu ter ostala pol leta. Potem je naredila diplomo in sedaj je tam že vse od takrat,” pravi mama Helena, oče Milan pa doda: “Odkar se poznata in živita skupaj, sta božično-novo-letne praznike preživela v kakšnih eksotičnih krajih. Tako sta bila na Adamsovih otokih v bližini Tajske in v Vietnamu, lanskoletne praznike pa sta sprva nameravala preživeti na Filipinih, a je bilo nekaj težav z vizo, tako da sta se skoraj v zadnjem trenutku odločila za Puket na Tajskem. Tja sta prišla dan pred katastrofo. Naselila sta se v hotelu kakšnih 400 metrov od obale, saj so biti vsi hoteti bliže obale popolnoma zasedeni. Ker sta želela spoznati deželo tudi v njeni notranjosti, sta se odločila za izlet. Prav ta odločitev jima je najbrž rešila življenje, saj bi bila sicer zagotovo nekje na obali in v središču katastrofe.” Tako Helena in Milan Kupec, bolj podrobno pa bomo o tamkajšnjih dogodkih izvedeti od Urške, ki je včeraj prišla domov na štirinajstdnevni dopust in tako potolažila svoja starša, staro mamo, brata in vse, ki so trepetati za njeno usodo. O tem pa v naslednji številki Utripa. D. Naraglav vsaj nekatera, nepozaben spomin na ta dogodek, ki mu je malo čez polnoč s poglobljenimi mislimi dal svoj prispevek tudi podžupan občine Žalec Janko Kos. D. Naraglav 26 januar 2005 N»*» DEDIŠČINA Slovenska ljudska pesem včeraj, danes in jutri V Sloveniji in zamejstvu deluje mnogo skupin in posameznikov, ki se z ljudskim petjem ukvarjajo dokaj intenzivno. Da bi njihovo delo dobi-ilo še več zagona predvsem pa strokovno in znanstveno podlago, je vsakršna aktivnost v tej smeri nadvse pomembna in dobrodošla. Tega se zavedajo tudi v Kulturno-prosvetnem društvu Šešče, kjer deluje skupina ljudskih pevcev Prijatelji 6-Še. Prav slednji so dali pobudo za organizacijo simpozija o slovenski ljudski pesmi v Preboldu. Skupaj s Kulturnim društvom Šešče in Občino Prebold, ki je prevzela pokroviteljstvo, so 15. januarja v preboldskem hotelu organizirali enodnevni mednarodni simpozij o slovenski ljudski pesmi. Na simpoziju je dr. Marko Terseglav iz Glasbeno narodopisnega inštituta ZRC SAZU Ljubljana govoril o slovenski ljudski pesmi, njenih značilnostih in posebnostih ter njenem mestu v evropskem kulturnem prostoru. Bogdana Herman, ki brez glasbene spremljave poje v glavnem tiste slovenske ljudske pesmi, ki obstajajo v notnih zapisih, je spregovorila o tem, kaj nam pove stara ljudska pesem danes. Mag. Engelbert Logar iz Instituta fur Musiketehnologie Graz je predaval o slovenski vojaški pesmi s poudarkom na pesmih, ki so nastajale na ozemlju slovenske Koroške. Predstavil je tudi primerjave med pesmimi na zgoščenki skupine ljudskih pevcev Prijatelji 6- Še, ki so jo izdali konec lanskega leta. Vsi predavatelji so svoja predavanja podkrepili s številnimi primeri in zvočnimi zapisi, ki so k petju pritegnili vse prisotne. Udeleženci simpozija iz vseh koncev Slovenije so spoznali in izvedeli mnogo novega o ljudskem petju, njegovi zgodovini, kaj ljudska pesem sploh je, kdaj lahko rečemo, da to je, kakšna je glasbena govorica ljudskega petja in še vrsto drugih zanimivosti, ki jih večina ni poznala. Dr. Marko Terseglav je v uvodnem delu svojega predavanja povedal, da je odkritje ljudskega pesništva konec 18. in v začetku 19. stoletja prineslo spoznanje, da se preko spontane, nešolane ljudske kulture da priti do zanimivih zgodovinskih, jezikovno-stilističnih, glasbenih, družbenih in funkcijskih značilnosti ter do specifične podobe etničnih skupin in njihove kulturno-zgodovinske tradicije in življenja. Ljudska kultura je postala ustna zgodovina neke skupnosti. Enak pomen za etnično identiteto ima ljudska pesem še danes, pravi dr. Terseglav in dodaja, da se danes tega mogoče ne zavedamo, saj gledamo v vorice same ljudska pesem pozna še glasbeno govorico, ki je prav tako specifična kot jezik sam. Včasih le glasbena govorica predstavlja etnično identiteto oziroma specifiko. Nekatere etnije ali narodi, ki so izgubile svoj jezik in se mogoče asimilirale v druge, so še vedno lahko razpoznavni v svoji specifični glasbeni govorici, po kateri se ločijo od drugih etnij ali narodov. Ljudska pesem je večinoma peta pesem in poleg specifične glasbene govorice ponuja še vpogled v glasbeno zgodovino in v razvoj glasbenih oblik. Kakor v jezikovnem pogledu je Slovenija “dialektološko” podrobneje spregovoril še o verznih posebnostih slovenskih ljudskih pesmi, o ritmu, ki je značilen za našo ljudsko pesem, o podrobnostih, ki so najbolj pomembne za določitev ljudske glasbe različnih etnij, o spremembah, ki se dogajajo v ljudski kulturi, o ljudski pesmi danes in slo-venski ljudski pesmi v Evropi. Pevka Bogdana Herman je v marsičem potrdila svojega predhodnika, sicer pa je bilo njeno predavanje namenjeno predvsem petju za vsak dan. V uvodnem delu je postregla z avtobiografskimi doživetji iz svoje mladosti in raznimi primeri svoje- Bogdana Herman med svojim predavanjem, ki sta mu z zanimanjem prisluhnila tudi mag. Englbert Logar in dr. Marko Terseglav, ki sedita v prvih dveh klopeh spontani ljudski kulturi le preteklosti. “Vendar se prav v današnji globalni družbi znova kaže potreba po negovanju in ohranjanju ljudskega izročila, saj je le-to zaradi svojih zakonitosti in specifične notranje logike najbolj relavantni kazalec specifične etnične identitete. Na to opozarja UNESCO, ki tudi nas Slovence opozarja, da bomo v Evropi lahko preživeli in se dokazali le s specifično, to je ljudsko kulturo in ne toliko z univerzalno, ki je skupna vsem narodom in etnijam tega sveta.” Dr. Marko Terseglav je o ljudskem pesništvu povedal: “Ljudsko pesništvo pozna več vrst “govoric”, značilnosti in povednosti. Poleg jezika in go- razčlenjena tudi v glasbi. Ne sicer tako razdrobljeno kot je to pri živi govorici, a vendar. Ta glasbena narečja je Marolt poimenoval glasbena naz-vočja. Pri nas naj bi bila tri. Prvo področje s triglasnim petjem zajema široko območje od Trsta do Brežic in Maribora. Drugo nazvočje ali območje je prostor štiri ali petglasnega petja, ki zajema pretežno slovenski alpski svet (severna Primorska, Koroška, severna Gorenjska in severozahodna Štajerska s Savinjsko dolino). Tretji je prostor panonskega nazvočja in zajema Prekmurje, del Slovenskih goric in Belo Krajino, kjer se poje dvoglasno.” Tako dr. Terseglav, ki je sicer Netopirji nočni prebivalci sveta Ko zvečer mnoge živali počivajo, začnejo netopirji šele vzletavati. Netopirji so edini sesalci, ki lahko letijo. So ponočnjaki s kožnato letalno mreno, ki jim omogoča frfotajoč let. Večina vrst je žužkojedih in lovijo nočne metulje in druge letajoče žuželke. Nekatere vrste pa se prehranjujejo s sadjem, pelodom, ribami ter malimi sesalci in plazilci. Večinoma skotijo enkrat na leto po enega ali dva mladiča. Ti ostanejo ponoči, ko njihove mame odletijo na lov, v skrivališču. Zgnetejo se tesno skupaj, da jim je toplo. Poznamo skoraj 1000 različnih vrst netopirjev, med njimi podkovnjake, gladkonose in dolgorepe netopirje. Čeprav obsegajo kar četrtino sesalčjih vrst, jih mnogi ljudje sploh še niso videli. Danes so mnoge vrste netopirjev že redke. Človek uničuje njihova mirovališča, območja, kjer se prehranjujejo, pa spreminja v obdelovalne površine ali jih zaziduje. V svem in tudi v Sloveniji obstaja vrsta raznih organizacij, ki se ukvarjajo s preživetjem in ohranitvijo te živalske vrste. Ukrepe za njihovo zaščito pa so marsikje uredili že tudi na državnem nivoju. Na primer v veliki Britaniji so zavarovane vse vrste netopirjev pa tudi njihova mirovališča. V Sloveniji poznamo dve vrsti netopirjev iz rodu pod-kovnjakov, in sicer malega in velikega podkovnjaka, ki za svoje mirovališče ali prezimovališče najpogosteje uporabljata podzemne jame, kjer je temperatura več ali manj konstantna preko celega leta. Z njimi se zlasti srečujemo jamarji in so včasih nekje globoko v podzemlju edini naš “sorodnik” med sesalci. Pri netopirjih pa je edinstvena tudi njihova orientacija za letenje, lovljenje in izogibanje preprekam. To jim omogoča tako imenovana eholokacija. Med letom se oglašajo s klikitajočimi in cvrčečimi glasovi, katerih toni so tako visoki, da jih človek sploh ne sliši. Ti glasovi se potem odbijajo od bližnjih predmetov, na primer metulja, drevesa, stene v jami. Netopir prestreže odboj z velikimi, naprej usmerjenimi uhlji. V delcu sekunde si ustvari predstavo o velikosti predmeta, njegovi oddaljenosti in smen. D. N. Netopirji - mali podkovnjaki v času mirovanja oziroma prezimovanja v Kostanjeviški jami ga petja ob različnih priložnostih. Spregovorila je o petju ob raznih gospodinjskih in kmečkih opravilih, petju, ki smo mu danes priča na raznih izletih v avtobusu, planinskih kočah, petju v neštetih pevskih zborih ... Ob tem je poudarila, da danes poje malokdo sam zase, vendar je takšno petje, ki je marsikdaj izraz nemira, pomirjajoče, skorajda terapevtsko. “Ljudsko petje je že takšno, pa če še tako pojemo popevke ali arije,” pravi Bogdana Herman in nadaljuje: “Dve leti sem sodelovala v vrsti koncertov pod naslovom Rastoča knjiga. Poskušali smo razpoznati, kakšna je razlika med menoj, ki nisem ljudska pevka, med pevci iz različnih slovenskih vasi, ki delajo samo na zemlji ali pa poleg tega tudi v službi, in šolanimi pevci. Poglavitna razlika je v vzdušju, ki ga ustvarja - četudi na odru - pravo ljudsko petje. Že izgovorjava je imenitna. Četudi v knjižni slovenščini je izgovorjava narečno, torej pokrajinsko obarvana, kar daje pesmi poseben lesk.” V nadaljevanju je Bogdana Herman postregla z nekaj zanimivimi posnetki svojega petja. Ob zaključku pa še povedala: “Ljudska pesem s svojimi glasbenimi, torej melodičnimi in ritmičnimi pa tudi tekstovnimi obrazci vzpostavlja brez števila povezav s pra-spominom vsake naše celice, s svetovi naših zaznav, misli, predstav, pa tudi naših želja in elementarnih potreb na eni strani in s svetovi naših prednikov, najbrž tudi s svetovi osončja na drugi. S svojim izjemno močnim nezavednim vplivom bistveno vpliva na našo kreativnost, odprtost, prilagodljivost, zmožnost vživljanja. V sebi nosi elemente univerzalnosti človeškega življenjain mišljenja, tako značilne tudi za ljudske pravljice. Zdaj, ko se nikjer več ne moremo izogniti pojmu globalizacija, se je smiselno vprašati tudi po razlikah in podobnostih ljudskih pesmi. Razlike so velike, podobnosti prav tako. Zato po mojih izkušnjah tudi slovenska ljudska pesem po svem vzbuja veliko zanimanje - včasih celo nejeveren pogled. Doslej sem pela v devetnajstih državah in vedno brez izjeme se je zgodilo, da so se obiskovalci po koncertu želeli pogovarjati o našem izročilu. A tudi doma ni slabo, o čemer me prepričujejo nekatere izkušnje. Recimo iz Novega mesta, kjer sem imela v kulturnem domu Janeza Trdine glasbeno uro za okrog 1000 otrok različnih starosti. Ko sem jih spodbujala, da so skupaj z mano peli karkoli, ne samo ljudske pesmi, sem bila presenečena nad tem, kako z veseljem so se tega lotili. Vzdušje je bilo imenitno in tudi zato lahko rečem, da bomo še peli ljudske pesmi in da bo slovenska ljudska pesem še naprej del našega uvida v svet velikih in malih dogodkov, naših odkritih in skritih čustev, strahov in veselja.” Tudi mag. Englbert Logar je takšnega mnenja, hkrati pa poudarja, da je potrebno s slovensko ljudsko pesmijo samozavestno stopiti v evropski kulturni prostor, saj bomo le tako ohranili svojo kulturno identiteto. Na avstrijskem Koroškem dajejo slo-ven-ski ljudski pesmi velik pomen. To so udeleženci lahko spoznali tudi na osnovi zvezkov Pesmi in glasba iz južne Koroške, ki sta jih zbrala in uredila dr. Ludvik Karničar in mag. Englbert Logar. Doslej je bilo izdanih že trideset takšnih zvezkov. Večina teh zvezkov ima priložene zgoščenke s pesmimi. Prav tako je bilo izdanih več knjig iz serije Vsaka vas ima svoj glas. Tako so nastale tri knjige krajev Suha, Libeliče in Vogrče z naslovom Ljudske pesmi in kulturna zgodovina, poleg teh je še več knjig z naslovi Pripovedne in ljubezenske pesmi, Poskočne, svatovske, stanovske otroške pesmi, O deželi, krajih, ljudeh, naravi, različne rokopisne Beziča in Czigana in druge. Za vse to ima veliko zaslugo prav mag. Englbert Logar in Ludvik Karničar. Sicer pa je mag. Logar v Preboldu udeležencem simpozija predstavil predvsem bogato zakladnico slo- venske vojaške pesmi, od tega preko 30 različnih pesmi, kot so Cesar kliče fante, Pri vojakih sabljico, doma ljubico, Fantje se zbirajo, daleč marširajo, Tam za turškim gričem, Soldaška popotnica, Radecki ima sivo glavo ... Več pesmi so poslušali, nekaj pa so jih z mag. Logarjem tudi zapeli. Simpozij je tako postal prava glasbena delavnica. V popoldanskem času je potekala razprava z vprašanji in odgovori predavateljev. Simpozij je bil res prijetno doživetje, za kar gre zasluga organizatorjem in predavateljem. In kako je z njim zadovoljen glavni pobudnik in organizator Januš Rasiewiecz? “Brez zadržkov lahko rečem, da je simpozij uspel. Zelo sem zadovoljen z obiskom in tudi z vso ostalo organizacijo. Vse je potekalo tako, kot sem si zamislil. Smisel tega simpozija je bil, začeti se pogovarjati o slovenski ljudski pesmi tudi na neakademski način. To smo dosegli. Na simpoziju so bili ljudje, ki se ukvarjajo z ljudsko pesmijo in tudi drugi, ki jih ta tematika zanima. Tako kot je že dejal dr. Terseglav, sem tudi jaz vesel, da je bil med nami ves čas tudi župan Vinko Debelak. Glede na dober odziv in izjemno prijetna in doživeta predavanja bomo s podporo občine s tovrstnimi simpoziji nadaljevali tudi v prihodnje. S tem bomo prispevali pomemben delež k ohranitvi naše ljudske pesmi, ki je v tem globalnem svetu nadvse pomembna za prepoznavnost slovenskega naroda in njegove identitete v veliki družini evropskih narodov.” D. Naraglav Vreme bo krojil Merkur Kratkoročne vremenske napovedi meteorologov so dandanes že zelo natančne in večinoma pravilne, nekdanja stoletna pravila in stari vremenski pregovori pa se pogosto izkažejo za napačne. Če sodimo po lanskem božiču, nas letos čaka bela velika noč. Kaj pa o letu 2005 pravi Slovenska stoletna pratika iz leta 1969? Da tudi stare vremenske napovedi niso čisto iz trte izvite, lahko sodimo po lanskem letu, ki mu je vladalo Sonce. Napovedano je bilo precej “mokro” leto in res je bilo prej več kot premalo dežja. Letošnje leto je v znamenju vremenskega vladarja Merkurja. Kakšno leto torej lahko pričakujemo? Leto, ki mu vlada Merkur, je na splošno bolj suho kot vlažno, pa tudi bolj mrzlo kot toplo. Le redko je rodovitno, pravi stoletna pratika. Proti koncu marca sicer nastopi toplota, toda april je že od začetka do okoli 24. suh, hladen in pust, nato pa pri- jazen in topel. Prvi majski dnevi so vprašljivi, sledi pa občasno toplo in lepo vreme. Pogosto pa je tudi druga polovica pomladi mrzla in neprijazna, kar ovira razcvetanje rastlin. Poleti pogosto dežuje. Lepe dneve med dežjem je potrebno izkoristiti za delo na poljih, da je vse pravočasno opravljeno. V prvem delu jeseni je precej dežja, zgodaj pa se pojavi slana z zmrzaljo. V drugi polovici nastopi suho vreme, ki traja vse do začetka adventa, čeprav vmes tudi malo porosi. Z jesenskimi opravili zato ne kaže preveč hiteti. Sneži na mokra tla, nato pa zamrzne. Hud mraz in sneg trajata do februarja, ko se vreme spet nekoliko omili. Sredi februarja spet prične snežiti, hud mraz pa nato traja do prvih dni marca. Po kratki otoplitvi spet prične snežiti, hud mraz pa traja do konca marca. Poleg tega pa Slovenska stoletna pratika ob koncu prihodnje zime napoveduje tudi huda neurja. KR. KEMIČNA ČISTILNICA ECO NOVA SMREKARJEVA 1, CELJE Del.čas: 9-12,13-18; So: 7.30-12" ŠLANDROV TRG 23/a, ŽALEC Del.čas: 8-17" NOVO, NOVO, NOVO ! SPREJEMNICA MESTNI TRG 4, ŽALEC Delovni čas: 13-17" SODOBNO KEMIČNO ČIŠČENJE OBLAČIL IN IMPREGNACIJA SCOTCHGARD avtor JANEZ K0RENT PEVKA LiSAC ANGEL BREZNA URAV- NAVANJE NIVOJA GRŠKA ČRKA ODPRTINA V ZIDU PODJETJE ZA POSREDOVANJE SPOROČIL NEKD. AM. TENIŠKA IGRALKA (CHRIS) LUKAV GANI RAJKO LOTRIČ VDOVA JOHNA LENNONA (Y0K0I ŽIME VIKTORIJA AVSTRU. NEVROLOG (KON- STANTIN) MALO- PRIDNEŽ SL DRAM. IGRALEC, R0JAK2 PREBOLDA SOBA ZA OBISKE SL KIPAR (JAKOB) STRELSKI JAREK SLA- BOTNOST 13. IN 15. DAN V RIMSKEM KOLEDARJU DETE IGRALEC CRUISE VRSTA TROPSKE KUKAVICE J. % BARVA KOŽE POLT MESTO V J. (TALUI SKLAD. ARNIČ OSEBNI ZAIMEK SL PEVEC (OMARI BITJE SRCA NEGATIVEN ION VOHALNI ORGAN ZBIRKA FOTO- GRAFU MORALNOST 1 '-ik risba KIH AVITA- MIN0ZNA BOLEZEN TRAVNIŠKA CVETLICA ANG. FIZIK (JOHNI PRITOK RENA V FRANCUI BEŽEN RISARSKI OSNUTEK TERME NA MURSKEM POUU ALOJZ REBULA UTRIP FIZIK EINSTBN AM. RS. DETEKTIVK (JOHN DICKSONI MAČEK ANG.POP PEVEC NATRU ŽIVILA ZA POLIVANJE UT. ZGOD. (JANKOI MONDENO ZDRAVILIŠČ E V BELGUI JUŽN0AM. NAR. JUNAK (SIMONI ČRNSKI RORFN RISARSKI izdelek JAKOB PETELIN SL. ATLET (URBAN) GROFIČNA MORSKA vetrnica PREBIV. AONIJE AVSTRU. DIRKAČ (NIKI) DELAVEC V 0UARNI MAJHNO NASELJE SL IGRALEC (MILE) KOPNO V MORJU UDAREC Z NOGO KRŠITEV BOŽJIH ZAPOVEDI JADRAN. OTOK FORMAT PAPIRJA NEKD. LETALIŠČE PRI MUENCHNU PESNICA ŠKERL AM. RS. (PHILIP) im NOW ANG. SVETLO PIVO AM. FILM. IGRALEC (GARY) MARJETA GREGORAČ REKA V ANGLU1 MESTO V J. FRANCIJI BOŽO VODUŠEK ČRESL0VA kislina IGRALEC BRATINA TVOREC PISEC DVOJICA ROBERT REDFORD RISTO SAVIN SLAVKO PREGL TANTAL SRBSKA PEVKA (NEDA) STARO- RIMSKI ZGO- DOVINAR AM. JAZZ GLASBENIK (JOHN) NIZ. PC M0RŠČAK (ABEL) UTRIP PEKOVSKI IZDELEK KRAJ PRI OPATUI (HRV.) PISA- TELJICA RENDELL Nagradna križanka Rešitve križanke, objavljene v decembrski številki Utripa - pokrovitelj MESARSTVO ČAS, ČAS ERVIN, s. p. Žalec: DOBRE-MAIICE-IN-POSLOVNA-KOSIIA-EVROPSKI-INŠPEKTO^JI-V-MESARSTVU-ČAS-HRVAVICE-NAREZKI-ČAS-JE-ZLATO-IN-DOBRO-MESO. Izžrebani nagrajenci: 1. Anica Vodušek, Efenkova 2, Žalec, 2. Florjan Pohole, Železno 12, Žalec, 3. Alenka Zmrzlikar, Derčeva 21, Ljubljana. Nagrajenci prejmete potrdila o dvigu nagrade v uredništvu Utripa. Nagradna križanka Rešitve križanke, objavljene v decembrski številki Utripa - pokrovitelj PEKARNA POSTOJNA, SAVINSKI KRUHEK: KRHKI-KEKSI-NAŠE-BABICE-POLZELSKA-BELA-ŠTURCA-SAVU\jSKE-TESTENINE. Izžrebani nagrajenci: 1. Matic Pader, Migojnice 133, Griže, 2. Marija Šere, Lepa ul. 1., Šempeter, 3- Doroteja Krofi, Petrovče 171, Petrovče. Nagrajenci prejmete nagradne kupone v uredništvu Utripa. Zakaj pepelnica? Letošnji pust bo zgodaj, že 8. februarja. Pustu in pustnim norčijam sledi pepelnica, ki je začtek štiridesetdnevnega posta. In od kod izvira beseda pepelnica? Beseda pepelnica izvira še iz starožidovskega obredja, ko so imeli navado, da so grešnike za pokoro oblekli v raševino in posuli s pepelom. Ta obred je prevzela tudi krščanska cerkev, ki je pepeljenje ob koncu 11. stoletja celo uzakonila. Pepelnična sreda namreč ni le začetek posta, ampak tudi čas premišljevanja in pokore. Tudi v naših krajih je na pepelnico živ običaj pokopa pusta, po torkovem pustnem karnevalu v Žalcu ga običajno pripravijo v Vrbju. K. R. Naslednja številka Utripa izide 23. 2. 2005. UMETNA GNOJILA: - NPK151515 - PK 010 30+0,2 b -PK 010 30-3-1 -NPK 6 12 24 - NPK 8 20 30 - KAN Kutina - KAN Madžarska - UREA Kutina 40 kg - UREA Madžarska Nudimo brezplačno dostavo na dom. Na zalogi imamo semensko koruzo proizvajalcev Pioneer, Syngenta in Agrosaat, katere ponujamo po predsezonskih cenah do 20.02.2005. Informacije o cenah in ostalih pogojih dobite v naših prodajalnah v: PE Market - Kmetijska preskrba Šempeter 03 700 03 88 PE Market - Kmetijska preskrba Trnava 03 572 6410 hn-nrmwMHiiiiHi'i um in n mniwwi iiiuniii mutili bi TEHNIČNA TRGOVINA - SERVIS, d.o.o. Gotovije 31, 3310 Žalec tel. trgovina: 713 34 50, 52 faks.: 713 34 74, servis: 713 34 56 delovni čas: od 8. do 20., sobota: od 8. do 15. ure M1AÜSÄ januar 2005 Živimo z zemljo Novi predsednik sadjarjev Društvo sadjarjev celjske regije, ki ima sedež v Žalcu, je imelo pred dnevi predavanje, letno skupščino in novoletno srečanje. Pred skupščino sta Zlatka Gutman Kobal in Andrej Soršak iz Kmetijskega zavoda Maribor predavala na temo Tehnologija pridelave peškarjev. Na skupščini je predsednik Andrej Aškerc med drugim povedal, da društvo združuje 60 članov iz celjske regije, ki imajo nekaj več kot 80 hektarjev površin, posajenih s sadnim drevjem. Lani so bili zelo delav- ni. Pripravili so več izobraževalnih srečanj in praktičnih prikazov rezi sadnega drevja ter strokovno ekskurzijo. Po krajši razpravi so sprejeli plan dela za letošnje leto, ki ga je na skupščini predstavila Mira Vrisk, sprejeli, je pa precej podoben lanskemu. Ker so potekla že štiri leta od volitev v organe društva, so izvolili tudi nove člane upravnega in nadzornega odbora ter častnega razsodišča. Za novega predsednika so izvolili mag. Ivana Glušiča iz Arje vasi. T. Tavčar Novi predsednik mag. Ivan Glušič v svojem zares urejenem sadovnjaku Dolžnosti uporabnikov fitofarmacevtskih sredstev Kmetijstvo in z njim vsi, ki imamo tako ali drugače opravka z njim, v zadnjem obdobju vedno znova stojimo pred novimi izzivi. Počasi, čeprav pogosto zelo težko, se vsi skupaj privajamo dejst- Farma VETERINARSKA AMBULANTA Podlog 1, 3311 Šempeter Telefon, faks: (03) 700 15 75 Dežurna služba: 050 646 202 Ambulantni čas: pon.- pet.: 7.00 - 9.00, 17.00-18.00 sobota, nedelja: 7.00 - 9.00 vu, da moramo in bomo v prihodnje še bolj primorani skoraj vsako dejanje na kmetiji zabeležiti in zabeležke shranjevati. Shranjujemo vso dokumentacijo povezano s subvencijami, potne liste za živali, potrdila o udeležbi na različnih izobraževanjih, tisti, ki so vključeni v Slovenski kmetijsko-okoljski program evidence o delovnih opravilih, račune, ... V preteklih treh letih ste mnogi med vami, ki imate opravka s fitofarmacevtskimi sredstvi (v nadaljevanju FFS) že opravili 15-urna izobraževanja za izvajalce ukrepov zdravstvenega varstva rastlin. V sklopu tega in ostalih izobraževanj, prispevkov v različnih medijih in preko osebnega svetovanja smo vas seznanjali z obveznostmi izvajalcev ukrepov zdravstvenega varstva rastlin. Glede na to, da vas večina vsako leto uveljavlja subvencije v kmetijstvu in ste s tem obvezani, da pri kmetovanju poleg načel dobre kmetijske prakse upoštevate tudi načela dobrega gospodarja, ne bo odveč, če vas nekoliko bolj podrobno seznanimo z dolžnostmi uporabnikov FFS, ki jih predpisuje Pravilnik o dolžnostih uporabnikov fitofarmacevtskih sredstev, objavljen v Ur. 1. RS številka 62/2003- Omenjeni pravilnik določa dolžnosti pravnih in fizičnih oseb pri uporabi FFS. Splošno velja, da V Preboldu bodo postavili čebelnjak V občini Prebold deluje veliko društev, ki bogatijo življenje prebivalcev in kraja. Med tistimi, ki morda niso toliko vidni, a vendar opravljajo pomembno poslanstvo, je Čebelarsko društvo Prebold. Deluje že več kot pol stoletja in se lahko pohvali z vrsto dosežkov. Prve dni januarja je imelo društvo občni zbor. Na občnem zboru, ki so se ga udeležili tudi nekateri gostje iz sosednjih čebelarskih društev, preboldski župnik Franc Serec in župan Občine Prebold Vinko Debelak, je najprej spregovoril predsednik društva Ivi Leber. Z zadovoljstvom je povedal, da jim je v minulem letu uspelo pridobiti šest novih članov. To je za društvo velikega pomena, saj bodo tako lažje in bolje uresničevali zastavljene Z občnega zbora čebelarjev ČD Prebold cilje. Teh jim v tem letu ne manjka, društveni čebelnjak. saj bodo na zemljišču, ki jim ga je Čebelnjak bo imel posebno vlogo odstopil preboldski župnik, postavili pri promociji čebelarstva, za pri- dobivanje mladih v društvo in tudi za pogostejše druženje čebelarjev. Prav tako naj bi prispeval svoj delež k turističnim zanimivostim kraja. Hkrati bo omogočal prikaz novih metod čebelarjenja in organizacijo čebelarskega krožka za mlade. V nadaljevanju občnega zbora so o čebelarstvu in problemih, s katerimi se soočajo pri svojem delu, spregovorili še člani društva in predstavniki sosednjih čebelarskih družin. Župan Vinko Debelak je poudaril pomen čebelarstva in se čebelarjem zahvalil za prispevek, ki ga dajejo s svojimi čebelami kulturni krajini in živi naravi. Občni zbor so zaključili s podeli-itvijo odlikovanja Antona Janša III. stopnje Dušanu Fricu, ki je bil dolgoletni predsednik društva in ima veliko zaslug za uspešno delo in ohranitev tovrstne dejavnosti v kraju pod Žvajgo. D. N. Čebeljih družin vedno manj Mesec januar je tudi čas letnih konferenc in občnih zborov. Med prvimi društvi v občini Polzela so se na rednem letnem občnem zboru sestali člani Čebelarskega društva Polzela, ki je eno najštevilčnejših v Savinjski dolini. Zbora sta se udeležila tudi častni predsednik Zveze čebelarskih društev Spodnje Savinjske doline Anton Rozman in tajnik Jani Puckmeister. O delu lani in načrtih za letos je govoril predsednik Radivoj Verbnjak. Povedal je, da polzelsko čebelarsko društvo šteje 29 članov in ima okrog 160 čebeljih družin, ki pa se zaradi bolezni iz leta v leto krčijo. Tako se je od leta 2001 število čebeljih družin zmanjšalo za kar sto. Lansko leto je bilo s pridelkom meda povprečno, čeprav so čebele najprej spremljale razne bolezni in zajedavci, predvsem varoza. Lani so izvedli tudi registracijo čebelnjakov in dobili registrske številke. Namen registra je zlasti pod- pora zaščiti kranjske čebele, zdravstveno varstvo čebel, nadzor nad subvencijami v čebelarstvu ter podpora pašnemu redu. Pripravili so strokovni izlet v Maribor, kjer so obis- kali čebelarski center in čebelarje na Lovrencu na Pohorju, ti pa so pozneje obiskali Zvezo čebelarskih društev Spodnje Savinjske doline in društvo na Polzeli. Sodelovali so tudi na sejmu Dobrote s kmetij, se udeleževali predavanj in skrbeli za izobraževanje. Vedno več skrbi čebelarjem povzročajo pesticidi in druga zaščitna sredstva, ki jih kmetje in sadjarji uporabljajo za gnojenje in zaščito poljščin ter sadnega drevja. Posledica tega so množične zastrupitve čebel v raznih delih Slovenije. Program dela polzelskih čebelarjev v letošnjem letu je podoben lanskemu. Ob občinskem prazniku bodo imeli dan odprtih vrat, pripravili bodo razstavo čebelarskih izdelkov in orodja za čebelarjenje, pritegniti bodo poskušali predvsem otroke ter dvigniti naravovarstveno zavest pri odraslih. Kupiti želijo infaktometer za merjenje vlage v medu, uredili bodo tudi okolico čebelarskega doma in opravili še druga manjša dela. T. Tavčar Z občnega zbora polzelskih čebelarjev. mora uporabnik spoštovati načela dobre kmetijske prakse, varstva okolja, integriranega varstva rastlin in drugih postopkov, ki zagotavljajo najmanjšo možno uporabo FFS, tako da ne povzroči nedopustnega onesnaževanja okolja. Uporabnik mora skrbeti, da FFS ne pridejo v neposreden stik s človekom in da ne pride do zanašanja v vodotoke, jezera in druge vode, v podtalnico, v objekte za preskrbo s pitno vodo, na sosednje gojene rastline, zemljišča in skladišča kmetijskih proizvodov, v objekte za skladiščenje in predelavo rastlin ter objekte za rejo in oskrbo živali, če taka uporaba lahko ogrozi zdravje ljudi in živali. V pravilniku so dorečene tudi dolžnosti glede pravilne uporabe, preprečevanja emisij, dodatno varstvo čebel, uporabe FFS v bližini voda, dolžnosti vodenja evidenc, shranjevanja FFS in ravnanja z odpadki FFS ter o dolžnosti obveščanja o nezaželenih vplivih FFS in nesrečah. Po določilih omenjenega pravilnika je vodenje evidenc o uporabi FFS na prostem ter v zaprtih in zavarovanih prostorih obvezno za tržne pridelovalce rastlin za prehrano ljudi in živali, tržne pridelovalce okrasnih rastlin in pravne in fizične osebe, ki zatirajo škodljive organizme na nekmetijskih površinah ali pa dodelujejo ali razkužujejo semenski material kmetijskih rastlin. Podatke v evidence vpisuje uporab- nik FFS, hrani pa jih lastnik oziroma upravnik gospodarstva, posestva ali drugega objekta oziroma odgovorna oseba pravne ali fizične osebe na posestvu oziroma v prostorih sedeža podjetja ali poslovne enote pravne ali fizične osebe. Evidence je treba hraniti pet let. Evidenco je potrebno voditi po parcelah in kulturah. V primeru, da pridelovalec goji isto kulturo na več parcelah, ki so zaokrožena celota in mejijo ena na drugo (enota rabe), lahko za te parcele vodi evidenc na enem evidenčnem listu. Če se tretiranje izvaja v zaprtem ali zavarovanem prostoru, železniškem odseku ali drugem objektu, je treba evidenco voditi za vsak objekt, odsek ali nekmetijsko površino posebej. Za vse pridelovalce, ki že vodijo predpisane evidence o integrirani ali ekološki pridelavi ali ukrepih Slovenskega kmetijskega okoljskega programa ni potrebno posebej voditi evidenc, ampak v svoje evidence dodajo le še vpise o datumu tretiranja in datumu spravila pridelka. V evidenco o uporabi FFS se vpišejo splošni podatki: izvajalec tretiranja, imetnik rastlin, rastlinskih proizvodov ali tretiranih površin, ime in številka parcele oziroma objekta in tretirana površina v m2 ter datum spravila pridelka ter podatki za vsako tretiranje s FFS posebej. Pri teh posameznih vpisih je potrebno zabeležiti datum in uro tretiranja, kulturo, opisati razvojno fazo tretirane rastline, namen tretiranja (bolezni, pleveli ali škodljivci), trgovsko ime sredstva, ki smo ga uporabili, količino uporabljene škropilne mešanice na površino ter morebitne opombe. Točno in sprotno vodenje zapiskov o uporabi FFS bo moralo v prihodnje postati naša vsakdanja praksa. Dodatne informacije o vodenju evidenc ter obrazce Evidence o uporabi fitofarmacevtskih sredstev lahko dobite pri kmetijskih svetovalcih ali pa na spletnih straneh Fitosanitarne uprave RS (http://www.furs.si). Iris Škerbot, univ.dipl.inž.agr. specialistka za varstvo rastlin 24 UR SAVINJSKA VETERINARSKA POSTAJA, d.o.o. ŽALEC Celjska cesta 3/a, Žalec Telefon: 03/713 20 50, 713 20 52, dežurni mobitel: 041 616 786 NASVETI IN NAROČANJE OBISKOV. PONEDELJEK - SOBOTA od 7. do 9. ure, NEDELJA IN PRAZNIKI od 7. do a ure. AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI: DELOVNI ČAS: PONEDELJEK - PETEK: od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure, SOBOTA od 8. do 11. ure. IZPOSTAVA VRANSKO telefon: 03 / 703 34 90 Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 9. ure. IZPOSTAVA POLZELA telefon: 03 / 703 34 80 Kronika januar 2005 J*. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije kmetijska — SVETOVALNA SLUŽBA SLOVENIJE Izpostava Žalec Žalskega tabora 1, 3310 Žalec, tel.: 03/710 17 80, faks: 03/710 17 81 E-pošta: marko.tevz@ce.kgzs.si IZOBRAŽEVANJE ZA KMETE Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Izpostava Žalec je pripravila naslednja izobraževanja za kmete: Naslov izobraževanja Kraj in čas izobraževanja MINERALI V KRMI in VPLIV PREHRANE KRAV NA PLODNOST (velja za SKOP-REJ izobraževanje) 2. 2. 2005 ob 10. uri v dvorani Hmezad KZ Petrovče PRAVICE IN OBVEZNOSTI KMETOV S PODROČJA POKOJNINSKEGA, INVALIDSKEGA IN ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA 9. 2. 2005 ob 10. uri v balkonski sejni sobi Hmeljarskega doma v Žalcu MINERALI V KRMI in VPLIV PREHRANE KRAV NA PLODNOST (velja za SKOP-REJ izobraževanje) 16. 2. 2005 ob 10. uri v Kulturnem domu Vransko TEČAJ 0 VARSTVU RASTLIN 15., 16. in 17. 2. 2005 ob 15. uri v balkonski sejni sobi Hmeljarskega doma v Žalcu ZIMSKA REZ SADNEGA DREVJA (velja za SKOP-IPS izobraževanje) 1. 2. 2005 ob 9 30 na Sadjarstvu Mirosan MALI OGLASI NUDIMO LIKANJE PERILA na našem ali vašem domu. LIKALNI SERVIS, tel.: 040 596 044. ODDAM OPREMLJENO TROSOBNO STANOVANJE, 75 m2, v Žalcu, za 55.000 SIT. Vseljivo 1. 7. 2005. Tel.: 031 325 737. Ženitna posredovalnica “ZAUPANJE” posreduje trajne in poštene zveze za vse starosti. Informacije na tel. št.: 031 505 495 V Savinjski dolini kupim starejšo hišo, manjšo kmetijo ali večjo parcelo. Takojšnje gotovinsko plačilo. Tel. št.: 041 454 999- MATIČNA DEJSTVA Poročilo o matičnih dejstvih za obdobje od 3.1. do. 17.1. 2005 UMRLI SO: Bruno Čremožnik iz Gotovelj 105, Karolina Dobnik iz Dolge gore 63, Amalija Jug iz Žalca, Mihaela Klinar z Breg 13, Celje, Janez Emeršič z Brega pri Polzeli 66a, Majda Mastnak iz Žalca. Tomislav Novak iz Žalca, Anton Hercog iz Dolenje vasi 10, Ana Petek iz Migojnic 87, Roza Ašenberger iz Železnega 4, Roza Longino iz Maribora, Aleš Gasparič iz Žalca, Zakonsko zvezo sta sklenila Igor Mesojedec in Lidija Kač iz Ločice ob Savinji. 50 let skupnega življenja sta z zlato poroko potrdila zakonca Vincenc in Marija Ocvirk iz Prekope. Iz policijskih poročil Silvestrovo za policiste V prvi uri novega leta sta se na Policijsko postajo Žalec oglasili občanki, ki sta praznovali vstop v novo leto na organiziranem uličnem praznovanju v Žalcu. V času praznovanja je nekdo odvrgel petardo v neposredno bližino občank, ki sta zaradi razpršenih delcev petarde utrpeli lahke telesne poškodbe. V isti noči (ob 2.45) so žalski policisti v bližini bencinskega servisa na Gotoveljski cesti zalotili 30-let-nega moškega, ki je pred tem na bencinskem servisu vlomil v kovinski zabojnik in odtujil za približno 110.000 tolarjev pasje hrane. Za storjeno kaznivo dejanje bodo podah kazensko ovadbo. Delovna nesreča V Zalogu pri Šempetru se je pred dnevi zgodila delovna nezgoda pri vzdrževalnih delih na daljnovodu. Drog električne napeljave je enemu izmed zaposlenih zlomil nogo. Z reševalnim vozilom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga oskrbeli. Prometne Do prometne nesreče s telesnimi poškodbami je prišlo v petek, 7. janurja, ob 6.05 na lokalni cesti Žalec - Griže. 22-letni voznik osebnega avtomobila je vozil iz smeri Žalca proti Grižam. V bližini mostu čez reko Savinjo, kjer vozišče poteka v blagem levem ovinku, je zapeljal na nasprotno smerno vozišče v času, ko je po njem iz smeri Griž pripeljal 23-letni voznik kolesa z motorjem. Med voziloma je prišlo do trčenja, v katerem je voznik kolesa z motorjem utrpel hude telesne poškodbe. Vlomi in tatvine V torek, 5. janaurja, je bilo v popoldanskem času vlomljeno v osebni avtomobil znamke Citroen, ki je bil parkiran na Pokopališki ulici v Žalcu. Iz notranjosti je bil odtujen nahrbtnik z oblačili in nekaj listinami. Skupna materialna škoda znaša približno 80.000 tolarjev. Žalski policisti so bili v četrtek, 6. januarja, obveščeni o tatvini, ki je bila storjena že v sredo popoldan. Neznani storilec je iz odklenjene stanovanjske hiše v Spodnjih Grušovljah odtujil približno 530.000 tolarjev gotovine, 100 EUR in nekaj listin. Z dejanjem je lastnico oškodoval za približno 560.000 tolarjev. V SPOMIN 6. februarja bo minilo leto dni, odkar nas je zapustila naša draga in dobra mama, stara mama, teta in sestra ANA MASTNAK iz Šempetra Hvala vsem, ki se ob njenen grobu ustavite, postojite in prižigate svečke. Hčerka Majda z družino Nekaj po drugi uri popoldan so opravili tudi ogled kraja vloma v osebni avtomobil na Polzeli. Iz vozila je bil odtujen nahrbtnik z denarnico in mobilnim telefonom. Lastnica je oškodovana za približno 20.000 tolarjev. V soboto, 8. januarja, sta okoli 15.25 ure mlajša moška vlomila v osebni avtomobil, ki je bil parkiran pri pokopališču v kraju Galicija. Iz vozila sta odtujila žensko torbico z denarjem in mobilnim telefonom ter lastnico oškodovala za približno 50.000 tolarjev. Svojega plena nista dolgo uživala, saj so ju v bližini prijeli policisti Postaje prometne policije Celje. Zoper 19- in 20-letnika sledi kazenska ovadba na Okrožno državno tožilstvo. V sklopu trgovskega centra v Levcu so v noči na petek, 14. januar, nepridipravi vlomih v več poslovnih prostorov. Po pregledu prostorov so odnesh za približno 700.000 tolarjev gotovine, fotoaparatov, udarni vrtalnik in mobilni telefon. Na Kidričevi ulici v Žalcu so neznanci od četrtka zvečer do petka popoldan odtujili za pribhžno I. 800.000 tolarjev vreden osebni avtomobil znamke VW Golf, 1.9 TDI, kovinsko srebrne barve, reg. št. CE V6-876. Vlom v osebni avtomobil so žalski policisti obravnavah tudi v noči na II. januar, ko je bilo vlomljeno v vozilo znamke Opel, parkirano na Ulici Heroja Staneta v Žalcu. Lastnik je pogrešal prednjo ploščo avtoradia in sončna očala. Oškodovan je bil za pribhžno 45.000 tolarjev. Nedeljsko jutro, 16. januarja, so žalski pohcisti pričeli z ogledom vloma v prostore podjetja na Polzeh. Iz notranjosti je storilec odtujil ključe novih vozil. Po dejanju je izpred objekta odtujil in odpeljal nov osebni avtomobil znamke Hyundai Getz 1,3 GL, kovinsko srebrne barve. Podjetje je oškodovano za 2.100.000 tolarjev. V sredo, 19. januarja, je nepridiprav vlomil tudi v osebni avtomobil na Mestnem trgu v Žalcu. Odnesel je fotografsko torbico, v kateri so bili dva fotoaparata, fotografska oprema in osebni dokumenti lastnika. Škoda je ocenjena na pribhžno 400.000 tolarjev. Bolezen te objela je in poslednjo moč ti vzela je. Odšel si tja, kjer ni gorja in ne solza. Zdaj med nami te več ni, a v naših srcih boš ostal do konca naših dni. ZAHVALA Mnogo prezgodaj je za vedno k počitku odšel naš ljubljeni mož in oče GABRIJEL - JELKO PAJK * iz Bevkove 7, Žalec (15. 12. 1961 - 15. 12. 2004). Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu in z dobro mislijo v srcu pospremili na njegovi zadnji poti, nam pisno in ustno izrekli sožalje, darovali cvetje in za sveče ter nam drugače pomagali. Zahvaljujemo se obema govornikoma, g. župniku za opravljen cerkveni obred, posebej še Prostovoljnemu gasilskemu društvu Zabukovica za vso organizacijo njegove zadnje poti. Prav tako velja zahvala vsem Dejanovim prijateljem, kolektivu Doma Nine Pokom Grmovje, kolektivu Višjega sodišča Celje ter kolektivu Dolar, prav tako pa tudi godbi iz Zabukovice in pogrebni službi Ropotar. Posebna zahvala velja vsem, ki ste nas bodrili v času njegove bolezni ter nam nudili podporo in sočutje v dneh, ko sami ne bi zmogli. Vsem iz srca iskrena hvala. Žalujoči: žena Jelka ter sinova Nejc in Dejan z Andrejo V spomin LOJZU KOBALU Čas, ko časa ni več Samo petnajst minut zamude v službo, ki jih pri dr. Kobalu njegovi sodelavci in prijatelji v zdravstvenem domu niso bili vajeni, je prebudilo zlo slutnjo, ki se je preoblikovala v tesnoben občutek, da je nekaj močno narobe. Kaj reči v času, ko časa ni več, ko so besede izgubile vsak svoj pomen in vsak svoj lesk? Samo spoštovati odločitev, kajti s pravico do smrti je ravno tako kot s pravico do življenja. Neodtujljiva je vsakemu človeku. Pokloniti se, odžalovati žalost in dovoliti bolečino in kasneje hraniti v sebi svetel spomin, ki pogreje dušo vsakič, ko ga prebudimo. Svet v resnici ni to, kar o njem mislimo in kar vidimo na vsakem koraku. Mnogo več je, mi pa si v naglici, ki jo navidezno moramo živeti, ne vzamemo časa, da bi polnili svoj notranji prostor. Poistovetimo se z vlogami, ki jih igramo, svoje dejanske resnične vrednosti, tiste, ki pride, ko odložimo vloge, pa ne poznamo. In potem pride praznina. Lojze Kobal je opravljal veliko vlog. Žena bi rekla, da je bil odličen mož, otroka sta v njem imela razumevajočega očeta, mnogi pacienti si brez njega svojega življenja ne morejo predstavljati, kajti zanje je bil zdravnik, svetovalec, prijatelj, ki je poznal ne samo bolnika, temveč tudi vso njegovo družino, odnose v njej, vse tisto, kar je bolnika težilo in mu preprečevalo, da bi svojo bolezen izboljšal. Bil je na preži vsak trenutek, ko je bilo treba pomagati ljudem v stiski, kajti tudi bolezen je velika stiska, ki jo je vestni zdravnik pomagal preobražati v zdravje. Sodelavci bi rekli, daje bil duša kolektiva; nekdo, katerega prisotnosti pravzaprav ne čutiš, ker je prisoten vedno. Šele ko prisotnost postane odsotnost, tedaj veš, kako polna je bila. Zato so besede sodelavcev in prijateljev umolknile, se pretopile v žalost, bolečino in sočutje. Bil je predan aktivist Rdečega križa, bil je ribič, ki je ljubil naravo; bil je hišni gospodar, ki je užival v »brkljanju« okrog domače hiše in bil zadovoljen v krogu svojih najbližjih. Vse te vloge in še kakšna, prav gotovo. Ampak - kdo je bil Lojze Kobal v resnici? Mimo vseh teh vlog? Katera praznina je bila tolikšna, daje moral oditi? Katera tišina tako vabljiva, da je vstopil vanjo? Kateri mir? Morda si prav zato ni dobro postavljati v življenju zunanjih ciljev, ne da bi pri tem gradili zavedanje svoje lastne vrednosti. Oboje je potrebno, a na prvem mestu naj bo poln naš notranji prostor. Kar naprej, vsak dan, ga je potrebno čistiti, da je izpolnjen in čist kot svetišče. Šele takšni nismo odvisni od zunanjih razmer. Kajti, kaj boš, ko dosežeš cilj? Za dobrim občutkom, ker si dosegel, za kar si prizadeval, pride praznina. In potem najdeš nov cilj. In ko ciljev zmanjka? Ko si dosegel vse? In ne veš, kdo v resnici si? Morda nam Lojze Kobal iz svoje tišine govori prav to: poskrbite zase, da ne bo praznine v vas. In iz svoje tišine bo vedno z nami. V imenu sodelavcev in prijateljev Zdravstvenega doma Žalec in v imenu vseh pacientov, ki bodo zdaj morali poiskati podporo drugod in v sebi, se Vam, gospod Kobal, iskreno zahvaljujem za ljubezen, ki ste jo razdajali in razdali, za prisotnost in tudi za to, poslednje učenje. Lidija Koceli Tedaj bo Bog sam z njimi. Obrisal bo vse solze z njih oči in smrti pa tudi žalovanja, vpitja in bolečine ne bo več. ZAHVALA ob boleči izgubi moje drage stare mame MARIJE LEVEC, po domače KORUNOVE MICI, iz Šentruperta (30. 12. 1925 - 3. 1. 2005) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vsa izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Še posebno hvala vsem za darovane sv. maše, za izgradnjo župnijskega doma Srečanj Gomilsko in vsem za kakršno koli pomoč ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala g. župniku Martinu Cirarju, pevcem za občutno odpete pesmi, govorniku Bojanu Pustineku in pogrebni službi Morana. Zahvaljujemo se vam za vso pomoč in tolažbo, večino bo ostala z nami. Žalujoči: vnukinja Polonca z možem Radijem, pravnukinji Hana in Maša, hči Bernarda in vsi njeni 30 januar 2005 Kronika utrin Savinjske doline Zahvale za februarsko številko Utripa sprejemamo v uredništvu Utripa Savinjske doline do petka, 18. februarja, tel.: 712 12 80, faks: 712 12 76. Uredništvo je v Domu II. slovenskega tabora Žalec (Kulturni dom), Aškerčeva 9/a, Žalec. Mama, kje si Ti? koliko lepih misli se utrne, ko zvezda zaide. Koliko spomina zažari, ko življenje mine. Koliko besed, a ena sama misel, se sedaj plačila pri Bogu veseli. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi ljube mame in stare mame ANE PETEK, roj. ŽMAJDE iz Migojnic (17. 1. 1909 - 2. 1. 2005) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom in znancem, ki ste jo v najtežjih trenutkih obiskovali in bili z nami, sočustvovali in jo z dobro mislijo v srcu pospremili k večnemu počitku. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče in za svete maše ter za izražena ustna in pisna sožalja. Iskrena zahvala vsem sosedom za posebno pomoč. Hvala g. župniku Jožetu Planincu za čustveno opravljen obred, g. Bojanu Pustineku za ganljiv poslovilni govor, moškemu pevskemu zboru za zapete pesmi v cerkvi in ob odprtem grobu ter g. Rudiju za odigrano Tišino. Posebna in prisrčna zahvala osebnemu zdravniku dr. Vlatkoviču, patronažni službi Zdravstvenega doma Žalec, ga. sestri Cvetki Sitar za nesebično pomoč pri oskrbi in lajšanju bolečin v času njene bolezni. Zahvala pogrebni službi Ropotar in pogrebcem za izvedbo pogreba. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Žalujoči: sin Edi z družino, hčerka Irena z družino, hčerka Mirjam s Simono in ostalo sorodstvo Ljudje stopijo v naše življenje in nas nekaj časa spremljajo. Nekateri so z nami za vedno, ker ostanejo v naših srcih. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža in atija STEVA GMAJNICA iz Pongraca 167/a se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in sv. maše, za izrečena pisna in ustna sožalja. Posebna zahvala oddelku ORL Celje in patronažni službi Žalec, posebej sestri Cvetki za lajšanje bolečin. Hvala vsem, ki ste ga v času bolezni obiskovali doma in v bolnišnici. Hvala članom župnijskega sveta za molitve na domu, gospodu Jožetu Planincu za lepo opravljen cerkveni obred, dimnikarskim mojstrom za častno stražo. Hvala ERI, d. d., Žalec, gostiščem Štorman, P. S. MERCATOR ŽANA Žalec, OŠ Griže in POŠ Liboje ter EKO DIM Ravne na Koroškem. Hvala govornikoma gospodu Mlinariču in gospodu Kreblju ter družini Grabner iz Griž. Hvala, ker ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti in nam s tem pokazali, da ste ga imeli radi. Žalujoči: žena Sonja, otroci Dejan, Ines, Anja in Nejc POGREBNA SLUŽBA in CUETLIČARNA MORANA Aleksander Steblovnik s.p., Parižlje 11 c, Braslovče TEL. 03 700 06 40 Bil si trden kakor skala, bil pokončen kakor hrast in prišel je dan usode, ki je zrušil skalo inje zlomil hrast. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega ŽANA EMERŠIČA (16. 8. 1928 - 3. 1. 2005) z Brega pri Polzeli se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje in sveče ter vsem za izražena pisna in ustna sožalja. Hvala tudi vsem, ki ste ga pospremili k zadnjemu počitku, ter duhovniku in pogrebnima službama Ropotar in Morana za lepo opravljeno pogrebno slovesnost. Žalujoči: vsi ujegovi Nisem umrla zato, ker ne bi hotela živeti. Umrla sem zato, da bi nehala trpeti. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice, tašče, sestre in svakinje AMALIJE JUG, roj. ŠOŠTER, učiteljice v pokoju iz Žalca (1921 - 2005), se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in kolektivu osnovne šole Griže za izkazano pozornost in darovan venec, organizaciji ZB Žalec, družinam in društvom in krožku iz Galicije za izraženo sožalje, sveče in cvetje ter številno spremstvo ob ryenem slovesu. Hvala g. patru Viktorju, govorniku g. Banku, pevcem za prelepo odpete pesmi, Komunalnemu podjetju Žalec, g. Kisovarju ter pogrebni službi Ropotar. Hvaležni smo dr. Vlatkoviču, ryenemu dolgotrajnemu osebnemu zdravniku, sestri Jožici in patronažnim sestram, še posebej sestri Idi za požrtvovalnost in pomoč v času pjene bolezni. Vsi njeni Življenje je radost, trpljenje, a smrt luč - odrešenje. ZAHVALA Ob boleči izgubi starega ata, brata in prijatelja JOŽETA DROBNETA iz Matk (12. 5. 1930 - 16. 12. 2004) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in zdravstvenemu osebju, ki so mu stali ob strani in ga vzpodbujali v njegovi težki bolezni. Hvala vsem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadt\ji poti. Iskrena hvala tudi gospodu župniku za pogrebno mašo in opravljen cerkveni obred, družini Cestnik, pogrebni službi Ropotar in Godbi Zabukovica. Vsi njegovi V decembrski številki Utripa je bila v ZAHVALI ZA MARIJO OBLAK iz Griž nenamenoma izpuščena zahvala za darovane sveče. Svojcem se za napako opravičujemo. Uredništvo Mar prav zares odšel je tja, v neznano? Kako je mogel, ko smo mi še tu? Nositi moramo vsak svojo rano molče, da mu ne zmotimo miru. (Svetlana Makarovič) ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubega moža, atija, dedija, tasta, brata in strica MARJANA JUTERŠKA iz Gotovelj (10. 3. 1938 - 17. 12. 2004) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, ^prijateljem, sosedom, znancem, Ribiški družim Šempeter, I. OŠ Žalec, ERI Velenje in NATURAL JUST-u za izraženo sožalje, za darovano cvelje, sveče in maše ter za številno spremstvo ob njegovem slovesu. Hvala gospodu župniku Zemljaku, govornikoma gospodu Derstvenšku in gospodu Maku, prijateljem Cvetu, Tinu in Borisu, pevcem goto-veljskega moškega zbora, trobentaču gospodu Ograjenšku in pogrebni službi Ropotar. Hvaležni pa smo dr. Vlatkoviču - njegovemu dolgoletnemu osebnemu zdravniku, sestri Jožici in patronažni sestri Jasni ter osebju internega oddelka Splošne bolnišnice Celje. Žalujoči: žena Margit, hči Neli in sin Matjaž z družinama, sestri Minka in Anica ter brata Jože in Dolfi z družinami 'ÉS&L Sonce vedno sije, r A srce samo enkrat bije, Im j le tvoj nasmeh mi v srcu še živi. % ' •: jfe Nihče ne ve, kako boli, ko Te več ni. V SPOMIN 27. januarja mineva 8 let, odkar si za vedno odšel na pot brez vrnitve, moj dragi mož PAUL RANCIGAJ z Brega pri Polzeli. Iskrena hvala vsem, ki obiščete njegov grob, prižgete svečko ali se s kakšno lepo mislijo spomnite nanj. Hvaležna žena Marija Bolečine hude si prestal, zdaj boš mimo, tiho spal, v naših srcih pa za vedno boš ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija in pradedija CIRILA ŠUSTERJA iz Pongraca (6. 7. 1932 - 12. 12. 2004) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, svete maše in cerkvene potrebe. Zahvala gospodu župniku za opravljen obred, Godbina pihala Zabukovica in moškemu pevskemu zboru Lastovka. Zahvaljujemo se tudi gospodu Nateku za odigrano Tišino, gospodu Pustineku za ganljive besede slovesa in gospodu Britovšku ter pogrebni službi Ropotar. Žalujoči: domači ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega sina, moža, očeta in brata BRANKA BEŠKOVNIKA iz Žalca (7. 5. 1959 - 21. 12. 2004) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste z nami delili bolečino, izrekli sožalja, darovali cvetje in sveče. Hvala kolektivu BASTL REDUKTOR za vso ponujeno pomoč in vsem stanovalcem Čopove ul. 1. Posebej se zahvaljujemo ga. dr. Artičkovi-Mesarec, sestri Vanji Škrinjar in oddelku intenzivno interne medicine Bolnice Celje ter g. dr. Skaletu. Hvala g. župniku za opravljen obred in pogrebni službi Morana ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: mama, žena Štefka, sinova Vojko in Goran __________ ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega ata ŠTEFANA NOVAKA iz Gotovelj 74 se iskreno zahvaljujemo gospodu župniku, pogrebni službi Ropotar, sosedom in vsem za izrečena sožalja in za spremstvo na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi drage hčere ANDREJE KOVAČIČ, roj. SEDOVŠEK, se najiskreneje zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvelje in sveče ter za vsa izražena ustna in pisna sožalja. Hvala vsem, ki ste z nami sočustvovali in nam stali ob strani v težkih trenutkih. Za spremstvo na njeni zadri,ji poti vsem in vsakomur iskrena hvala. Žalujoči: ati Vili, mama Anica in brat Peter Zaman te iščejo naše oči, zaman te kliče naše srce, srce ljubeče zdaj spi, nam pa rosijo se solzne oči. Odšel si, več te ni in v srcih to spoznanje nas boli. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in pradedka LUDVIKA MIKLAVCA iz Svetega Lovrenca (15. 3. 1934 - 12. 12. 2004) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste s svojo prisotnostjo počastili njegovo slovo in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in svete maše ter izrazili pisna in ustna sožalja. Hvala domačim gasilcem, pogrebni službi, posebno veteranom in gospodu župniku za lepo opravljen obred, govornikoma za poslovilne besede, pevcem, godbi in vaščanom ter osebju ZD Prebold. Vsem in vsakemu posebej, ki ga boste ohranili v lepem spominu, še enkrat iskrena hvala. Z lepimi spomini na moža in našega očeta žalujoči vsi njegovi POGREBNE STORITVE li/an Ropotar, s.p. tet.: 700 16 85 GSM: Obl 613 269 GSM: 0t,1 768 906 StaroUaška ut. 12, Šempeter betodni čas: od 00. do 26. ure Bil si čudovit človek. Življenje brez tebe bo neizmerna samota. ZAHVALA 8. januarja 2005 smo se na pokopališču v Žalcu poslovili od sina, brata in prijatelja ALEŠA GASPARIČA roj. 6. maja 1978, iz Čopove 2 v Žalcu. Hvala vsem, ki ste nam v najtežjih trenutldh življenja izrekli ustno in pisno sožalje ter z nami sočustvovali ob nenadni izgubi našega Aleša. Hvala za darovano cvelje, sveče, denarne prispevke in svete maše. Hvala pevcem iz Oplotnice, kvartetu Policijskega orkestra iz Ljubljane, govornikoma Damjanu Turku in Henriku Krajncu, pogrebni službi Ropotar, Danijelu Kisovaiju in patru Viktorju Arhu. Hvala PU Celje, Vrtcem občine Žalec z ravnateljico gospo Maro Mohorko, Aleševim prijateljem, Atletskemu klubu Žalec in predvsem sostanovalcem v Čopovi 2 v Žalcu. V težki situaciji nam je lažje, ker ste nam v oporo in tolažbo. Naš Aleš bo ostal v naših srcih. __________Žalujoči: ati, mami, sestra in Tina____ Na tvoje pridne roke in dobro srce lep spomin nam bo ostal, ko v hladnem grobu boš mimo spal... ZAHVALA Tiho in za vedno nas je v 82. letu starosti zapustil dragi mož, oče in stari ata FRANC LOPAN iz Marija Reke 33. V najtežjih trenutkih nismo bili sami, zato smo iz srca hvaležni vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, svete maše in izraze sožalja. Hvala župniku gospodu Sercu za opravljen obred, godbi, govorniku, praporščakom, pevcem, pogrebni službi Ropotar in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi poti v zadnji, tihi dom. Žalujoči: vsi domači Oh, kako boli, ko vidiš, kako iz dneva v dan usihajo življenjske moči. To veš ti in vemo mi, ki smo bili s tabo vse trpeče dni. Odšla si tja, kjer ni gorja, ne bolečin, kjer zdaj uživaš večni mir. ZAHVALA Za vedno nas je zapustila draga žena, mama, stara mama, sestra in tašča ANTONIJA GOROPEVŠEK iz Lok pri Taboru (2. 1. 1941 - 6. 12. 2004). Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za tolažilne besede, darovano cvelje, sveče, sv. maše in druga namenska sredstva. Hvala dr. Pavli Rode - Zalokar in posebna hvala sosedi Marici za pjeno nesebično pomoč in moralno podporo. Hvaležni smo tudi gospodu župniku Poldiju Selčanu za zelo lepo opravljen obred ob njenem slovesu in pevcem Idila za lepo odpete pesmi. Zahvala pogrebni službi Ropotar za organizacijo pogreba in govorniku gospodu Bojanu Pustineku za občuten govor tem vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej. Žalujoči: vsi njeni V SPOMIN LOJZETU DIACCIJU iz Žalca (1930 - 2000) Minilo je pet let, odkar nas je moral zapustiti naš dragi mož, ati in dedi. Ostajajo lepi spomini in globoka bolečina. Hvala vsem, ki se ga spominjate z lepo mislijo. Žena Marija, hči Tanja in sin Tomi z družinama ZAHVALA Prenehalo je biti srce našemu dragemu možu, očetu, dedku in pradedku SREČKU KOJCU iz Spodnjih Roj. Zahvaljnjemo se Splošni bolnišnici Celje, pogrebni službi Ropotar in gospodu župniku. Hvala tudi za zaigrano Tišino, hvala sosedom Zgornjih in Spodnjih Roj, še posebej družini Cokan iz Sp. Roj, sodelavcem SIP-a Šempeter in vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvelje in sveče. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi Kogar imaš rad, nikol i ne umre, le nekje daleč je, a vseeno tako blizu v naših srcih... ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta, dedija, pradedija, brata in strica ANTONA MUHOVIČA iz Grajske vasi (5. 1. 1928 - 13. 12. 2004) se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvala velja tudi pevcem okteta Gomilsko, osebju ZD Prebold, gasilcem za opravljen sprevod, gospodu Vinku Topovšku, športnemu društvu Gomilsko, gospodu župniku za opravljen obred, Cvetličarni Boža in pogrebni službi Ropotar. Vsem iskrena hvala za darovano cvelje, sveče ter izkazano podporo in spoštovanje. Žalujoči: vsi njegovi 21. februarja 2005 bo že leto dni, odkar Te ni, jaz pa Te čakam vse dni, da k meni vrnil se boš Ti. Okrog najinega doma vsako leto nešteto rožic cveti, a v vsej svoji mladosti v mojem srcu vedno živel in cvetel boš Roki Ti. Tvoja ljubeča babi Veronika Podbornik Iskrena hvala vsem, ki mu prižigate svečke 32 januar 2005 Zanimivosti uma Savinjske doline M/ Meri Verbnjak ob svojih slikah Nova streha za Dom krajanov Streha na Domu krajanov Gomilsko je bila zelo dotrajana, zato so njeno obnovo uvrstili v proračun za leb 2004 in 2005. Po pregledu stanja in zbranih ponudbah so se odločili za obnovo strehe z opeko in bakreno pločevino, kar so braslovški svetniki na predzadnji seji občinskega sveta potrdili in izbrani izvajalci so lahko pričeli z delom. V teh dneh so že pokrili del strehe. Celotna sanacija bo občino stala nekaj več kot 20 mibjonov tolarjev, denar pa bodo zagotovili iz sredstev, namenjenih za ureditev bi vzdrževanje kulturnih domov, iz razvojnih programov in sredstev za kulturo. T. Tavčar Vandali so prestavili betonsko cev, kar so opazili tudi otroci med sprehodom Meri Verbnjak Motorizirani vandali Ivan Trunšek pri skrbnem obrezovanju jablan Vstop v novo leto je bil tudi v Savinjski dolini nadvse bučen. Že od božiča dalje je pokalo, kot da bi bili v najhujši vojni. Na Silvestrovo in po polnoči pa je bilo nebo obžarjeno z mnogoštevilnimi ognjemeti. V tem vsesplošnem hrupu, veselju in nazdravljanju pa so na svoj račun prišli tudi nekateri nepridipravi, ki so se znesli nad klopmi, lučmi, smetnjaki in še marsičem. V Preboldu, kjer smo pogosto priče takšnemu početju, pa so se več ali manj znani nepridipravi lotili kar spremembe prometnega režima. Ceste, ki vodi v preboldski gaj, kjer imajo svoj rekreacijski prostor pre- boldski upokojenci, od maja dalje pa bo tu znova zaživel turistični kamp, so se lotili kar s traktorjem oziroma hidravbko. Utrgali so močno železno rampo, ki je preprečevala nenadzorovan vstop z avtomobilom, na drugi strani ceste skozi Gaj, ki omogoča prehod za pešce, pa so odstranili dve veliki betonski cevi. S tem so cesto skozi Gaj naredili prevozno, z eno prestavljeno cevjo pa so zaprli cesto, ki vodi mimo vrtca in v center Prebolda. Kaj jih je navedlo k temu početju, ne moremo vedeti. Je bila to zgolj le želja, da nekaj uničijo? Ali je v ozadju kaj drugega? Kdo ve? D. N. Zadnje seje občinskega sveta Vransko, ki se je pričela v novi kotlovnici na bio maso, se je udeležil tudi načelnik Upravne enote Žalec Marjan Žohar. Ob tej priložnosti je svetnikom čestital za dosežene uspehe v preteklem letu in jim zaželel mnoge tudi v novem letu, županu Francu Sušniku pa je izročil kot čestitko miniaturno registrsko tablico z grboma Evropske skupnosti in Žalca ter število 2005. T. Tavčar Zima brez snega vabi Pod domačo lipo, ki v tem času seveda ni zelena, je nastal tudi spominski posnetek družine ob tem lepem prazniku kot slikarka V baru Le place v Šempetru so prejšnji četrtek odprli razstavo abstraktnih slikarskih del z naslovom Eruption (Izbruh). Izbruh je tokrat na slikarsko platno upodobila Meri Verbnjak s Polzele, ki smo jo doslej poznali kot manekenko in tekmovalko na lepotnih tekmovanjih. Meri je prepotovala že veliko sveta, od Azije, Amerike in Afrike, svoja doživetja pa je zlila na slikarsko platno. Odprtje razstave so z glasbo popestrib Klitori S. Brozgo, Vitalij Ščerbin, Taya, Sanja Grohar in drugi. T. Tavčar Del že na novo prekritega Doma krajanov Pluton pripravil občni zbor Tudi Kinološko društvo Pluton je že imelo redni letni občni zbor. Društvo ima svoj poligon na Ložnici pri Žalcu, na občnem zboru pa so se zbrali na Gomilskem. Delo v preteklem letu so ocenili kot zelo uspešno. Kot je poudaril predsednik društva Radovan Viđali, so pripravili nekaj delovnih akcij, uspešno organiziralo državno tekmo v agilitiju na Vranskem, oktobra pa še regijsko na svojem poligonu. Državna tekma v agilitiju bo tudi 14. maja letos, oktobra pa bo regijska tekma. 1. marca in 1. septembra se bo tako kot vsao leto pričela tako imenovana pasja šola. Na občnem zboru so se tudi dogovorih, da se bodo odslej redno sestajali vsako prvo sredo v mesecu ob 19- uri oziroma po treningu. Tako bodo sproti usklajevali svoje delo. Trenutno je v društvo, ki deluje na celotnem območju Spodnje Savinjske doline, včlanjenih približno sto ljubiteljev psov. V svoje vrste vabijo vse lastnike psov, zelo veseli pa bi bili tudi tekmovalcev v agilitiju. V tej “disciplini” lahko tekmujejo vse pasme psov, pa tudi psi mešanci. K. R. Z občnega zbora Golavškova - zlatoporočenca V Lokah nad Taborom sta v krogu družine praznovala zlato poroko 79 letni Jože in 77 letna Marija Golavšek, po domače Ramšakova. Svojo dolgoletno zakonsko zvezo sta potrdila s sv. mašo v župnijski cerkvi v Taboru, ki jo je bral dekan Polde Selčan. Slavljenca si okrog svojega zlatega jubileja nista želela nobenega posebnega pompa, vendar so njune štiri hčere Nika, Bernarda, Jožica in Magda z družinami želele, da starši vendar le proslavijo ta lepi praznik. Zato so se odločili, da bodo to štorih s sveto mašo in družinskim slavjem na domu. Jože in Marija sta namreč tukaj preživela vsa skupna leta, predvsem kot poljedelca in hmeljarja. Skrbno sta gospodarila in pridno delala, tako, da sta svojim hčeram zagotavljala varen, topel in dobro preskrbljen dom. Na svojo domačijo sta zelo navezana, zato je bilo tudi praznovanje zanju najlepše doma. V jeseni življenja, ko sta sicer še kar dobrega zdravja, so jima v veliko veselje vnuki in vnukinje Andrej, Jure, Meri, Marko, Nina in Tina. Ponosna pa sta tudi na domačo lipo, ki že 350 let nudi domačim hladno senco, njeno mogočno krošnjo pa nosi deblo, ki ima 6,8 metra obsega. T. Tavčar Z letošnjo zimo nismo posebno zadovoljni, saj bi radi, da bi sneg pobelil polja in bi se vsaj malo naužili snežnih lepot, ki smo jih vajeni. Pa je starka Zima iz leta v leto bolj skopa s snegom in stari rek, da Zima nič ne “Šenka”, ne drži več. Sončno vreme pa vabi k prvim opravilom, tako najbolj pridni že obrezujejo sadno drevje in trto, hmeljarji pa popravljajo hmeljske žičnice. T. Tavčar Med Šempetrom in Žalcem v eni izmed hmeljskih žičnic odstranjujejo ostanke starih vodil. Utrip Savinjske doline, naslov uredništva: Aškerčeva 9/a, (Dom D. slovenskega tabora), 3310 Žalec, telefon: 03/712 12 80, telefaks: 03/712 12 76, elektronska pošta: zkst.utrip@siol.net; nenaročenih tekstov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo, izdajatelj: Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, odgovorna urednica: Ksenija Rozman, člani uredniškega odbora: Lojze Posedel, Ferdinand Haler, Jože Meh, Roman Virant, Ivan Jošt, Januš Rasiewicz, Tatjana Žgank - Meža, Rajko Cestnik, Ksenija Rozman; uredništvo: Darko Naraglav, Tone Tavčar, Ksenija Rozman, tajnica uredništva: Marija Cilenšek, lektorica: Nina Markovič, tehnični urednik: Marginalija - Vasja Knapič, oblikovanje in prelom Marginalija - Darinka Knapič, tisk: Delo TČR, d.d., Dunajska 5, Ljubljana, naklada: 12.900 izvodov, cena časopisa je 350 SIT.