Posamezne Številke* Navadne Din «—‘75, ob nedeljah Din 1*50, »TABOR* izhaja mk dan, razveš nedeljo Sa praznikov, ob 18, ari a datumom naslednjega dne tar afcan« mesečno po posti D 10’-—» za ino semotvo D18*—-, dostavljen ca dom D 11*50, na izkaznice D 10*—> Inserafl po dogovoru. Noro?« m prJ apravi »TABORA*, MARIBOR. Jurčičeva ulica itev. 1 PoStfttHi 'v'Ittidttirili msa Leto: IV. Maribor, torek 27. februarja 1923. Posamezne StevOket Navadne Din 1»75* ob nedeljah Din l*50t UREDNIŠTVO n Mh»j» * UH- horu, Jurišičev* uL 4, \ sad* »troTve. T iefon Ir* » .274. UPRAVA m nah. . ntie* nlid it ^ pritličje, c tam • Tela* fon it 2U — SHS poštnooclooval r*S*a iUm 11.787. Na naročila brca denar> ae (M •sir«. «■* RokapUl aa »a na£t!o< Številka: 46 Radikalska vlada prodala Nemcem na ljubo naše gospodarske in narodne interese. — Ubija siovensko obrt in industrijo. — Vrača Avstrijcem šulferajnske šo!@, —* Ubija naše denarne zavode, ki imajo še izza časa pred prevratom naložbe v Avstriji. Znamenit govor dr. Kukovca. — Kaplan Gašparič soglaša. Nedeljski govor dr. Kukovca na Sla-je napravil na navzoče zborovalce strank tak utis, da je vstal uazad-kje kaplan od Sv. Križa in ko se mu je Jala beseda, izjavil, da sprejema stališče dr. Kukovca, ki je pravo. Govorilo se je namreč o dveh' Stvareh", celo jlacijonalHo javnost zadnje dni ®&vzenaata, o pogajanjih radikalne vlade ^ Bernskem' vprašanju in zapiranju nacionalistov. Še pred tednom dni, ko je dr. Ku£o-,.**c (S svojim! imenom objavil protest venski javnosti!« zoper reševanje nacionalnih vprašanj v času volitev brez nemške banke 'slovanskim rajfajženkam za 100 pred vojsko naloženih kron danes le 32 krort, kar so komaj obresti. Mini-stor Markovič je na protest slovenskih zadrugarjev odgovoril, da naj gredo nazaj v Avstrijo, če jim ni to prav! In to je minister, ki je doslej kljub zahtevi, da že davno odpravi sekvestre, ker je to zahteval senžermenski pakt, zmiraj odlašal, da nabere večji sklad iz taks. To je oni radikalski minister, ki je Sv. Pri-bičevicu pred razpustom skupščine prigovarjal, naj gre z radikalci »kupno y volitve, kajti 10 milijonov se mirno lahko vzame za volitve, če se dela spora- boŠČinali, temveč smo morali slišati celo 1 vcdno_ večino nad domačimi. Vsa ta dti- ^deležbe Slovencev v korist Nemcev, do- \ zumno! Če nam dr. Lenard še tako tol- da je nemški kurz in da so žrtve protest perpleksno početje i?lvali smo popravke, da to ni res in’ da maži ?6 ta protest perpleksno početje dr. Ku- j potrebne zaradi dobrih' odnošajev s so-*°vca! V nedeljo je mogel dr. Kukovec, j sedi, kako se opraviči to v zvezi z nem-z zadoščenjem1, ampak z žalostjo ifa, škimi glasovi za volitve! Zakaj se ni ®hodu v Slatini, povdariti, da ni bil per-®ksen njegov protest, '?rokletstva vredno postopanje vlade. ®heis vlada v svojih objavah sama mn«-?° v«o priznava, nego je takrat dr. Ku-°*ec samo mogel slutiti. Trgovskim a* *®ntom iz Avstrije se bode dala prosta v Jugoslavijo, da se pregazi šibka _ 0Veftska obli; in industrija, ki se je bila T°3skl znatno razvila, tako da bi mo-^ kttaln briti potrebe cele Jugoslavije. a**8ančni minister kot kandidat Uemčur-v Mariboru odpira z znižanjem ca-i.- tri tedne pred volitvo meje na širo- I zgodilo pred razpisom volitev ali zakaj ampak je bilo < se ne odloži za čas po volitvah! Zakaj sc ko *a izvoz živijie, tako da v teh krajih ^lo tednih nikdo ne bode več mogel jjj. za domačo prehrano koščka gove-1 a®> kor bode predraga. t. ^ Sobeno prijateljsko državo še ni-0,®®° po vojski tarifnih pogodb, Avstriji L i^lja Pašid kot prvi državi take kon-v škodo Slovensko industrije! Dr. ®®ard pa istočasno piše, da za dobro j, Narodno razmerje s feosedi treba žr-Lj’ Sa3 smo tudi Grčiji dali 200.000 Slo- So mnogo več; Pašid ni le podpisal l«je *6dnl sporazuma o sekvestrih, ki ga L °«lagal dve leti brez potrebe, samo da .. ^^kalski ministri nagrabili milijone v °1,lni skIad- Pogodba se je Sklenila ^Sake potrebe Ma raču-rt nacijoual-1^1 ^^obitev Slovencev! Šulferajnske ®° Preži e po razpadu teh' z novim ^ Sacijonalne države nerazdruž* '*ok ^‘Stev z rednimi pogodbami v O ^ ^ovenskiH občin', morajo se vriilti! ;^ae,,aepi temi ukrepa vlada v Sumljivi ;§j lc^ to baranta za nemške pl asove, v.y?ncev‘ Pa Me zasliši. Brez vsake 00 dovoljuje, da lahko mora udušiti glas nacijonalne iuladine zoper tako postopanje s strogim' zaporom mladih ljudi, katerim ni dokazano nič nego njih odločno nacijonalno prepričanje! Zaradi nekaj ubogih kronic škode v Cirilovi tiskarni omadežuje se tudi časopis je e stranke, ko izdajalci nas vse skupaj prodajajo za skledo leče! Pravi značaj vladine politike jo označil v svoji odkritosrčnosti le dr. Grasselli v Mariboru, ki je začudenemu prijatelju na vprašanje odgovoril: Mi smo kurbo! Zato tako delamo! Če bode pa tako šlo naprej, nič ne bode moglo več zadržati 0-nih, ki so pripravljeni, dati tudi življenje za to državo, da ostane nacijonalna in’ čista. Prišel bode poskus, kakor ga je storil z uspehom’ Mussolini! Wilson Ham je izbojeval 'nacijonalno državo. Če je rie bomo kot take branili, priznavali bi, da nam' je ni bilo treba. Na ta govor je po obširni razpravi In vsestranskih pojasnilih govornikov krojača Vidgaja, orjunaša Leb'ana, ravnatelja kopališča dr. Štera iri drugih' povzel besedo -navzoči kaplan' Gašparič rekoč: Ker nisem’ pristaš vaše stranke, bi So ne bil oglasil k besedi, razim' zaradi kratke izjave, da zavzamem1 stališče. Moram! prizn'ati, da je 'stališče govornika današnjega 'shoda dr. Kukovca, v zvezi s pojasnili, ki jih je izvala razprava, po mojem’ osebnem mnenju edino pravo in ga zato odobravam. AH bi ne bilo v Interesu naroda, da Se tako združijo te dni vse stranke, da vsaj v nacijonalnem vprašanju pokažemo, da še ne damo prodati! odplačajo V znamenju „asimi!acije“, Raznarodovanje jngostovenske Istre. Trst,-22. februarja, rale zgledovati nad njimi in da teli svo- v ~~ K« se Je predlanskim "sestal ;®iaj, ,. zasedanju tedaj novoizvoljeni ita-p.arIameni:' prvič, odkar obstoji, z i* j.21®nim« naoijonalnim licem, ker sta \ (j’ °^ei tako čisto italijansko, naka-0 ^rdi bradavici, na eni strani ju_-j)r^ 'engka, na dragi pa nem§ka, je v eni sej vstal tedanji minister zunanjih Sforza, in izjavil kar najslo- boščin ne bodo zajamčevali samo zakoni, temveč predvsem tisti italijanski čut svobode, ki je ostal neomračen celi dve tisočletji. Minili ste odtlej, ko je conte Sforza podal to slovesno zagotovilo, žc skoraj dve leti, toda mi Jugoslovani v Italiji, ne samo nismo bili deležni najmanjše narodne svoboščine, zajamčene nam s kalnim laškim zakonom, ker doslej še sploh ni bil predložen laškemu parla-ft^ fflentu_ žafeon, ki.bi so.vofji o naSi^ iz ust tistega, ki je danes neomejen gospodar Italije, ministrskega predsednika Mussolinija, naravnost porazne besede, da je' njemu in njegovi fašistovski vladi glede nas Jugoslovenov v Italiji vse ležeče na tem, da čim prej 'zginemo, da se čim prej raznarodimo, poitalijančimo, ali, kakor je dejal on: asimiliramo! Torej namesto svoboščine, ki bi nam zajamčevala naš narodni obstanek, na daljni svobodni razvoj naših narodnih osebnosti, naše kulture, našega gospodarstva, kratkoma-lo raznaroditev, naša narodna smrt! In temu namenu rabijo laški vladi vsa, tudi najnezakonitejša, vsaki božji in človeški pravic! s pestjo v obraz bijoča sredstva._ Eno takih nesramnih sredstev, so našli Lahi v opcijskem vprašanju. V tem pogledu preti najvišja nevarnost postojnskemu okraju, prav posebno pa itak že narodno najhuje ogroženi Istri. V postojnskem okraju, kjer prebiva naš narod popolnoma kompaktno, brez italijanskih vrinkov, in sta tamkaj narodna kultura in zavest na tako visoki stopnji, da ju najhujši pritisk ne bo mogel izlcpa omajati, je položaj vendar veliko ugodnejši, to se pravi, veliko manj nevaren, kot pa v Istri, kjer je skoraj povsod med našim narodom po deželi, skoraj v vsaki občini po kako Jeglo itaJijanstva, pristnega ali pa renegatstva, odkoder potem izhaja potom fašijev in drugih činiteljev kar najhujši poitalijančevahii pritisk. Edina opora našega naroda v vseh takih krajih je bila predvsem naša narodna duhovščina in žnjo tudi naše učiteljstvo. Učitelj-stvopa je že precej izginilo takoj po prihodu Lahov v naše kraje, ker je bilo ali izgnano ali pa postavljeno pod tako brutalno nadzorstvo, da se ne more niti ganiti. Saj je v Istri več krajev, kjer so ob-listi, ris da bi sploh vprašale prebivalstvo, kar'čez noč izpremenile našo šolo v italijansko, in je moral naš učitelj odtlej našo deco, ki nima niti pojma o italijanskem jeziku, poučevati rvl italijanskem jeziku. Vsaka besedica v našem jeziku je strogo prepovedana in poleg najlažje fa-šistovske kazni z vso mogočo grdoto pomešanega' ricinega olja mu preti tudi takojšnje odstavljenje. Ali tudi tam, kjer so še ostale naše šole, je učitelj takorekoč mrtev za narodno delovanje, ker mu za vsak korak med narod preti označba »ju-goslovenskega iredentskega propagandista« in potem seveda vse »zakonite« in nezakonite poslcdice. Saj so te dni laški listi oznanili za »jitgosloven. iredentska propagandista« celo dva učitelja, ki soju oblasti preganjale zaradi komunist iške propagande! Tako sc godi našemu očiteljii, če je domačin, italijanski državljan. Učitelj, ki je šele zaprosil potom opci.ie 74 italijansko državljanstvo, in bi se le količkaj narodno gibal, je sploh nemogoč. Voljče pa laške oblasti še niso, in kakor je čisto jasno, tudi ne bodo priznale nobenemu našemu učitelju italijanskega državljanstva, ako mu ne pripada po rojstvu in pristojnosti, in ko bodo njihove opcijske proš-njc_ rešene, to se pravi, odbite, bodo morali itak čez mejo. »Rešil se bo morda edino le še tisti, ki je »pravočasno« vrgel od sebe svoje narodno in osebno poštenje in prešel k — fašistom! Ali pa more naš narod od takega Judeža Iškarjota pričakovati kaj dobrega, je seveda drugo vprašanje V Istri ni ravno veliko; učiteljstva, Tri bi bilo šele potom opcije moralo prositi za italijansko državljanstvo, tem več pa ga je v postojnskem okraju, in tako se ho zgodilo, da bo v kratkem postojnski okraj skoraj brez našega učiteljstva. Naravnost obupne pa so razmere v Istri glede naše duhovščine. Istra ni nikdar imela dovolj domačega, duhovniškega naraščaja in ga je dobivala iz sosednje Kranjske, tudi Štajerske in celo iz Češke ter je tako priseljena duhovščina imela hovščina je, hoteč ostati med našim istr« skim narodom, opiirala za Italijo vkljub vsemu najhujšemu preganjanju, kateremu je bila in jc tudi še danes izpostavljena. Laški mogotci seveda vedo le predobro, da jc narodni duhovnik v, Istri največja ovira, njihovi »asimilaciji«, vedo le pren dobro, da bo narod ostal trden, dokler bo imel med seboj človeka, h kateremu se bo lahko zatekel v hudih časih izkušenj, ki prihajajo nadenj, vedo tudi, da tedaj, ko popoka že vse drugo, domača beseda v cerkvi ohrani narodu vsaj še zadnjo iskro narodnega čuta: zato pa le proč z narodno duhovščino! Od vseh naših duhovnikov v Istri, ki so vložili opcijske prošnje, sta dobila ugodno rešitev samo dva, vsem ostalim so bHe prošnje odbite! To pomeni, da pride v kratkem čas, k« večji del naše istrske duhovščine izgubi svojo službo, da se bodo morali izseliti/ da večji del našega naroda v Istri ostane brez svoje edine opore v narodnem po-> gledu, prepuščen tiajbrezobzirnejšemu poitalijančevanju potom občine, šole in cet?r kve! Dosedanji časi so bili hudi, zelo hudi ker je divjal nad našim narodom v Istri ves sirovi bes laško-faštetovskih divjakov, ali pridejo še hujši, ker se sirovi sitf pridruži tudi še ves moralni vpliv vseh onih činiteljev/ ki so doslej vsaj deloma žc delovali v nasprotni smeri. Vesti, ki prihajajo iz Istre o tem vedno se hujšajočem položaju so naravnost pretresljive. Cele občine, ki so bile že prej par leti popolnoma naše, so danes v vsem1 svojem javnem življenju čisto laške. Ni občini vse laško v šoli vse laško, v cerkvi vse laško. Na cesti se ne sliši več naša; beseda, vse laško. V Pomjanu nad Kop*' rom, kjer je bila občina pred vojno res yt lahonskih rokah, ali je narod vendar V* celoti ostal zvest svojemu jeziku m je* lahonstvo med vojno popolnoma regini! danes ni čuti več našega govora. Po javnih prostorih, gostilnicah, se Stajo' napisi, da je govor v našem jeziku prepo?. vedan. Enako jc v tistih naših trdnih sfof venskih Marezigah, odkoder je tistih 1$ nesrečnikov, ki jih te dni mučijo pred tr? žaško poroto zaradi samoobrambe protj napadu fašistovskih divjakov ob prilik* predlanjskih volitev. Celo v naših nekdajf tako narodno zavednih Dekanih je zapihal tak JahonsM veter, da jc že skoraj popolnoma odnesel vse, kar je bilo nar šega. Kaj naj pa še le rečem o razmerah v srednji in južni Istri, kjer jc že večino^ ma vsepovsod naš jezik izgnan ne samo iz občtn, ki so itak povsod v italijanski^ rokah, temveč tudi iz šole in cerkve! »Ne roši nas nič več!« mi jc obupnqi tožil te dni prijatelj jz Istre. »Vse je za? sfonj! Narod je tako ostrašen, tako brezi vsake volje, prepuščen popolnoma samovolji fašistovskih priganjačev, ki gospodarijo v občini, laškega učiteljstva, lri sO ga nagnali nad nas celo od tam doli iz Sicilije, in laške duhovščine, ki služno deluje s fašisti na občini in Sicilijanci v šoli; da ga 11? mogoče več dvigniti iz tega mrtvila. Tu je vsako narodno organizacijsko delo, celo tudi v gospodarskem pogled« popolnoma brezuspešno, naravnost izključeno. Naših prosvetnih društev n? več. Naša gospodarska društva, naše zadruge, posojilnice, sploh vse, kar je držalo pokoncu naše narodno in narodnogospo? darsko življenje, je izginilo ali pa prešlo v laške roke. Zasedli so, vzeli, ne da bi bil nas kdo vprašal. Sklicali so občni zbor in dali izvoliti, kogar so sami hoteli.' našega ni nič več. AH naj sedaj začenja* mo iznova. Kdo? Čemu? Ko se potem zgodi isto, kakor se je zgodilo sedaj, Škot da jc nositi svojo lastno kožo na prodaji; škoda je,sredstev, ker človek tveza svoje' življenje za prazen nič in se sredstva bolje porabijo kje drugie, kjer se da še kaj doseči. V dvajsetih, kaj v desetih letih in ..še .Pi-ei, še,PPide tako dalje lahko nap,ra-1 Stran 9. MKa »T A li O Kc. Aurjoor, z/. icorMsrja Ivite popolnoma križ čez nas! Kar nas k Starejših bomo pač §e umrli z našim jezikom na listih, naši mlajši pa bodo živeli in umikali kot Lahi. Naša usoda je zapečatena!« Tako je govoril mož, ki je osivel v narodnem boju in je bil neomajen steber našega narodnega gibanja v, severozapadni Istri vse do zadnjih časov, dokler mu nista laško nasilje in laška zloba zlomila Ivolje in poguma. In če se je upognil ofi/ ki je bil kakor jeklo, kaj naj se zgodi z t^semi onimi, ki so toliko slabejši?! »Asimilacija« je v polnem razvoju: že Izginjamo! Politične vesti. * NajSramotnejši in najžaloStnejši pojav v Sloveniji. Žalostna je naša strankarska razdrapanost, toda izmed vseli Žalostnih pojavov v Sloveniji jo najbolj žalosten pojav radikalne stranke. Res Sje, da je več strank, katere tvorijo delo-Ima tudi ljudje, ki niso to, za kar se iz-Idajajo, iz prepričanja, ampak iz gotovih Snaterijalističnih interesov. Da, ako hočemo biti docela pošteni, moramo priznati, da ima vsaka stranka vsaj nekaj takih. Doslej pa pri nas v Sloveniji ven-Idar še nismo imeli stranke, katero bi tvo-Hli od prvega do zadnjega člana sami koritarji; stranke, katere vsi pristaši ibi bili pristaši Samo iz koristolovstva ?n niti eden iz prepričanja. Sedaj pa jo ima-tao; imamo joinzovese: »narodna radikalna Stranka«. Že če pogledamo njene liste v Sloveniji, vidimo, da ni mod kandidati Samimi, izvzemši nosilca v mari-fcorsko-celjskem volilnem okrožju, niti 'enega človeka, ki bi bil radikal iz prepričanja. Vsi, od prvega do zadnjega So (postali radikali samo vsled tega, ker so Vsled trenutne moči srbske radikalne htranke mnenja, da se na ta način lahko »kristijo. Če je v politiki sploh kaj ne-Snoralnega, jo nastop radikalne stranke v Sloveniji gotovo višek nemoralnosti, sramotni madež, ki mora boleli vse naše [pleme in radi katerega nas mora biti feram pred vesoljnim svetom. Kdor je kljub vsemu do danes še ostal idealist in fcrptimist, ki je verjel v poštenje in ne-jpokvarjenost našega plemena, ta mora Banes ob nastopa radikalne stranko u-trideti, da 'smo žalostno pleme demoraliziranih hlapcev. Obenem pa je družba, ki Ige je zbrala pri nas v radikalni stranki (tudi sramotno in žalostno spričevalo za Btaro srbsko radikalno stranko, kateri Jne moremo in' nočemo odrekati gotovih zaslug, ki si jih je pridobila za staro Srbijo id za naše osvobojen je. S tem si je lunioila pri nas še oni ugled, katerega je luživala doslej. Ne iz nasprotstva proti Srbski radikalni stranki, ampak iz poštene dobrohotnosti in odkritosrčnosti si n-tpamo izreči smelo trditev, da bi bila več Istorila za našo narodno in državno ter končno tudi za svojo lastno stvav, če ne fci bila postavila svojih list. Njen uspeh jpri volitvah je Skrajno dvomljiv, v naj-jboljsem’ Slučaju bo morda komaj, komaj Bobila en1 mandat v vsej Sloveniji; -- za la piškav mandat pa bo izgubila simpa-jtije vse poštene, značajne in še ne demoralizirane slovensko javnosti, zakaj še ta fcriandat bodo priborili stranki — nemški glasovi. * Koncesije radikalcev Avstrijcem — ka nemške glasove. Od znanega gospodarskega strokovnjaka, ki se je mudil te Hni ob priliki pogajanj z Avstrijci v Beogradu, smo dobili poročilo, v katerem iz-irecfio konštatira, da jo celi Beograd prepričaš, ds je radikalska vlada dala Avstrijcem koncesije, ki so vse na račun nas Slovencev, le za nemške glasove v Sloveniji. Evo: naložbe, ki jih imajo naši denarni zavodi še izza pred in med vojno v Gradcu in drugod, imajo Avstrijci od-fcdačti tako, da dajo za 100 K zlatega dolga Sedaj za 32 K avstrijskega papirja. iNaši denarni zavodi bodo zgubili krog 50 milijonov in krog 26 rajfajznovk mo-fcra v konkurz — če novi parlament ne bo Ovrgel take nesramne pogodbe. Dalje: Avstrijcem' sc morajo vrniti šulferajnske pole, lastnino Siidmarke itd.; vse to je pogodbenim potom pravno prešlo v naše foke, a za par sto nemških glasov so radikali vendarle pristali v nemške zalite-Ve. Tudi mora naša država plačati škodo, ki jo je povzročila naša vojska na Koroškem, ni pa dosegla tudi tega, da bi (Avstrijci plačali škodo, napravljeno pri fcas. Da Se je ta pogodba sklenila baš tedaj pod volitvami, dokazuje jasno, da fc to kapitulacija samo zaradi nemških glasov za radikalce. Narod pa bo te kupčije sodil in obsodil. 18. marec mora biti sodni dan za radikalske izdajice naših nacijonalnih idealov in interesov. Naša škrinjica v mariborskem volilnem okrožju je prva! Volilno gibanje. Dva shoda v Mariboru. Maribor, 24. februefrja. Nocoj Sta se vršila y Mariboru dva volilna shoda, na katerih sta govorila demokratska kandidata obrtnik Rebek in prof. Mravljak. Oba shoda sta sijajno dokazala, da se demokratske vrste od dne do dne jačajo, da vsa demagogija, blatenje in ljuto napadanje demokratov s strani rdeče, črne in zelene internacionale, radikaJski bajoneti, persekucije in podkupovanja ne morejo razdvojiti demokratskih vrst, temveč dovajajo dnevno novih bojevnikov in 18. marec bo našel demokratsko fronto strnjeno kot nikdar poprej! * V mali dvorani Narodnega doma se je vršil ob 20. uri shod za uradriištvo, na katerem je govoril uradniški kandidat profesor J. M r a v 1 j a k iz Celja. Prostorna mala dvorana Narodnega doma je bila nabito polna; zastopane so bile vse kategorije uradništva, javni in zasebni iiameščonci, višji uradniki in sluge, pristaši vseh strank. Zborovanju je predsedoval finančni svetnik Avgust Sedlar, o katerem so si dovolili radikalci »slab vic«, kakor se je sam izrazil, ko so ga razglasili kot pristaša radikalcev. Povdarjal je, da je že 25 let demokrat in bo svojemu prepričanju ostal vedno zvest. Predstavil je nato zborovalcem kandidata prof. Mravljaka, katerega si je nradništvo izbralo na svojem zaupnem sestanku. Orisal je prof. Mravljaka, katerega pozna že nad 20 let, kot vzor moža, poštenjaka od nog do glave, kar mu priznavajo tudi najhujši nasprotniki. V drugih strankah imajo hude boje, ker je skoraj več kandidatov, kakor volileev. Prof. Mravljak se ni vsiljeval, hi ponujal, uredništvo si ga je samo izbralo, dobro vedoč, koga si je izbralo, da zastopa njegove interese na najvišjem mestu, kjer se odloča o njegovi usodi. »Kako živimo, ne bom razpravljal,« je dejal govornik, »to čuti vsak na svoji koži. Izgubili smo že vse, tudi upanje. Le eno nam je ostalo, česar ne bomo izgubili: to je naša poštenost! Te ne bomo nikoli in nikomur prodali! To naj si zapomnijo oni, ki nas sedaj obletavajo z najslajšimi obljubami in — podlimi grožnjami!« Burno pozdravljen je na to nastopil kandidat proi‘. Mravljak. V izbranih besedah je govornik razpravljal o položaju uradništva. Vsaki besedi se je poznalo, da prihaja iz ust poštenjaka. V celem nad enournem govoru ni bilo slišati niti eno psovke, ne natolcevanja in obrekovanja, ki se ga razni demagogi vseh barv tako radi poslužujejo v politiki, zlasti pa še v volilnem boju. Pristaši drugih strank So spontano izjavljali, da je prof. Mravljak edini mož, ki mu lahko brez pridržka zaupajo popolnoma. Govornik se je ozrl nazaj v čase, ko je bilo uradništvo še kakor ena družina, loda naše razjedene politične razmere so to popolnomn uničile. Ljudstvo je ostalo še vedno dobro, toda na vseh koncih in krajih se ga hoče kommpirati in ne pri-zauaša^se vec niti dnsavnemu uradniku. Ni se čuditi, če so javni nameščenci izgubili nado v boljšo bodočnost in so tudi v volilnem boju že apatični. Najhujši udarec pa je zadel uradništvo razpust narodne skupščine, od katere smo pričakovali vsaj drobtinico — našo pragmatiko. Toda štrankar-ji so šli preko tega in uničili s tem tudi vse priprave, ki so stale ogromno trudi in žrtev. Toda še to ni bilo dovolj. Vsi kriče, kako so napredni in narodni. Toda ko se je izdala parola za koHcerifracifo, se je izkazalo, da so le sebičneži in koristolovci. Kaj nam je storiti? Cie ostanemo pasivni, se nam bo godilo še slabše, kot sedaj. StrokovHe organizacije niso tako složne kot bi bilo želeti. Potrebno je, da se združimo vsi brez razlike, saj snio vsi enaki siromaki, javni in zasebni, aktivni iii upokojeni. Ko bomo združeni vsi po vsej državi, bomo neodvisni od političnih strank. Danes pa temu ni tako. Dasiravno lahko upravičeno zahtevamo od vseh strank, da Mas podpirajo, sc je lahko vsakdo, ki je količkaj zasledoval politiko, sam’ prapri* čal, da se je za uradništvo zavzemala rešilo samo ena stranka. Zato se moramo nasloniti na orto Stranko, ki ima za naš srce, ki je to opetovano dokazala in ki ima tudi moč, da nas uspešno podpre. To pa je - f le demokratska stranka. Zato so zaupniki izbrali Svojega kandidata na demokratski listi. Zame je kandidatura velika žrtev, toda ponosen sem na to, da mi je poverjena ta na- l°Sa‘ ... Kaj hočemo? Štiri leta nam že obljubujejo uradniško pragmatiko. Toda te obljube so le injekcije v kadaver iit mi nimamo niti toliko, da nam svojci lahko priskrbe pogreb. Največja ironija je zadnje povišanje doklad, ki pa je itak samo na papirju. Mi odklanjamo tako miloščino, zahtevamo izenačenje! Enako delo, enako plačilo. Maksimiranje se mora ukiniti! Nadurno delo sc naj primerno honorira. Najbridkejši občutek navdaja uradnika, če pomisli naprej, kaj bo z družino, ki je že sedaj izročena stradanju. Vsaka služkinja je bolj zasigurana za bodočnost, kakor njena gospodinja — uradnikova žena. Ta socialna krivica se mora odpraviti! Vprašanja pokojnine se mora čim-prej urediti brez razlike na to, kedaj je bil kdo upokojen. Obljubljam in Vam dam svojo častno besedo, da bom zastopal vsikdar in z vsemi Svojimi močmi poverjeno mi nalogo, kakor bodo zahtevale organizacije, kojih želje mi bodo najvišjn povelja. Železničarji so skoraj še večji trpini. Njih služba je združena še z večjimi napori in težavami, plača pa tako pičla, da ne zadostuje niti za borno življenje. S podržavljanjem južne železnice jim preti nova nevarnost. Stremel bom za lem, da se sprejmejo v državno službo vsaj pod istimi pogo;: kot pri sedanji upravi. Zastopal bom tudi interese železničarjev s polnim srcem. Invalidi « so na j več ji sotrpini uradništva. Tudi oni so doživeli z razpustom narodne skupščine veliko razočaranje. Invalidski zakon je bil že popolnoma izdelan, toda z drugimi vred je padel v vodo. Jaz sani sem invalid in se bridko zavedam, kaj je izgubil invalid. Doslej st z invalidi ni lepo postopalo in prečanske se je celo zapostavljalo, kot da so sami želeli postali invalidi. Pašic sam je izjavil na neko interveucijo dr. Kukovcu: Ali hočejo tudi prečanski invalidi kaj imeti? — Res je, da imamo n. pr. v Celju invalidski dom. Toda kaj koristi invalidu, fo se izuči te ali one obrti, pa nima potreb-noga kapitala, da bi se osamosvojil. Zato invalidom kredit in podporo, dn morejo pošteno živeti! Na Selo! Pridružil sern se listi dr. Kukovca, ker je demokratska stranka najmočnejša v državi in je s svojim dosedanjim delovanjem dokazala, da ima srce za nas. Posl. Reisner je priznan od vseh strank kot najbolj goreč delavec na polju uradniške pragmatike. Da doslej ni mogel doseči tega, kar je želel, ni njegova krivda, ampak krivda onih, ki so ga zato še napadali. Če torej hočemo kaj doseči, Se moramo čim bolj združiti. Čim več nas bo, tem sigurnejša nam je zmaga. Zato vsi na delo! Vsak naj stori svojo dolžnost! Viharno odobravanje je Svedočilo, da je prof. Mravljak, mož, kateremu vse zaupa in ki bo znal primerno zastopati intereso uradništva. Predsednik zborovanja, fin. svetnik Sedlar je stavil zborovalcem le eno vprašanje: Ali si morejo želeti še boljšega zastopnika svojih tiženjl Profesor Pitko je naglasa}, da Kodo nasprotniki o kandidatih pisalj vse mogoče, toda o prof. Mravljaku le, da jim je žal, ker ni na njihovi listi. ftazni govorniki so se pritoževali zlasti glede maksimiranja. Nek NSS-ar je valil krivdo na demokrate, pa kar mu je profes. Mravljak pojasnil, da so bili demokrati brez moči proti temu, kajti 3 Slov. demokratski poslanci pač ne morejo dosJ"! tega, kar bi jih lahko 17. Zelo lepo je zavrnil nek uradnik, ki je povdarjal, d* so si uradniki tega Sami krivi. Svoje krogljicc So oddali raznim demagogom’, ki niso delali drugega, kot hodili P° dnevnice. Sedaj se vidi, kje je poštenost doma, kje se dela in kje je demagogija Če si hočemo boljše, bomo vsi glasovali za našega kandidata, prof. Mravljaka. Ob 22. uri je predsednik zaključil krasno uspelo zborovanje z besedami5 Zvestoba za zvestobo! Obrtniški volilni shod Sc je vršil v soboto zvečer pri Oroviču. Otvoril jo shod in ga vodil g. Miho V ah"’ tar. Pozdravil je iskreno kandidata pri' dobitnih slojev g. Rebeka, ki je burno pozdravljen' —» v stvarnem in j0' dmatem enournem govoru razvil svoj program, ki ga hoče v slučaju izvolitvs zastopati. Zlasti se je dotaknil obrtne!* kredita, omejevanja delovnega časa ^ mali obrti, delavskega zavarovanja i^ drugih perečih vprašanj. Njegov govor* ki ga jc prepletel z zanimivimi podatki iz gospodarskega življenja drugih naro* dov, je napravil na navzoče globok uti** Za Reb ek o rn je prvoborilelj maribor' skih obrtnikov g. Fr. Novak v kantnili potezah podal sliko, kako so P*** dobitni sloji skušali doseči skupen .P"®* stop vseh naprednih strank, da bi spravili zastopnike gopodarskega P10* grama v parlament; kako so druge str*' ke 1o odbile in je le demokratska strank* dala kandidatu pridobitnih slojev n?0*' tiost izvolitve. G. Novak je tudi ožigosa* postopanje namestnika Hribarja osir0* ina njegovih pandnrjev, ki so njemu g. Novaku — pošiljali pisma In obvesti* la, da bodo skrbeli za pokritje deficit* obrtne razstave, če se vdinja radikal®1 Stranki. Odločno ic obsodil take sram®** ne politične kupčije. G. Kejžar je pozival obrtriike ~ složnemu nastopu, dr. S e r n e c ’* Smrekar sta med burnim odobrava*1 njem navzočih obsodila podlo pisavo ki®* rikalnih tukajšnjih listov, g. šoštari se je v imenu trgovcev izjavil solidarni*® z obrtniki. Vsi navzoči so se zavezali, da b0”0 storili vse za izvolitev svojega stano*' skega tovariša. Volilni shodi v okrožju- V niarenberškem okraja 'so imeli v nedeljo kandidati gg. Rebek, Franc rn Peter Mravljak zaup1^ sestanok na Muti, javni volilni shod Marenbergu in volilni sestanek v^ hredu. Na Muti so socijalisti pod žuP8^ novim vodstvom zasedli lokal, dasi % bil napovedan’ javen shod. Naši zaupB1® so šli v privatno stanovanje. V , bergu se je zbralo pri Brudermanu ® 100 kmetov in obrtnikov iz okraja. V v. hredu je bil lop sestanek zaupnikov, vseh treh shodih So kandiati razvili je programe. V Marenbergu je skn.tii, socijalist Bajt dobiti svojega predaj1* ka, pa so se za njegovega kandi“® dvignile le — 4 roke, vsi ostali pa 80 ^ ^ sovali za g. notarja Kolšeka kot Pr^j sednika. Ko je koncem zborovanj® ** jj| Bajt kvasiti, so se zborovalci kakor en mož in so ga pustili praznim’ stenam iri zabavljaškemu 11 ^ učitelju NSS-arju Lešniku, ki mu je^e. kundira,!. Svoj čas od socijalistov Biljano ljudstvo obrača hrbet tem prijateljem. V Jeruzalemu Tj ?e' je imel v nedeljo naš kandidat S- , 4 tovar sijajno obiskan shod, skli® , centrum naših ljutomerskih goric o ^ je jevnega volilnega odbora. Predeedov ^ g. Vinko Polak. Bilo je nad 200 lilcev. G. Petovar je razvil ®va — horribile dictu — univerzitetni procesor, morejo enako reči o sebi, vsem na t,e^u j~^r’har. Naj navedemo en sam vzor današnjih nemško-radikalnih korifej v ^Mariboru, Slanovca. Ko je prišel v Ma-Ribor, je bil najzagrizenejši komunist in Vsakemu, kdor ga je hotel poslušati je Razlagal svoj komunistični evangelij in ®il trdno prepričan, da v teku leta zavlada tudi v Jugoslaviji rdeči raj. Ko pa so ^pstala komunistom prevroča tla, sc je hitro zatekel k socijalnim demokratom, iloda tudi pri teh ni bil dolgo. Ker sc ni-hoteli_ njegovi sodrugi ,v. občinskem svetu udinjati za Slanovčevo dobička-željnost, jim je obrnil hrbet in se umakni iz političnega življenja. Danes ga vi* gimo v blaženem naročju dr. Grassellija. Kar velja o Slanbvcu, velja malone o |^seh novopečenih nemških radikalih. — Ali se ne bo vsak pošten Slovenec s studom obrnil od take družbe, ki je potepala vsak pojem politične poštenosti in ^načajnosti?! Storimo vsi svojo dolžnost, va ne bodo v Sloveniji zavladale »čisto navadne politične k !« 10 Skrinjic bo na voliščih mariborskega volilnega okrožja, ker je zavrnjena iz-®*®d 11 vloženih samo Zagorskega kandidatska lista, a ostale so pa potrjene. i Volilni manever jc poskusil mariborski poročevalec radikalskih »Jutranjih "Prosti« (dr. Grasselli!), v sobotni šte-^iki je na široko naznanil, da sta fi-»ahoui svetnik g. Avg. Sedlar in pa ko-jmsar dr. Štefančič izstopila iz demokratske stranke iri postala radikala. G. in. svetnik Sedlar je na sobotnem: urad-^skem zboru sam' mogel to neumno vest smešen volilni manever zavrniti. On 1 in ne bo spremenil svojega političnega Prepričanja kakor kameleon, oziroma akor tisti g. dr. Grasselli, ki je g. Sedmin v obraz moral priznati, da je po-diha kurba. Dr. Štefančič pa nikdar ni d organiziran v demokratski stranki in £sled tega tudi ni mogel izstopiti. Le Paprej s takimi bedarijami, gospodje, 'hi prej boste odigrali, »Za svojo skrinjico se boji mariborska adikalska klika, pa si je »zbrala za ču-"aria najtežjega atleta v Mariboru ka-. *niarja Klesiča. Hudomušneži pa pravi-1>0^° nemškutarji dobili JJ krogljic, da bo mogel edino gosp. £*esič prestavljati skrinjico po volilnem «R>storu. logaški okraj In volitve. Na "drugem estu poročamo o govoru dr. Kukovca j? shodih na Slatini preteklo soboto in v. Sj?2a*Cu v nedeljo. Naravnost sijajen utis 5 a b® napravila na teh shodili na kmete ob ^^he kandidat napredne Kmečke rtne zveze ravnatelj Anton Puklavec jphamestnik viničar Anton Malgaj. — hs w strokovnjaškem govoru orisal "le našega vinogradništva ki razvil » ‘ j nj program za pospeševanje vino-s-a? ništva in' izvoz yina. Anton Mal-{Jj*® Ph opisal bedno stanje .viničarja in Rbo viničarjev za možnost skromnega SfcT o,na ,na®' zemlji. Drugega dne je Sj-Jbo Slatini od ust do ust: Za te naše j. naidate pa res moramo nekaj storiti. aj razumemo, zakaj se je peljal nosilec 5i Drofenik v Beograd/ da pro ^ ministra Vujičiča pomoči zoper Pu feda*4* 8 if01* se razveljavila kan-jjV^tura. Puklavec jim je nevaren, ker {ta/Lzna ^ ga narod ljubi/ Drofenik je Plitva vihral Prekmurja. Zelo zanimivo za Prek-£i?Stvo' da hatoliškj duhovniki a a.satni priporočajo jugoslo-&etn n ‘knjokratsko stranko. Govoril taikl _ z»devi z večimi gospodi duhov-da L ^ * tottlo izjemo so mi pritrdili, Ž njim in*S?m franke pošten in da se rikahif,'r1®1 stopi tudi pred bivšega kle- ^ Cx«nšovit l!s,kega Postenj. Klakla 'rv^erb brloga, ki ravno zdaj .v. dopisu »Novinc* z ' ' svojim pohlevnim naročnikom s pozo u-čenjaka razlaga bistvene razlike med severnim volapikom in južnim esperantom kot n. pr.: »Pa besedni red (szorend), ton vam je ešče nekaj lejpoga! Toga vam pa nej mogoče povedati, ge sote faUnge, zato ka je vse, od konca do kraja vse naopak« itd. Jezi se nad agitacijo raznih strank, ki z denarjem preplavljajo Prekmurje m ki prihajajo kot kobilice na zeleni travnik. Priporoča pa svojim ovcam: »Penee vzemite če vam što ponuja, obrnite je v dober namen, glasajte pa na našo krščansko stranko. Penez, je sad vaših žiilovi triidov.« V svojo »Kmečko zvezo« pa vabi katoličane in’ luterarie, ker imajo vsi enega boga.« Kadar bodo pa volitve pri kraju, bo pa v svojem »Marijnem listu za neutepeno poprijetje« napisal za evangeličane »ka ta evangeličanska vera za nikaj neg.« Kdor zna, pa zna! Vsi Prekmurci katoličani in evangeličani bodo dne 18. marca volili kmeta domačina Štefana Kuharja iz Markiša-vec pri Murski Soboti. xnxoxaxc □ □ uuluxoxox) Prebojni papir Ant. Rud. Legat, Maribor Slovanska ulica 7. 213 Telefon it. 100. udi i r.rntjr tujo □ □ Celjske vesti. Ofiebiiit vešt. Iz službenih ozirov, je pemeščen v Ljubljano g. dr. Ivan Senekovič, policijski svetnik in vodja drž. policijskega urada v Celju. Na njegovo mesto pride g. Fr. Vovšek, okr. komisar v Ptuju. Premeščenje dr. Senekoviča je v očitni zvezi z zadnjimi celjskimi dogodki. Je to že tretje njegovo premeščenje tekom enega leta, kar vzbuja med javnimi nameščenci upravičeno razburjenje in ogorčenje. Smrtna kosa. V Celju je umrl 21. tm. g. Ivan Topolovšek, gostilničar v Gosposki ulici. N. v m. p.! Občni zbor Celjskega pevskega društva se je vršil v sredo, dne 11. tm. v celjskem Narodnem domu. Društvo pogreša naraščaj, tudi popušča požrtvovalnost nekaterih članov. Želeti je temu staremu celjskemu društvu naj lepših uspehov. Predsednikom je zopet izvoljen g. dr. Gvidori Sernee. Tatvina. Pred celjskim okrožnim’ Sodiščem So je zagovarjala v. Šmartno pri Slovenjejngradou pristojna kuharica Marija Verdnik. Pri svojem dosedanjem delodajalcu v Št. Janžu pri Dravogradu je pri svojem izstopu iz službe ukradla 12 kakošiter jih prodala v Mariboru. Baie jo je premotila skušnjava. Za pokoro jo dobila 4 mesece težke ječe. Mariborske vesti. Maribor. 86. februarja 1988, m Odkod je torej Izšel napad ha Cirilovo tiskarno? V zadnjem času so začeli znani mariborski poročevalci »Jutranjih novosti« celo hujšo streljati po aretirancih, — osumljencih napada na Cirilovo tiskarno in dozdevnih Bokrivcih, kot »Stražini« sotrudniki. Ker sta bila do zadnjega časa, dokler ni prišel oni veliki »duševni preporod« radikalnega svetega duha, najčešča gosta v, »Stražinih« predalih dr. Pfeifer in dr. Graselli, se nam je zdelo naravnost tako, kot bi gospodje radikali klicali »primite tatu!«. Mislili »o očividno, cim’ bolj bomo kričali: demokrati so krivi, tem’ manj pozornosti pade na nas. In če bi sledili logiki novopečenih radikalov, bi rekli, samo radikali so krivi, kajti najnovejša »Orjurta poroča, da so med aretiranci štirje radikali, en saniostojnež, več narodnih 6o-cijalistov In le edett ali dva demokrata. Logika bi torej rekla, da izhaja inieijati-va iz onih krogov, oziroma one stranke, kateri pripada največ aretirancev. Saj je po zatrjevanju radikalov krivda aretirancev baje že dokazana. m Žebot definitivno imun’. Zadnjič razpisana razprava o tožbi dr. Reismana proti Žebotu je bila preložena za torek, 27. februarja, ko bi Be imela vršiti tudi razprava o tožbi naprednih akademikov, katere je Žebot z izredno Surovostjo zmerjal na Glgvngm trgu, ne da bi mu dp%J-8SJvPulisJi le koli§k»i ssktu Ig svoje, tmm strahopetnosti se je Žebot najprej skrival pred pismonoši, tako da mu za zadnjo razpravo sploh ni bilo mogoče dostaviti vabila. Za torkovo razpravo pa je Žcbata v soboto ravno pri kosilu .ujel sodni dostavljač. Sedaj pa jo Žebot poslal na sodnijo vlogo, v kateri se zafrkljivo zahvaljuje za vabilo, in’ odklanja zasledovanje, češ, da je kot bivši poslanec in posebno kot namestnik člana finančnega odbora še vedno imun'. Sodnik je vsled te izjave razpravo zopet preklical. Kot bivši poslanec Žebot sicer ni imun/pač pa ga baje ščiti imuniteta kot člana finančnega 'odbora. Finance seveda Žebot ravno razume toliko kot pravila človeške dostojnosti, toda klerikalci so ga ravno radi tega potisnili v finančni odbor, da lahko nckaznivo uganja divjaštva in barabstva, ki bi jih noben’ drug človek ne bil zmožen. Vprašanje je seve, če morajo pošteni ljudje vse to brez reakcije prenašati. Na to nuj odgovori zlasti ona oblast, ki s toliko vnemo preganja osumljenec napada na Cirilovo tiskarno. Vsak kultiviranec zagovarja zakoniti boj. Mi pa imamo celo v kazenskem! zakonu določbe glede silobrana, ki oproščajo celo morilce, ako so zagrešili umor v silobranu. Vsakemu poštenjaku in zlasti kultivirancu pa je najvišja nedotaknjena osebna čast. Silobran, ki je sedaj edina možna obramba poštene javnosti, ki ne najde zaščite pred sodiščem, bo torej Sedaj pred javnostjo irt pred oblastjo moral voditi obrambo pred »Stražiilimi« in dragimi klerikalnimi napadalci. m’ Izjava. Na »Stražine« pamflete in nesramno natolcevanje sicer ne odgovarjam' in me čečkarije posvečenih »Stražinih« mazačev niti najmanj ne vznemirjajo in razburjajo, izjavljam pa, da sem bil in bom' vedno iiarodno-napreden in sem ponosen, da sem član organizacije, kateri je narod in dz-žava nad vse. Na »Stražina« zanimiva razkritja Sem pa ros sam radoveden in bom — čisto izjemoma — res pogledal v prihodnjo številko, kaj sc jc »Stražinim« tintenkuli-jem zopet sanjalo — Fran Kenda. m »Službena potreba« je uvidela, da je policijski komisar dr. Strnad naenkrat potreben v Murski Soboti, in’ tako ga je g. Hribar »iz službene potrebe« dvignil iz Maribora. m Slovensko trgovsko društvo v Mariboru naznanja vsem’ članom, da sc vrši redni letni občni zbor v soboto, dne 3. marca ob 20. uri v kmečki sobi Narodnega doma z običajnim dnevnim redom'. m Darovi. Za zaprte nacijonaliste in njihove družine je daroval g. Kosič 500 Dirt., somišljeniki Orjune v Priševcih pri Ljutomeru pa so nabrali tudi 50 Din'. Posnemajte! m Glasbena Matica v Ljubljani priredi v soboto, dno 10. sušca 1923 v Gotzovi dvorani z vsem svojim 130 pevcev in pevk broječim zborom pod vodstvom ravnatelja ljubljanskega konservatorija g. Matejom Hubadom koncert. Ni ga orkestra v Jugoslaviji, ki bi tako gostoljubno iri prisrčno kakor Maribor sprejelo pevska društva, ki so pri nas koncertirala, Pevska društva »Smetana« iz Plzna in iz Prage, »Hlahol« iz Prage, hr-vatski društvi »Mladost« iri »Lisinski« se pri različnih prilikah spominjajo navdušenega sprejema, ki ga jim je naše občinstvo priredilo. Ljubezen do umetnosti iri spoštovanje do dela, ki ga jc vršila ljubljanska Matica tekom 50 let, nam narekuje dolžnost, da nje požrtvovalni pevski zbor kar najdostojriejše sprejmemo tem bolj, ker Si je ta zbor kot svojo častno nalogo izbral, da v letošnjem letu praznuje 50 letnico ustanovitve »Gl. Matice« s prireditvami koncertov po vsej Jugoslaviji m Glasbena Matica v Mariboru se nahaja v velikih finančnih stiskah. Prošnje za podporo in osebna posredovauja pri ministrstvih za prosveto in finance niso imela vspeha »ker ni kritja«. Naši podporniki iz dežele so za vzdrževanje lastnih prosvetnih in kulturnih društev. Pokrajinska vlada molči, ko našo finančno Stanje vedno glasneje kriči po o-zdravljenju. Porabiti smo morali vse nam naklonjene ustanovnirie (ki 6e bodo zopet povrnile), da krijemo najnujnejše mesečne izdatke. Iri vendar bi zaslužil naš zavod, ta edina glasbena šola v našem mestu, na katerem dobiva poduk 34(1 učencev iri ria katerem poučuje 5 rednih iri 4 pomožni učitelji, več uvaževanja in ^prištevanja. U ver jeni smo,' da je naše občinstva, k| ga inzličaa dnietsja, dan za dnem’ oblegajo 's prošnjami za denarna in druge prispevke, prepričano o tem, da se mora v prvi vrsti naš glasbeni za« vod vzdržati in podpreti. Prosimo Jffaše nam vsikdar naklonjene kroge, banke, industrijalcc, trgovce, obrtnike, odvetnike iri notarje itd., da naklonijo odborni« kom ali v to pooblaščenim, ki se bodo pri njih zglasili, denarne podpore, ali pa da jih nakažejo tuk. trgovski banki, kajti druga pot, kakor ta apel, nam ne preostaja za naš obstanek. Odbor. m Lastniki psov, pozor! Mestni magistrat mariborski razglaša: Z ozirom pa dejstvo, da se je v zadnjih dneh klatil in obgrizel več oseb v mestnem območju kakor tudi v območju tuk, okrajnega glavarstva velik pisan pes, ki je kazal vse znake pasje stekline iri ki tee ga kljub marljivim poizvedbam do sedaj rit moglo vloviti, odrejam ponovno v Bvrho zatiranja pasje stekline na podstavi §| 41 in 42 živ. kuž. zak. z dne 6. avgustu 1909, dež. zak. št. 177 iri izvršilne naredbe k temu zakonu z dne 15. oktobra 1909, drž. zak. št. 178 za celo mestno občino: 1. Strogi pasji zapor; 2. pse, katere se jemlje na cesto, je zavarovati z varnim nagobčnikom, ki zabrani grizenje in popa« danje, in se imajo vsi psi voditi na vrvici; 3. vsi drugi psi morajo biti pripeti noč iri dari na zanesljivi železni verigi; psi, ki služijo kot varuhi iri ki so priklenjeni pri dvorcih (hišah), morajo biti zavarovani v zaprtem prostoru tako, da je vsak pobeg iri poškodba oseb izključen in dostop tujim psom nemogoč: 4. vse mačke morajo biti varno zaprte; 5. prepovedano je jemati pse vi gostilne, kavarne iri druge javne prostore (trgovine, mesnice, zabavišča). Kakor je tudi prepovedano, da bi se pse, ki Se vodijo!, po javnih vrtih iri nasadih, prosto pustili' okoli tekati; 6. psi Jcateri ne bi bili po teh določbah zavarovani, oziroma bi feei zasačili brez znamk, nadalje prosto stikajoče mačke, Be morajo brez izjeme usmrtiti. Pri tem Se posebno pripomni, da »O morajo psi, kateri so se videli neprimerno zavarovani ali brez znamke, tudi pozneje na Stroške lastnika odvesti itt pokončati; 7. konjač bode v presledkih' lovili pse brez nagobčnika ali znamke iri pse, ki se objednem' rie vodijo na vrvici, ter pse irt mačke, ki tekajo prosto okoli. 8< Ker še ni dognano, če ni ta pen še drugiHt oseb' in živali vgriznil, Be naroča, da j# vsak tak »lučaj Semkaj prijaviti; 9. prestopki tega razglasa sef bodo kaznovali pok kazenskih določilih živ. kuž. zak. iri narodi) dež. vlade za Slovenijo št 21 iz letak 1920; 10. z ozirom na jako rievarefl sna-1 čaj pasje stekline, ki se prenese tudi riaž ljudi, pričakuje Mestni magistrat, da Brit prebivalstvo natančno raviia po Izdanih^ predpisih; 11. pasji kataster ostafflo v veJ Ijavi in so-posestniki psov dolžni javit« vsako izpremembo o Stanju psov1, zlasti vsako umljivo obolenje, pogin, pobeg^j kotenje in to najkasneje fekonf treh dni1, v svrho zabeložbe v katastru in pa more-! bitnih nadaljnih odredb.. Narodno gledališče.- Repertoire: PoHdeJjek, 26. febr. Zaprto. , Torek, 27. febr. Pri treh mladonkaS* (»Dreimaderlhaus«) ab B. Sreda, 28. febr. Zaprto. Četrtek, 1. marca Orio, C kuponi. Petek, 2. marca. Zaprto. • Sobota, 3. marca. Urh. grof celjski!,1 izv. Proslava skladatelja Viktorja. Parme. Parme jubilej! Dne 6. marca prosla- vi tuk. gledališče 651etnico Parmovega rojstva in fOletnico njegovega umetniškega delovanja. Pri tej priliki se vprizorl njegova prva opera »Urh grof celjski«, uglasben 1882—1894. Prva predstava t0> opore je bila v Ljubljani 15, febr. 1895,-Občinstvo in kritika je Sprejelo z navdušenjem to prvo večje slovensko glasbeno delo. Naša dolžnost je, da proslavi-1 mo v soboto 3. marca čim slovesneje itj dostojneje našega komponista, o čigar! delih, posebno o »Urhu, grofu celjskemu«, bomo še obširneje poročali. Dramatična šola. Narodno gledališčel v Mariboru otvori s 1. marcem dramatično šolo s poskusnim odrom’. Dame fn| gospodje, ki se za to zanimajo, naj se! blagovolijo javiti v gledališki pisarni. Izgubil se je na dvorišču pri gledališču ščipalnik. Ižgubitelj ga lahko dvigne y, gledališki pisarni, a Sfoata?.' rvr A'IS O K« _ marmor, 27. re^ruarfa 1923 Mihel Zevaco: Markiza Pompadour.! Zgodovinski roman. — Poslovenila Rosan dra. (Dalje.) (38) Henrik d’ Eiioles se je globoko priklonil, — potem se zopet počasi vzravnal ter se odločno postavil. — V njegov obraz se je začrtala guba grožnje, — strašne in grozovite; — njegov glas je postal hreščeč: »To je že drugič, da me spodite, a pazite se, da se to ne pripeti i tretjič. — U-bogal bi vas, — a potem! — Ali ne, še hočem potrpeti! Poslušajte me. — Med nama dvema je veliko nesporazuinljenje. Vi me zaničujete, a jaz, — jaz vas ljubim!« — Ivana Se je tresla po celem životu. — Ne — ni hotela poslušati dalje, — vse, vse rajši, kot trpeti še nadalje njegovo prisotnost. —< »Pazite gospa,« — je še rekel d’ Etio-3e& »Vi hočete ponoviti kretnjo, ki bi stal jako drago nad vse! — Ali ne razumete šel — Razložiti vam hočem. — Ako še ponovite ono kretnjo, vas bodem ubogal, ali pa veste, kaj se bode potem zgodilo? ■ — čez nekaj časa pride v mojo pisarno nekdo, ki mi prinese list v podpis. — Čiste priprost list, — dokaz sleparij vašega očeta!« — Ivana je poslušala z prestrašenimi očmi. — !, D’ EtioleS pa je nadaljeval: »Tedaj poslušajte, — če ta oseba pride iS me ne dobi, je jasno, da ne bom mogel podpisati, — ali če mi ponovite, da moram iti, — tedaj bodem ubogal. — A to nad bo drago stalo, jako drago, — posebno pa njega, čeprav tudi mene, ker imam rad svojega strica, — ali kakor rečeno. vas in njega, če ima rad svojo glavo, bo to stalo jako drago!« — ; j. Ivana je omahovala. — A pokveka je prekrižal roki na prsih. — Masko silne ironije je opustil in S trdnim, hripavim' glasom je dostavil: »Sedaj govorite gospa, ^ ali naj. grem?« — Ivanina roka. ki je že kazala »roti vratom, je težko padla ob bok. — Skfb-nila je glavo, in uničena, premagana je pustila, da so se ji solze potakale po licu, — ni jih skrivala. — Henriku d’ Etiolesu je Kušlani podel smeh zmage preko grdega lica. — Potem pa je s tihim glasom' vprašal: •-■Ostanem torej?« — Nepremično kakor živ kip žalosti ni odgovorila. —« »Ali ostanem?« — je ponovil njen soprog. — In skušajoč podati svojemu glasu izraz strasti, je nadaljeval: »Ljubim vas Ivana, — res vas ljubim’, treba je, da vam to povem’, sodite me kakor hočete, da sem podlež, zločinec, — vse to sem iz ljubezni. — Me razumete1! Da iz ljubezni. — Da vi postanete moja, storilo bi še vše drugačne zločine nego ta, s katerim sem vam' grozil. — če vas bi moral izgubiti, bi moral umreti. — Ne verjemite mi, kar sem vam rekel pred poroko. — resnica je le, da vas ljubim! Ako bi vas kdo prevzel, ako bi zvedel, da ljubite koga drugega...« — Ivana sc je nehote zdrznila. — ia da vas tudi or£ ljubi, jaz bi ga ubil!« — la zopet 'se je zdrznila uboga reva. •— »Naj bi bil še tako daleč, še tako visoko, jaz bi dospel do njega, kajti jaz vas ljubim in ljubezni ni nemogoče ničesar. Ali mi verjamete vsaj? — Ali verujete ti blazni strasti, ki me uničuje, ki me spodjeda, — mene tako slabotnega, grdega, ostudnega?« — Da, Ivana je verjela, — on je to spo- znal v njenem' izrazu obraza, ki jc skoraj i/;ražal pomilovanje. —; Dobro je igral svojo ulogo, — njegov' glas je postal goreč, — njegove kretnje so bile skoro blazne. — Ali če bi bila imela Ivana toliko poguma, da bi mu bila ^ pogledala v obraz, tedaj bi bila videla, da je ostal pogled tega ljubezenskega blazneža mrtev, leden, brez ognja. — A ona ni pogledala, — njena misel ni bila prisotna. — Besede, ki jih' je govoril Henrik, so pač dospevale do njenih inožgan, — fraza: jaz vas ljubim, ji je prišla do duše. Počasi se ji je priližal, a si ni upal dotakniti se jo, — sedaj se ji je popolnoma priližal, in' v jedni enih divjih kratenj je vzel robec iz žepa, ga vil in potem približal svoje roke njenemu obrazu, — a svojega držal bolj ko mogoče nazaj. — »Ljubim vas Ivana,« — je nadljevaJ! ter opazoval njen obraz, — »nikdo vVt ni | ljubil tako! — Moje srce ljubi le vas! — Le za vas hočem bogastva in’ oblasti! — Ivana, — poslušajte me, — ljubim vas, — jaz vas ljubim!« — Že nekaj trenutkov sel je polastila Ivane čudna otrpnelost, — čutila je ne-1 znano potrebo spanja. — Hotela se jc premagati, — premagati j spanec, — ali zastonj; oči bo se ji zaprle.! »Ljubim vas, ljubim vas, — ah da, — | i ti si v mojih rokah, — Ivana ti si moja!« • I‘ Kakor v težkih sanjah se ji je zdelo,! da padajo te besede v njeno dušo, — ču-| tila je še, da jo je Henrik d’ Etioles ob-. jel, jo vzdignil, — poten* pa je trdno zaspala. — Henrik jo je položil na posteljo. Potem j je še pritisnil k njenim ustnicam svoj robec in ga držal za dve tri minute, ponavljajoč: »Ljubim te, Ivana, — moja 'si. kakor \ da bi hotel, da Se vtisnejo te besede v dušo Ivane neizbrisno. — In' nadaljeval je zopet: »Ljubim te, Ivana, veruj mi, — le iz ljubezni sem postal tak podlež v tvojih očeli, — ali veruj mi, — spreobrnil se bodem še, — Ivana, — ker te ljubim iri tudi ti me bodeš še ljubila, draga moja Iyana, oboževana,!« — In ko je videJ, da je obležala nepremično, — ko jo je še stresal in se pre* pričal, da je v globokem snu, iz katerega sc ne bo prebudila prej kot čez več ur, te« daj je zravnal robec, ter ga stavil v žep. Potem je skomignil z ramami ter se brezsrčno rogal: »Uff, — to pa res ni bilo kar si bodi, ali konečno je vendar dovršeno; *—* sedaj som jaz gospodar!« — XIII. Frane Damlens. Henrik d’ Etioles se ni yeč pobrigal za nevesto, ki je mirno ležala na poste"1 lji, niti pogledal je ni več, ampak šel ^ skrivnim vratom. — Privzdignil je za' stor, — pritisnil na skrivno vzmet iit vratiča so se odprla. — Vrata je pustil odprta — šel skozi oblačilnico ter stopil v sobo, ki je bila l0 malo razsvetljena, — bila je to nekaka jedilnica za dve osebi, — velika jedilnico se je nahajala v pritličju. — Tu ga je pričakoval mož. ki jo stal trdno, nepremično pri vratih. — Kakor zaupnik-sluga je nosil tenin<> obleko, brez našivov in znakov, — skora.1 kot meščanska obleka, — ne služabniška livreja, — le barva iri kroj sta bila stroZ*1 ih resna. — Gotovo je bil ta mož zatopljen v svoje misli, kajti slišal ni niti, ko je vstopil d’ Etioles in se zdrznil, ko ga je le-ta pri* jel za roko. — Bil je to Frarfc Damicns, — prašim, potnik iz goljave pri Romitoriju, bil j® isti, ki je hotel podati svojo prošujo ”»1 palači Argenson, — isti, katerega je p®* vabil d’ Etioles v svojo kočijo. — (Dalje prihodnjič.) Kultura in umetnost! tirali vprašanje tranzitnega prometa z Avstrijo in obmejnega prometa. Skle-J Premiera Schonherrjevega igrokaza J njene so bile olajšave glede izdajanja iri »Ono* v soboto zvečer je uspela popolno Sna. Gledališče je bilo zadovoljivo zasedeno. Oder je kazal poskus moderne teh-toične režije, kolikor je ta v naših finančnih razmerah mogoča. Ga Bukšekova §n g. Bratina sta podala v zdravniku iri njegovi ženi svoje najboljše kreacije. To fini bila igra, to je bilo globoko doživlja- v, , . nje. Pretresljivo ista ponazorila konflikti V03?! k_VS0 &a prepeljali iz Siska tmed teorijami iri življenjem, med vedo v Z^reb. Veličastna povorka 'se je re- vidiranja potnih listov. Delegacija si je z avtomobilom ogledala Zagreb iri okolico ter ob 11. uri nadaljevala potovanje na Dunaj. POGREB GRGE TUŠKANA. Zagreb, 26. februarja. Danes dopoldne se je vršil pogreb pokojnega dr. Gr- sugestije, med njimi: footbal-tekma Ma-1 ribor-Zagreb, indijska noč, brivnica,] aktovka »Mirna stranka«, medij kot dc- j tektiv Harry Hille zasleduje kriminalnij slučaj in drugi najnovejši eksperimenti, j Vojaška godba. Svengali je imel zadnje j mesece mnogo uspeha v Beogradu, vi Novem Sadu in; v Subotici. Poslano.* zastopnika strank v patentnih, znamki-* nih, vzorčnih iri z n amen j sirih zadevah, je bil danes zaprisežen in vpisan v uraetoi seznam pr*entnih inžinirjev za kraljevi* no S. H. S. Svojo »Patentrio-iriženirsko pisarno«! je otvoril v Mariboru, Vetrinjska ul. Vodstvo pisarne je prevzel gospod dr« techn. R. Bohm, rojen Mariborčan, ter j® začel z današnjim dnevom poslovati. vila od državnega kolodvora. Pogreba so se udeležili številni predstavniki državnih uradov, političnih in kulturnih društev in mnogo naroda. Pogrebne svečanosti je opravil nadškof dr. Ante Bauer ob asistenci številne duhovščine. Rekviem je pel nadškof v hrvatskem jeziku. Pogreba so se udeležili med drugimi miri. li. r. Svet. Pribičevič, predsednik narodne skupščine dr. Edo Lukinih, iri mnogo 5n materinstvom. Občudovali smo vir-rtuozrio psihološko interpretacijo obeh (Baših tragedov. Tudi v gledalcu je igra. tizorala globoke brazde, ki ne bodo za-Ibrigane tako kmalu. Občinstvo, ki je bilo Ob koncu igre pod globokim vtisom tragičnega konca, ni štedilo 6 priznanjem. (Obširnejšo oceno prinesemo v jutrišnjem podlistku izpod peresa g. St. Tomana. B. x Za Sokolski dom je daroval brat , , , Šlachta solastnik Grajske kleti mesto ^topnikov demokratskih organizacij, irenca na krsto dr. Tavčarju znesek 100 f *rsU> *° HesJl "Okovanje P°kojm-EDiri. Isti brat je pred kratkim daroval ^ \a’ re,d »ave H. razr., za krsto pa je stopala pokojnikova obitelj V seljaski riarodni noši. Na kolodvoru 'se je poslovil od pokojnika predsednik zagrebške univerze prof. Jaiieček, na grobu dr. Račkega pa dr. Edo Lukinič. Njegov govor je napravil n a navzoče globok uti s. Imenom' jugosl. omladinc se je poslovil od nepozabnega dobrotnika podpredsednik Blažič. Ljuba Davidovič o Hrvatskem vprašanju. Beograd, 26. februarja. Te dni se bo vršilo v Beogradu veliko demokratsko zborovanje, na katerem’ bo predsednik Ljuba Davidovič zavzel Svoje stališče k hrvatskemu vprašanju. Za to zborovanje vlada v vseh krogih veliko za- *) Za poslano uredništvo ne odgovarja* iv isti namen 2500 Diri. Naj bi našel mnogo posnemovalcev! Zdravo! Brzojavna poročila l VRNITEV AVSTRIJSKE DELE-1 GAČI JE. (' Beograd, 25. februarja. Včeraj je! odpotovala avstrijska delegacija z dr. Seiplom iri dr. Griinbergerjem. Delegacija se je odpeljala z brzovlakom, ki zapusti Beograd ob 9.40 in kateremu je bil pripet salonski voz. Od odhajajočih delegatov so se v imenu vlade poslovili ministrski predsednik, zunanji in pravo-twdni minister. Kralj, ki zaradi boleha-(vositi ni mogel delegacije sprejeti, je poklonil dr. Seiplu in dr. Griinbergerju fevojo fotografijo z lastnoročnim podpisom1. Zagreb, 26. februarja. Včeraj zju- nimanje. BORZA. C u r i h', 26. februarja. (Izv.) Predbor-za. Pariz 32.15, Beograd 5.125, London 25.05, Berlin 0.0235, Praga 15.75, Italija {raj je pasirala Zagreb avstrijska dele- < 25.55, Newyork 532.J0, Dunaj 0.007475, ži-gaeija, ki se je vračala od pogajanj v: STOsane krone 0.0075, Budimpešta 0J.8, Beogradu. Delegacijo so na kolodvoru! Varšava 0. 13, Sofija o.lO, Bukarešta2.60. (sprejeli in pozdravili predsta vitel ji obla-' , Zagreb, *6. febr. (Izv.) Pariz 6.28— isti. Dr. Seipl je sprejel poročevalca »No- 'lua 19-^0 19.60, London 4.8S 4,90, rrosti«, kateremu je izjavil, da je cilj jijegovega potovanja dosežen. Nekatera {vprašanja, ki vsled pomanjkanja časa (niso mogla biti rečena, bodo predložena J $ Sverigalijev večer se vrJSi v četrtek irnešani komisiji, ki jih bo zaporedoma j drie 1. marca v Gotzovi dvorani. Na »pospeševala. S posebno pozornostjo So tro-lredu so zanimive ^očke iz telepatija, in! " ' J . _ . i, .... , , —.... 1' kUil*—j; . j-v ia izdajiitelj: Objave. Gospod višji stavbeni 'svetnik Adolf j Baumel, obl. poobl. civilni inžinir, je*, imenovan z ministrskim odlokom Pr. br. j _ . > 84 z dne 22. februarja 1923 za poklicnega i IVtC pOZSDite narOČmn©* lala oznanila. Vzgojiteljica, simo Slovenka, k trem otrokom v starosti od 6 do 10 let, katera j« zmožna pomagati otrokom do 5. ras-reda ljudske »ole ter zna tudi nekaj Šivati. *e takoi sprejme. Naslov v upravi. 408 8-1 Uče se za Zogreb perfektna kuharica, kat'ra zna dobro kuhati in sobarica, ki znn nekaj šivati. Mesečna plača 800—1000 K. Nastop službe takoj. Predstaviti se pri g. Galorae, Krievina, Aleksandrova cesta 157. 496 2—1 Parni kotal, stoje«, 7 alm„ v prar dobrem stanju, je na Srodaf. Pojasnila dnje Sari alokar, Tattenbashera «1. J5 40» S—1 Posestvo, s hii# in gospadar- skim peaUpjem, vrtom, travniki in poljem, skupno 6 oralov zemlje, se radi s«lit»e takoj proda. Cena 900.000 K. Jakob Graiic, gostilničar, Bohova, polla Hoče. 410 Hoteli, zavodi, pozor! Proda se Izvrstna pač za peko kruha (dvakrat po 4 kolače) in s«-tenj* sadja; zanaj želetna, znotraj obzidana s iamotno opeko, t. iv. „Weliia-Reform-werke‘ na kolescih. So postavi kjerkoli, ter takoj porabna-SluSi vsake vrsto kurivo. Točno navodilo zraven. Šolo malo rablj«na. Več ustmeno ali pismeno pri lastniku M. Sku-hala. Jurski vrh 1, posta Gor. sr. Kungota. 404 2—9 Starejše letnike „Zvona“ In nDom In svata" kupim. — Ponudbo z na po vadbo letnika in cene pod tGruden< na ■■ gl. Mebiirano sobo veliko zračno, električno razsvetljavo, poseben vbod» po mogočnosti z vporabo kopfllnice in ghsovira, išč* gospod za takoi ali pozneje. Plača dobro. Cenjene ponudbe pod »Ugodnost* na upravo. 405 2—1 jtm, Musek isflis 0©rn@iia Pristopajte k Jugoslovanski vrtnice (n sadna drevja, se dobe pri ,VRT“, Dža-monja in drugovi, družba z o. z., Maribor, Čopova ulica. Zahtevajte cenik. 407 Matici, Perilo, 2595 78*2* klobuke dežne čevlje, gamaše, dežnike, palice, ter razno modu® in galanterijsko blago v veliki izbiri, najceneje P*’ JAKOB LAH, Maribor, Glavni trg 2 h i r Porllandcement g dobavlja 393 8—® „Gradlvo“, Zagreb S| Bogovičeva ulica 3. ran Brzojavi: Gradivo. Tetafan <***•