Stev. 130.
V Ljnbljanl. t petek, dne ll. Innlla 1909.
Leto XXXVII.
~ Velja po pošti: as
2a celo leto naprej .	K 23'—
za pol leta » .	» 13'—
za četrt > » .	» 6-50
za on meseo » .	> 2 20
za Nomčljo celoletno	» 29'—
za ostalo Inozemstvo	» 35'—
V upravništvo: ss
Za oolo leto napre] . K 22*40 zr pol lota » . » 11*20 za četrt » » . » 5*60 za en meseo » . » 1*90 Za poglljanje na dom 20 v, na misec. — Posamezne Stev. 10 v.
Enostolpna petltvrsta (72 mm):
za enkrat......po IS v
za dvakrat.....» 13 »
sa trikrat.....» 10 »
za več ko trikrat . . » 9 »
V reklamnih notloah stane enostolpna garmondvrsta 30 vinarjev. Pri večkratnem ob]avlfen|n primeren popust.
Izhaja:
vsak dan, izvzemši nedelje ln praznike, ob S. nrl popoldne.
mw Uredništvo |e v Kopitarjevih ulioah štev. 6/III. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo Je v Kopitarjevih ulicah štev. 6. ~MI = Sprojema naročnino, inserate in reklamacije. = -	Upravnlškega telefona štev. 188. ■
Današnja številka obsega 6 strani.
Poljske zadeve.
Prusofili in Madiari, minister Bilinski in bosenska agrarna banka, levovsko pobra-timstvo poljsko-inadjarsko in prodaja poljskega kraljestva.
(Informacija «Slovanskega Sveta> v Krakovu.)
Dejstvo je, da dunajski odločilni krogi računajo s klubom nemško radikalnih poslancev, dasiravno šteje komaj 1.3 mož, a njegovi politični cilji so onkraj črnoru-menili kolov naše države. Mnogo let obstoji že v Avstriji javno organizacija, pro-tiavstrijska, ki dela na to, da se država razbije in Cislajtanija (izvzemši Galicijo) pridruži nemški državi. Prtisofilstvo cvete zlasti med nemškim prebivalstvom češkega kraljestva, toda ne manjka se ga tudi v takozvanili »avstrijskih« alpskih deželah. Vsa društva za razširjenje nemštva, »Schulvereini«, »Ostmarke«, »Nordmar-ke itd. so prešinjene bolj ali manj s prti-sofilskim duhom. Člani teh društev so ne samo v veliki množini državni uradniki nemške narodnosti, ampak tudi visoke nradne osebe. Nikdar ne nastopa vlada proti antihabsburškim manifestacijam teh »vsenemcev«. Državno pravdništvo ne ve še danes nič o psovkah, katere so glasno in javno metali na avstrijskega cesarja nemški burši v Gradcu dne 2. grudna 1908, v dan cesarjevega jubileja, dasiravno je bilo to objavljeno v raznih časnikih! Zastave nemške države in praprori pruskega kraljestva se razobešajo pri vsaki nemški slavnosti na slovanskih zemljah, na Češkem, na Moravskem, prikazujejo se celo v Tešinu. Niti enkrat se ni! zgodilo, da bi jih veleli vzeti doli. »Wacht am Rhein« pripada ne samo k stalnemu reper-toaru pesmi, ki se pojejo pri javnih manifestacijah, ampak zapela se jc ponovno v avstrijskem državnem zboru in v češkem deželnem zboru. Prusofili se čisto nič ne skrivajo s svojo politiko, svoje cilje oznanjajo javno in uživajo vse ozire vlade.
Jasno je, da mora imeti tako postopanje svoje visoke protektorje v zelo visokih in (v večjem delu dednih) dunajskih krogih dunajske birokratične oligarhije, ki imajo lahak pristop do najvišjih krogov in lahko tam stvari predstavijo po svoje. Naj bi si katerakoli slovenska organizacija dovolila, bodisi samo stoti del tega, kar brez kazni delajo Prusofili. imeli bi v Avstriji stotine pravd radi veleizdaje.
Dejstvo je, da se nobena avstrijska vlada — niti Badeni — ni upala odprto nastopiti proti prusofilski agitaciji.
Tega si ne moremo razložiti samo z berolinskimi vplivi. Na vsak način je ta zadeva strogo notranje-avstrijska; nc more torej biti govora, da bi se Nemci tako daleč potegovali za svoje privržence v Avstriji. Politični cilji te organizacije to jc daljna »Zukunftsmusik , sedaj je pa položaj tak, da bi pruska v javnosti zatajila svoje pregoreče in kompromitujoče jo privržence avstrijske, kolikorkrat bi to želela avstrijska vlada. Zatajil in zavrgel jih jc celo Bismarck z državnoZborske govornice, ko se je nekoč Schonerer tako daleč zaletel v svojih manifestacijah proti habsburški hiši, da žc ni Lilo drugače, kot da se ga je klicalo pred sodišče. Toda Schonerer je bil le na videz načelnik organizacije, istotako, kot ji danes na videz stoji na čelu W o 1 f, ki je sicer poslanec, toda oseba brez posebnih zmožnosti in izobrazbe — ki niti nc uživa osebnega spoštovanja. Kot nekdaj Schonerer, tako je sedaj VVolf samo šaiiova figura v rokah oseb, ki stoje brez primera višje od njega.
Voditelji piusofilskega gibanja sevea ne nastopajo javno in odprto v tej viogi. Cela stvar ima prikrite niti, ki se odkrijejo morda kedaj ob kakšnih političnih spremembah.
Gotovo pa ic, da moramo voditelja tega gibanja iskati nc na Dunaju, ampak v Budimpešti. Madjarska politika je izrečno prusofilska, a stranka nepodlcglosti računa v svojih daljših ciljih na pomoč z Berolina.
Budimpešta je oni žebelj, ki pribija Dunaj na Prusijo.
Znano je tudi, kako veliki in odločujoči so vplivi ogrski na avstrijskem dvoru in kako se že daljšo vrsto let avstn ske zadeve vodijo tako, kakor si žele Ogri, kako so velikokrat zadeli celo najenergič-nejši državniki v Avstriji nepričakovano na »višjo voljo«, katera se jim je v resnici narekovala iz Budimpešte s posredovanjem Dunaja. Vsi imamo v spominu vrsto dogodkov v avstrijski politiki, ki so izzivali osupnenje v Ci.slitva.niji, toda zadovoljnost ogrske vlade.
Z ene strani so znali ogrski velikaši Avstrijo oplesti z rahlo mrežo dvornih razmerij in vplivov in si tako zagotoviti v državni politiki odločevaien vpliv (včasih celo v notranjih zadevah CisMtva-nije!), a z druge strani podaja Budimpešta roko Berlinu proti Avstriji, da bi s prusko pomočjo na razvalinah Avstrije postavili zastavo ogrskega imperijalizma.
(Govoril na občnem zboru S. K. S. Z. dež. poslanec dr. K. Verstovšek.)
(Konec.)
O domovih samih.
Najvažnejša stran se mi pač zdi denarno vprašanje. Vsi poznamo svoja društva. Tudi najdelavnejša imajo edino le to slabo napako, da imajo vedno prazno kasoi Društva le z veliko težavo poplačajo naročnino za liste; povsod morajo rodoljubi pomagati z večjimi prispevki. Nikdar ne sinemo upati, da bi pokrili vse stroške s članarino: tako obresti, amortizacijo, razredni davek itd. Ce so tudi člani spočetka še tako navdušeni za stavbo in obljubujejo visoke letne prispevke, nc smemo začeti zidati na same obljube. Navdušenje se povsod kmalu ohladi, zlasti če je treba segati vedno giobokeje v žep. Zato morajo biti vse članicc S. K. S. Z. jako previdne, da nc zabredejo v nepotrebne dolgove, vsled prevelikih stavb. l>a obvarujemo celoto in tudi posamezne članice neprilik. moramo določiti, da smejo društva staviti domove lc v sporazumu z S. K. S. Z. dotične pokrajine. Zveza potrdi zidanje društvenega doma še-le, čc se ic prepričala, da se stroški pokrijejo s
Ogrski državni politiki je na tem ležeče, da obstoji v Avstriji prusofilska stranka; ogrski vplivi ji služijo za obrambo.
Na znotraj izgleda to včasih drugače. Zgodi sc, Ja ta ali oni avstrijski vsene-mec, ki ni dobro podučen v stvari, v kateri ic samo drugo- ali tretjevrstno orodje, napiše članek proti Ogrotn; toda ni se zgodilo še nikdar, da bi takrat, ko sc gre za kaj važnega in določnega, prusofili stali proti koristim ogrske vlade.
Jasen primer tega imamo sedaj:
IJstanovljanje privilegovane madjarske agrarne banke za Bosno iu Hercegovino pomeni, da se dežela naravnost izroči v plen ogrskim Judom, obenem jc pa to prvi korak do ogrskega gospodstva na Balkanu. V tej zadevi sc pa strinjajo koristi ogrskega in berolinskega kapitala. Pravzaprav ni nobenega ogrskega kapitala — ali vsaj ga ni toliko —- ampak je samo kapital piuski, ki se vriva v Bosno čez Budimpešto pod ogrsko znamko. Gre se za oderuški zaslužek na koži bosanskega kmeta — s strani ogrskih Judov — in za nemško kolonizacijo v Bosni na posestvih, katerih r a z I a s t t e v se previduje v pravilih banke. Avstrija ne more od te stvari zase pričakovati ničesar, kot k večjemu, da bo avstrijska vlada sovražena v Bosni. In vendar je ta banka dobila potrdilo odločujočih krogov. Prejšnji ministri niso marali sprejeti na sebe sovraštva, da so spravili zadevo skozi državni zbor, dokler se ni slednjič našel minister, ki si je dovolil vsiliti to »kupčijo«.
..»Žalibog je ta minister Poljak B i 1 i n -s k i. Zdaj se jc torej pokazalo, zakaj so poiskali moža, ki je dovolil, da so ga naredili za ministra brez vednosti poljskega »kola«, za hrbtom poljskih poslancev, ko je bilo treba oddati portfelj Poljaku. Bilinski. ki ni zaupnik poljskega »kola«, ima proti njemu »svobodne roke«! Za to se jc šlo! — Seveda ima tudi »kolo« proti njemu »svobodne roke«, toda, ali bo hotelo nastopiti proti svojemu rojaku iu ali se bc pravočasno spoznalo v položaju?
Bilinski zamore računati, da ga bod< podpirale vse skrite iu javne prusofilski organizacije v Avstriji.
Leta 1897 ie imel VVolf dvoboj z Ba Genijem, a Bilinskega jc ostro napadal Zdaj je pa njegov zaveznik. I n tako pod pira ministra Poljaka ravno ista struia, k se na Pruskem imenuje hakata, v Avstrij. pa radikalna nemška stranka.
Glavni organ avstrijskih prusofilov »Ostdeutschc Rundschau«, stoji v zadevi blagajniških bonov in bosanske agrarne
prostovoljnimi doneski, dareri in volili. Po mojem mnenju sme biti vknjiženega dolga na društvenem domu le tretjino vrednosti vsega zemljišča, stavbe in oprave. Lc na ta način šc smemo upati, da zmaga društvo stroške leto za letom. Zveza pa naj nikdar ne ovira zidanja domov, temveč pospešuje, kolikor Ic mote, tudi z denarnimi prispevki, če so lc dani pogoji za bodoči obstanek.
Važno je tudi vprašanje glede lastnika. Društvo samo bi ne smelo biti lastnik društvenega doma. Vsi dobro poznamo razmere na Slovenskem; vsako društvo lahko pride v kratkem v tuje, cclo nasprotne roke. Dovolj takih skušenj že imamo; raditega moramo biti previdni, da nc bodemo pripravljali domov, v katerih delujemo mi biažilno, liberalcem, ki bi potem v njih uganjali svoje burke. Najumcst-nejše. bi bilo, da bi bila lastnica S. K. S. Z., ker te pač ni lahko izpodriniti. Gotovo jc. da so društva ponosna na svojo lastnino; marsikaterikrat si nc bodo pustila društva, ki si ustanovijo društveni dom, kratiti pravic do doma. Ce sc jim torej pusti pravica do lastnine, mora društvo vsaj sprejeti radi varnosti v svoja pravila to-lc točko: »Vsi sklepi odborovi, oziroma občnega zbora, ki sc tičejo društvenega doma. zadobijo veljavo še-le takrat, čc jih potrdi S. K. S. Z., ki jih ima pravico tudi razveljaviti«. Zvezi naj pripada tudi premoženje društva v slučaju razpustitve. Po mojem mnenju jc ravno S. K. S. Z. prej
poklicana, da nji pripade premoženje, nego župnijski cerkvi. S. K. S. Z. je namreč lokalno manj interesirana in bo gotovo prej izročila vsako premoženje prvotnemu namenu, nego cerkev, t. j. lokalni krogi, ki bi lahko skušali obrniti premoženje v druge četudi dobre namene.
Ne zdi se mi nadalje primerno, da zidate dve društvi skupaj društveni dom. Skušnje kažejo pri naših čitalnicah in denarnih zavodih, ki so se po več krajih združili, da skupno delovanje teli društev nc trpi dolgo. Izobraževalna društva ;ina-jo docela drug značaj nego denarni zavodi; dveh gospodarjev torej pod eno streho nikdar! Pač pa^ se lažje doseže drugi način skupnosti. Cc jc izobraževalno društvo samo lastnik in gospodar društvenega doma, lahko sprejme proti odškodnini pod svojo streho brez pomisleka denarni zavod, čc lc pripuščajo prostori. Naobrntno lahko tudi denarni zavod, čc ima primerne prostore, odda izobraževalnemu društvu svoje lokale. Jedcu lastnik ali gospodar ima lažje deset strank pod svojo streho, nego jedila hiša samo dva jednakopravna gospodarja.
S. K. S. Z. mora dajati podružnicam tudi nasvete glede stavb. Tega vprašanja danes na shodu pač nc moremo reševati. Splošno lahko določimo načelo, da sc stavijo domovi povsod primerno krajevnim razmeram. Ponekod imajo društva svoj sode,': v cerkvenih hišah, starih šolah itd. Ti prostori zadostujejo popolnoma ia dc-
banke energično na strani sedanjega ministra barona Bienertha in njegovega kabineta in ga brani tako-le:
Baron Bienerth iu njegovi ljudje (und seine Leutc) nimajo nobenega vzroka, da bi sc bali. Kaj blagajniški boni iu agrarna banka! Nemške stranke vendar nc morejo dopustiti, da bt mnenje dvorskih krogov (katerih?) ki se jc obrnilo na njihovo korist, sc imelo spet obrniti v protivno smer. Predsed. ministrov zamore torej mirno prepustiti obrambo svoje zadeve strankam, katere nc vidijo nobene posebne koristi' v tem, da vzdržujejo njegov kabinet, toda bi videle izgubo v njegovem padcu. Vsled tega se mu niti ni treba truditi, da brani stališče, katero je zavzela vlada, ali pavzaprav, ki mu je bilo vsiljeno od skupne vlade. Zato bodo žc oni skrbeli, ki imajo lastno korist v tem, da ga vzdrže pri vladi. Zadeva blagajniških bonov in agrane banke bo sice: še naredila nekaj ropota v parlamentarnih odsekih, morda bo tudi dala povod k ostrim prepirom strank v državnem zboru, toda ti boj: sc bodo bojevali samo doli, v ni-žavali, samo njihov hrup bo segal tudi gori do jasnih in solnčnih višin, kjer je vlada na tronu.«
Bolj jasno ni mogoče pisati. Ogri so pridobili dvor za svoj načrt, kaj jim torej mar državni zbor! Zgodilo so bo, kakor sc jc sklenilo za hrbtom ustavno odgovornih krogov, predsednik ministrov iu finančni minister sta v tem trenutku pred-stavitelja činiteljev neznanih, nevidnih, izvrševalca koterijc, katere menda sama ne poznata, kateri sc je pa posrečilo omamiti vse one, »kjer jc vlada na tronu«.
Bilinski torej ni parlamentaren minister, ampak človek, katerega vladoželj-nost so prekanjeno izrabrli, da bi ga porabili za orodje proti državnemu zboru. Na njega bo padlo potem vse sovraštvo — toliko bolje, da na Poljaka (proti drugim Slovanom), ko bo storil svoje, potem pa naj gre.
Kakšno nalogo odkazuje torej prusko-•nadjarska koterija Poljakom v tej zadevi.
Poljsko kolo bi sc moralo po mislili te politično-oderuške družbe dati pridobiti za agrarno banko v imenu obrambe svojega ninistra-rojaka. Treba postrašiti, da naslednik Bilinskega nc bo več Poljak. Slovani morajo sovražiti poljsko kolo, mora •"»iti osamljeno— da bo potem bolic razpo-oženo za koalicijo z Nemci' proti Cehom in proti južnim Slovanom.
Toda zdemokratizovano kolo poljsko — računa z mnenjem ljudstva bolj, kot je poprej bilo v navadi, torej jc treba omamiti poljsko javno mnenje. To ni tako tež-
želi; manjka jim lc večjih sob za prireditev iger, večjih shodov itd. Društva na deželi, ki imajo tako streho, naj skrbijo, da pridobijo do nje lastninsko pravico, zlasti če se lahko te hiše popravijo in pre-zidajo z malimi stroški. Poleg teli društvenih domov sc zamorejo postaviti za gledališke igre in večje shode navadne lesene utc, ki nc stanejo mnogo. Te pa moramo tako staviti, da jih lahko zakurimo in tudi rabimo pozimi.
Ce je dovolj denarnih sredstev, moramo paziti povsod, da nc bodemo stavili premajhnih, pa tudi ne prevelikih stavb. Skrbeti moramo tudi za bodočnost. Načrti so laiiko različni; enoličnih domov po ce-lem Slovenskem bi nikdar ne priporočal. Načelo pač mora biti, da jc povsod velika dvorana z odrom in vsaj ena ali dve postranski sobi za garderobo, knjižnico, od-borove seje itd. Dvorana mora biti povsod; rabimo jo za igre, telovadbo, shode, poučne tečaje itd. Cc je za navadne prireditve prevelika, si lahko pomagamo z leseno premakljivo steno v sredini.
Dobro moramo paziti tudi, da zberemo za društveni dom primerni prostor. Naše slovensko ljudstvo, zlasti v Hribovitih krajih nc pozna skoro drugega zbirališča kakor župnijske cerkve. To dejstvo samo nam odmeri kraj za društveni dom v bližini ccrkve.
Ko smo začetkoma ustanavljali društva. so imela svoj sedež po največ v go-stilničnih prostorih. Večkrat so snovali
ko, kajti v celi Galiciji nj pri uredništvu nobenega dnevnika niti enega človeka, ki bi znal slovanske razmere, tudi v poljskem kolu ni nikogar, ki bi se na to razumel — nasprotno je med Poljaki neko banketno filomadjarsko razpoloženje. Torej prirede izlet madjarski za 3. maja v Levov, v sto-lico dežele iu glavno središče stranke, ki zdtj odločuje v kolu, razpoloženje ne ogoljufa! . .
Vedno, kadar stori ogrska vlada kaj važnega v sporazumu z Berolinom, kadar stoji v najožjih zvezali s prusofilsko agitacijo v Avstriji — vedno se takrat priredi pod kakoršnokoli pretvezo kakšna poljsko-ogrska slavnost. kakšen poijsk izlet na Ogrsko ali mažarsk na Poljsko.
Vsak tak izlet je napoved kakšne velike politične goljufije.
Ni res, da so Ogri izključili iz akade-mičnih društev dijake, ki so odpotovali v Berlin! Ni res, da je dr. Kovacs načelnik kakšne stranke! To je mlad človek, za katerim ne stoji popolnoma nikdo; on je specialist za izlete, slavnosti, bankete, katerega poznajo od te strani -tudi že Cehi. Po-mažarjen Slovak (Kovač), ki .--na vsled tega češki jezik in se lahko nauči poljščine — ki je poleg tesra precei naiven in se rad postavlja in obrača pozornost ua svojo osebo — nastopa po pravilih vedno, kadar se ogrska vlada boji Cehov ali Poljakov, pod geslom protesta proti vladni politiki. Na Ogrskem pa nc igra popolnoma nobene politične vloge.
Nimamo pravice, da bi obsojali Ko-vaesa, da je hudobnega mišljenja in da ima svojo vlogo v premeteni razdelitvi nalog. Raje verjamemo, da je odkritosrčen prijatelj Poljakov in proti njegovi osebi nimamo ničesar. Toda njemu se samo dozdeva, da je on voditelj izleta. Nikjer ne manjka ljudi dobre volje, katerim je mogoče vtepsti kakšno prepričanje in se iih potem porabi za namene, o katerih nimajo pojma.
Mažarski izleti so se vršili, ni še tako dolgo tega, v Belgrad, in šle so tje v resnici vplivne politične osebe . . .
Poljsko javno mnenje bo menda bolj zrelo od srbskega!
Prodaja pMjskega kraljestva Prusom potrebuje dovoljenja z Dunaja. Ko bo stvar postala aktualna, ko bodo z Berolina pričeli trkati »na višine, kjer je vlada na tronu« — prusofilska kotenja ne bo stvari zanemarila in takrat bodo mažarski politiki oni činitelj, ki se bo trudil, da izsili dovoljenje. Brez Berolina ne morejo opraviti ničesar, ž njim so tesno zvezani in gospodarsko od njega odvisni (kapital na Ogrskem je predvsem kapital pruski); proti Berolinu ne pojdejo — in to bo casus foederis.
Stranka neodvisnosti na Ogrskem je prusofilska. Ravno isti politični razlogi, ki veld ogrski vladi podpirati prusofilsko agitacijo v Avstriji, velč ji tudi podpirati stremljenje Prusov proti Varšavi.
Ni čas za »slavnostno« politiko. Treba ie drugače, kakor inter pocula premišljevati, kako so stvari med seboj v zvezi.
Prof. dr. Feliks Konecni, Krakov.
Trocarsfea zveza?
Že dolgo se je vedelo, da potuje ruski car letos v Gherbourg. Cowcs in Gaeto, da obišče Falliera, kralja Edvarda in Viktorja Emanuela laškega. Kar naenkrat iz-nenadi javnost vest, da se bo car v finskih
taka društva gostilničarji iz dobičkaželj-nosti. Toda nobeno tako društvo ni doseglo svojega namena, dočim so društva, katera niso bila v nobeni dotiki z gostilno, vrlo napredovala. Zato moramo pač odločno odklanjati gostilnično obrt, katero bi si hotelo pridobiti društvo za društveni dom. Le v skrajni sili, če zahtevajo to razmere, sme zveza dovoliti društvu gostilno. To pa morajo biti le redki slučaji.
Konečno še moram na nekaj opozoriti. Ce društvo nakupi posestvo za stavbo, naj nikdar ne štedi pri nakupu zemljišča z denarjem. Cim več zemljišča je okrog doma. tem boljše je. Naša organizacija še leži v bodočnosti, napredovati mora od leta do leta; delovanje v društvih se bode moralo postaviti bolj na praktična tla. Kje pa najdemo za naše ljudstvo, za naše kmečke mladeniče in mladenke primernejšega mesta za gospodarsko vzgojo, kakor v skupnem, četudi še tako malem delu, oziroma obdelovanju zemljišča okrog društvenega doma. Ce ima dovolj zemljišča, osnujemo lahko za mladeniče vzorno zemljišče, za deklice vrt za zele-njad. da se privadijo umnega vrtnarstva, za mladenke cvetlični vrt, da gojimo čut za lepoto. Prostora bodemo rabili v bodoče za razne nedolžne zabave, za igre otrok itd. Ce zberemo mladino ol.rog diu-štvenih domov, bode bodočnost ravnotako naša, ko je naša sedanjost.
Podal sem nekatere misli o društvenih domovih v pretresovanje. Upamo, da bode posvetovanje obrodilo dobrega sadu in našlo pravo pot do vresničenja. V to po m oz i Bog!
šerah sestal z Viljemom nemškim. Angleški in ncoficiozni ruski listi so takoj poročali, da je Viljem II. želel, da sc vrši sestanek, toda nemški so odgovorili, da je ravno nasprotno res. Angleško in rusko časopisje je vztrajalo pri svojih trditvah. Nato pa jc rusko ministrstvo za zunanje zadeve samo pooblastilo peterburškega zastopnika \Voiffovega urada, da je objavil, da se sestanek v finskih vodah vrši na izrečno željo cara Nikolaja, ki je Viljema povabil k sebi. O tem torej nc more biti več nobenega dvoma.
Ravnotako jc gotovo, da je sestanek ncmale politične važnosti, kar splošno priznava vse časopisje brez izjeme. Politiški značaj sestanka najbolj osvetljuje dejstvo, da mu bo od ruske strani prisostvoval minister za zunanje zadeve Izvolskij, na nemški pa državni tajnik za zunanji re-sort, von Schoen.
ža kaj pa sc bo šlo pri tem sestanku? O tem so seveda le ugibanja mogoča.
Na vsak način je sestanek znamenje, da car noče, da bi se odnekdaj dobro in prijateljsko razmerje med Nemčijo in Rusijo kljub dejstvu, da je grožnja s pruskimi bajoneti preprečila, da Izvolskij ni iz bosanske afere razvil svetovne vojske, razdrlo. Sestanek tudi dokazuje, da se Rusija — in car pomeni Rusijo — zaveda, da je angleška politika zavozila. Angliji se ni posrečilo izolirati srednjeevropskih velesil, Nemčijo in Avstrijo, kakor tudi ni mogla Italije od trozveze odvrniti in Francijo proti tiozvezi mobilizirati. Rusija čuti potrebo se z Nemčijo sporazumeti, ker se je politika popolne izolacije Nemčije ponesrečila.
Je pa šc nekaj drugega vmes. Rusija se je z Anglijo glede Perzije domenila, koristi od tega pomenka pa ima zdaj tudi sama. Ruska armada se je v Tebrisu uta-borila in obvladuje Teheran. Anglija pri tem »gšeftu« ni napravila nobenega pro-fita, zato pa se je njeno prijateljstvo do Rusije nekoliko ohladilo. Angleški listi rusko diplomacijo napadajo, kar se da. Zato je gotovo jako modro, ako se Rusija za vsak slučaj zavaruje pri Nemčiji.
Da bi pa sestanek v finskih vodah bil bližnje predsnainenje, da se bo skienila takozvana trocesarska zveza med Rusijo, Nemčijo in Avstrijo, tega ni verjeti. Take stvari se ne napravijo tako naglo. Po sestanku z Viljemom obišče Nikolaj v Co-\vesu Edvarda, kar izključuje vsako bližnjo možnost, da bi se troententa med Anglijo, Rusijo in Francijo razdr'a. Pač pa evropska diplomacija lahko s trocesaf.Vko zvezo računa, kajti tako v Avstriji, kakor v Nemčiji in Rusiji šteje ta ideja odnfekdaj zelo veliko pristašev, med njimi med prvimi našega ministra za zunanje zadeve, Aerenthala. Ker pa te stvari niso odvisne samo od dub'-e volje posameznikov, ampak od neštetih imponderabilij, zato je najboljše o sestanku v finskih šerah ka- mogoče; manj filozofirati, ampak počakati go-tovejših dejstev.
M. Mm občni zkor
Jhtol. polifcsa ia skesa društva m Slarace ni
Celovec, 4. velikega travna 1Q09.
Občni zbor političnega društva, ki se: je vršil v »Rokodelskem domu« v Celovcu dne 27. m. m., je bil, kakor ponavadi, zelo dobro obiskan. Predsednik dr. Brejc se spominja preteklih deželnozborskih volitev in konštatira, da se jc politično društvo zadnja leta oživilo. Opraviči posl. Grafenaucrja, ki je zadržan po poslani,ških opravkih ter se spominja važnejših dogodkov v pretečenem letu : Koroški SIov;nci smo prestali otročjo bolezen, liberalizem, zoper katerega je vodil boj že Andrej Eh-spieler. Liberalizem govori o svobodi in napredku ter prav lahko oslepi in omami ljudstvo. V političnem oziru Nemcem ni škodoval, ampak jih je le izšolal, pri Slovanih pa je škodoval povsod. Treba je to povdarjati, ker smo stali koroški Slovenci pred dvema letoma na razpotju kakor sedaj štajerski Slovenci. »Korošec« je tedaj napadel naš »Mir«, oziroma politično društvo in poslanca Grafenauerja. pa tudi govornika tako grdo, kakor niti »Štajerc« ne. (Kiici ogorčenja.) Poslanca Grafenauerja so napadali oni, ki mu niti čevljev niso vredni odvezati. (Odobravanje.) Konstatirati treba, da imamo koroški Slovenci samo eno politično 'Stranko. Vendar pa ne bomo nobenemu ničesar očitali, četudi ne bi bil našega mišljenja, čc je le osebno pošten. Parola političnega društva pa je bila: Naše oči vedno naprej, in če bi se za nami podirali mostovi, dokler ne rešimo naroda. (Odobravanje.) Skrb naša se ni obračala za ljudstvo samo ua političnem, ampak tudi na gospodarskem in šolskem polju. Osnovali smo »Slovensko šolsko društvo) v Celovcu«, ker smo dolgo čakali večje akcije od druge strani zaman. Pojasni tudi. da je šol-
el/rv	nrlclr
3au ui lio.i U ji i t o i v.
mfllL-
t s Ciril m
Metodovo družbo, čeravno to ni bil nikakor njegov namen, da je stopilo nato z družbo v pogovor, ki je pa ostal brezuspešen, in kakšne predloge je stavilo naposled družbi. Omenja inicijativo političnega društva za gospodarsko organizacijo; v to svrho se je sklicala enketa po-sojilničarjev, kateri je prisostvoval tudi zastopnik celjske zveze, ki je obečal, da hoče celjska zveza izvesti na Koroškem gospodarsko organizacijo, kakršno smo pričakovali od »Zadružne, zveze« v Ljubljani. Nekateri so verjeli tem frazam, a do danes se celjska zveza še zmrdnila ni. Edino, kar se ji imamo zahvaliti je, da je pod njeno patronanco prešla prevaljska posojilnica v nemčurske roke. (Silno ogorčenje.) Ta nevarnost obstoji še drugod, in nihče naj ne misli, cla se bomo vzdramili šele tedaj, ko bodo posojilnice že v nasprotnih rokah. Zato tisti, ki še sedaj ne odstopi ocl celjske zveze, ni naš; naj gre potem kamorkoli, le k celjski ne. (Odobravanje.) Omenja namero političnega društva, ustanoviti zve>zo koroških slovenskih županov, ki naj izsili slovensko uradovanje pri uradih. Hvali izborno taktiko državnega poslanca dr. Šusteršiča, ki je v kritičnem položaju dal iniciativo, da se je sestavila »Slovanska enota« in tako onemogočila vladi trajno večino. Kot načelnik bosanskega odseka je dr. Šusteršič mož položaja, in njegova zasluga je, da se je dosedanja ozkosrčna slovenska politika postavila na širšo podlago. (Odobrava nje.) Spominja se smrti za koroške Slo vence zaslužnega moža, Vekoslava Legata. (Vsi se vzdignejo s sedežev.) Vsi naslednji govorniki odobravajo stališče političnega društva nasproti celjski zvezi ter šolskega društva nasproti družbi sv. Cirila in Metoda.
Tajnik S m o d e j poroča o delovanju političnega društva in njegovega odbora ter se zahvali zaupnikom po deželi za požrtvovalno sodelovanje. Omenja vročo volivno borbo za dež. zbor in se zahvaljuje v imenu odbora gg. posl. dr. K r e -k u, deželnemu odborniku kranjskemu prof. J a r c u in dr. R o ž i č u , ki so nam prišli to pot prvič na pomoč (odobravanje), in delavskemu društvu v Celovcu, ki je šlo na roko zlasti tajništvu. Odkrito graja napake tistih posojilnic, ki ne ustrezajo svojemu namenu docela in stavi v zgled posojilnico v Spodnjem Dravbergu. (Odobravanje.) Natančnejše poroča o volivnem gibanju za občine ter konštatira, da je pri zadnjih deželnozborskih volitvah slovensko učiteljstvo prvič šlo v boj z nami. (Živahno ploskanje.) Pogrešamo pa dobrih občinskih tajnikov in največ zla nam povzročajo pri občinah, ki so naše, pa ne delujejo v našem smislu, ravno nem-škutarsko misleči tajniki; in prva naloga političnega društva mora biti, da vzgoji zanesljive in vešče tajnike ali pa jih dobi iz sosednih slovenskih dežel. (Pritrjevanje.) V veliki nevarnosti za Slovence je slovenski Rož, zlasti spodnji, na katerega so se narodni nasprotniki vrgli z vso silo in ga naskakujejo prav sistematično. Ker jim ne zadostuje tam politični boj, so vrgli med ljudstvo še verski boj, kar dokazuje zadnje zborovanje mariborskega pastorja Mahnerta in odpadnika profesorja Ange-rerja v Kožentavri; od zanesljive strani prihaja vest, da pripravljajo v Borovljah večjo ^akcijo za odpad. (Splošno ogorčenje.) Ce opazujejo to mirno c. kr. oblasti, ne smemo tega pripustiti mi. Hud udarec nam pripravljajo Nemci z novim društvom nemških uradnikov, čigar namen je izpodriniti iz državnih služb slovenske sinove in jih nadomestiti z nemškimi. Zato hoče biti društvo v vednem stiku z nemškim ljudskim svetom. Seveda ima isto društvo na zunaj čisto nedolžna pravila, a v>ldic njegov, ki je došel v naše roke, nam pove njega pravi namen. (Silno ogorčenje.) Vlada je društvo najbrž potrdila, ker nam je znano, da društvo že pobira udnino. (Ponovno klici ogorčenja.)
Soglasno in z navdušenjem so bile nato sprejete sledeče resolucije:
Koroški Slovenci, zbrani v Celovcu na XIX. letnem občnem zboru, 1. protestiramo proti vsem krivicam, zlasti proti krivicam pri sodnih uradih, in zahtevamo, da se nam povrne vsaj status quo ante in sc tako omogoči, da se sčasoma izvede popolnoma ustavno zagotovljena enakopravnost; protestiramo proti imenovanju nemških ali jezikovno nezadostno kvalificiranih uradnikov po jezikovno mešanih krajih in proti brezmiselnemu in sistematičnemu izrivanju slovenskih uradnikov, celo domačinov, iz koroške dežele;
2.	protestiramo proti uradnikom c. kr. državne železnice, zlasti proti uradnicam na celovškem glavnem kolodvoru, ki izzivajo slovensko potno občinstvo in ga Šikanirajo;
3.	zahtevamo ureditev šolstva v slovenskem delu Koroške na ta način, da bo učni jezik vseskozi slovenski, in delitev deželnega šolskega sveta po narodnostih;
4.	zahtevamo pri vseh javnih uradih dvojezične tiskovine;
5.	odobravamo stališče odbora političnega društva nasproti celjski zvezi in »Slovenskega šolskega društva v Celov- I
' cu« nasproti »Družbi sv. Cirila in Metoda« , v Ljubljani popolnoma in izjavljamo, da se ; z vsemi tozadevnimi koraki odborov obeh društev popolnoma strinjamo.
Odbor se jc izvolil z malimi izpre-membami stari in se mu je za njegovo delovanje izrekla zahvala,
BARON BIENERTH IN ITALIJANSKO VSEUČILIŠKO VPRAŠANJE.
»Hrvatska korespondenca« objavlja iz krogov slovenskih poslancev glede na italijansko pravno fakulteto zanimive informacije: Italijanski poslanec Marda-ni je prosil Bienertha. naj zastavi ves svoj vpliv za ustanovitev italijanskega vseučilišča v Trstu. Ker se. je šlo Bienerthu za italijanske glasove, mu je zagotovil, da vlada po resnem premisleku nima ničesar proti italijanskemu vseučilišču v Trstu in bi Italijanom ustregla, ako bi se slovenski in hrvaški poslanci z vsemi silami ne upirali ustanovitvi italijanskega vseučilišča v Trstu. Nasproti temu se konstatira. da je jugoslovanski delegaciji dobro znano, da je vlada lc pro forma predložila zbornici predlogo o italijanski pravni fakulteti na Dunaju. Jugo* slovanski poslanci so pa nadalje tudi prav dobro informirani, da Bienerth ne misli resno na rešitev italijanskega vseučilišča in jim je znano, da Italijani ped Biener-tliom ne dobe italijanskega vseučilišča ne v Tr.stu pa tudi ne kje drugod v Avstriji.
ELEKTRIČNA ŽELEZNICA MED.
TRSTOM IN TRŽIČEM.
Poslanec Rybar s tovariši ie predlagal v zbornici, naj vlada prispeva k zgradbenim stroškom za nameravano zgradbo elektriške železnice med Trstom in Tržičem. Predlog so podpisali Jbgoslovani in kršačnski socialci.
PREOSNOVA PRUSKE UPRAVE.
Na Pruskem preosnujejo upravo. Predvsem se pospeši poslovanje uradov.
KREČANSKO VPRAŠANJE.
»Magd. Ztg.« poroča, da je izdala turška vlada noto velevlastim, ki naznanja, da Turčija takoj napove Grški vojsko, ako zasede Kreto. Turčija je pozvala nazaj v Carigrad armadne zbore, ki so bili poslani v Mslo Azijo.
DOGODKI V TURČIJI.
Turška zbornica je odobrila izredni proračun, ki izkazuje 5,323.000 funtoV dohodkov in 5,311.638 izdatkov V kratkem objavijo načrt sultan Mehmedovega popotovanja v Malo Azijo. — V Tldicu so našli 487.947 funtov denarja. Vrednost obligacij in biserov še ni znana. — Degradirana sta maršal Tahir in brigadr.i general Tahir. Oba sta Albanca.
Odprava finančne kontrole v Makedoniji.
Turška vlada je naprosila velevlasti, naj odpravijo leta 1905 uvedeno finančno kontrolo v Makedoniji. Avstro - Ogrska, Nemčija in Angleška podpirajo Turčijo.
Neugoden položaj v Adani.
V adanskem vilajetu je po vseh poročilih položaj še vedno jako neugoden.
SRBIJA.
Jurij izstopi iz armade. — Spor dveh srbskih diplomatov.
PrinČ Jurij je vložil na kralja in na ministrskega predsednika prošnjo, da sme izstopiti kot častnik iz srbske armade. — Ko je piedstavil srbski poslanik Nenado-vič sultanu posianiško osobje, je predstavil zadnjega vojaškega atašeja Lešjamna, ki je bil zato razžaljen in je poslanika pozval na dvoboj, ki ga pa zunanji minister .Milovanovič ni dopustil. Ataše bo vpo-kojen.
VSTAJA NA KUBI.
Na Kubi je velika vstaja. Odposlane so na otok tri vojne ladje. Vlada Zjedin-jenih držav ne pusti objavljat; nikakih poročil o vstaji, ki se vedno bolj širi.
PROTI ANARHISTOM NA FRANCOSKEM.
Policija je preiskala s t aro vanji 23 anarhistov in sindikatistov, med njimi tudi Hervejevo stanovanje. V petih stanovanjih so zaplenili sumljiva pisma in tiskovine. Preiskovali so stanovanja, ker sumijo, da so osumljenci organizirali družbo, ki bi uničevala brzojavne naprave.
KAMORA PRIREDILA IZGREDE OB PROCESIJI.
Pri procesiji v Neapolju so se sprli kamoristi med seboj. Streljali so eden na drugega. Duhoniki in ženske s zbežali Neki kočijaž je nevarno ratfjen Zaprli so dva kamorista.
VA ,E ANGLEŠKE MORNARICE
Letošnje poletne vaje angleške mornarice 'odo velikanske. Najeli so 40 ladij, ki bod brodoviu sledile s premogom.
STOLVPINOV ODSTOP.
P-^r iča se, da odstopi v kratkem Sto-lypin sk ipno z lzvolskim. Prihodnja vlada bo sest.i vljena iz mož, ki so v zvezi z desnico riske dume.
Birevsie novice.
H- Vsi slovenski državni poslanci se nujno poživljajo, da sc takoj vrnejo na Dunaj, Uer je njih nepretrgana prisotnost neobhodno potrebna in absolutna dolžnost.
Slovcnsko-nemška liberalna zveza
sc krčevito zvija v svojih smrtnih bolečinah. »Slov, Narod« dr. Lainpvua surovo .napada, a s tem le kaže, da stvarno ne more ničesa utajiti. Nemški listi sc tudi bavijo po svoje z izvajanji dr. Lampcta. »Tagespost« se pritožuje, da vlada in državno pravdništvo ne branita dovolj Nemcev na Kranjskem, in se sMicujc cclo na državnozborsko dogodke, češ, da so Nemci na jugu »državo vzdržujoči element«. O S. L. S. trdi, da na brutalen način uničuje »iojalno, avstrijoA' misleče nemštvo, 'ki se mu ima zahvo-.Hi za kulturni napredek dežele. »Deutsche Stimmen« pa branijo slovcnsko-neinško liberalno zvezo in dokazujejo, kako je ta zveza bila Nemcem koristna. Ne morejo se potolažiti, da je S. L. S. to prekoristno zvezo razbila. »Die eiserne Notvvendig-keit« je ustvarila po izvajanju tega lista to zvezo. Slovenski libcralci ir Nemci so imeli skupne interese, to j? bil neki idealni smoter, ki so sc mu jako približali. Potem očitajo »DeuD J e Stim.« liberalni stranki »neodkritosrčnest, dvo-jezicnost, pomanjkanje političnega razuma, brezznačajnost in nepoštenost.« Slednjič je prišel »sclmoder Trcubiuch«, in kot kazen za to se je pogreznila liberalna stranka nazaj v svoj nič. iz katerega so jo prej Nemci povzdignili »D. St.« silno zamerijo dr. Lampetu. Ker je odklonil vsak kompromis na katerokoli stran in povdarii, da S. L. S. kompromisov tudi ne potrebuje, ker je dovolj moč-,na sama. Nemško glasilo namiguje, da če bo Stala S. L. S. na takem stališču, utegne manjšina s silo- preprečiti delavnost kranjskega deželnega zbora. Tega pa pač sami sebi ne verujejo. Radovedni smo, kako bo Hribar pral v nedeljo svoje postopanje.
.+ Iz deželnega odbora. Deželni odbornik dr. Lampe gre jutri v Belokrajino in ga torej od 12. do 21. junija ne bo v uradu.
+ Izprememba odvetniškega tarifa.
Pravosodno ministrstvo je izdalo odlok, po katerem se 1. julija t. 1. povišajo odvetniški tarifi.
+ »Narod« je tako zmešan, da zdaj priobčuje na uvodnem mestu cele kilometre dolga poročila o prireditvah »Orla« in tako daleč prekaša »Slovenca« in »Mladost«, ki se z manjšimi članki zadovolju-jeta. To je znamenje, da je v liberalni stranki in organizaciji tako malo življenja, da mora njeno glasilo svoje predale polniti s stvarmi, ki jih je svojčas hotelo ignorirati', zdaj pa jih na dolgo in široko opisuje. Če ima »Narod« tako malo o lastni stranki poročati, mu dobo Oni še velikokrat dali priliko, da nakrmi svoje lačne kolone. Če je nekaj laži zraven, nič ne de, saj vsak pozna »Narod«. »Orlovih« prireditev bo letos toliko, da bo »Narod« lahko prirejal še nosebne izdaje, »Mladost« pa lahko kar preneha.
+ Deželni zbor goriški bo razpuščen. Kakor se poroča z Dunaja, se je ministrstvo, ker je izključeno vsako sporazumljenje med deželnozborskimi strankam5, odločilo za razpuščenjc goriškega deželnega zbora v najkrajšem času. Nove volitve se bodo vršile v jeseni.
—	Sankcijonirana postava. Cesar je sankcijoniral postavo, katero je sklenil deželni zbor kranjski v varstvo p'anin in povzdigo planinstva.
—	Živinorejska zadruga se jc v nedeljo osnovala v Borovnici. Za predsednika je izvoljen deželni poslanec Kobi. Zadruga bode imela lastne plemenske bike in mrjasce, lastne pašnike za živino itd. Zanimanje za to zadrugo je zelo veliko. V Borovnici obstoji že več let mlekarska zadruga, ki zelo dobro uspeta.
—	Štrajk predilcev v Ajdovščini. Iz Ajdovščine poročajo: Delo počiva povsod. Danes je tovarna izplačala pod nadzorstvom rediteijev štrajka dosedanje zaslužke. Orožmštvo je sila ojačeno, ker sc vodstvo boji izgredov in napadov od strani štrajkujočih, ali štrajkujoči vzdržu-je-jo dosedaj vzoren red.
—	Živinorejska zadruga v Selcih je imenovala v presojevalno komisijo za svojo živinsko razstavo pinegavske pasme kot presojevalca naprednega ekonoma F. S. Fiiržgarja iz Sore.
—	Slov. katol. izobraževalno društvo »Straža« na Dunaju, V/l, Franzensgasse 14, naznanja: Služba božja se vrši dne 13. junija ob pol treh v cerkvi sv. Antona, XV., Pouthongasse 16. s slovesnimi iita-nijami v proslavo Srca Jezusovega. Dalje sc vrši slovenska služba božja v isti cerkvi tudi 11. julija, 8. avgusta in 12. septembra. — Vabilo k izletu društva »Straže« dne 13. junija v »Einsiedelei*. Izlet se vrši po večernicah. Peljemo se po mestni železnici do Gornjega Št. Vu!a ;Obcr-St. Ve i t, prva postaja pred Hiitteldoi ioni). Kdor si želi natančnejših pojasnit naj se
oglasi pri društvenem predsedniku. Namerava 'sc tudi izlet v Gablitz (postaja Purkersdorf-Ort na zapadni železnici) dne 20. ali 27. junija. Čas odhoda sc izve v društvu. — Dne 11. julija, 8. avgusta in 12. septembra bo po večernicah v društvenem lokalu pri gospodu Petermannu običajna zabava. — Ker sedai poleti mnogo društvenih članov odide z Dunaja, prosimo, da dotičniki prej vrnejo izposojene knjige g. knjižničarju.
— Pri občinski volitvi v Novi Ose-lici je bii za župana izvoljen Valentin Fre-lih, posestnik na Sovodnji št. .'8. Dobil je od 18 glasov 17.
—	Iz Oiševka nad Kranjem. Tukaj-•šno kat. slov. izobraževalno društvo, priredi 13. junija 1909, predstavo in sicer: deklamacija »Nevesta« in »Kukavica modra tica«, igra v treh dejanjih.
—	Slovenskim pesnikom! Za dan obmejnih Slovencev, rabimo navdušeno »pesem obmejnih Slovencev«, ki se bi pela po vseh našiii društvih in k; bi posta-
j Ja himna obmejnih Slovencev. Najboljša došla pesem naj bi bila budni ca obmejnih Slovencev, klic po samoobrambi, krepak ■poziv na boj proti sovragu naroda. Ko dobimo pesmi, sledi enak poziv slovenskim skladateljem. Pesmi naj se do 1. julija pošljejo uredništvu »Slovenca«.
—	Demonstracije v Trstu. V soboto zvečer ob 8. uri se je vršil shod mazzini-jancev v dvorani Tersicorc, istočasno so imeli socialisti shod v Delavskem domu. Ob 9. in pol se je del socialistov podal pred lokal, kjer se je bil ravnokar vršil shod mazzinijancev. Prišlo je do prccej hudega spopada. Intervenirali so redarji z golimi sabljami. Dvojica je bila aretirana.
—	Burši iz rajha na avstri'skih univerzah. Da podpro boj avstrijskega nemštva proti slovanstvu, so sklenili burši v rajhu, da se v ogromnem številu prihodnji semester vpišejo na avstrijske visoke šole.
—	Društveni dom v Mimu pri Gorici
ie, kakor poroča »Primorski list«, pod streho. Dne 22. avgusta se slovesno blagoslovi in izroči svojemu namenu.
—	Dom čevljarjev. »Primorski list« poroča: V Mirnu se je blagoslovilo binkoštni praznik lepo poslopje čevljarske zadruge v navzočnosti lepega števila občinstva. Stavba je lepa, prostorna, zračna, za čevljarsko obrt najlepša v Avstriji po zatrdilu izvedencev. C. kr. urad za pospeševanje male obrti je doposlal izvedenca g. Kuineršeka. ki je domače mojstre pod-učeval v izdelovanju čevljev za vojake. Zadruga bo vpeljala svoj obrat tudi s stroji ter izdelovala vsa v čevljarsko obrt spadajoča de!a.
—	Bolgarski car na Velehradu, Bolgarski car Ferdinand je včeraj s celo svojo rodbino došel na božjo pot na Velehrad.
—	V Clevelandu ie umrl Slovenec Anton Benedikt, doma iz Dolenjk vasi pri Selcah.
—	Poročil se je trgovec g. Janko Pintar z gdčno. Radivojko Nachtigall.
—	Za intendanta hrvaškega gledališča v Zagrebu je imenovan uradnik Vladimir pl. Treščec Branjski, znan v hrvaški književnosti pod imenom Borota.
—	Slovenski kandidatje v IV. mestnem volivnem okraju v Trstu. Politično društvo »Edinost« proglaša v IV. mestnem okraju v Trstu naslednje kandidate: I. okraj: Dr. Edvard Slavik, odvetnik, il. okraj: Miha Hcrvatin pok. Gregorja, umi-rovljenec; Josip Marinkovič pok. Vicka, umirovljeni uradnik. III. okraj: Dr. Gustav Oregorin, odvetnik; Josip Mladovan od Josipa, težak. IV. okraj: Fran Kravos od Josipa, privatni uradnik; Anton Muha od Antona, črkostavec; dr. Otokar Rybai\ odvetnik. V. okraj: Makso Cotič pok. Josipa, urednik; Josip Gregorčič od Ignacija, obrtnik, Kjadin 331; Josip Kolb od Josipa, bančni uslužbenec; dr. Josip VVil-fan. odvetnik. VI. okraj: Ivan Bolonič pok. Josipa, uradnik; Matko Mandič pok. Mat-ka, urednik; Peter Može pok Luke, delovodja: Karel Zivic pok. Antona, delovodja, Kjarbola zgornja 601.
—	Išče se tovariš na pot v Lurd. Podpisani mislim iti meseca avgusta ali septembra v Lurd na božjo pot. Kdor izmed p. n. gospodov duhovnikov se misli pridružiti ter zna vsaj nekoliko francoskega jezika, naj se blagovoli javiti J. Lavriču, župniku v Logatcu.
—	Prostora ne dajo na Posavju gostilničarji socialnim demokratom za shod, katerega hočejo prirediti za ustanovitev njihovega konsumnega društva. Glavno agitacijo izvršuje neki bivši uslužbenec državne železnice, sedaj v pokoju, kateri hoče na vsak način speljati vodo na svoj mlin. Ho sedaj je vsako poletje na Posavju travo seštel ter posamezne poljske pridelke Posavccv ter jc ob času volitev upil: glejte, kako se kmetom dobro godi — koliko imajo itd. Volite lokomobila Petriča in ne kmeta Dimica (ta človek vkijub svoji učenosti ne ve pravega imena za železniški stroj in da sc piše deželni poslanec Dimnik in ne Dimic). Omeniti moramo, da na Posavju ni pravega zraka za socialnc demokrate in da sc jih vsi iz-
ogibljejo. Ce pa še nc bodo mirovali, pride potem kaka bolj zanimiva stvar na dan.
—	Velik ogenj v Ratečah. Danes, dne 10. junija, je pogorela nova parna žaga g. Jaleira v Ratečah na Gorenjcem. Nevarnost ic bila velika, prišla so na p'unoč štiri gasilna društva in orne iia p^-žar. Škodo jc nad 30.000 K. Zažgala je, kakor vse kaže, zlobna roka.
—	Dunaj Zagrebu. Občinski odbor dunajski sc jc zagrebškemu županstvu pismeno zahvalil za sprejem svojih delegatov ter poslal za zagrebške reveže ."00 K.
—	Za novega tajnika »Matice Hrvatske« jo imenovan dr. Albert Bazala.
—	Kruh v Zagrebu prodajajo kilogram belega kruha po 44 h, kilogram črnega Ki uha po 40 h.
Štajerske novice.
š Volitve v okrajni zastoj' Laško so
se vršile dne 3., 4. in 5. junija. V velcpo-sestvu so imeli Slovenci pet, Nemci šest glasov, in sicer tako, da jc Slovenec Pintar iz Jurkloštra (tovariš Šmida iz Ma-rofa) izostal, gospa Logar (Sbvcnka) v Hrastniku je pa dala pooblastilo Nemcem. Dejansko bi bilo torej sedem slovenskih in pet nemških glasov. Pni voi'tvi najvišjih davkoplačevalcev je bilo pet naših, sedem nasprotnih. Slovenec Birti: iz Hrastnika je izostal. Laški trg volil je 5. junija, kajpada z naspiotniki! Kmetske občine so pa 7. junija obstruirale, ker so nasprotniki »zmagali« v prvih treh kurilah in itak ne bi imeli ničesar govoriti izvoljeni njihovi zastopniki proti brezobzirni večini. Glavarstvo je poslalo komisarja Zoffala, da pazi pri volitvaji, naj bi sc zakon ne kršil, kakor pravi volivni red. In kako je to nalogo izpolnil? Poslušajte: Za nekega nemškega veleposestnika je prišel pooblaščenec brez legitimacije, kate-v je baje izgubil. Zakon izrecno veli, da sc mora legitimacija oddati pri volitvi. To je sicer komisar povdarjal, pa s pristavkom. da komisija lahko tudi drugače sklene! In ko sta pri volitvi kmetskih o!;čin priš'a dva možakarja — Moser iz Zidanega mosta in Urbajs iz Hrastnika sta njih imena — na volišče pomagat nasprotnikom, je sprejel gospod komisar njuna v olivna listka, vodii in sklenil volitev brvi' vsake komisije in s tem piišel v nasproHe z zakonom, ki veli: »Vo!;tev vodi k-misija, obstoječa iz najstarejšega župana in štirih izmed volivcev izvoljenih ud. v.« Ta določba v zakonu je torej odve.\ -'olivni red ne obstoji za naše volitve! Komisija v veleposestvu je bila toliko poštena, da se je držala zakona in razveljav:,a nemški glas vkijub sprejetemu nasprotnemu pouku. Tudi protiposatvna voli':'v v kmetskih občinah se ne bi bila mogla izvršiti, ako ne bi oblast na tak način dopustila volitev. Pa tako volitev ne more pripo-znati vjš:a, predstojna oblas,!
š Velik mladeniški shod se vrši dne 13. junija v Svetinjah in v Cerovcu. V Cerovcu bo zborovanje na Stanko Vrazovem domu.
š Metulji. Prej gosenice, sedaj pa so nastopili metulji v velikanskih množicah. V ptujskem okraju jih otroci pridno trebijo; samo v Ptuj so jih v par dnevih prinesli 62.000. Posnemanja vredno!
š Umrl je dne 7. jun -ja v Lembahu pri Mariboru gosp. Anton Ornik, nadučitelj in hišni posestnik.
š Pri jutrišnji ožji državnozborski volitvi v Gradcu ne, bo boja. ker ie kršč.-soc. kandidat Neunteufel odstopil. Izvolien bo Wastian.
š Liberalna Zadružna zveza v Celju. Kakor posnamemo iz vabila na občni zbor, se bodo zopet izpremenila pravila Zadružne zveze v Celju in sicer na ta način, da se bode izstop iz Zveze otežkočil. Ker je splošno znano, da sc je število članov tekom zadnjih dveh let za polovico znižalo in ker še misli ccla vrsta posojilnic, tako na primer vse koroške posojilnice, in mnogo štajerskih posojilnic iz Zveze izstopiti, jc nevarnost za članice, da bodo morale še višje letne doneske plačevati; kakor jih plačujejo sedaj, ker so stroški od leta do leta večji, dohodki pa so sc vsled izstopa članic skoraj za polovico znižali.
š Izstop iz celjske Zadružne zveze ic razun večine koroških posojilnic sklenila tudi hralnilnica in posojilnica v Galiciji. Mnogo štajerskih posojilnic sc pripravla za izstop.
š Frlschaufov dom na Okrešlju se
otvori koncem junija.
š Imenovanje. Justični minister jc imenoval okrajnega sodnika L. 'Vcncdik-terja v Mariboru za svetnika dežemega sodišča v Celju.
š Slovensko katoliško akademično tehnično društvo »Zarja« v Gradcu, ima v soboto, dne 12. junija 1909. svoj drugi redni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanjc zapisnika zadnjega občnega zbora: 2. čitanjc zapisnika bratskega , društva »Danice«; 3. poročila odbora: 4. | slučajnosti. — Lokal: Pri »Zeleni Stajar-: ski«. — Začetek točno ob pol osmi uri zvečer.
Ljubljanske novice.
lj Včerajšnje procesije so se krasno
izvršile. Naval ljudstva je bil velikansk.
Ij Ljubljanska Kreditna banka v Sarajevu. Uprava ljubljanske Kreditne banke je v Sarajevu že najela prostore za svojo filijalko, ki jo v kratkem otvori.
lj Društvo slovenskih trgovskih so-trudnikov za Kranjsko je imelo v soboto, 9. t. m , zvečer v areni .»Narodnega doma«, dobro obiskan shod, ki se ga je udeležilo tudi precejšnje število članov društva »Merkur«. Edini predmet dokaj živahne debate je bil službeni red, ki ga pošilja neka tvrdka v zaprtih zavitkih svojim uslužbencem, neka vrsta zasebne pogodbe med delodajalcem in usluž-oenci, — čc jo poslednji seveda sprejmejo. Slišali so sc ostri izrazi proti imenovani tvrdki, pa tudi proti obrtnemu nad-zorniku in županu Hribarju, ki sta službeni red podpisaia, oziroma poslednji v imenu magistrata kot obrtne oblasti opremil s svojim »Vidi«. Predsedoval je shodu gospod Moravec, debate so se udeležili gg. De Ancona, urednik Ekar, magistratni nadkomisar Semen, Zelenik, Volk, Roglič, Sajovic in Drčar,. G. Zelenik je izvajal, da so si trgovski uslužbenci sami krivi svoje usode, ker niso organiz:rani; kriva pa je tudi naša pomanjkljiva zakonodaja. Naj bi naši poslanci malo podrezali, da gospodska zbornica že reši pomočniški zakon. Opozarja na pomočniški zbor v trgovskem gremiju. Razvije se nato daljši razgovor o tem zboru, ki ni imel že 15 mesecev občnega zbora, in ima predsednika, ki niti k sejam ne prihaja ter neljubih članov ne vabi k sejam. Navzoči udje zbora ga branijo. G. Roglič čita vprašavni službeni red. G. Ekar izvaja, da vsebuje službeni red več toček, ki so »contra bone,s rnores«, na primer, da bo imela tvrdka uslužbenčeva spričevala zaprta, da sme šef podaljšati delavni čas in nalagati globe (2—10 K), da zahteva kot opravičbo pri boleznih zdravniško spričevalo in sme uslužbenca brez odpovedi odpustiti, ako vdobi kakoršno-koli kužno bolezen (otrpnjenje tilnika) Nazadnje so sklenili na ta službeni red opozoriti razsodiški odbor tigovskega gremija, na kar je predsednik shod zaključil ob llinpol zvečer.
li Odbor »Slavca« je čutil potrebo v »Narodu« obregniti se ob »Slovenca«, ker smo povedal!, cia so člani »Ljubljane« doslej bili na vseh »Slavčevih« prireditvah, povodom splošnonarodne priredbe »Ljub-l'Jane-< za »Aljažev dom«, so in »Slavci« svoje i.estrankarstvo kazali na ta način, da so »bratsko« izostali. Odbor »SUvca« piše v »Narodu«: »Neumljivo pa jc »Slavcu« dejstvo, da priobčuje karanje društva iist, kojemu je »Slavec« poslal vse dosedaj izdane notice, katerih pa niti ena ni bila priobčena ter nima »Slovenec« za tako važno pevsko slavnost nikakega prostora drugod nego v »uredniškem« košu.« Na to mi odgovarjamo: Vzrok našemu postopanju je »Slovenski Narod«. »Slovenec« je priobče/al celo vabila »Ljubljanskega -Zvona«, pri »Narodu« pa so "udi uradna naznanila »Slov. Filharmonije« metali v k oš, ako je »Slov. Filharmonija« sodelovala p'-i naših prireditvah. Mi smo stali na stališču, naj se poroča o vseh priredbah, —- »Narod« je uvedel nasprotno taktiko. Ni nam torej zameriti, ako na »Narodovo« postopanje reagiramo tako, kakor tako postopanje zasluži. Zadnjič je »Narod« vrgei v koš celo oficijelno notico »Slovenskega planinskega društva« o veselici na korist »Aljaževega doma«, zato bomo odslej svoje postopanje le še poostrili. Tudi mi imamo uredniške koše, in čc »Narod« t c pripozna naših društev, potem povemo, da ima »Slovcncc« šc premalo prostora za res nujna poročila, kake,r pa da bi priobčeVal reklame raznih, »Narodu« simpatičnih društev. — Kadar bodete »Narod« naučili dostojnosti, pa se zopet oglasite pri nas! Da tako postopamo, smo dolžni časti naših društev. Pa še nekaj na uho »Slavcu«; Vaši člani obsipajo člane »Ljubljane« s prijaznostmi, kakor: »To so farski«, »Mi nc moremo videti teh farških ljudi-; itd. Na take prijaznosti odgovarjamo enkrat za vselej: Če koga zato ni na našo veselice, imate prav! Nam tudi nič žal r-: iu uspehi naših vesclic kažejo. da tako prijaznih :n olikanih ljudi tudi lahko pogrešamo. Nobene psovke pa mirno ne pogoltnemo. Ker vemo, da za take in sličnc psovke ne dobimo zadoščenja. bi bilo dobro priporočiti našim o m i š i j e 11 i k o m , da s c od ;>S I a v Č e v e« priredbe u b s e n t i -rajo, da ne bodo morda de.ežni kakih sličnih uljudnosti.
li Izlet na Brezovico priredi prihodnjo nedeljo, 13. t. m, pevski zbor »Ljubljane«. Odhod iz Ljubljane z južnega kolodvora z vrhniškim vlakom ob 1. uri 10 min. pop. Vabijo se tem potoni na ta izlet tudi gg. podporni člani in njihove rodbine.
lj Na obisk v staro domovino je odpotoval i/, Amenke g. Josip Dunda, bivši gl. tajnik K. S. K. J. iu sedanji uslužbenec Jolict National banke, s svojo gospo so-
progo in sinčkom. Obiska! bo predvsem svojo mater v Ljubljani.
ij Podružnica I. avstrijskega društva državnih slug v Ljubljani, priredi dne 13. junija 1909, ob 3. uri popoldne velik shod v prostorih notcia »Ilirija«. Kolodvorske ulice/22. Dneyni red: 1. Organizacijski načrti in ukrepi. 2. Časovni avanzma in državni uslužbenci. 3. 351etna službena doba, zvišanje pokojnine udovam in vz-gojevalnina za sirote. Položai previzo-ričnih slug in paznikov. 5. Službeno razmerje cestarjev kot državnih uslužbencev. 6. Predlogi in nasveti. - Za rešiti so nujne in važne točke, pridite torej sigurno! Ali pa pošljite pismene tozadevne -vloge! Vsi na deio v svoj in stanovski celoti v prid! — Odbor.
lj Umrla je v 73. letu svoje dobe gospa Ivana Rogelj roj. Verbič.
lj Prvo sveto obhajilo hm j o jutri, v soboto, učenke šentjakobske dekliške osemrazrednice v cerkvi sv. ,'akoba Ob pol osmih je sveta maša, po oveti maši obhajiio, potem pa imajo obhajatike v šoli skupen zajuterk, podarjen cd učiteljstva, starišev in šolskih dobrotnikov.
lj Otroka ubilo. Včeraj o< poldne se je igral sinček polirja Supaiu čeve opekarne Karel Caro na Glmcah pri neki trn gi za gramoz. Truga se je prevrni'? na otroka, kateremu je zdrobikt kosti lobanje, da je kri švignila otroku i.: ust, ušes in nosu ter je bil otrok v par trenotkih mrtev.
lj Umrli so: Franja Benda. zasebnica, 76 let. Florijanske ulice 11. — Josip Zni-daršič, posestnik, 71 let, Bohoričeve ulice 21. — Angela Marn, sluge hči, 12 dni. — Elizabeta Varšek, delavčeva hči, šest mesecev.
Ij Kdo je lastnik obleke? Dne 29. majnika dopoldne je prinesla v tigovino gospoda Buzzolinija v Stritarjevi ulici neka ženska zavitek ženskega perila, nekaj črevljev in prosila, da bi zavitek spravili. Ker ni nihče prišel zavitka iskat, Sj ga oddali na policijo.
lj Čegava je Iestva? V Prečno ulico pred hišo št. 8 je nekdo ponoči prinesel pred vrata tri metre dolgo lestvo. Lastnik naj se oglasi pri gospodarju.
Znanost in umetnost.
* Planinske cvetke v podobah. 97
barvanih podob s slovenskimi, t eniškimi in latinskimi imeni. Cena 80 h, po pošti 90 h. Ta lična knjižica je izšla v Schvent-nerjevi založbi in se dobi v »Katoliški Bukvami«. Ze prej izšlo: MetuHi v podobah. cena 80 h, po pošti 90 h: Hrošči in žuželke v podobah, cena 80 h, po pošti 90 h.
stražil kraljev dvor. V provinci ste zmrznili dve osebi.
Koroike novice.
k Promocija koroških Slovencev. Za
doktorja prava sta promovirala na dunajskem vseučilišču pravna praktikanta J. Likar in Rudolf SHan.
k Pozor na slovensko posest! Pri okrajnem sodišču v Rožeku se bo dne 18. t. m., ob 11. un dopoldne prodalo na javni dražbi Čavšnikovo posestvo v Podrožci št. 10, obstoječe iz ene stare hiše, v kateri je gostilna, ene nove hiše. 48 o njih, nekaj vrta ter 1 ha 12 a travnikov. Bati se .je, da pride posestvo, ki je cenjeno na 8472 K, v nemške roke, ker »Siidmark« dosledno vsako posestvo na Koroškem kupuje! Torej rodoljubi, pozor!
Razne stvari.
Osem ekscelenc obtožei"h goljufije.
Radi goljufij pri moskovski intendanturi je obtoženHi 159 oseb. med temi osem ruskih ekscelenc. Obtoženci drug drugega denunciiajo.
Umorjen na cisti. Inženir Borisov je bil ustreljen 10. t. m. v Peterburgu na cesti. Zanrii so več osumljencev.
Eulenburg je odpotoval iz GaŠtajna čez Solnograd in Prago v Berclin.
Velikansk potres je >il ponoči od 3. jia 4. t. m. v Korintji, Sumatra. Vsled potresa je izgubilo življenje 230 c.seb.
Španski kralj operiran. Španski kralj Alfonz je bil v Biaricu operiran Operiral ga je neki zdravnik iz Bordeauxa.
Zaprt vodovod v Rimu. Trevirs«! vodovod so 10. t. m. za šest ur zaprli. Neki .enoletni prostovoljec je padel v vodovod. Rešiti ga niso mogli drugače, kot da so vodovod zaprli. Ponesrečenca so dobili mrtvega, ko so ga iskali šest ur.
Carigrajskim psom bije koi.čno vendar zadnja ura. Sicer so blasti že večkrat sklenile, da odstranijo to grdobo iz mesta, a ljudstvo se je vedno uprlo in je za Mohameda II. prišlo radi tega skoro do revolucije. Iz tega sc vidi. kako nevarno delo so reforme na Turškem. No, upajmo, da se Mladoturkom tudi to posreči, in bo namesto psov prevzela čiščenje ulic v svojo oskrbo mestna občina.
V juniju zmrznil. Na Španskem imajo sedaj silen mraz. Predvče, ajšnjim je zmrzsil ponoči vojak, ki Je v Madridu i
KATOLIKI SLOVENCI !
Znano je, ne samo slovenski, temveč radi delovanja »Slovenske dijaške zveze< tudi celi avstrijski javnosti, kakšno krvavo pomanjkanje trpi na tisoče Slovencev v Gradcu v verskem in narodnem oziru. Nad 20.000 Slovencev nima tukaj niti svoje slovenske službe božje. Tako izgubi vse, svoj verski in narodni čut ter vre k mednarodni socialno-demokraški masi. Da le nekoliko temu odpomore in reši vsaj nekaj slovenskih graških delavcev veri in narodnosti, je slovensko katoliško dijaštvo ustanovilo v Gradcu pred petimi leti katoliško izobraževalno društvo »Domovina«, ki je s pomočjo katoliških akademikov »Zarjanov« cel čas uspešno delovalo ter sprejemalo odhajajoče in prihajajoče slovenske delavcc v svoje okrilje, toda kakor Vam je znano, se je vrgla zadnji čas obnemogla jeza združenih liberalno-radi-kalnih slovenskih dijakov v zvezi s celjsko narodno stranko na to edino središče katoliških Slovencev v Gradcu, preslepila je z mamonom večino društvenega odbora, da je sprejel petdeset liberalnih akademikov v društvo. Iu ko je imela liberalna stranka dovoljno večino, je črtala iz društvenih pravil katoliški značaj ter ugrabila katoliškim slovenskim delavcem na grd bratomoren način še ta dom, ki so ga imeli v tujini ter jih vrgla na cesto iz društva, ki so ga vzdrževali sami pet let. Za te zapuščene, v trdi brezverni tujini se potapljajoče se zavzema sedaj pri Vas, katoliki, rodoljubi, »Slovenska dijaška zveza«! Prosi Vas, da jim pomorete po svoji moči do novega društva, ki se more v kratkem ustanoviti v zaščito zapuščenim. Spominjajte se katoliških br3tov v Gradcu s knjigami ali z denarnimi prispevki! —- Vam dobrotnikom pa vnaprej: Bog povrni! Poklonjeno blagovolite poslati na naslov: cand. iur. Anton Ogrizek, Gradec, Leechgasse 30. »Zarja«. Obrambetai odsek »Slovenske dijaške zveze« v Gradcu.
SLOVENSKI VOLIVCI IN DRŽAVNI POSLANCI. Dunal 11. junija. Iz slovenskih posla-niških krogov objavlja »Hrvaška koref-spondenca«: Na slovenske poslance dohajajo vprašanja, kaj da nameravamo zdaj po glasovanju o bosanski agrarni banki ukreniti. Naše stališče je težavno. Iz krogov volivcev dobivamo neprenehoma brzojavke in pisma, ki izražajo zahvale za dosedanjo odločno opozicionalno stališče in ki iz/ekajo poslancem zaupanje. Pozivajo nas volivci, naj ne počivamo, ockler se ne zagotovi da se bosanska agrarna banka ne bo pečala z odvezo kmetov. Poživljajo nas tudi. naj preprer.mo vsako parlamentarno delo na nevarnost, d,i se sedanji državni zbor razpusti. IZ GOVORA POSLANCA DR. VUKO-VIČA.
Dunaj, II. junija. V svojem govoru je poslanec Vukovič razpravljal o dalmatinskih gospodarskih razmerah. Priporočal je vladi, naj podpira gospodarsko Dalmacijo. Podrobno se je govornik pečal s trgovinsko - politiškimi zadevami Avtro-Ogrske s Srbijo in Crnogoro. Govornik želi, naj se dovoli izvoz srbske živine čez Bosno v pristanišče Jadranskega morja. Priporoča, naj vlada vpliva ua tarife glede na ohranitev zgodovinski spomenikov v Dalmaciji.
POLOŽAJ V DRŽAVNEM ZBORU.
Dunaj, 11. junija. V seji načelnikov klubov je bilo sklenjeno, naj se predloženi nujni predlogi in prvo branje finančnih načrtov vlade v dnevnih sejah tako obdelajo, da se more pričeti v sredo proračunska debata, ki naj bi bila končana do 25. t. m. Čeh Stranski je danes predložil nujni predlog o postopanju naučnega ministra proti rektorju češke tehnike. Zbornica razpravlja o nujnem predlogu Levvickega o jezikovnih razmerah pri gališkiii sodiščih.
Dunaj, 11. junija. Zbornica ima rešiti še štiri nujne predloge poslancev Levvic-kega, Čehov Stranskega in Kaline ter poljskega socialista Breiterja. V ponedeljek bo končano prvo branje Bilinskijevili finančnih načrtov.
Dunaj, 11. junija. V današnji seji drž. zbčra je izjavil predsednik dr. Pattai, da je dal v zadnji seji dr. Šusteršiču ukor, ker je menil, da je v točki, ko ie govoril o morali vlade, mislil, da je razžalil vlado. Danes mu je dr. Šusteršič izjavil, da ni bil njegov namen vlado tazžaliti, ampak da se jc šlo le za primero. Dr. Šusteršič ga je prosil, naj to tudi zbornici naznani.
Dunaj, 11. junija. Kako stališče bo »Slovanska Jednota« zavzela napram proračunu, še ni definitivno določeno. V »Slovanski Jednoti« so struje, ki zastopajo mnenje, nai sc proračun obstruira, a so v manjšini. Skoro gotovo sc bc proračun • razpravljal brez tezkoč.
Dunaj, 11. junija. V današnji seji jc ! češki radikalec Kalina stavil milni pred- >
log, naj vlada predloži načrt ustave za Bosno in Hercegovino.
VLADNE STRANKE ZOPET V MANJŠINI.
Dunaj, U. junija. Pri današnji debati o nujnem predlogu rusinskega poslanca Levvickega sc je oglasil tudi justični minister, ki je trdil, da sodišča v Galiciji izdajajo rusinska vabila k razpravam. Rusini so klicali: To je laž! To je infamija! To je Vaša hvala, da smo Vas pri glasovanju o bosanski banki rešili! Nas bodete že spoznali! Rusini so pred justičnega ministra metali poljska vabila. Pri glasovanju za konec debate so rumunski Rusini glasovali z opozicijo in je bil tako predlog na konec debate odklonjen z 103 proti 93 glasovom. Vladne stranke so bile vsled tega prav silno konsternirane.
OGRSKA KRIZA.
Budimpešta, 11. junija. Opoldne je bilo zaključeno posvetovanje izvrševalnega odbora ogrske neodvisne stranke. Prevladalo je mnenje, naj se za sedaj ohrani sc-danji položaj.
ČEŠKI DEŽELNI ODBOR NAJAME
DESETMILIJONSKO POSOJILO.
Praga, 11. junija. Češki deželni odboje sklenil, da najame 10 milijonov kron posojila za tekoče izdatke.
ZAKAJ SE MODERNI LJUDJE RAZ BURJAJO.
Trst, 11. junija. Pri dirki v Trstu je prišlo do nemirov, ker je občinstvo hotelo, da se neka dirka razveljavi. Razburjenje jc bilo toliko, da je morala policija na konjih napraviti red. Druge nesreče ni bilo.
SMRTNA OBSODBA. Gorica, 11. junija. Porotno sodišče je Antona Nanuta iz Št. Andraža, ki je ustrelil svojo ljubimko, ker ga je zapustila in se potem hotel sam usmrtiti, a se mu ni posrečilo, obsodilo na smrt na vešalih. Občinstvo je razsodba tako razburila, da je žvižgalo.
SAMOUMOR. Trst, 11. junija. Na državnem kolodvoru se je na stranišču ustrelil uradnik Aleksander Hribar, star 24 let. Zapustil je pismo, v katerem pravi, da si je končal življenje zaradi neozdravljive bolezni.
POBEGLI TARENTSKI STANOVANJSKI MOJSTER. Rim, 11. junija. Tarentski stanevani-ski mojster (kvartirni mojster) je pobegnil s svoio rodbino in s svojim slugom i; Ta-renta. Vzel je seboj 60.000 lir. Poda se na brže na Grško.
AMERIŠKO SREDIŠČE »ČRNE ROKE« POLICIJA NAŠLA.
Marinn, li. junija. Policija ie aretirala talijanskega sadnega trgovca Limo, pri caterem so našii na stotine pisem, ki dokazujejo, da pripada »Črni roki«. Sodijo, da se je nahajalo središče »Črne roke« v njegovi hiši. Zapiski obsegajo imena več sto žrtev.
KNEŽJI OBISKI NA ANGLEŠKEM. Haag, 11. jmnja. Jeseni nameravata obiskati angleški dvor kraljica Viljemina s princem soprogom. V Windsoru bo takrat bivala tudi ruska carica mati, norveški kralj iu kraljica s sinčkom, članski " ralj in kraljica ter grški kralj.
ROPARSKI UMOR GLUHONEMCA. Vratislav. 11. junija. V Zgornji Šleziji e bil poizkušen roparski umor ua nekem gluhonemcu. Reveža so našli še živega. Obraz in glava sta bila razmesarjena, črepinja razbita. Ura in denar mu je bii vzet. Med vožnjo v bolnišnico je revež umrl. O napadalcih ni nobene sledi.
NEPOTRJENA VEST.
Solun, 11. junija. Vest, d i so hotel' ponoči odstavljenega sultana na skrivnem odpeljati, se ne potrjuje.
POTRES V MESSIN'!.
Messina, 11. junija. Ob 5. n.-; 14 minut ie bilo čuti tukaj lahek potresni sunek, ob 5,. uri i(> minut je sledil močan valovit potres. ki je trajal 10 minul. Preb ivalsrvo prestrašeno bežalo iz hiš. Poškodovanih je bilo nekoliko zidov, ki so so zrušili.
TURŠKE VOJNE PR,PRAV£ PROTI GRŠKI.
Soinn, 11. junija. Turčija se hitro pripravlja za morebitno vojsko z Grško. Ceste. ki vodijo h grški meji, popravljajo in pripravljajo utrdbe. Dela se noč in dan
CAR ODLIKUJE NEMŠKEGA FO-SLANIKA.
Berolin, 11. junija. »Lokalanzugcn; poroča, da povabi nemškega poslanika ob carjevi preselitvi v Petrov dvorec dvorni minister in ne kot običajno zuvanji urad
REVOLVERSKI BOJ S TATOVI.
Strasburg, 11. junija. V neki bazar sc udrli ,'on oči tatovi, ki so odnesli velik j biserov in denarja. Tatove je presenetila policija. Tatovi so streljali iz revolverjev na policijo. Neki stražnik je nevarne ranjen na roki. Enega tatu so ranili m aretirali, t stali so pobegnili.
GROZNA EKSPLOZIJA. — MRTVI ŠTIRJE DELAVCI
Milan, 11. junija. V tvornici tvrdke Salyig Locatelii pri Pailanci se je p ipe-tila grozna eksplozija. Štirje delavci so mrtvi.
NEMOHAMEDANCI V TURŠKI ARMADI.
Berolin, 11. junija. Z ozirom na kre-čausko vprašanje ne nameravajo rešit' predloge, po kateri bi tudi nemohame-danci služili v turški armadi, ker se boje posledic, ako bi pozvali pod orožje Grke, ki zahtevajo lastne polke.
IZPREMEMBA PETERBURŠKEGA POSLANIŠTVA.
Berolin, 11. junija. »Vossische Ztg« poroča, da namerava avstro-ogrski poslanik grof Berchtold v Peterburgu zamenjati svoje mesto z londonskim posiani-kom.
ODSTOP IZVOLSKEGA.
Peterburg, 11. junija. »Rus« po;oča, da odstopi Izvolski začetkom avgusta. Sledil mu bo najbrže Goremikin.
Svedočba gospoda dr. R. Rosenthal-a, vodje 'sanatorija »Haokmg«
Dunaj.
Gospodu J. Serravallo
Trst.
Podpisani Vam z veseljem potrjujem da sem železnato Serravallo-Kina vino pri anaemiji in nevrasteniji z najboljšim uspehom uporabljal.
Dunaj, 11. novembra 1907. M 292 (18) Dr. R. Ros en t h a I.
XXXIX. državna loterija. Že 17 junija 1 909. se vrši srečkanje XXXIX. državne loterije za civilne dobrodelne namene, ki ima 18.399 dobitkov v skupnem znesku več kot pol milijona, med istimi je glavni dobitek za 200.000 K, ki se bodo izplačali v gotovini. Srečke po 4 krone se dobivajo v tobakarnah, loterijskih ko-lekturah, menjalnicah itd.
V krapinske toplice so dosedaj prišli za dolgo časa v kopališče: družina Everts, Hilversum, Nizozemsko, gdč. J. Croocke-vvit, Amsterdam, grofica Klctilda Kottu-linsky, Gradec, Peter Killič, general v p., Dunaj, Klara pl. Lapp, Gradec, A. Kretschmer, režiser, Dunaj, dr. A. baron Maroičič, c. kr. dvorni svetnik, Zara, dr. F. W. baron Sloettot. zdravnik, Hilversum, Nizozemsko, dr. Kari pl. Marchisetti, zdrav, in ravnatelj muzeja, Trst, dr. Kari Laker. Gradec, Franc Irma Mora k, Zofija. Bolgarija.
Ne najdražje, ampak najcenejše so „Pekatetecl ker se zelo naku-hajo in se jih malo potrebuje!
1411 3-1
rJL\*s:«r>Ti±: OEIVJE.
Cene veljajo ia 50 fcg. Budimpešta 11. junija.
Pšenica za oktober......13 84
Rž za oktober 1. 1909............5 78
Oves z« oktober.......7-89
Koruza za juni 1909 ..........7 86
Koruza za maj 1. 1910.....7 26
Knjižica; Ofroska hranitev zastoj pn REŠILE J Dunaj I.Bibersfrassell. f
V 'Cq

'mm
Jnmfi> i t ustno bc^iMfcfc ' I sedo r.n trpeino^^H I blago In du jih zu- ^ [ dovoljl vsako naroČilo




VVullaee-Podravski, Ben-Hur. Roman lz Časov Kristusovih. Vez. K 450.
Ljudska knjižica:
1.	zvezek: Znamenje štirih. Londonska povest. K -'60.
2.	zvezek: Dostžl, Darovana. Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov. K - 60.
3.	zvezek: Sienkiewicz, Jernač Zmagovat. Povest. — Achtleitner, med plazovi. K —.60.
4.	zvezek: Detela dr., Malo življenje. Povest. K 1'—, vez. v platno K l-60.
5.	zvezek: Zadnja kmečka vojska. Zgodovinska povest iz leta 1573. K 1.60, v platno vez. K 2-60.
6.	zvezek: Finžgar, Gozdarjev sin. Povest. K --20.
7.	zvezek: Detela dr., Prihajat. Povest. K —-90, vez. v platno K 1-70.
8.	zvezek: Pasjeglavci. Zgodovinska povest iz Kristusove legende. K 2 20, vezana v platno K 3-20.
Spillmanove povesti:
1.	zvezek: Ljubite svoje sovražnike! Povest lz maorskih vojsk na Novi Zelandiji. II. natis. K —-40, karton K —"60.
2.	zvezek: Maron, krščanski deček iz Libanona. Povest izza časov zadnjega velikega preganjanja po Druzih. K —•'K), karton K —"60.
3.	zvezek: Marijina otroka. Povest iz kav-kaških gorfl. K —-40, karton K '60.
4.	zvezek: Praški Judek. Povest. II. natis. K —"40, karton K - 60.
5.	zvezek: Ujetnik morskega roparja. Povest. K —-40, karton K —-60.
6.	zvezek: Arumugam, sin indijskega kneza. Povest. K —"40, karton K —-60.
7.	zvezek: Sultanovi sužnji. Carigrajska povest. K —-60, karton K -'80.
8.	zvezek Tri indijanske povesti. K —'60, karton K —"80.
9.	zvezek: Kraljičin nečak. Zgodovinska povest iz japonskih misijonov. K —"60, karton K -'90.
10.	zvezek: Zvesti sin. Povest za vlado Ak-Barja Velikega. K —"40, karton K —'60.
11.	zvezek: Rdeča in bela vrtnica. K —'40, karton K 60.
12.	zvezek: Korejska brata. Črtica iz misijonov v Koreji. K —'60, karton K —'80.
13.	zvezek: Boj in zmaga. Povest iz Anama. K —"60, karton K —"80.
14.	zvezek: Prisega huronskega glavarja. Povest iz starejše misijonske zgodovine kanadske. K —"60, karton K —-80.
15.	zvezek: Angel sužnjev. Brazilska povest. K —-40, karton K —'60.
16.	zvezek: Zlatokopi. Povest iz misijonskega potovanja poAlaski. K—'60, kart.K—'80.
17.	zvezek: Prvič med Indijanci ali vožnja v Nikaraguo. K —"60, karton K — 80.
Jurčičevi zbrani spisi:
1.	zvezek: Deseti brat. Roman.
2.	zvezek: I. Jurij Kozjak, slovenski janičar. Povest iz 15. stoletja domače zgodovine.
II.	Spomini na deda. Pravljice in povesti iz slovenskega naroda. III. Jesensko noč med slovenskimi polharji. Črtice iz življenja našega naroda. — IV. Spomini starega Slovenca ali črtice iz mojega življenja.
3.	zvezek: I. Domen. Povest. — II. Jurij Kdbila. Izvirna povest iz časov lutrov-ske reformacije. — III. Dva prijatelja. — IV. Vrban Smukova ženitev. Humoristična povest iz narodnega življenja. — V. Golida. Povest po resnični dogodbi. — IV. Koz-lovska sodba v Višnji Gori. Lepa povest iz stare zgodovine.
4.	zvezek: 1.Tihotapec. Povest iz domačega življenja kranjskih Slovencev. — II. Grad Rojinje. Povest za slovensko ljudstvo. —
III.	Klošterski žolnir. Izvirna povest iz 18. stoletja. — IV. Dva brata. Resnična povest.
5.	zvezek: I. Hči mestnega sodnika. Izvirna zgodovinska povest iz 15. stoletja. — II. Nemški vžlpet. Povest. — III. Sin kmetskega cesarja. Povest iz 16. stoletja. —
IV.	Lipe. Povest. — V. Pipa tobaka. Povest. — VI. V vojni krajini. Povest.
6.	zvezek: I. sosedov sin. — II. Moč in pravica. — III. Telečja pečenka. Obraz iz našega mestnega življenja. — IV. Bojim sc te. Zgodovinska povest. — V. Ponarejeni bankovci. Povest iz domačega življenja. — VI. Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ker je krompir kradel. — VII. Črta iz življenja političnega agitatorja.
9. zvezek: I. Doktor Zober. Izviren roman.
—	II. Med dvema stoloma. Izviren roman.
10.	zvezek: I.Rokovnjači. Zgodovinski roman.
—	II. Moj prijatelj Jamralcc. — III. Sest parov klobas. — IV. Po tobaku smrdiš.
V.	Ženitev iz nevoščljivosti.
11.	zvezek: I. Tugomer. Tragedijn. — II. Berite Novice! Vesela igra. — III. Veronika Deseniška. Tragedija. — IV. Pripovedne pesmi.
Cena: broš. & K 1-20, eleg. vez. i K 2'—.
Andrejčkovega Jožeta spisi:
1.	zvezek: Črtice iz življenja na kmetih. 30 v.
2.	zvezek: Matevž Kiander. — Spiritus fa-inillaris. — Zgodovina motniškoga polža.
—	Gregelj Koščenina. 30 v.
3.	zvezek: Amerika, ali povsod dobro — doma najboljše. 30 v.
4.	zvezek: Popotni listi. — Cesar Jožef v Krašnji. — Nočni sprehod. — Popotniki v arabski puščavi. — Spomin na Dubrovnik. — Damberški zvon. SO v.
5.	zvezek: Žalost in veselje. 30 v.
6.	zvezek: Nekaj iz ruske zgodovine. — Voj-niška republika zaporoških kozakov. 30 v.
7.	zvezek: Božja kazen. — Plaveč na Savini. — Čudovita zmaga. 30 v.
8.	zvezek: Emanek,lovčev sin. —Berač. 30 v.
Gregorčič, Poezije. I. I\ 2.—, vez. K 3"—.
—	Isto, II. K 2—. vez. K 3.20.
—	Isto, III. K 2—, vez. K 4-.
—	Isto, IV. K 2-70, vez. K 3 20.
Kociančič-Svave, Podučne povesti. 80 v.
—	26 povesti za inlade ljudi. V bohoričici tiskano). 40 v.
Kočevar, Mlinarjev Janez. Slovenski junak ali uplemenitba Tcliarčanov. Povest. 80 v,
Ciglcr, Sreča v nesreči. Povest, vez. K "76—.
—	Deteljica ali življenje treh kranjskih bratov francoskih vojakov. K —'60.
—	Kortonica, koroška deklica. Povest, K—'60.
Kržič, Angeljček, otrokom prijatelj, učitelj
in voditelj. Tečaj II. - XII. ii K - 80.
—	Tečaj XIII. — XV. fi K 1--.
—	Vrtec. Časopis s podobami za slovensko mladino. Letniki 1895 do 1899 in 1901 do 1905 ii K 3-.
—	Letnik 1906 in 1907 š K 3-50.
—	Zgledi bogoljubnih otrok iz vseh časov krščanstva. I. —III. del a 60 v., kart. 80 v.
—	Nedolžnim srcem. Pesmi s slikami, vez. K 1-45, kart. K 1'20.
—	Sveta Germana, izgled krščanske potrpežljivosti, 20 vinarjev.
Šmid Krištof, Roza Jelodvorska. Lepa povest za mladino. S 6 podobami, vez. 2 K.
—	Mladi samotar. Povest, 30 v., kart. 50 v.
—	Timotej in Filemon. Povest krščanskih dvojčkov, 40 v., kart 60 v.
—	Nedolžnost, preganjana in poveličana. Povest. 60 v.
—	Evstahij. Povest. 40 v., kart. 60 v.
—	Genovefa. Povest iz starih časov. 40 v., kart. 6o v.
—	Genovefa. Povest. (Silvester) 40 v.
—	Dve povesti: Golobček, Kanarček. 30 v„ kart. 50 v.
—	100 majhnih pripovedek za mladino, vezana 80 v.
—	Cvetina Borograjska. Povest. 80 v.
Tomšič, Vrtec. Časopis s podobami za slovensko mladino. Letniki 1888—1893, kart. a K 3"-.
Zakrajšek, Ogljenica ali hudobija in nedolžnost. Povest. 60 v., kart. 80 v.
Malavašič F., Oče naš. Povest za mladino in ljudstvo. K l-70.
ffiati božja dobrega svčta ali bratovska ljubezen. Povest iz časov turških bojev koncem XVI. stoletja. 80 v.
Slovenski A. B. C. v koloriranih podobah s pesmicami. Priporočljiva knjiga otrokom v zabavo in za početni nauk v branju.
80 v., trdo vez. K 120.
Zbirka domačih zdravil kakor jih rabi slovenski narod. S poljudnim opisom človeškega telesa. K 1'—.
Kubična knjiga za trgovce z lesom. Obsega rezan, tesan in okrogel les vse debelosti, računan na čevlje in metre, vez. K 3'—.
Preračunjene cene in teže iz dunajskih funtov v kile. (Knjižica ima nemški naslov, pa jo lahko rabi tudi slovensko ljudstvo), vez. 80 vin.
Živinozdravništvo ali nauk o spoznanju in ozdravljanju vnanjih in notranjih bolezni. Spisal dr. Strupi. K 3'90.
Domači živinozdravnik. Za potrebe kmetskega stanu. Spisal Dular. K 1'60.
Nauk, kako zdrava in bolna kopita podkovati in kopitne bolezni ozdravljati. Spisal Bleiv/eis. K 160.
Nauk, kako pomagati živini ob porodu, ravnati staro iu mlado živino in ozdravljati porodne bolezni. Spisal Bleivveis. K l-—.
Kmetom v pomoč. Narodno-gospodarska razprava. Spisal Belec. 40 vin.
Živinoreja in mlekarstvo. Navodilo zadružnikom slovenskih mlekarn. Spisal Pevc. K 1'-.
Laški, nemški in slovenski pogovori s kratko slovnico slovenskega jezika. K 2'—.
Hitro laški. Najhitrejši način priučiti sc laškemu razgovarjanju. 60 vin.
Bočni slovensko-nemški in nemško-sloven-ski slovar s kratko slovnico slovenskega in nemškega jezika. K T20.
Hitro nemški. Najhitrejši način sc priučiti nemškemu razgovarjanju. 60 vin.
Nemško slovenski slovar. Sestavil Kra-maršič. K 220.
SloVensko-nemški slovar. Sestavil Kra-maršič. K 2'20.
Angleščina, iste se brez učitelja v slovenskem jeziku naučiti. K l-—.
Bočni slovensko-angleškl in angleško-slovenski slovar. K 120.
Pravila dostojnosti. Kažipot na polju olike in uljudnosti. 40 vin.
Navodilo za spisovanje raznih pisem in opravilnih listov. Z mnogimi vzorci. K 1'60.
Venček čestik za godove, novo leto, in druge prilike v vezani besedi. 40 vin.
Obrednik za cerkvenike ali natančen pouk za cerkvene služabnike. Sestavil Voh. K 1.
Obrednik za organiste.Sestavil Strakl. K1 '50,
Kristusovo življenje in smrt v premišljevanjih in molitvah. Spisal Kocijančič. Dva zvezka. Broš. K 8'—, vez. K ll-—.
Življenje svetnic ln svetnikov božjih, za celo leto, dva zvezka. Broš. Kil-—, vezano K 14'80.
Križana usmiljenost ali življenje sv. Elizabete. K l-20.
Pouk krščanskim starlšem, po nemški knjigi obdelal Bleivveis. 50 vin.
Pouk zaročencem in zakonskim, Sestavil Zabukovec. K l- 40,
Podlesnik I., Knjigovodstvo, I. del. Knjigovodstvo za društva, „Cebelice\ mladeniče in gospodarje s predgovorom in uvodom. V platno vez. K 3-20.
— Knjigovodstvo, II. del. Obsega potrebna navodila za upravo denarnih zavodov in papolno knjigovodstvo hranilnic, posojilnic, zadrug itd, K 6 20.
Lampe, dr., III. slovenski katoliški shod v Ljubljani dne 26., 27. in 28. avgusta 1906. Govori, posveti in sklepi. K 2 80,
Zbirka avstrijskih zakonov. I. zvezek. Kazenski zakon, o hudodelstvih, pregreš-kih in prestopkih z dodanim tiskovnim zakonom, vez. K 6'—.
Zbirka avstrijskih zakonov, II. zvezek. Kazensko pravdni red 1890, vez. K 5-60.
Zbirka avstrijskih zakonov, III. zvezek. Izvršilni red, 1902. K 7 —.
Zbirka avstrijskih zakonov. IV. zvezek. Civilno pravdni red, vez. K 8-—.
V. zvezek. Zakon o javnih knjigah, zemljiških itd. z vsemi predpisi, ki so z njimi v zvezi, s stvarnim kazalom v hrvatskem in slovenskem jeziku, z vzorci knjižnih prošenj in vpisov. Broš. K 5-60 v platno vez. K 6—.
Bajuk Alarko, Slovenske narodne pesmi za štiri glasove, III. zvezek. P. K 1'—.
Cerin Josip, Zbori za štiri moš&e glasove. P. K o--.
Ferjančič Fran, Moški zbori. P. K 2-20.
—	Sesti venček narodnih pesmi za moški ali ženski zbor. P. 40 v.
Foerster Anton, Op. 23, Harmonija in kon-trapunkt. P. K 3 20.
—	Op. 22, Teoretično-praktičnu pevska šola. P. K 1-50.
—	Op. 40, Teoretično - praktična klavirska šolu. I. in II. zvezek po K 180.
Grum Anton, Venček narodnih pesmi za čve-teroglasni moški zbor. P. 50 v., 10 izvodov K 4-—.
Hribar P. Angelik, Mladinski glasi. Trije zvezki. I. zvezek 24 v., II. in 111. po 40 v.
Kimovec Fran, Venček gorenjskih pesmi. P. 50 v.
Laharnar Ivan, Op. 5, Pomladanski odmevi. Pcsini za sopran, alt, tenor, bas. Drugi natis. Dva zvezka po K l-30.
—	Op. 8, Gorski odmevi. Zbirka moških zborov in čveterospevov. Drugi natis. Dva zvezka po K l-50.
—	Op. 10, Planinkeza sopran, alt, tenor, bas. DrugI natis. Dva zvezka po K l-20.
—	Gorske cvetlice. Slovenski napevi za čve-tero in petero mešanih glasov. Drugi natis. P. K l-50.
Leban Avgust, Glasi s Primorja za moški zbor. P. K l-20.
Mihelčič Alojzij, Venček narodnih pesmi za mešani zbor. Drugi zvezek. P. 50 v., 10 izvodov K 4-—.
Grum Anton, Cerkvena pesmarica za Marijino družbo. I. del. Za štiri enake (ženske ali moške) glasove. K 2-—.
—	V ponižnosti klečimo in pet Marijinih pesmi. P. K l-—.
Foerster Anton, Op. 5, Lomentacije in očitanja ali žalostne pesmi Jeremija preroka (.Kaj sem ti storil") za mešani zbor. Drugi natis. P. 70 v.
—	Op. 17, Lavretanske litanije Alatere božje za ljudsko petje, Tretji po cerkvenem ino-litvenlku popravljeni natis. Moški ali ženski ali mešani zbor. P. 40 v.
—	Op. 73, Litanije presv. srca Jezusovega za ljudsko petje. Tretji po cerkvcnem molitveniku popravljeni natis. MoSki ali ženski ali mešani zbor. P. 40 v.
—	Op. 82. Slovenska sv. maša v čast sv. Cecilije za mešani zbor in samospeve z orglami. Drugi pomnoženi natis. P. K l-20.
—	Op. 100, Sest Marijinih pesmi za tri ženske ali moške glasove (ena zn dva, štiri tudi za en glas) z orglami. Prva zbirka Marijinih pesmi. P. K l-80, gl. po 40 v.
—	Op. 105, Praeludium et postludium na avstrijsko himno za orgle. V proslavo 60 letnega vladanju N|ega Veličanstva cesarja Franc .Jožefa I. P. 60 v.
—	Op. 107, Ave Maria VII vocum inaegualium aut IV aequalium. P. 60 v., gl. 20 v.
Hladnik Ignacij, Op. 15. 16 Marijinih pesmi za mešani zbor. P. K l-—, gl. po 20 v.
—	Op. 25, .Ave", 17 Marijinih pesmi za mešani zbor, samospeve in orgle. P. K 2-—.
—	Op. 45, Ceščena kraljica! 15 Marijinih pesmi za mešani zbor, solo-speve z orglami. P. K l-80, gl. po 30 v.
—	Op. 49, Regina coeli za mešani zbor in spremljavo orgel ali orkestra. P. K l-—.
—	Op. 61, 19 Marijinih pesmi za solospeve, mešani zbor in orgle. P. K 2-—.
Hribar P. Angelik, Slava Brezmadežni o petdesetletnici. Napevi za Marijino družbo. Kart. K l-20, v platno K 1.60.
—	Sattner P. Hugolin. Slava Bogu. Cerkvene pesini 2. zvezek. 23 Marijinih pesmi za mešani zbor. P. K 2-—, glasovir po 30 v.
—	Slovenska sveta maša za mešani zbor s spremljavo orgel. Drugi natis. P. K l-20.
—	Smarnične pesmi za sopran, alt, tenor, bas. Drugi natis. P. K l-30.
—	Velikonočne pesmi za mešani zbor. Drugi natis. P. K l-30.
Pogačnik Ivan, Op. 8, 12 Marijinih pesmi za mešani zbor. P. K. I-—, gl. po 20 v.
Sattner, P. Hugolin, Op. 2, Cerkvene pesmi v čast sv. Rešnjemu Telesu za mešani zbor. P. K 1-60.
—	Op. 9, Mašne pesmi za mešani zbor. P. K 2-—, gl. 40 v.
—	Op. 10, „Slava Bogu". Mašne pesmi za mešani zbor. Tretji pomnoženi natis. P. K 1'50, gl. po 40 v.
—	Marijine pesmi za mešani zbor ln orqle. P. K l-80, gl. po 50 v.
—	Cerkvene pesmi v čast presv. Rešnjemu Telesu za mešani zbor. P. K l-60.
—	Postne pesmi za mešani zbor in orale. P. K 1-50, gl. po 40 v.
—	Slava Jezusu. Pesmi na čast božjemu Zveličarju za mešani zbor. P. K 3-—, gl. po 25 v.
—	Šmarnice. 12 pesmi za mešani zbor, deloma z orglami. P. K 2-—.
Sicherl Josip, 25 Marijinih pesmi (Riharjevi in drugi napevi) za mešani in moški zbor. P. K 2"—, gl. po 35 v.
—	6 maSnih pesmi za mešani zbor. K l-—.
Somrek dr. Josip, Kvišku srca I ali cerkvena pesmarica za razne prilike. Vez. K1'20.
Spindler Fran, Ljudska pesmarica za nabožno petje v cerkvi, v Soli in doma. Broš. 60 v, v platno K l--.
—	Spremljevanje k „Ljudski pesmarici" za nabožno petje v cerkvi, v šoli in doma. Vez. K 4-—.
Leposlovna knjižnica:
t.zvezek: Bourget. Razporoka. Roman. K2-, vez. K 3--.
2.	zvezek: Turgenjev, Stepni kralj Lear. Povest. — Stepnjak, Hiša ob Volgi. K l-20, vez. K 2 20.
3.	zvezek: Prus (Alex. Glovvacki), Straža. Povest. K 2'40, vez. K 3 40.
4.	zvezek: Ponižani in razžaljeni. Roman. Broširano K 3-—, vez. K 4 20.
5.zvezek:	Sevčenko-Abram. Kobzar. Izbrane lirične in pripovedne pesmi z zgodovinskim uvodom Ukrajine in pesnikovim življenjepisom. Broš. K 2 40, vez. K 3 60.
6.zvezek:	Cuampol-Levstik, Mož Simone. Broš.K 1-90. vez. K 3—.
7.	zvezek: Sevčenko-Abram, Kobzar II. del Hajdamaki. Poem z zgodovinskim uvodom o Hajdamaščini. Broš. K l-50.
6. in 7. zvezek skupno broš. K 3 40, vez. K 4 50.
Slenkiewicz, Potop. Zgodovinski roman. I. in II. del. Broš. K 6 40. vez. K 9-20.
—	Križarji. Zgodovinski roman v Štirih delih. Broš. K 5-20, vez. K 7- 30.
—	Z ognjem in mečem. Historičen roman, 4 deli. Broš. K 4-50. vez. K 6-50.
—	Rodbina Polaneških. Roman, 3 zvezki. Broš. K 10"—, vez. v 2 zv. K 12-60
—	Mali vitez, Pan Volodijevski. Zgodovinski roman, 3 zvezki. Broš. K 7-—, vez. K 8 40.
Medved, Poezije, I. del. BroS. K 3-80, vezano K5-—.
—	11. del. Broš. K 4-—, elegant. vez. K 5 40.
Sardenko Silvin, Roma. Poezije. BroS. K 2-—,
elegantno vez. K 3 20.
—	V mladem jutru. Poezije. BroS. K 150, vez. K 2'20.
Prešerna Franceta, Poezije. Uredil L. Pintar. Broš. KI--, vez. K l-40.
Prešeren, Poezije. Priredil prof. Luka Pintar, ilustrirana izdaja. Broš. K 5-—. v platno vez. K 6'40, v eleg. usnju K 9 —.
Glasba.
Aljaž Jakob, župnik na Dovjem, Mešani in moški zbori. I. zvezek: A. Mešani zbori: 1. Domovini, 2. Nevesti, 3. Ne zveni mi; B. Moški zbori: 4. Naša zvezda, 5. Ujetega ptiča tožba, 6. Soči. — II. zvezek: A. Mešani zbori: 1. Pri zibelki, 2. Cerkvica, 3. Ne tožim, 4. Oj planine, 5. Oj z Bogom ti planinski sveti; B. Moški zbori: 6. „So!sko-domski" mladini, 7. Na Bregu. — III. zvezek: A. Mešani zbori: t. Psalm 118, 2. Ti veselo poj; B. Moški zbori: 3. Na dan, 4. Divna noč. — IV. zvezek: A. Mešani zbori: 1. Ujetega ptiča tožba; B. AAoški zbori: 2. Zakipi duša, 3. Dneva nam pripelji žar, 4. Pri pogrebu. — V. zvezek: A. Mešani zbori: 1. Opomin k veselju, 2. Sveta noč; B. Aloški zbori: 3. Stražniki, 4. Hvalite Gospoda, 5. Občutki, 6. Geslo. - VI. zvezek: A. Alešanizbori: 1. Job, 2. V mraku; B. Moški zbori: 3. Dneva nam pripelji žar II., 4. Z vencem tem ovenčam slavo!, 5. Triglav. — VII. zvezek: A. Mešani zbori: 1. Slavček, 2. Zaostali ptič, 3. Domorodna iskrica; B. Aloški zhori: 4. Pri svatbi, 5. Pri mrtvaškem sprevodu, 6. Geslo. — Vsak zvezek po 60 v.
Bajuk Marko, Slovenske narodne pesmi za štiri glasove, I. zvezek. P. K l-—.
— Slovenske narodne pesmi za štiri glasove, II. zvezek. P. K 2-—.
Gospodarske, gospodinjske, zdravniške, in druge poučne knjige:
Stoletna pratlka dvajsetega stoletja, 1901 (k) 2000. Spisal dr. Pečjak. K l-30.
Slovenska kunarica ali navod okusno kuhati navadna in imenitna jedila. Spisala Pleivveis. BroS. K 3, v platno vez. K 3 60.
Domači zdravnik, po naukih in izkušnjah župnika Kneippa. Za vsakdanje potrebe sestavil V. Podgorc. K l-20.
Nizko

prodajam radi ogromne zaloge letnih oblek za gospode, dečke in otroke.
Istotako najnovejšo konfekcijo za dame in deklice.
Ljubljana, Mestni trg 5.
1609
Zahvala.
Podpisana izrekam srčno zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so mi stali oh strani v najtežjih urah mojega življenja, me tolažili oh krutem udarcu usode, ki mi je vzela mojega ljubega soproga. Zahvaljujem se tudi -častiti duhovščini, rudniški godbi in sploh vsem, ki so spremili mojega nepozabnega soproga k zadnjemu počitku.
V Idriji, dne 5. rožnika 1909.
Barbara Beseljak.
1 1618 1-1
Potrtim srcem naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je moja nepozab-ljena mati, gospa
Marija Rupnik roj. Bajec
vdova logarja Vipavske graSžina
v 70 letu svoje starosti danes ponoči po dolgotrajni mučni bolezni previdena s sv. zakramenti preminila.
Pogreb nepozabne matere bode dne 9. t. m.
Svete maše se bodo darovale v Podkraju in Črnem vrhu pri Idriji. Ljubljana, dne 8. junija 1909.
Fran Rupnik,
užitninski uradnik.
Proda sc lepa
z velikim sadnim in zelenjadnim vrtom. Posestvo je jako pripravno za vsakega, posebno pa za penzijoniste ali kot letovišče. Natančnejša pojasnila daje ANT. MEH LE, Rožna dolina, cesta V, hišna štev. 202.	1452 6-1
v
s 7 stanovanji in z lepim vrtom ob cesti, ki je zelo prikladen za stavbišče, se takoj proda v Jenkovih ulicah St. Cena nizka; takoj sc zahteva le 10.000 kron, drugo ostane laliko na hiši. Nese letno 1500 K. Več pove lastnik R. Kuder, sodnik v Novem mestu.	1616 5—1
i) SIV
Šoštanj
se priporoča za sctažonjje vsakovrstnih ©bl©k itd. Cene primerno nizke. Delo solidno in se tekom tedna izvrši.
Memnluics zn UMm pri I. Hagdiču,
krojaču, Miklašičevn cesta 10.
680	30—1
poflobar, izUelavatelJ oltarjev, itd,,
naznanja prefiastiti duhovščini, cerkvenim predstojnikom ln dobrotnikom, da je prevzel znano podobarsko delavnico umrlega g. And. Rovfieka, Kolodvorska ulice it. 20.
Priporočam se in zagotavljam, da bodem vestno izvrševal svoj poklic in prosim za zaupanje. Tekom lOletnega
pridobil sem si toliko spretnosti, aa se bode v prihodnje ravno'tako sojidno in kolikor mogoče po nizki ceni izdelovalo,
' i
q)\Co bi va lz cjCT^ii i a -r a cjcipo b e c?. 0TLaCj3ic
ijii&fjana', (a o tel7 -pri SRatiču ptipoteča
tillc, »(aiimifie, čepice, itajce in dr-anafce -d naj.notsejJiA o&Cidafi. in naj-čepii ii&iti; nadalje: x>ba športne predmete ;a filiiotazca, HoCetarje,
•Cotjcc, -ten-ia, ioltoče, itd.
31 a-todne »nalle -in sasfcaue. S S
HORDO!
Sobno 5likarska in pleskarska tvrdka SpeleiičSj^em^gar, Zjubljana, %imsk& cesta 16
psmfiiisfi zaloio i
se priporoča slavnemu občinstvu vse v to strogo Spadajoča dela v Zjubljani H^a^pr tudi na dejeli. Delo solidno.	:	Cene primerne.
UelIRo zalogo o&solutno zajamčenega
1097
priporočano opetovano od knezoškof. ordi-narijata ljubljanskega p. n. vIč. gg. župnikom za mašna vina, ima B&motšjs&o di*u£ftvts v WipsswS. — Izborna kvaliteta: letošnje belo mašno vino od 30—40 K. Sortirano vino rizling, beli burgundec, silvanec in zelen od 40—55 K, črni „Karmineta po 55 K, postavljeno v Postojno ali Ajdovščino. — Izpod 56 litrov se ne oddaja; na debelo po dogovoru ceneje. — Stara desertna vina v buteljkah po 1 do 1'20 K, vinski kis po 30 K in tropinsko žganje po 2 K liter.
Prevara izključena, ker je klet pod nadzorstvom dekana vipavskega.
Za zadruge in večje množine izjemne cene. — Za obilne naročbe se priporoča Kmatojak® druSftv® v Vipavi.
o »—. I— CM
spode ln Um
tt
LjiiMjm, Mestni trg 13
eaggreaacBBMummMB
kosilne stroje, svetovno znane kot najboljše amerikanske stroje sedanjosti priporoča prva slovenska veletrgovina z železnino iu
poljedelskimi stroji
Istotam se dobijo tudi vsakovrstni drugi stroji, kakor slamo-reznice, mlatilnice, čistilnice, vratila, prešc za sadje iu dr. iu dr.
Kdor hoče varno, mirno in hitro
AMERIKO
potoval, naj se obrne na od visoke c. kr. deželne vlade potrjenega glavnega zastopnika	1039 3o
Ljubljana
SCoSoslvorske ulice Stev. 28.
Odprava potnikov samo z najnovejšimi parniki velikani s
Kalserln Auguste Victorla nosi 25.000 ton
Amerika....... 24.000 ,
President Lincoln ... „ 20 000 . President Grant..... 20.000 ,
Vožnja Ljobljana-Hamburg traja z na novo uvedenimi direktnimi voznimi kartami, brez vsake menjave, okroglo samo l1/, dneva ter ima potnik pravico porabe brzovlakov po celi črti od avstrijske meje (Eger) naprej.
sedaj še aktivni vojak, pri godbi 87. pešpolka, želi nastopiti službo v kaki večji župniji ali trgu meseca oktobra. Služboval je že poprej v večjih župnijah s povoljnim uspehom. Zmožen je voditi večje pevske zbore, kakor tudi godbo na lok in pihala. Naslov pove uprava lista.
1606 3-1
P020R!
1596 3-1
POZOR!
dobrovpeijana trgovina
z vso opravo za vsako obrt se takoj odda v prometnem kraju na Gorenjskem. Ugodni pogoji. Kje, pove upravništvo tega lista.
se sprejme iz poštene kmečke ali delavske hiše pod ugodnimi pogoji pri posestniku pekarne Ferd. Roš v Hrastniku na Štajerskem. 1617 3—1
v zgradbi Narodnega doma v Pazinu daje se v najem. Za pobližje informacije obrniti se je najdalje do konca meseca junija tek. leta na upravo Narodnega doma v Pazinu. : 1610 3-1
Vinske sode
iz hrastovega lesa in sicer:
30 komadov od 6 do 8 hektov 10 1 1 1
15 do 18 „ 30 50 60
oddaja po primerni ceni M. Rosner & Co. 295	v Ljubljani.	156-1
Podružnice
Splget, Celovec jn Trsi
- Delniška glavnica -H 3t@OO.0OO.
sprejema vloge na knjižice in na te-	i/ 0/
koči račun ter je obrestuje po čistih	/2 /0
Knpuje in prodaja srečke in vse vrste vre dno sinih	papirjev in po dnevnem kurzn.
oranmasamiHR
Sp	ljfet9 Celoi/	
	in	-
Rezervni Joad K SSOoOOO.
mm IZPELJHVH
vseh poslovnili Iransahcij. - izdajanje žekov, nakaznic in KREDITNIH PISEM
za vsa fiiavnii ir. stranska mesta tu- in inozemstva. Izdajatelj: Dr. Ignacij Žitnik.
EDf^VTO* OSREDNJA MENJALNICA: U It, * DUNAJ L, WOLLZBILE 1.
'Dotf^soil^ffllfio • Baden, ČeškaKatnnlca,Če3kaLipa, Brno, MoravskiZura-UUf	♦ berg.Mfldling, Novi Jičln, Plzen, Praga, Ltberce, Cvitava.
Tisk: »Katoliške Tiskarne«,
vseh vrst rent, obligacij, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, srečk i. t. d., i. t. d.
^Zavarovanje pral! izii pri žrsSaniiii m in vredn. papirjev.
g Prospekte in cenike premij zastonj in franko. Odgovorni urednik: Ivan Štel«.